Leto XXII., št. X Ljubljana, četrtek t. Jančarja I94L Cena t Din jpiavaisivu ujuDijana tvoalljeva 6 — relefoc Ste v 3122, 3123. 3124, 1U5. 3126 tnseidtni ooueieK: Ljuoijana, Selen* burgova UL — Iei 3492 to 3392 Podi ližnica Mant>or: Grajala trg tt 7 — Telet od 2455. Podružnica Celje. Kocenov« ulica 2 Telefon št 190. Računi pn podi ček. zavodih: Ljub-Hans « 17 74» Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din (JrednUtvo: Ljubljana. Knafljeva ulica d. telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; MariDor, Grajski trg St. J. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev 1, telefon St 65 Rokopisi se oe vračajo Angleški sunki proti Tobruku Priprave za nadaljevanje angleške cfenzive — Oklopni oddelki angleške vojske v Afriki so prodrli mimo obkoljene trdnjave Bardie že daleč v Libijo Kairo, 1. jan. s. (Ur.ited Press) Posebni poročevalec »United Press« na bojišču pred Bardio javlja, da so vso preteklo noč angleški težki topovi neprestano obstreljevali Bardio. Z morja so bombardirale trdnjavo angleške vojne ladje, s kopnega pa baterije težkega topništva, med njimi tudi nekaj zaplenjenih italijanskih topov. Italijani so s svojim topništvom le slabo odgovarjali O bojih pred Bardio pravi poročevalec »United Press«, da je delo angleške vojske znatno otežkočeno, ker je Bardia močno utrjena. Mesto samo ;e obdano od 40 malih fortov, katerih vsak ima po 30 do 40 mož posadke ter je še zavarovan z gosto bodečo žico. Okoli ir okoli trdnjavskega kompleksa pred Bardio teče nenrekinjen 4 m globok jarek kot varstvo proti napadu tankov. Angleži cenijo, da so v Bardii trenutno deli štirih italijanskih divizij s skupno 20.000 možmi. Angleži se še vedno temeljito pripravljajo za napad na Bardio ter dovažajo neprestano nove oddelke vojaštva, topništva in vojnega materiala vseh vrst. Angleške oklopne irvidnice so te dni izvedle drzno akcijo ter prodrle do točke, ki je samo nekaj milj oddaljena od Tobruka, in sicer na južni strani mesta. Pri tej svoji operaciji so dospele 70 milj daleč v notranjost Liibje ter sc mimogrede zasedle tudi neko letališče jržno od Tobruka, ki pa je bilo že preje od Italijanov izbraz-njeno. Presenečeni italijanski vojaški oddelki v puščavi so se umaknili, ko so nepričakovano zagledali angleške tanke. Angleške oklopne izvidnice so nato ostale pred Tobrukom cel ran ter so opazovale italijanska utrjeva'na de'a okoli mesta. Na drugi cesti, ki vodi proti Tobruku od Bardie ob obali, pa patruijirajo angleške rk'opne izvidnice že ves čas od Božiča dalje. Vreme na bojišču je sedaj dokaj ugodno. Temperatura je znatno narastla. Poleg tega divjajo pogosto r>eščeni viharji, ki zelo otežkočajo vidnost. Poročevalec »United Press« javlja tudi, dn se je nekemu angleškemu izvidniškemu oddelku te dni posrečilo nrodreti v notranji italijanskega obrr.mbnega pasu oko-v t>p-- te*— so * — -*1 fv?: zajeli nekaj ujetnikov. Kiiro, 1. lan. s. <"Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v c v.-»m danaSniem komunikeju: Libija: V ozemlju pr; Bardii je bilo naše topništvo zopet aktivno. N^. me^ah Su^ma in Keniie se nadaljuje rktivnost naših izv:.dnie in topništva. Italijansko vojno jpsrccllo Rim. 1. jan. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes v svojem 208. službenem vojnem poročilu o bojih v Afriki: Na obmejnem ozemlja Cirenajke delovanje topništva, ki je uspešno obstreljevalo sovražne oklopne kolone. Odbit je bil napad sovražnika na neko našo prednjo postojanko na fronti pri Bardii. V nekem drugem spopadu na ozemlju pri Džarabuku so naše čete pognale v beg sovražne oddelke, ki so nastopile s pomočjo oklopnih avtomobilov. Skupine naših napadalnih in lovskih letalskih sil so ponovno napadle zbirajoče se sovražne motorizirane čete in jim prizadejale občutne izgube. V vzhodni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Podvigi angleškega letalstva Kairo, 1. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Angleški bombniki so včeraj močno napadli sovražne oddelke vojske in motorne transporte, ki so vozili vojni material proti Bardii. Izvedenih je bilo več zaporednih napadov. Pri vsakem napadu so bombe zadele dobro med odrejene cilja Angleška lovska letala so bila včeraj ves dan aktivna nad Zapadno puščavo, niso pa naletela na nobeno .sovražno letalo. Eno sovražno letalo je bilo pri Gambahu na tleh zažgano in uničeno. V noči od ponedeljka na torek so angleški bombniki napadli Taranto, Neapelj, pristanišče v Palermu na Siciliji ter kemično tovarno v Crotoneu v Italiji. V Ta-rantu je napad veljal vojnim ladjam. 11 bomb je padlo neposredno v bližini ciljev. Nadalje je bil izveden napad na Torre An-nunziata, 20 milj južno od Neaplja. Včeraj so angleški bombniki izvedli 23. napad na Valono. Kljub slabemu vremenu so vse bombe padle na odrejene cilje in je b;,a povr^rč^na znatna škoda. Italijanska lovska le+ala so skušaj intervenirati ter je prišlo do leta^ke bitke Pri tem je bilo e^o sovražno le+alo m-^čno poškodovano Eno an^e^ko let?1*"* se s tega poleta ni vrnilo v svoje onorišče. Naknadno ie ugotoviieno. da so angleška lovska letala v ponedeljek sestreMla v bM albanske obale še en italijanski hi-dror^an. V Vzhodni Afriki so izvedli angleški bombniki oamde v strmoglavem poletu na vojaška taborišča in letališča pri Gubi. V Assabu so bila rar»«»der«a sk-adišča in drugi c-b^ekti S strojnicami n bili obstre-jjprr^^? motoTiTirani transnorii. L°pdon, i. iaT1 a. (Reuter) Letalsko ministrstvo iavlia: V teku izvidnikih poletov po včeraj angleški bombniki podnevi izvedli kljub s^bemu vremknu več močnih napadov na razne cilje v Nttmčiji, na Nizo- zemskem in v Belgiji. Bombe so bile vržene na neko tovarno v Kolnu in so menda pogocile cilj. Nadalje so bili bombardirani doki v Ijmujdenu in razni objekti v Rctterdamu. Pri Vhssingenu je bila napadena neka sovražna protiletalska ladja. Bombe so jo direktno zadele ter jo stavile izven akcije. Ob koncu napada je bila ladja močno nagnjena- Pri Emmerichu so angleška letala napadla važen most. Dve letali z vseh teh poletov se nista vrnili. Ponoči zaradi Mabega vremena angleški bombniki niso izvedli nobenih napadov. Angleški vojni plen Kairo, l. jan. s. Reuterjev vojni poročevalec v Libiji javlja da so doslej med italijanskim zaplenjenim vojnim materialom našteli nad 1000 tovornih avtomobilov, 120 topov, 70 tankov in 600 lahkih strojnic. Položaj v Albaniji Srditi bofi ob Ohriiskein Jezeru In pri Klisuri Atene, 1. jan. s. (Ass. Press.) O položaju na bojišču v Albaniji dajejo v grških uradnih krogih naslednje podatke: Ob obalah Ohridskega jezera na severovzhodnem sektorju bojišča so v teku zelo hudi boji. Grki zbir: jo vse svoje sile predvsem za zavzetje vasi Lin. Trenutno je položaj tak, da niti Italijani, niti Grki niso v posesti Lina. Grške prednje straže so sicer pred dnevi prodrle v vas, pa so se potem zopet umaknile. Operacije proti Linu so znatne strateške važnosti, ker leži Lin ob glavni cesti proti Elbasanu. Druga grška akcija na tem delu bojišča gre proti italijanskim postojankam v gorovju zapadno od Ohridskega jezera. Tu so Grki nekoliko napredovali, čeravno zavzemajo Italijani močne postojanke nad dolino reke Škumbe. Izgleda pa. da tali-jani teh postojank ne nameravajo braniti, ker je bilo opaženo, da odvažajo vojni material z njih proti Elbasanu. Na tem delu fronte je prišlo včeraj tudi do močnega topniškega dvoboja med italijanskim in grškim topništvom. V akcijo je stop'lo tudi italijansko letalstvo, ki je tekom lepega, toda zelo mrzlega dneva izvedlo zlasti močne napade na Moskoplje, Ko-rico in Podgradec. Grki so izvedli s svojim letalstvom napad na neko municijsko skladišče, ki so ga z bombami razdejali. Uspešno so bili bombardirani tudi oddelki italijanske vojske. Na srednjem delu bojišča pri Klisuri so Grki zajeli včeraj okoli 500 italijanskih vojakov. Med 1000 italijanskimi ujetniki, katerih zajetje je javilo včeraišnjp vnino poročilo, je bil en cel bataljon s 700 vojaki, poveljnikom in.vsem štabom. Ta bataljon je bil zajet v dolini reke Drjmos pred Tepe^enijem. Tudi po dolini Vojuše Grki še dalje napredujejo. V obalnem sektorju bojišča so zasedli morsko površino ter pričela obstreljevati italijanske ladje. Ladje so vozile težke topove in motorna vozila za italijansko vojsko v Albanijo. Italijani grade novo obrambno črto Atene, 1. jan. s. (Reuter) Po grških informacijah grade Italijani v Albaniji novo utrjeno linijo, ki se pričenja nekako severno od Valone, teče nato do točke vzhodno od Elbasana in potem dalje proti jugoslovenski meji. Grški kralj Rooseveltu Washington, 1. jan. s. (United Press.) Grški poslanik pri ameriški vladi je včeraj osebno izročil predsedniku Rooseveltu prošnjo grškega kralja Jurija, da naj bi Zedinjene države tudi Grčiji posodile vojni material v vojni proti Italiji. Po av-der obsodbe po davčnih, carinskih, troša -'tiskih, taksnih, monopolskih in drugih nančnih zakonih, kakor tudi po zakonih o kontroliranju čistine zlata in srebra, o uvozu in proizvajanju smodnika in o razredni loteriji Doslej je znašala ta taksa 50 din v celoti, odslej pa znaša 50 din od vsake pole. Gornja uredba Je stopila v veljavo s L januarjem t L Silvester v Zagreba in Beogradu Zagreb, 1. jan. o. Zagrebčani so pričakali novo leto v dobrem razpoložen ju-Zdelo se je, kakor da hočejo v silvestrsklh zabavah ljudje najti pozabe na težke čase. Vsi kinematografi so bili razprodani in tudi obe gledališči. Mnoga društva, ki so priredile svaje sllvestrske zabave, so dosegla odlične uspehe spričo ogTtwnns udeležbe ljudi. Vsi lokali tako v centru mesta, kakro na periferiji so btli poinL Vendar so ljudje letos že zgodaj odhajaU domov in okrog S. zjutraj so se lokali pet-čeli prazniti. Prvo dete, ki se Je narodilo v Zagreba v novem letu, je bil deček, sin gospodinje Štefanije Krznarjeve. Deček Je dobro rae-vit ln tehta 3 8 kg. Rodil se je ob 0.30. Beograd, L jan. p. Mnogo skromnejše kakor druga leta, je Beograd letos pričakoval novo leto. Kavarne in gostilne so bile sicer tudi letos na Silvestrovo dobro aaae-dene, vendar pa Silvestrovanje zdaleč nI bilo tako bučno kakor običajno prejtoja leta. Po večini st- si ljudje poiskali najcenejšo zabavo v kinematografih. Predsednik vlade s soprogo je silvestroval pri beograjskem radiu, kjer so radijski napovedovalci priredili zabavo. Iz državne službe Beograd, 1. jan. p. K ljubljanski železniški direkciji je premeščen višji kontrolor Avgust Jereb iz Sarajeva. K direkciji pošte v Ljubljani je premeščen inž. Rafael Eržen, tehnični višji tajnik poštnega ministrstva. Za sodnega pripravnika brez pravice na plačo je imenovan pri okrožnem sodišču v Ljubljani diplomirani pravnik Lado Loč-niskar. Premeščen je pomožni davkar Erik Šerbenc iz Brežic v Veliko KHaduso. Prometne težkoče na liški progi Zagreb, 1. jan. o. Orkanska burja je včeraj spet za nekaj ur prekinila promet na liški železniški progi. Splošni vremenski položaj pa se je medtem že splofao popravil, tako da so bile kmalu odpravljene tudi snežne ovire, ki jih je povzročil veter. Ponoči je bila železniška zveza a Splitom spet obnovljena Vremenska napoved Zemunsba: V severozapadnih krajih se bo malo ohladilo in bo sneg ter dež. V vzhodnih precepih bo oblačno ln preeej toplo vreme, delio z dežjem. Jakost vetra bo izpremenljivfa in bo pihal večinoma južni smeri r Pogumno v novo leto Silvestrovanje Je bilo prav živahno, vendar dostojno „Da U ne Hlo slabše kakor lani!" Ljubljana, novo leto V tisto zaskrbljeno razpoloženje današnjega zeroljana, ki mora dan za dnem prebirati o krvavih vojnih spopadih, o pretresljivih nočnih letalskih napadih na obljudena mesta pa o racioniranjih živil in živilskih kartah, je snoči Gospod Silvester posegel s svojo avtoritativno voljo »Ljudje božji, poveselite se!« In ljudje so šli, pusti vsi malhe skrbi doma. V deževno ljubljansko noč, k' je sledila od jugovine pomehkuženemu dnevu, so šh pod dežniki in v galošah — kolikor jih še imajo — iskat vesele, razpoložene, brezskrbne druščine. Družinski oče in družinska mati. mlada, še nadebudna človeka, sta važno zaklenila hišna vrata, se stisnila drug k drugem nekaj časa molče korakala proti središču mesta, potem pa zaustavila korak: »Ti, kakšno razpoloženje se prav za prav spodobi za današnje dni? Silvester je, že res, toda popoldne sem slišala vpraševati neko gospo, kaj bi le začela kuhati. Soseda je povedala, da so zadnji dan prosto prodajali belo moko. Zadnje dni je po četrtinkah nabirala sol. danes pa od trafike do trafike iskala vžigalic. Da veš. pravijo, da se bodo podražile: torej pazi, kako boš prižigal cigarete!« Ob takem pomenku sta se že znašla v središču. Žvahno je bilo. Spogledala sta se in si rekla: »Razpoloženje naj bo pač takšno, kakršno se Silvestru spodobi!« Nasmejana sta vdrla v kavarno, kjer se je obetalo ljudsko rajanje, pogoltnila sta vse govorice, ki sta jih še vse popoldne bežno pobirala od ljudi. kolikor jih dnevno srečujeta, potisnila sta vsa vprašanja o beli, krušni in koruzni moki. vžigalicah, podplatih, ga!o"ah, toplih žemperjih in vsemu temu podobnemu v najskrivnejši kotiček in se znašla v bojnem metežu — ne ustTašite se! V metežu papirnih bombic, konfetov in serpentin. Nešteto je bilo prireditev, nemogoče je o njih kaj podrobnega pisati. Spremimo samo oba mlada zakonca!... Tik pred polnočjo je že bilo. V Kazini je šumelo kakor v panju. Vsi prostori, levo in desno, zgoraj in spodaj, vsi so dihali s polnimi pljuči. Človek bi dejal: ljudska veselica sproščenih ljudi! In bi s štirimi besedami vse povedal. Tu ni bilo več ne krušne, nc bele in ne koruzne moke, tudi ne vžigalic in podplatov, vsega tega kar je že izginilo aLi v kratkem še bo izginilo iz zmogljivosti pičlo odmerjenih postavk za potrošnjo povprečnega zemljana. Kakor po tihem domenku je bil zrak prepoln j en z veselim, prostodušnim razpoloženjem, prav takšnim, kakršnega je v preteklih letih narekoval Gospod Silvester. Kazalec je pokril kazalec, ura je odbila polnoč, luči so pogasnile, tema je zavladala kakor ob najvestnejše izvedeni zatemnitvi pred zračnimi napadi, bobnič vojaške godbe je udarjal v temo in v pritajeni dih, marsikatera roka je toplo stisnila drugo, a Gospod Silvester se je pojavil z novo navado. še je prešerno spregovoril: »Vse naj-bdljše!!!« Pa se jc streznil, še je bil nasmeh-Ijan, toda vse bolj resnobno je godel: »Vse najboljše, seveda! Hm, mislim namreč: da bi le slabše ne bilo!« Da. tudi Gospod Silvester spreminja svoje dobre stare navade! In začuda. njegova nesporna avtoriteta pri tem prav nič ne izgubi! Spet je družba dvignila čaše in si prešerno napila, godba je udarila sokol-sko himno, staro in mlado se je pobralo s stolov in trmoglavo, samozavestno je orilla pesem: »Zovi, samo zovi, svi če Sokolovi, za-re život dati!« Vsi, stoje in brez pomisleka: dekleta m fantje, možje in žene, matere in očetje^ de-dri in babice! Gospod Silvester terja zaobljube za naprej, vsaj za eno leto. Gospod Silvester je avtoriteta, ki se obnese po stari tradiciji. In njegova tradicija zmaguje tudi nad zmešanimi časi, razmerami in ljudmi. V gledališčih in ob radiu Skorajda nikjer na silvestrovanjih — vsaj takole okrog polnoči — ni bilo mogoče dobiti prostega sedeža. Bilo pa je seveda tudi mnogo Ljubljančanov, ki so voljno in lepo doma silvestrovali. Zelo se je zadnja leta tudi udomačila navada, da prijetnega razvedrila željni obiščejo na Silvestrov večer gledališče ali kino, potem mimogrede pogledajo po ulicah ali stopijo čez polnoč v kavarno, ali pa odrinejo naravnost domov, da so zjutraj sveži in se smehljajo zapoznelcem, ki jim je morali beli dan posvetiti na pot k počitku. Tudi letos so bile razprodane vse gledališke vstopnice. V operi so uprizorili »Grofa Luksem-burkega«. ki je bil tokrat posebno dobro uprizorjen V Drami pa se je številni, smeha polni publikum zabaval ob Milčinskega burki »Cigani«, kjer je zlasti Daneš skrbel za zabavo. V drugem dejanju sta nastopila tudi dva aretirana «brezposelna marinar-ja«, imenovana Jožek in Ježek. Zapela sta nekaj prav pikrh zabavnih in sodobnih popevčic in sta bila nagrajena s smehom m pritrjevanjem Šentjakobčani so prav tako poskrbeli za veselo silvestrovanje z uspelo premiero »Gospe ministrice«, ki nam je sicer že :z Drame dobra znanka, a bo po nekaj letih odmora vnovi* močno razveseljevala Ljubljančane, posebno, ker je to spet vloga ki se Metki Bučarjevi imenitno poda. Kinematografi so bi''i seveda vsi polni. Ne samo na Silvestrovo temveč tudi pri predstavah na Novega leta dan. Prav izdaten užitek so si lahko privoščili tudi tisti, ki so silvestrovali ob radiu. Spet enkrat se ie dalo precej uspešno sprehajati po etru in obiskovati najrazličnejše dežele. Naš domači radio je pritegnil k sodelovanju celo vrsto ljudi, k: običajno oskrbujejo zabavni spored in je silvestrovanje s petjem, godbo in šaljivimi nastopi trajalo še uro čez polnoč Naši dve veliki sosedi Nemčija in Italija sta se tokrat prav živahno oglašali, zlasti z veselo poskočno glasbo, pa tudi ostali svet se je dobro zabaval. Praški radio je pred silvestrovanjem prenasal »Prodano nevesto«, francoski je oddajal med drugim opero (Car-men«. Posebno zabaven je bil prenos iz Beograda, Icjer pa je bilo poskrbljeno tudi za nacionalno vzpodbudo. V obče je treba priznati, da opravlja beograjski radio svojo nacionalno službo ob vsaki priliki prav častno in uspešno. Novoletno jutro se je zbudilo mlačno in mračno, jug je nadalje topil sneg in grdo blatil ljubljanske strehe in ullice. Po kavarnah in gostilnah je bilo še potno srilvo-strovskega vzdušja in tu in tam so se za-sedele posamezne družbe v dolgih debatah, ob ravna vaj oč najveličastnejše probleme današnjih dni. Vse to je bilo podobno slovesu od tistega, od česar se neradi moramo ločiti. Najsi je bilo leto 1940 že nekoliko trdo, nam je vendar tako priraslo k srcu, da smo kar težavno stopili čez prag. Slovo od življenja v Silvestre vi noči Policijska kronika ni v noči med Starim in Novim letom zabeležila nobenega razgrajanja, ki bi bilo prešlo dovoljeno mero. Pa tudi nesreč ni bilo toliko kakor druga leta. Okoli petih zjutraj je bila klicana reševalna postaja v Cigaletovo ulico kjer se je zastrupila 16 letna služkinja P*vla Hra-stovčeva. V zgodnjih urah, ko se je porajal prvi dan novega leta, je nesrečna Pavla odprla plinsko napeljavo, 'i katere je začel uhajati plin, ki jo je kmaflu omamili Ko jo je gospodinja okoli 5. ure našla, je bila Pavla že nezavestna, a je še kazala znake življenja. Z reševalnim avtom so nesrečno mladenko takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla. Hrastovčeva je baje že večkrat izjavila, da ji ni do življenja in kakor da res ni imefla nobenega upanja v lepšo bodočnost, 9e je poslovila od življenja prav v novoletni noči. N* zadnji dan starega leta se je nenadoma poslovila od življenja tudi upokojena tovarni3ca delavka Pogacarjeva Marija, stanujoča v spodnji Hrušici. Pogačarjeva se je okoli 12. ure mudila v škofovem dvorcu, kjer jo je nenadno zadela kap. Silvestrovanje v Maribor, novo leto Po vseh javnih lokalih so bili zbrani Mariborčani in Mariborčanke k tradicionalnemu silvestrskemu slovesu od starega leta. Posebno živahno je bilo v Sokolskem domu, kjer je silvestroval matični Sokol, v Narodnem domu je silvestroval s svojimi prijatelji Sokol Maribor I., v pobre-škem Sokolskem domu nacionalno in so-kolsko Pobrežje v studenškem Sokolskem domu sokolski in nacionalni Studenci. Tudi gledališče je bilo polno zasedeno, uprizorili so opereto »Cigan baron«, o polnoči je sledila novoletna alegorija. Primadona gospa Jelka Igličeva, je vsem navzočim želela srečno novo leto, nakar je bilo nagradno žrebanje, pri katerem Je bila sreča naklonjena dvema dijakinjama ln dijaku. Vsepovsod so bile o polnoči, potem ko so bili zaključeni zabavni silvestrski sporedi, primerni skupinski nastopi Tudi peneči se šampanjec je oznanjal prehod v leto 1941 vendar pa ne v tolikih količinah kakor v dobrih letih povojne konjunkture. Tudi zapitki so bili precej skromnejšL V Celju sta se dva zastrupila s plinom Celje, na novo leto Celjani zaradi resnih časov letos niso sil-vestrovali v rako velikem številu kakor sicer. Kljub temu pa so bile številne prireditve zadovoljivo obiskane in animirane, zlasti silvestrovanje Sckolskega društva Celja- matice v Narodnem domu in silvestrovanje, ki so ga priredili aktivni in rezervni oficirji v Oficirskem domu Zaradi nove odredbe o policijski uri so bile zabave zaključene prej nego v zadnjih letih, v novoletni noči je bilo v mestu zelo živahno, z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da ni prišlo nikjer do incidentov. Pred enim letom sta se v svoji sobi poleg pekarne Franca Jakliča na Mariborski cesti 26 v Gaberju zastrupila dva pekovska pomočnika. Zakurila sta bila železno peč v sobi z ogljem. Ponoči je začel ogljikov dioksid uhajati iz defektne dimniške cevi in je napolnil soba Zjutraj so našli oba po- močnika zastrupljena. Eden je bil že mrtev, drugemu pa je zdravniška pomoč rešila življenje. Slična nesreča se je v 'sti sobi zgodila tudi v novoletni noči. Na SJ1-vestrovo sta 52-letni pekovski pomočnik Mihael Cestnik in 174etni pekovski vajenec Miran Kovač zakurila železno peč v svoji sobi z ogljem m legla v postelji. Zaradi pokvarjene dimniške cevi se je kmaiu začel širiti ogljikov dioksid po sobi Ko ob treh zjutraj ni bilo pomočnika in vajenca na izpregled, ju je šel mojster budit. Soba je bila napolnjena s strupenim plinom, w>-močnik in vajenec pa sta ležaila v posteljah nezavestna. Obvestili so takoj reševalno postajo, ki je ponesrečenca prepeljala z reševal, avtomobilom v bolnišnico, kjer sta se kmalu zavedla. Če bi ju bili na4'.i nekaj ur przneje bi bila najbrž oba podlegla zastrupil j en ju. Iz velikega vojnega ukaza Kakor smo beležili že v novoletnem »Jutru«, je objavil »Službeni vojni list« na Silvestrovo obširen ukaz, s katerim je povišana vrsta aktivnih in rezervnih oficirjev. V čin armijskega generala je povišan poveljnik konjenice Aleksander Stojanovič, divizijska generala pa sta postala 2arko Majstarovič pri generalnem štabu in Milorad Radovič pri pešadiji. Nova generalštabna polkovnika sta France Stropnik in Dragotin Gabrščik, dalje so povišani v polkovnike Franjo Užar in Josip Štefanovič pri pešadiji, Roman Domanik pri artileriji, Miroslav Nežmah pri konjenici, Pavel Cenčič, Ferdo Gradišnik, Gustav Koračin, Ivan DragiCevič, Zdenko Gorjup, Stanko Diklič in Dragotin Rubčič pa pri letalstvu. Novi general-štabni podpolkovniki so: Milan Prosen, Ernest Peterlin, Anton Švajger, Oton Cuš, Dragotin Helbich, Maksimiljan Makovic, Vladimir Simik pri pešadiji, Stanislav Pire pri konjenici, dr. Josip Kotnik pa kot zdravnik pri mornarici. Kapetan fregate je postal Alojz Cvirn. Nova majorja sta: Feliks Predan pri pešadiji in Andrej Pire pri artileriji, novi kapitani korvete pa so: Boris Vilfan, Zenon Adamič, Josip Sa-ksida, Franjo Flego, Vladimir Podlesnik, Stanislav Cvirn, Bogdan Božič, Ernest Blaž on in Kazimir Renčelj. Novi kapetani 1. stopnje so: Anton Ru-pic, Jernej Viser, Franjo Rupnik in Alojz Drame pri pešadiji, Franjo Lužar pri artileriji. Novi kapetani 2. stopnje so: Peter Bizjak pri pešadiji, Alojz Kralj pri artileriji, Rudolf Najverš strokovni in inž. De-metrij Rebec v tehnični stroki pri mornarici, Novi poročniki sc* Alojzij Čretnik nri nešadiii, Zdravi? in Fmil Fid- ler pri avtomobilih, Viktor Dih, Ivan Fel-ser. Frar Cal kot odličnja-c. V tečaju si nisi p11 iobli °amo višjega an-mla, temveč tudi svojo zvesto življenjsko tova-rišico, ljubo Anico, ki Ti je povila petero otročičev Prišel si v Tržič, kjer si zaoral v tržiško kulturno življenje tako globoke brazde kot morda nihče pred Teboj. Toda še tako velika delavnost izven šole ni nič v primeri s Tvojim delom, ki si ga opravil v tržiški meščanski šoli. Zel si največje uspehe, ki jih more doseči vzgojitelj, žel si ljubezen dijakov, ki Te ne bodo nikdar pozabili. Za nekaj časa si zapustil Tržič ln nadzoroval si osnovne šole kranjskega okraja. Zakaj ni bilo mogoče uresničiti Tvojih idealnih načrtov o preosnovi našega šolstva, o katerih sva tolikokrat govorila? Bo že res, da dnevni pojavi niso naklonjeni šolnikom. Ustanovila se Je meščanska šola v št. Vidu nad Ljubljano. Odšel si, da Jo urediš to daš svoj pečat. Delo, ki si ga opravil tu, bo napolnilo cele knjige. V boju s krajevnimi, rebi ln Tvoji šoli nenaklonjenimi prilikami, si ostal zmagovalec. V obrtnem šolstvu si dosegel silne uspehe in šentviški mizarji so Tvoji največji dolžniki. Doraščajoča deca Te je prisilila, da si se ogledal po Ljubljani. Dobil si ravnateljsko mesto H. deške mešč. šole. Hotel si s svo- • jo izkušenostjo izpopolniti tudi mestno meščansko šolo. Naletel si na skale, ki jih ni mogel nihče pred Teboj, ki jih nisi mogel Ti in katerih ne bo mogel nihče za Teboj premakniti, kaj šele odstraniti. Zrel mož je uvldel veliko pomanjkljivost | meščanskih šol in jo skuŠ3l odstraniti. Spisal si tri zgodovinske knjige tako odlično, da so po njih posegle tudi srednje šole, kar je gotovo veliko priznanje. Podaril si meščanskim šolam dve slovenski čitanki za m. in IV. razred, ki sta želi splošno po-hval.o. Mladini si podal igro »Kraljična s mrtvim srcem« in mnogo drugih spisov. Po svetovnem nazoru različna nisva v dvajsetih letih skupnega dela nikdar prišla niti z besedo navzkriž. Prijatelj si bil v najčistejšem pomenu besede, poštenlak od nog do glave. Tiste žive nitke v človeškem organizmu so se uprle Tvoji silni volji, omahnil si malo prej. predno si se srečal z očakom Abrahamom. Tvojemu svetlemu spominu večna slava! Lajovtc Albin Naročniki „JUTRAU so zavarovani Din lo.ooo! Darujte za ickke kuMnje V Sloveniji je po zadevnih podatkih okrog 70.000 šolo obisku jočih otrok, ki nimajo zadostne hrane. Med njimi je nekaj desettisočev, ki dobesedno gladujejo. Unija za zaščito otrok prejema skoraj vsak dan številne Obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upraviteljev, občin, društev, javnih mladinsko zaščitnih delavcev, naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora, bodisi v denarju ali živilih. V tem .pogledu je najobupnejše v onih hribovskih občinah in naseljih, kjer so potrebe resnično največje, ki pa so tako skrite, da sc jih le malokdo spomni, kadar je treba pomagati. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Sredstva Unije so premalenkostna, da bi bilo mogoče zadostiti vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe doslej ni. Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot prositi vse one, ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato po tem potu apeliramo na celokupno slovensko javnost, ustanove, društva, zasebnike itd., .da pomagajo tešiti glad otrokom svojega naroda. Pošljite svoje prispevke v denarju ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse bomo hvaležno sprejeli. Denar nakazujte na poštno ček. račun št. 13.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Sporočite nam količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, da vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo boste poslali. Vse, kar boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stradajočih otrok. Vse prizadete prosimo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale. Imena darovalcev bomo objavili v dnevnem časopisju. Jugoslovenska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova 4. Zajčjereja je dobičkonosna V današnjem času skrbi za obstoj malega človeka opozarjam na rentabilno rejo domačih zajcev. Skromne živalce lahko redi vsak še tako reven delavec ali uradnik. Uspeh je zajamčen samo pri pasmi, ki je večja od navadnih zajcev pritlikavcev, ki jih redimo prosto v domačem hlevu. Z zajčjo rejo v živinskem hlevu se delajo velike napake, ker je živalca izpostavljena vsem nevarnostim (stradanju, pohodu itd.). Ce se kdo odloči za umno zajčjerejo, naj se obrne na okrajnega kmetijskega referenta, ki bo dragevolje dal potrebne informacije. Omenjam, da interesent nima od domačega zajca samo meso, temveč ima še kožo, ki mu koristi, ako jo zna sam ustrojiti. Vsako sirovo kožo divjačine ali domače živali si lahko ustrojiš sam, ako postopaš po naslednjem navodilu: na 6 komadov zajčjih kožic vzemi pol kg galuna, ki ga dobro skuhaj, da se popolnoma raztopi, in prideni pest soli. Ko se vsa gmota nekoliko ohladi, primešaj dve žlici pšenične moke (moko raztopi v hladni vodi). Ko je tekočina mlačna, vrži v njo kožice in jih dobro premešaj. Mešanje ponovi dnevno do šestkrat ln pazi, da tekočine ne postaviš kam na prehladno mesto, ker se sicer združi galun to sol, ki povzroča nekako kašo v dlaki. Kožice morajo 06tatl v tekočini najmanj 6 fini Potem kožice dobro operi z mlačno vodo ln obesi v bližini štedilnika ali krušne peči. Posoda za namakanje kožic mora biti lesena ali pa emajlirana. Kožic ne suši preveč dolgo. Ko se osušijo, jih ovlažl to zvij skupaj ta ko bodo dodobra vlažne, zgladi. Ko si navedeno storil, potrosi naftalin, ki Obvaruje kožice pred molji. Postopaj po gornjem navodilu to zajčjereja se ti bo dobro obnesla s pečenko ln pravilno ustrojeno kožo, ki te bo obvarovala mraza. Zdolšek Naš« «»led***šče D B A M A četrtek, 2.: Lepa Vida. Red četrtek. Petek, 3.: Revizor. Red torek. Sobota, 4.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sprememba dramskega repertoarja za petek S. t. m. Zaradi obolenj v dramskem ansamblu bo igrala drama v petek 3. t. namesto napovedanih »Ciganov« Gogoljevo komedijo »Revnaar«, aa abonma torek. O P E B A četrtek, 2.: Vesele žene win<39orake. Red B. Petek, 3-: zaprto. (Generalka). Sobota, 4.: Sabaka kraljica. Presmierard abonma. D revi bo za red B predstava Nicolai jeve komične opere »Vesele žene wind-sorske« pod muzikatoim vodstvom dirigenta Antona Neffata to ▼ režiji Draga Zupana. Glavno moško partijo Falstaffa bo pel Betetto, vesele žene pa Heybalova, Kogejeva in Ivančlčeva- Nadalje boio sodelovali v glavnih partijah Janiko, Lupša, SHadoljev, M. Sancdn to Dolničar. Delo je našlo pri občinstvu živahen odziv, saj osvaja poslušalca z veselim, degavim in komičnim dejanjem ter graclozno glasbo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE SObota, 4. ob 20.15: Gospa ministrica. Nedelja, 5.: Ob 15.15.: Princeska to pastirček. Popoldanska predstava. Ob 20.15.: Gospa ministrica. DomaČe vesti • 2a regulacijo draginjah aoitjad sia-rokoupokojencem bratovskih skladnic je naklonil gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen iz banovinskih sredstev Glavni bratovski sklaonici v Ljubljani enkratno iziedno podporo v znesku 1 milijon dinarjev. ♦ Velika gradbena delavnost v Beogra du. Vsem težkim razmeram vkljub so tudi v preteklem letu v Beogradu precej živahno zidali nove hiše, predvsem v ožjem in širšem središču. Izdanih je bile 480 dovoljenj za vselitev v nove hiše. Da je bila gradbena delavnost tako živahna je zahvaliti dejstvu, da so se vsi, ki sc nameravali zidati, še pravočasno oskrbeli s potrebnim gradivom. ♦ Novi grobovi. Nepričakovano in šesle 52 let star je umrl v Ljubljani g. Ivan Šturm, inšpektor državnih železn-.c Pokojni je km.au po zedinjenju prišel z na.>ih južno-žeiezniskih prog v centralo, k takrat nemu obratnemu ravnateljstvu v . Ljublja ni. kjer je uspe "no sodeloval pri urejeva nju personalne službe Pozneje je prešel v računsko stroko in je bil zadnja leta dode ljen računovodstvu pri ljubljanski drrekci ji, kjer je užival med tovariši ;n starejši nami splošen ugled in spoštovanje Bil je zmerom krepkega zdravja in dobre volje saj se je zelo rad zatekal v naravo, pred vsem v naše planine, bodisn poleti ali poz-mi. Zato je njegova nenadna smrt še mnog'" ba'j žalostno odjeknila med njegovimi šte vilnimi prijatelji in znanci. Pogreb ugleu nega pokojnika, ki je zapustili vdovo, hčer in s.na bo danes ob 16. iz kapelice Sv. A.n dreja na Žalph — V Kamni gorici je umri v 78 letu s-tarosti, ugledni posestnik g Lu ka Lazar Pokopali ga bodo danes ob po» 16. — V Trbovljah je umrl g. Josip Hauck. podjetnik in posestnik. Pokopali ga bodo v petek ob pol 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * 49.000 dinarjev je prištedil državi. Na licitaciji, ki je bila nedavno v Kava-darju zaradi prenašanja državne pošte, se je pojavil nenavaden licitant. Ko je siromašni šofer Dimitrije Stenkač videl, da bo ostal zakup za prenos pošte v rokar njegovih bogatih konkurentov, ki so zahtevali za to 49 000 dinarjev, se je ponudil, da bo prenašal pošto zastonj. Ko pa to ni moglo biti sprejeto, je pristal na 25 par odškodnine. Njegovo ponudbo so sprejeli in tako je država prištedila 49.000 dinarjev. • 21 milijonov dinarjev je odobrenih za razširjenje proge Solin—Split in za povečanje postaje Split-predmestje. Za prvi obrok je generalna direkcija železnic že odobrila zagrebški direkciji 1,200.000 din kredita. Ta vsota je potrebna za odkup potrebnega zemljišča. ♦ Kdo je kriv? Ponekod je na poštah prav za božič zmanjkalo znamk po 50 p in po 1 din, kar je povzročilo razne nevšečnosti in kritike. Poštni uradi so pošiljali stranke v trafike, češ da teh znamk najbrž še imajo. Poprej se je isto dogajalo včasih z nakaznicami in položnicami. Kdo je kriv da niso poštni uradi dovolj in o pravem času založeni s potrebnimi znamkami in tiskovinami? če so uradi sami tega krivi, potem je treba napraviti red; če pa je morda procedura naročevanja znamk in tiskovin tako zapletena, da se zaradi tega primerijo opisane nevšečnosti, potem je pač treba zadevne predpise izpremeniti da ne bo trpela država škode in da ne bodo ljudje zabavljali. * Zanimiv protest odločne mladenke. Iz Sremske Mitrovice poročajo: že nekaj dni imajo Mitrovčani svojevrstno senzacijo. Po ulicah se sprehaja kljub snegu in ledu bosa mladenka Jovanka Radotičeva. Pravi, da ji to nič ne škoduje, odločila pa se je k temu, ker so cene obutvi hudo narasle. Baje je v Mitrovici neki čevljar zahteval za par čevljev 800 din, najcenejši čevlji pa so 300 din. Bosa mladenka hoče s svojim protestom opozoriti oblastva na one čevljarje, ki so preveč navili cene. * Mazilo zoper zameglitev stekla je izumil policijski uradnik Bora Nikolič. Po osmih letih napornega dela in preizkušanja se mu je, kakor čitarno v »Politiki«, posrečilo sestaviti mazilo »borin«, s katerim je treba namazati steklo na avtomobilu avtobusu, tramvaju lokomotivi (ali krila letala) in steklo se ne bo orosilo in ne bo več toliko prometnih nesreč. Na poskusni vožnji Beograd—A vala z avtomobilom, ki je vozil s hitrostjo 80 km, se je mazilo dobro izkazalo. Nikolič je dal svoj izum že patentirati. FHAN7J0SEF GRENCIGA »EG 5. BS. 22365 od 18-ix <9^0 c * Smrt mladenke v pokvarjenem dvigalu. V torek popoldne se je pripetila huda nesreča v večnadstropni beograjski hiši v Knez-Mihajlovi ulici, štirinajstletna krojaška pomočnica Danica Pejičeva, zaposlena v krojaškem salonu Marije Sadovske, se je peljala z dvigalom v četrto nadstropje. Ko je hotela izstopiti, so vrvi dvigala nenadoma zdrknile s koles V trenutku je bila Danica vsa zmečkana med zidom in dvigalom, ki se je bilo ustavilo med tretjim in četrtim nadstropjem. Izdihnila je, preden so ji mogli ljudje priskočiti Aa pomoč. • Iz žametov izkopani vlaki. Kakor smo poročali pred dnevi, je na progi Skoplje—Tetovo obtičalo v snegu sedem vlakov. Po večdnevnem marljivem Helu so končno izkopali vse te vlak3 iz snega in jih odpravili v Skoplie in v Tetovo. Med Tetovim in vasjo željino je bil prav tako v snegu tovorni vlak s tremi lokomotivami, ki pa so ga tudi že osvobodili in poslali naprej. Vzpostavljen je promet na progi Tetovo—Skoplje in Tetovo—Gosti-var. še vedno pa je zatrpana državna cesta preko planine Vlajnice in po dolini reke Radike. Tod so se na dveh krajih vsuli plazovi snega, zemlje in kamenja. Delavci, ki so tu zaposleni pri čiščenju, bo morali odstraniti preko 1000 kubikov zemlje in snega. »u^ui-u-ajt i^imTBrtto pi"e«*8ti»vn-štvo v Lizboni bo v kratkem ustanovljen^ Pobudo za to prepotrebno ustanovo je da la lanska katastrofa parnika Dubrcvačk*. plovidbe »Rab«, ki ga je potopila neka pod mornica. Na »Rabu« je bil kapetan Ive šičevič iz Dubrovnika. Ko se je s posadka rešil in prišel v Lizbono, je v teku drvel mescev speznal strahotno bedo. kateri s, tam izpostavljeni naši pomorščaki ln last niki parnikov. Ko se je vrnL v domovino je napisal zunanjemu ministru dr. Cta car-Markoviču obširno pismo. Ugotovil je da naš častni konzulat v Lizboni nikako. ne podpira naših pomorščakov. Zato jc -reba v portugalski metropoli ustanoviti redni konzulat. Lizbona je ena izmed naj pomembnejših luk, kjer pristajajo naš parniki, razen tega je tam pravcata borz^ pomorske službe. Zunanji minister je od govoril kapetanu šiševiču, da je že stori potrebno za ustanovitev našega redneg; predstavništva v Lizboni in da se bo tc zgodilo v najkrajšem času. * Pošten tat se je našel v vasi Plov nem, nedasleč od Novega mesta. Tat se je ukradel v hišo Josipa Sedlačina in ukradel različne predmete v vrednost »koli 5000 din. Takoj so bili poklicani orožniki Ko so prišli pogledat v hišo Josi pa Sedlačina, je neznani tat že vrni ukradene predmete. Vrgel jih je verjetne skozi odprto okno v hišo, nato pa skesar izginil. * Nezmernosti v pijači ni konca. Tiho-mir Gjurič iz Trnjana se je pred dnevi napotil v vas Gredetin, da bi dal zmleti žito. Ker ga je zeblo, je stopil v krčmo, da bi se ogrel. V krčmi so sedeli pijani fantje in izpraševali po človeku, ki lahko naenkrat izpije pol litra žganja. Tihomir se je ponudil, da ga izpije liter in pol. Ko je izpil drugega pol litra, se je onesvestil in se ni' več prebudil. ia smučar j e Ml Smuča rski dresi , blače po najnovejšem te roj u, bluze iz balonske svile ali volne: oo meri v prvovrstni izdelavi Modni salon S 0 U V A N - C 0 Mestni trg 24 * Roparski umor na Krku. V noči na Silvestrovo so neznani razbojniki umorili posestnico Marijo Ožaničevo v Vrbniku na otoku Krku Udrli so v njeno hišo skozi dimnik. Po umoru so ukradli njene prihranke. Orožniki še niso mogli ugotoviti, kolikšen je bil plen. Prijeli so dva sum-Ijivca. Zločin je zbudil na vsem otoku Krku mnogo ogorčenja, ker so zločini v teh krajih prav redki. ♦ Smrt zaradi klofute. Posestnik Stje-pan Krušič iz vasi Pikraje pri Križevcih te je spri s svojim bratom in ga med preprom udaril. Njegov otac Vilmi ^e v jezi stopil v hlev, privlekel izpod sena lovsko puško in brata ustrelil. Iz Ljubljane n— V šentjakobskem gledališča bodo ponovili v soboto, ne:eljo in na praznik 6. t. m., vselej ob 20.15, zabavno Nušiče-vo veseloigro »Gospa ministrica« z gospo Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je pri obeh dosedanjih uprizoritvah izvrstno uspela. Dvorana je bila obakrat polna do zadnjega kotička. Gledalci odhajajo od predstave zelo zadovoljni. Ker pri obeh predstavah mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje. V nedeljo 5. t. m. popoldne ob 15.15 pa bo četrta uprizoritev Golieve mladinske igre »Princeska in pastirček«, ki tako navdušuje naše malčke, da so jo nekateri videli že večkrat. u— Pevski zbor Gasilske Malice bo imel drevi ob 20. uri skupno (ne deljeno) vajo vsega mešanega zbora. Iz Celja e_ Iz celjske statistike. Lani je bil v Celju izvršen 1 umor, ko je 12. februarja zvečer razbojnik Hace na Sp. Hudinji umoril orožnika Ivana Medena. Lani je zabeležila celjska policijska kronika več zlo-činstev in prestopkov nego leta 1939, skupna škoda pa je bila manjša. Lani je bilo izvršenih 332 tatvin s skupno škodo 186.000 din, leta 1939. pa 283 tatvin s skupno škodo 220.889 din. Lani je bilo izvršenih 12 vlcmnih, 58 kolesarskih, 7 žepnih in 255 drugih tatvin, število tatvin koles je lani nasproti letu 1939. padlo, pač pa je bilo več žepnih tatvin. Lani je bilo zabeleženih 15 prevar s škodo 9788 din nasproti 36 s škodo 18.334 din v letu 1939 in 16 poneverb s škodo 20.425 din nasproti 27 s škodo 16.513 din v letu 1939. Celjska policija je lani uspešno obravnavala 228 tatvin, 33 prevar in 22 poneverb ter 255 različnih kazenskih prestopkov. Lani je bilo aretiranih 88 oseb nasproti 82 v letu 1939. Kaznivih dejanj zeper osebno varnost je tilo 25 med temi 11 težkih telesnih poškodb. Lani je bilo v Celju 9 požarov, skupna škoda pa je znašala 216.500 dan. Zaradi neprevidnosti je nastalo 8 požarov, požar gospodarskega poslopja ge. Adele Dečkove v Gaberju pa je bil podtaknjen. Po tuji ali lastni krivdi je izgubilo življenje 15 oseb, 4 osebe so izvršile samomor, izvršen je bil 1 umor, 10 oseb pa je izgubilo življenje po nesrečnem naključju V Celju je 131 društev, med temi 8 viteških. 8 narodno obrambnih, 38 stanovskih, 33 prosvetno kulturnih, 11 podpornih, 9 zabavnih, 8 mladinskih, 6 gospodarskih organizacij, 5 športnih društev ter 4 gasilske in reševalne čete. e— Celjani so tudi na Silve»trovo obdarili policijske stražnike. Kakor na božični večer, so Celjani tudi na Silvestrovo obdarili osebje policijske straže z gotovino ln blagom in tako še enkrat izrazili policiji svoje priznanje za njeno naporno ln požrtvovalno službovanje. Osebje policijske straže »e vsem dobrotnikom najiskreneje ^h valju je za njihovo naklonjenost. e— Unvila je v torek v Ipavčevl ulici v Celju v 76. letu starosti zasebni ca ga. Mi- a Pauerjeva, tašča odvetnika g. dr. Dra-jotina Vrečka v Celju. Pokojno so prepe-ali iz Celja v Braslovče. kjer bo pogreb anes ob 14. Na novega leta zjutraj je mrla na Masarykcvem nabrežju 13 v sta-osti 56 let ga. Antonija Rebernikova. žena :elezniškega strojnika g. Karla Rebernika. 'ogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na koliško pokopališče. Pokojnima bodi ohra-ijen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Uspešen lov za žeparko. V torek »krog 16.30 se je 301etna delavčeva žena Marija O. z Ostrožnega pri Celju slučajno sestala na Glavnem trgu z zasebni co Ma-ijo S. iz Celja. Delavka je nagovorila Ma-ijo S. in ji med razgovorom pokazala ne-ce vinjene moške. Ko se je Marija S. ozrla la omenjene moške, ji je Marija O. segla žep in ji izimaknila denarnico, v kateri e bilo 60 din in zlat prstan, nato pa izgi-lila. Marija S. je takoj opazila tatvino in x>hitela za tatico, ki je bežala z Glavnega trga po Kralja Petra cesti, Kovaški, Gub-4evi in žerjavevi ulici v Razlagovo ulico, kjer sta jo končno dva moška prijela in lato izročila stražniku Poleg ukradene de-larnice so našli pri Mariji O. še dve prazni ienarnici in eno denarnico, v kateri je bilo 150 din. Ko so ljudje pred kratkim čakali na mestnem poglavarstvu na petroleiske zkaznice. so bile izvršene tri žepne tatvine. Zidarjevi ženi Angeli K. z Dobrove je nekdo izmaknil denarnico s 350 din zaseb-nici Antoniji B. z Glavnega trga denarnico z 220 din delavčevi ženi Angeli V. iz Celja pa denarnico s 40 din že takrat so osumili Marijo O., da je izvršila omenjene tatvine Ker pa niso ničesar našli pri njej. so jo izpustili. Skoraj gotovo je. da je Marija O- izvršila tudi omenjene tri tatvine. Iz Maribora a— Davčna uprava za mesto Maribor razglaša da je treba plačevati specialni doprinos od 1. decembra 1940 dalje z naloženimi znamkami in sicer bodo morah delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v znamkah, plačevati tudi specialni doprinos v znamkah Ostali delodajalci, ki plačujejo uslužbenski aavek v gotovini, bodo plačevali ta davek Š€ naprej v gotovim Posebne znamke za specialni doprinos se prodajajo po trafikah Delodajalci se opozarjajo, da morajo do 31. januarja predložiti knjižice za uslužbenski davek na pregled. a— Veliko zanimanje kaže kulMimi Ma Ibor za sobotno gostovanje zagrebškega gledališča v mariborskem Narodnem gledališču. Predstava bo nudila priliko za iskr no narodno kulturno manifestacijo. a— Smrlna k°sa. V Nekrepovi ulici št 4 je umrl zvaničnik drž. žel Filip Skok. star 52 let, v Nasipni ulici 38 na Pobrežjv pa 681etni zasebnik Alojzij Hojnik. žalujočim svojcem naše globoko sožalje! a— Ves sneg je v Mariboru skopnel Mraz je tudi na štajerskem tako zelo popustil, da smo imeli na novo leto zjutraj najnižjo temperaturo 4 C nad ničlo, dočim je bila na Silvestrovo maksimalna temperatura celo 8.9 C nad ničlo. Pri tezenski vremenski postaji so včeraj ugotovili, da je sneg v ravnini popolnoma skopnel. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja spremenljivo oblačno in toplejše vreme. a_ Silvestrovske najdbe. Upokojeni stražnik Anton Kamušič je našel v dvorani Sokolskega doma na Silvestrovo 300 dinarjev, krojaški vajenec Anton Zorko pa je našel na cesti na Pobrežje zavoj z blagom za ženske obleke. Lastnika dobita svoje stvari na policiji. Trgovčeva žena Ce-Iestina Deutsch je izgubila na Aleksandrovi cesti denarnico, v kateri je bilo 230 din. i TljDU^Ji-g-D R-fffiE B ^LJUBLJANA mM J^L nI K. ~ MARIBOR "m a— Opeko je metal s streh nočni vihar v noči na sredo. Vihar so čutili posebno na periferiji, kjer je z nekaterih streh metal strešno opeko. Med drugim je vihar, ki je trajal od dveh do štirih zjutraj, poškodoval nekoliko tudi tezenski hangar. a— Namesto v Ameriko nazaj čez mejo. Skrivaj je prišlo čez mejo pri Lučanah enajst židovskih beguncev. Hoteli so k ne-1 ta te rim sorodnikom ln znancem v Zagreb in Banja Luko, nekateri pozneje celo v Ameriko. Toda zajeli so jih in odpremili nazaj čez mejo. Vsem je bilo videti, da so duševno mnogo pretrpeli, čez mejo so prišli brez sredstev. Mož starejše begunke živi kot krojač \ Zagrebu, pa ne moreta žena in hčerka k njemu. a— Lobanjo si je poškodovala pri padcu zasebni'ca Ana škrbinčeva in sicer v bližini bencinske črpalke pod kavarno »Jadran«. Nezavestno so jo mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. a_ SilvestrovSk| vlomilci. Noč od torka na sredo so izkoristili za svoje kriminalne namene vlomilski zlikovci. Med drugim so se vtihotapili v stanovanje Rižnarjevih v Pipuševi ulici št. 2, kjer ni bilo nikogar doma. Pretaknili so vse kote. Odnesli so 1500 din gotovine. Verjetno je, da so morali storilci domače razmere dobro poznati. S pomočjo ponarejenih ključev so prišli vlomilci v stanovanje Uršule Močnikove na Pristanu št. 6. Ocnesli so 1800 din gotovine in vložno knjižico Spodnještajerske ljudsdte posojilnice z vlogo 700 din. Policija vneto poziveduje za zlikovci. a_ Okradena natakarica. Iz žepa predpasnika je tatinski zlikovec odnesel natakarici Mariji Gaiškovi ki je u^užbena v VTahovičevi gostilni na Aleksandrovi cesti, kuverto, v kateri je bilo 700 dinarjev gotovine. Za osumljencem poizvedujejo. Iz Ljutomera —lj Za boljše vlakovne zveze se potegujejo gospodarski krogi obmurskih sre-zov. Poslali so ministrstvu prometa prošnjo, naj se vpoetavi boljša zveza proti Mariboru in Ljubljani z dvema vlakoma, ki bi se lahko uvedla brez velikih težav in stroškov. Iz Murske Sobote odhaja osebni vlak št. 8727 ob 18.27 ter dospe v Ormož ob 20.01. Ta vlak nima v Ormožu zveze ter čaka tam do drugega dne, V dobi krize prosimo, da postanejo tudi imovitejši in podjetja naročniki »LJUBLJANSKEGA ZVONA« najstarejše slovenske kulturne revije. Naročnina 120 din. ko se ob 5.14 kot vlak št. 8722 vrača v Ljutomer in Mursko Soboto. Ta vlak naj bi vozil od Ormoža do Pragerskega in bi tam imel zvezo na Maribor in Ljubljano odn. Zagreb. Potem bi se naj vračal v Ormož in tam prenočil. Tako bi sreza Ljutomer in Murska Sobota dobila večerno ~vezo z Mariborom in Ljubljano, kar bi bilo velikega pomena. Zdaj morajo n. pr. potniki za Maribor in Ljubljano odhajati na progah Ljutomer—Gornja Radgona in Ljutomer—Murska Sobota rano popoldne, kar je posebno neugodno za številne lastnike vinogradov, bivajočih izven sreza Ljutomera pa tudi za mnoge potnike, ki imajo v Ljutomeru, Gornji Radgoni ali Murski Soboti poslovne opravke. Drugo zvezo naj bi omogočila preložitev tovornega vlaka št. 8763, ki odhaja iz Ljutomera ob 11.55, pa bi lahko odhajal prej in sicer tako, da bi potniki imeli zvezo z brzim vlakom za Maribor in Ljubljano. Tako bi se spet brez težav vpostaviia prejšnja najhitrejša zveza z Ljubljano, ki jo prebivalstvo prizadetih krajev zelo pogreša. lj— Za božičnico Kola jugoslovenskih sester so še darovali naslednji gg. odn. ustanove po 500 din: dr. Adolf Salberger in občina Ljutomer. 200 din Ivan Herndl po 100 din Gregor šašel in tvrdka Janko Sušeč. Iz svojega naklonila socialnim ustanovam ob smrti dr. Antona Korošca je Delavska zbornica v Ljubljani nakazala tukajšnji šolski kuhinji, ki jo oskrbuje Kolo jugoslovenskih sester din 300 za nabavo živil. Vsem darovalcem v imenu ubožnih otrok prisrčna hvala! lj— veliki ples tukajšnjega Aerokluba bo 5. januarja Ker je znana agilnost naše letalske mladine, vlada za to prireditev veliko zanimanje. lj— Preiskava o vlomih, ki jih je zagrešila tatinski družba bratov Hericev iz Kokoričev, kaže. da ie bilo udeleženih več oseb. nego se ie prvotno domnevalo. Tako je zdaj dognano. da so vlomilci imeli pajdaše tudi na Krapju blizu Ljutomera ta da so med njimi tudi ženske, ki so ukra-iena živila kuhale, pekle in drugače pripravljale za pojedine. Nekaj najdene vlomilskega plena je shranjenega v Ljutomeru: deli koles, ki bodo najbrž pojasnili, kam so izginili mnogi bicikli, ukradeni v zadnjem času. dve vreči razne posode, krožnikov, aparat za varenje, razno drugo orodje in celo velika pištola sistema Steyer na 12 strelov. Torej se je Feliks Heric, ki se je nekaj časa učil ključavničarstva in je bil menda glava družbe, pripravljal dobro na nove podvige in tudi na obrambo. Med osumljenci je znani Belec z Grlave, ki ie bil zaradi vlomov že večkrat zaprt. Iz Zagorja z— Snega Smo d°bili kar preveč, pravijo nflAi smučarji, ki jim letos ni treba daleč zdoma, saj je po našem hribovju smuka skoraj nepriklaina zaradi preobilne podlage. Mladina z odraslimi vred se letos zlasti posveča tudi sankanju. Na videz ta vožnja ni nevarna, vendar je vsako leto nekaj nezgod in tudi letos nismo brez njih. Nekega fantka sa že morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Iz Škofje Loke SI— Božičnlca za mladino deške šole v škof ji Loki je tudi let06 na moč lepo uspela. Božičnico sta priredila skupno šola in Kolo jugoslovenskih sester. Odbornice KJS. učiteljski zbor in mladino je nagovoril šol-» ski upravitelj g. Karol Jeretina, ki je zaključil svoja vzpodbudna izvajanja z zahvalo KJS in vzkliki Nj. Vel. kralju Petru H. Spregovorila je tudi predsednica KJS ga. Ljuba Lendovškova, ki je opozarjala mladino na njene dolžnosti, spomnila pa se je tudi Nj. Vel. kraljice Marije in vsega kraljevskega doma Karadjordje-vičev. Mladinski pevski zbor je nato zapel več božičnih pesmi, sledila je vrsta dekla-macij, nato pa obdarovanje. Mladina je prejela perilo, blago za obleko ta pecivo. Vseh obdarovancev je bilo 63 z onimi, ki so prejeli le manjše darove, pa okrog 100, KJS je podprlo tudi božičnico na dekliški šoli. »Gozdarski vestnik" V Sloveniji, ki Ima okrog 700.000 ha gozdov, torej več kakor je obdelane zemlje, je gozdarstvo vezano s kmetijstvom važnejša gospodarska panoga kakor samo kmetijstvo. Koliko dohodkov nam doma-ša naše gozdarstvo, lahko izračunamo že iz tega, da je letno v dravski banovini posekanega okrog 2,200.000 mJ lesa. Kljub temu da kmetijstvo donaša manj kakor gozdarstvo, pa imajo naši oratarji svoj lepo urejen kmečki časopis »Kmetovalec« že nad 50 let, dočim smo dobili svoje gozdarsko glasilo »Gozdarski vestnik« šele pred dobrima dvema letoma. Vprav to, da tako dolgo nismo imeli glasila, ki bi učil našega kmeta v gozdarstvu ta dajal navodila lesnemu industrijalcu in lesnemu trgovcu, kaj dobro priča, kako slabo smo poučeni v gozdarstvu in kako dolgo se nismo zavedali, kako važno je baš gozdarstvo za našega kmeta. Kako pa se gozdarstvo pri nas razvija, lahko čltamo tudi v prirodi, v naših gozdovih. Že površen pogled čez naše kmečke gozdove pove vse. Tam na pobočju vidiš redko, iz debelih, na pol trhlih štorov rastočo bukovino, poleg nje staro, z najrazličnejšo gozdno navlako zaraščeno poseko, za obsežnimi senožeti, na katerih se nahaja nekaj širok ovejih smrek, pa se bohotno Siri leščevje ln razno drugo grmič-je. Le tu pa tam najdemo kake lepo urejene, z lepo smrekovino ln jelovino porasle gozdne parcele. 2e to ta pa slabe vodne žage samice nam pričajo, da nismo imeli ta tudi zakaj nismo imeli slovenskega gozdarskega glasila. Kar se je bilo zgodilo dobrega ta uredilo v naših gozdovih, je bilo urejeno, z malimi izjemami, pod pritiskom državnih šumarsklh organov. V letu 1933 so pričeli šumarji, ki so videli vse ogromne napake v našem gozdarstvu, razmišljati o potrebi ustanovitve tozadevnega gozdarskega lista, šele 1. 1939 se je rodil prvi sad in izšla je prva številka »Gozdarskega vestnika«, ki ga Se vedno zelo marljivo urejuje naš gozdarski strokovnjak šumski inženjer Stanko So-tofiek. Ker »Gozdarski vestnik«, ki izhaja vsako leto v desetih številkah in obsega okrog 240 strani, obravnava vsa važna gozdnogospodarska vprašanja in zadevščine, Je nujno potreben našim kmetom, posestnikom gozdov, lesnim industrijalcem kakor tudi lesnim trgovcem, šele če naš »Gozdarski vestnik« marljivo čltamo, spoznamo, kako zelo se šušmari ta kako slabo šuma-ri po naših gozdovih ta kako slabo gospodari z našim najvažnejšim gospodarskim pridelkom, z lesom. V listu čitamo imenitne, lahko razumljive članke izpod peres raznih gozdarskih strokovnjakov. Gradivo je razdeljeno v: razprave, obvestila, gojenje gozdov, varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov, izmero lesa, predelavo lesa, lesno trgovino, cene, zakonite predpise, tarife in prevozne predpise, književnost ta društvene ta osebne vesti jugoslov. gozd. združenja. V zadnjem letniku pa so obravnavane tudi lovske zadevščine, ki so več ali manj povezane z gozdarstvom. List, ki je tiskan na lepem papirju, Je tudi primerno ilustriran. Kakor pri raznih naših revijah, bi bilo tudi pri »Gozdarskem vestniku« želeti nekoliko bolj jasnih ta izrazitih slik. »Gozdarski vestnik« izhaja v Mariboru. Občili zbor podružnice SVD Ljubljana I Preteklo soboto je imelo Sadjarsko ln vrtnarsko društvo, podružnica Ljubljana L svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo le majhno število članstva kljub temu. da ima društvo nad 400 rednih članov. Občni zbor je otvoril predsednik dr Spil-ler-Muys. nakar so sledila poročila posameznih odbornikov. Iz njihovih poročil se da ugotoviti lep napredek društva. Člani so sodelovali pri raznih razstavah, tako tudi na ljubljanskem velesejmu, uspešno. Pridno je bil na delu tudi vrtnarski odsek, kar je razvidno iz obširnega poročila ki nam ga je podal predsednik odseka. Nabavljeno je bilo nekaj orodja in škropilnic, razen tega pa je društvo še po svojih močeh podpiralo svoje članstvo. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Spiller-Muys, v ostali odbor pa gg.: predsednikov namestnik prof Anton Lovše; odborniki: Franc Pirnat, Ružka Barle. Teodor Drenik, Franc Zelenik. Vinko Šimenc, Anton Kaluža. Josip Olup, Avgust Ložar, Josip Jermol, inž. Levstik, inž. Bajec. Josip Schleimer preglednika: nadzornik Josip štrekelj in Anton šusteršič. V vrtnarskem odseku so gg.: Franc Zelenik. Joško Vavpotič, Franc Jenko, Oskar Keržišnik, Jože Kregar in Franc Trunkelj; namestniki: Albert Jager. Anton Kaluža Josip Jermol in Albina Klemenčič; preglednika: nadzornik Josip štrekelj in Valentin Ku-novar. Zaradi preužifka smrt in robija Novo mesto, decembra Na Laporju pri Češnjicah je pred leti kupil posestnik Eršte Franc, malo posesrtvi-ce s hišo in gospodarskim poslopjem cd Antona Deropšiča m', in obenem prevzel vknjiženo služnost stanovanja in vsa bremena preužitka v korist prodajalčevega očeta Antona DeTopšiča st Ker Eršte Franc ni dajal redno užitka, je v zadnjem času Deropšič grozil Er"tetu S tožbo. 4. novembra lani je Eršte Franc v razburjenosti plani! na Derop:iča m mu prizadejali lahko telesno poškodbo Zadeva se je obravnavala pred okrajnim sodiščem in je bil Eršte obsojen na 300 din denarne kazni. Erštetovi so pričeli razmišljati, kako bi se sitnega užitkarja za vedno iz-nebili. S to mislijo se je mnogo bavitf Er-šteto-v 23-letni sin Jože, ki je v kratkem namertvai prevzeti očetovo posestvo & s tem pa tudi kar tri užitkarje naenkrat, pok. Deropšiča Antona, svojega očeta Franca in mačeho Marija Ker bodoči gospodar ni našel drugega, izhoda, kako bi se rešil užitkarja Deropšiča st. se je končno odločil, da ga urno ri. Svoj namen je fant uresničil 28 avgusta. Pred 4. uro je vstal, vzel svojo lovsko puško, s katero jo je mahnffl v kake 4 km oddaljeni Lapor, kjer je stanoval užit-kar Deropšič. Eršte Jože je prišel tja tako zgodaj zato, ker je vedel, da Deropšič zelo zgodaj vstaja in hodi na njivo nabira* fižol in drugo sočivje. Njiva, kamor je hodil Deropšič po fižol, leži v dolinici pod hišo. Ob potu raste gosto grmovje — za grmovjem pa se razprostira gezd. Za grmovjem se je Eršte vlegel in pripravi! puško za sitrel. Deropšič je prišel na njivo, kjer je pričel obirat fižol. V oddaljenosti kakih 15 korakov je Eršte sprožil strel, ki je zadel Deropšiča v hrbet tik pod tilnikom in je bil smrtonosen. Za zločin se je zvedelo okrog 11. ure. Pri pri poizvedbah so orožniki iz Krono-vega, ki so izsledili zločinca, zvedeli od storilčevega malega polbrata, da je Jože šel usodnega jutra zgodaj od doma Imefl je pri sebi lovsko puško. Kr ga je polbrat vprašal, kam da gre s pu&o tako zgodaj, mu je Jože odgovoril: V gozd jazbeca čakat. Spočetka je Eršte Jože trdovratno tajH, da bi on usmrti! Deropšiča Kasneje pa je fant odkrito priznal zločin Zagovarjal se je. da Deropšiča ni ustrelil namerno, temveč le po nesreči, odnosne neprevidnosti Na »Lapor« se je napotil z nabito puško, da bi s strelom zastrašil morebitnega tatu, ki bi ga našel pri ccetovi hiši zlasti, ker se je že večkrat primerilo, da so bile odnešene razne deske. Ko pa je prišel do njive in zagledal pok Deropšiča. ga je mis-HH samo zastrašiti. Skrit za grmovjem se mu je približal in oddal strel, ki pa je bil smrtonosen Dogodek, ki je vzbudil mnogo pozornosti, so razpravljali pn okrožnem sodišču. Sodišče je Eršteta Jožeta spoznalo za krivega omenjenega ziločina in ga obsodilo, upoštevajoč vse olajšilne okolnosti na 12 let rofcije. V snegu in mrazu se spomnite ptic! ŠPORT Med uspehi in neuspehi • •. Kratek pregled lanskih športnih dogodkov v plavanju, tenisu in tabletenisu ter še ostalih panog, ki so pri nas udomačene Ker smo morali v novoletni Številki našega lista del članka s pregledom najvažnejših lanskih športnih dogodkov v raznih športnih panogah zaradi pomanjkanja prostora odložiti, ga danes izpopolnjujemo še z ostankom. Omeniti je treba če naslednje glavne panoge: Plavanje Najvažnejša prireditev v plavalnem športu je bila leto6 ligaško prvenstveno tekmovanje, ki se je začelo 15. julija in se končalo v vodi 3. septembra. Kakor znano, je zmagala Ilirija v plavanju, v waterpolu pa Jug. V okviru teh tekem je Finčeva postavila nov jugoslov. rekord na 100 m prosto s časom 1:14.2, na Sušaku pil je Žižek na 400 m prosto plaval v Izredno dobrem času 4:50.7. Med tem ao gostovali v dveh nastopih na Sušaku madžarski gostje in zmagali premočno proti Viktoriji. V Mariboru je bilo tekmovanje Zci plavalno prvenstvo SPZ. Zmagala je Unija, ki je imela resnega tekmeca le v MPK. V začetku septembra je bilo v Zagrebu državno junioisko prvenstvo. Zrna-g;aJ je Jug. Ilirija je prišla na tretje in Mariborski plavalni klub na 5. mesto. Finčeva je postavila nov jugosl. rekord na 50 m prosto (32.6). Takoj po zaključku llgaškega prvenstva je bilo na sporedu mednarodno sre-fcmje z Madžari v Szegedinu. Neodločena p Ovalna bitka (16:16) je eden naših najlepših uspehov doslej. V vvaterpolu smo dvoboj izgubili z 2:0. Postavil se je Cerer z novim rekordom na 200 m prsno (2:45.8) in štafeta 3X100 m mešano (3:27). Veselje nad neoporečnim uspehom je potem zatemnila nepotrebna splitska blamaža z vsemi Incidenti vred, kjer so Hrvati izgubili proti Madžarom v plavanju 13:23. V waterpolu so prvi dan igrali neodločeno 3:3, drugi dan pa tesno izgubili 3:4. V ženskem plavalnem troboju je Bor-šičeva postavila nov rekord na 200 m prsno 3:22.2. Tenis in table-teois Tudi letos so v tenisu še vedno prevladovala stara slavna imena, čeprav so že močno v zatonu: Punčec, Pallada, Mitič, Kovačeva in Florijanova so razred zase, ki živi svoje posebno življenje, ločeno od našega ostalega teniškega športa. Njih gostovanja na Daljnem vzhodu, pa po turnirjih v Italiji in Madžarski so se končala z najrazličnejšimi uspehi. Morda najpomembnejši je bil Punčecev uspeh v Rimu, ko si je osvojil tamošnje mednarodno prvenstvo v singlih. 20. maja je bil v Zagrebu teniški dvoboj z Italijo. Izgubili srno ga z 1:4; srečnejša je bila Hrvatska, ki je julija premagala Madžare 3:2, dvoboj Madžarska : Jugoslavija septembra pa je ostal neodločen 3:3. V mednarodnem teniškem tekmovanju za damski srednjeevropski pokal je spet naša reprezentanca podlegla madžarski z 2:3 itd. Za našo bodočnost je vse važnejši tenis, ki ga vse bolj na široko* gojijo teniški klubi zlasti pri nas in na področju srbske zveze. V tem okviru je bilo od aprila dalje Izredno lepo število tekmovanj, turnir za prvenstvo Srbije (Branovič), dvoboj Srbija : Slovenija, ki se je končal 8:2 za Srbe, turnir v Planici (Boris Smerdu), na Bledu (Branovič), teniški dvoboj Beograd : Ljubljana 4:2, turnir v Paliču (Branovič), turnir za prvenstvo dravske banovine (Boris Smerdu, inž. Maire-Sernečeva in Lukman). V mednarodnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije v Beogradu je začetek septembra zmagal Branovič nad B. Smerdujem, v damskem tekmovanju inž. Maire-Sernečeva, med juniorji in v moških parih Smerdu-Bogdanovič. Delavni in podjetni so bili tudi borci z j-nalo belo žogo in po zeleni mizi. Na turnirju za drž. prvenstvo posameznikov v Zagrebu se je uveljavil od Slovencev samo Marinko, ki je zmagal v singlih gospodov. Na prvenstvu Slovenije je zmagal Krečifi, med moštvi pa Hermes. Slovenci so se udeležili tudi hrvatskega prvenstva v Zagrebu, vendar vidnejših uspehov niso do-(BegiL Decembra pa so Hrvati poskrbeli za lepo presenečenje, ko so povabili v Zagreb Nemce in Madžare in zmagali nad prvimi s 5:2, nad drugimi pa celo s 5:1. Na turneji po južnem delu države so potem Ma džari odnesli večino uspehov iz številnih nastopov. Kolesarji in športniki z motorji Na juniorskem drž. prvenstvu za kolesarje na Hrvatskem v začetku sezone se je kot prvi Slovenec plasiral Franc Korenin od Edinstva šele na šestem mestu, zmagovalec pa je bil Branko Debanlč od zagrebškega Orienta. Doma so bile potem razne dirke, pri katerih se je na prvih mestih največkrat imenoval član Edinstva Podmilščak ozir. Hermesa Petemelj. Na banovinskem prvenstvu sredi avgusta je med seniorji zmagal Petemelj, med juniorji pa Slavko Kosi (Edinstvo). še Isti mesec je na državnem prvenstvu od Ljubljane do Zagreba zmagal Avgust Prosenik, četrti pa je bil Petemelj kot prvi vozač slovenskega kluba. Pred najtežjo nalogo so bili slovenski kolesarji postavljeni konec avgusta, ko je 12člansko moštvo nastopilo na znani dirki okrog Srbije. Uspeh je gotovo še vsem v spominu: zmagal je Petemelj, drugI je bil Gartner in peti Podmilščak, kar vse je prineslo mnogo slave, nagrad in pokalov. Na podobni hrvatski prireditvi sta zaradi kritičnih odnosov sodelovala le dva Slovenca. Gregorič (Misli-nja) se je plasiral na četrto mesto, zmagal pa je Penčev, ko je največjega favorita Prosenika zadela nesreča. Medtem so dirkali v bližini Maribora pa po Gorenjskem (Edinstvo), 1. oktobra pa okrog Pohorja. Med 10 vozači je zmagal Gregorič, med jun. pa Bizilj (Ljubljanica). Srbi so ojunačeni po prvem uspehu poklicali koledarje še na dirko po severni Srbiji. Zmagal je Beograjčan Vojnov, tretji je bil naš Petemelj. Izredno velikopotezni so bili tudi moto-ciklisti in v njih družbi tu pa tam še av-tomobilisti. Od ocenjevalne vožnje avto-kluba sredi maja, dirk k Sv. Križu, na Jelenovac in v Zagrebu, kjer so se naši dirkači Hermesa, Ilirije in Avtokluba posebno izkazali, pa preko prireditve na Jezerskem vrhu (najboljši čas Šiška), v Va-raždinu (junak dneva Starič), po novi pohorski cesti (najboljSi čas Hribar iz Zagreba). na Gorjance (Nikola Jurčič IHMK Zagreb), pri Podutiku, ocenjevalne vožnje od Ljubljane do Metlike, v Mariboru, kjer so vse trofeje pobrali Zagrebčani, ln na Čatež je bilo le malo terminov, ki ne bi ,bUi koristno izrabljeni. Proti koncu je bil velik motociklistični rendez-vous v Zagrebu, kjer so naši dirkači s Staričem ponovno potrdili svoj dober sloves. Isti dan se je na avtomobilskih ln motociklističnih dirkah na Banjici posebno izkazal Dušan Breznik od ljubljanskega Avtokluba. Potern je šlo še dvakrat zares (na stadionu Hermesa s privlačnim dvobojem med Staričem ln Babičem), pa so morali jekleni konji« ln njih krotiteljl na neprostovoljne počitnice do prihodnje sezone. SABLJAČI so imeti preteklo leto le dve pomembnejši prireditvi. Aprila je bilo prvenstvo banovine Hrvatske v Zagrebu in konec junija v Ljubljani državno prvenstvo. Na obeh so sodelovali tudi Slovenci (Ilirija) in dosegli častne uspehe. Na drž. prvenstvu sta postala juniorska prvaka Bojana Kukec in Lovro Verčko. KAJAKAŠI Ta šport divjih voda una nekaj prav vnetih ljubiteljev v Ljubljani in Zagrebu. V medsebojnih spopadih za razna bano-vinska in državna prvenstva v slalomu, pa na dolgi progi smo med zmagovalci največkrat imenovali Mirka Vinceuca (Maraton, Zagreb), Malahovskega in inž. Ga-berščka od KK Ljubljane. BOKSARJI Letos se je pri nas poKazalo tudi večje zanimanje za boks. Začetniški koraki seveda še niso bili preveč podjetni in tudi srečanje Hrvatov in Slovencev v Zagrebu (14:2) je potrdilo, da bo treba tukaj še mnogo vztrajnega dela Mnogo bolj napredni so v Zagrebu, kjer jim je letos uspelo proti dobrim Madžarom izbiti neodločen rezultat (8:8). — Konec. 8K Mars. Z izredne seje klubove uprave se objavlja: V soboto 4. t m. bo zabavni članski večer. Odhod iz Ljubljane bo skupen, in sicer ob pol 20. z Ambroževega trga. Povabljeni igralci — imena poimensko vabljenih so objavljena na oglasni deski — naj prinesejo s seboj tudi opremo. Uprava vabi na udeležbo tudi klubove prijatelje. — Tajnik. Table-tenis ]e tudi šport za zimo Nekaj dogodkov in nefluij napovedi za bodoče Obenem s mučarji in drsalci, ki se samo pozimi lahko udejstvujejo v svojih športnih panogah na prostem — letos zaradi muhaste zime seveda še niti prišli niso na svoj račun — se v zimskem letnem času najbolj s pridom udejstvujejo lahko tudi še igralci z malo belo žogico. Letos je zanimanje za to športno panogo, ki je bila pred leti že na precej lepi višini, pri nas zopet vidno narastlo in od vseh koncev in krajev slišimo o agilnosti aktivnih pristašev tega »zimskega« športa v zakurjenih prostorih. Tako so pred kratkim imeli dobro obiskan turnir agilni tabletenisti iz Litije, ki je, čeprav so igrali sami domačini med seboj, prinesel mnogo zanimivih srečanj in dober športni uspeh. O poteku in izidih nam pišejo: Turnir v Litiji s trobojem med Litijo, Gradcem in Frtico Litija, 31. dec. 1940. Za novo leto je organiziral SK Litija zanimivo tekmovanje med table-tenisti. Prireditev se je vršila dva dneva v litijskem Sokolskem domu. ki je kakor nalašč za to, saj ima toliko svetlobe, kakor nobena druga naša dvorana. Sodelovalo je 17 domačih tekmovalcev. Skoda, da se nekaj zunanjih gostov (iz Ljubljane) ni upalo pomeriti z našimi igralci, ker bi bila potem prireditev še bolj živahna in napeta. Tekmovalci poedinci so bili razdeljeni v 4 skupine. Po dva prva zmagovalca iz vsake skupine sta prišla v semiflnale, prav tako sta iz ožje izbire prišla spet po i dva semifinalista v finale. Končni rezultat Je bil naslednji: 1. Le-binger Hinko, 2. Jelnikar Tonček, 3. Ju-van Božo, 4. Belec Ivan. Poseben del turnirja je bil določen tudi za tekme v dvojicah. Prva tri mesta so zasedli naslednji pari: 1. Lebinger - Ju- van, 2. Končar Boris - Belec, 3. Gorenc -Vidovi«. Pri tekmi posameznikov bi bil končni rezultat gotovo drugačen, če bi bil sodeloval tudi lanski prvak g. Borišek Jože, ki se je sicer prijavil, pa je otvoritev zamudil. Ker se je vršil ves turnir po strogih turnirskih predpisih, je bil lanski prvak izločen iz tekmovanja. Igral pa je na željo udeležencev izven konkurence z letošnjim zmagovalcem Lebingerjem Hin-kom in zmagal z 2 : 0 (21 : 15, 21 : 15). Med tekmovanjem je bilo v Sokolskem domu zelo živahno in obilo gledalcev. Igrali so hkrati na dveh mizah. Novoletni turnir je potekel mnogo bolj pestro in v večjem obsegu, kakor je bil propagandni turnir v letošnji pomladi. Pestrost sporeda je povzdignil še teniški troboj med tremi našimi kraji, in sicer med Litijo, Gradcem (onim delom naše občine pri kolodvoru) in med Frtico (vzhodnim delom Litije pod Dokopališčem) V troboju so se plasirali: 1. Litija, 2. Fr-tica, 3. Gradec. Podrobni rezultati so bili: Litija - Gradec 4 : 1 za Litijo, 2. Frtica - Gradec 3 : 2 za Frtico, 3. Litija - Frtica 4 : 1 za Litijo. Ob zaključku turnirja je bila prirejena čajanka .kjer so zmagovalci prejeli diplome. Storjen je bil tudi sklep, da se bo vršil v kratkem medmestni turnir z enim ljubljanskih klubov. HaSkovci so bili poraženi ▼ Subotici Močna Haškova table-teniška trojica (Dolinar. Heksner in Merksamer) je v ponedeljek gostovala v Subotici proti najboljšim igralcem tamkajšnjega TTC. Ha-škovci so ta dvoboj izgubili zelo visoko z 2 : 7, kar je v glavnem zasluga obeh odličnih subotiškib igralcev bratov Haran-gozov. Subotičani so dobili vse igre razen dveh, v katerih sta Haškovca Dolinar in Heksner spravila dve zmagi nad tretjim subotiškim igralcem Koncem. Turnir za prvenstvo Gorenjske V nedeljo ves dan na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah priredi v nedeljo 5. t m. v veliki dvorani Sokolskega doma I. tableteniški turnir za prvenstvo Gorenjske. Igralo se bo od pol 9. do 12. in od pol 14. do konca turnirja. Na turnirju bodo nastopili vsi pomembnejši igralci Slovenije z državnim prvakom Marinkom ter slovenskim prvakom Kreč:čem na čelu, povabljeni pa so tudi Zagrebčani, kar pomeni, da bodo borbe zelo znnimive.. Razen tujih igralcev bodo seveda nastopili tudi številni domačini, k: za enkrat še ne bodo kos starim ruti« niranim predstavnikom našega tablete-nisa. V splošnem pa se mora reči, da so tudi oni v zadnjem času lepo napredovali in se posebno te dni pod vodstvom trenerja in državnega prvaka Marinka resno pripiavliajo za nastop na tem turnirju. Spnred bo obsegal igre za prvenstvo meštev. dalie igre v singlih seniorjev In sifdniič igre v singlih novincev, kler bodo nastopili vsi dozdaj še neverificiranl tekmovalci. Za zmagovalce v vseh skupinah so pripravljena lepa praktična darila in diplome. Prireditelji vljudno vabiio občinstvo, da v čim večiem številu obišče to prireditev in tako podpre mlado, pa vendar agilno tableteniško sekcijo domačega športnega kluba. Smučarji z Jezerskega na občnem zboru. Jezerski smučarji so se sicer že bolj pozno, pa vendar o precej lepi udeležbi članstva sestali v nedeljo dne 29. t m. na IX. občnem zboru svojega smučarskega kluba. Poročila o delu v pretekli sezoni niso bila sicer najslabša, vendar pa se pod vodstvom novega predsednika g. Medvena obeta velik razmah zimskega športa in klubskega živlienja na Jezerskem. Novemu predsedniku iskrene čestitke, jezerskim smučarjem pa krepki »Smuk!«. — Lr. Globoko užaloščeni naznanjamo pretužno vest, da je včeraj v 78. letu starosti dotrpel naš dragi soprog, oče, ded in praded, gospod Luka Lazar posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo 2. januarja ob pol 4. popoldne lz hiše žalosti na pokopališče v Kamni GoricL Blag mu spomin! v KAMNA GORICA, LJUBLJANA, 1. januarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI. NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA Policijska vest v nekem škotskem časopisu: »V Glasgowu so razbojniki razbili steklo neke juvelirske izložbe in odnesli nakit, vreden 20.000 funtov. Lopove so ujeli, ko so se vrnili po opeko, s katero so razbili steklo, a so jo pozabili v izložbi. VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BPILJPNTE smrrrcde snFiR»-r«»mt bisere l.t.d. STARINSKE NAKITE TER UMETNINE PO NCUVIŽJIH CEHAH STRRA TVRDKA ' Jos EBERLE LJUBLJANA. TY.R&EVA 2 , v.V- HOTEl^FsiON Fantek Trni 5-M Posojilo dajemo našim cianom ta varčevalcem Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljna. D v orjakova 8. ISčemo poverjenike. 109-14 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po eelo konkurenčni ceni, tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva M. Hulbert Footner: 25 IZGINULI RADZA Kriminalni roman Lee je hodil po sobi sem ter tja in se gladil po plešasti glavi. »Bog nas obvaruj zaljubljenih mladih ljudi!« Malokdaj se je zgodilo, da je tako odkrito pokazal svojo razdraženost. In zdajci je obstal pred Lukom. »Menda veste, v kakšen kriv položaj ste me spravili?« »Da. In strašno mi je žal.« »Nobenega smisla ni v tem, da tako pravite. Sloves, ki ste ga prej omenili, sem sa pridobil v dvajsetih letih napornega dela. če bom prisiljen opustiti ta slučaj, bo škoda zame nepopravljiva.« »Kako to?« »To bo prvi primer, da se umaknem iz zadeve, ne da bi jo bil razvozlal. In kakšna zadava je to! Ako iaz ne bom pomagal policiji, bo delala same neumnosti!« L"ke ie m^1*al Kai bi bil tudi mosel reči? »Če se um^k^m, bo to senzacija.« ie Lee m-dalievpl. »Tn vrhu tega bo pričalo zoper vas in zop°r dami.« »Tp<*9 n« morem predr"°ačiti.« i* Lmve netrto odvrni »Vso pnn m1' i** ali s* b""> k^T^u na^ak a^i ne. V°m. da TV*na ne ttvtp biti zanl--tena v zlcč'n! Tn če bi tudi bila zapletena, pojdem z njo čez drn in strn.« Luke je zmajal z glavo. »Za zria^ nima to s stvarjo nobenega opravka Kako pa je z njeno materjo?« »Tej bi prisodil marsikaj, vendar ne vem, kako bi bila mogla umoriti radžo. ne da bi zaupala svojo namero hčeri.« »Jaz tudi ne vem.« Telefon je pozvonil in Lee se ie o^la^il »Poprosite ga, naj pride k meni v soN5 « ie rekel, ko je slišal sporočalo. »Podpolkovnik WVkl^y je,« je nato rekel Luku. »To mi prihranja pot na DoJiciiske ravnateljstvo.« Podpolkovnik se je samozadovoljno muzal, ko je stopil v sobo, in naša znanca sta takoi uganila, da prinaša novice Iz žepa je potegnil čuden lesen tok, ki je bil kakih dvanajst centimetrov visok in je nalikoval majhnemu sodčku. Ko je odvil zgornji del, sta videla, da je posoda napolnjena z belim prahom. »Dal sem ga preiskati,« je rekel podpolkovnik. »Pruska kislina.« Leeju so se oči zabliskale. »Kje so jo našli?« »Neki progovni čuvaj jo je pobral na progi med Rahwayem in Metuchenot v New Jerseyu.« Lee se je nekoliko zamislil, da bi spravil novo dejstvo v zvezo z vsem ostalim. Navdušenje, ki se mu je najprej pokazalo v očeh, je spet izginilo, ko je pomislil na to, da nima več nobenega opravka z zadevo. »Petdeset dolarjev nagrade sem določil za vsak dokazilni predmet, ki bi ga našli na progi,« je dejal. »Poskrbite, prosim, da dobi mož to vsoto. Denar vam povrnem.« Sodček ni imel nobenega napisa ali drugačne označke. »Zelo težko bo dognati, odkod je ta reč,« je rekel podpolkovnik. »Podoba je, da je prišla iz tujine. »Vsekako je važno dokazilo, ki izpreminja presojo slučaja,« je mračno odvrnil Lee. »Kako to?« je razburjeno vprašal Luke. »Saj ste že prej vedeli, da je bil njegova visokost zastrupljen s prusko kislino.« Lee ga je pomilovalno pogledal, nato se je obrnil k podpolkovniku. »Neskončno žal mi je, da moram opustiti nadaljnje predskavanje te zadeve.« Major je ostrmel. »Kaj pomeni to? Zanimiv slučaj, kakor je ta, se primeri komaj vsakih sto let enkrat!« »To sam najbolje vem! A vendar se umaknem. Semkaj sem prišel na željo gospoda Imbrieja. Gospod Imbrie in jaz pa sva docela različnih misli o tem, kako naj se vodi preiskava, in zato mi ne ostane nič drugega, kakor da odstopim.« »Ali bi potem sprejeli nalogo od policije države Columbije?« je vprašal Walkley. Lee je skomignil z rameni. »Kako naj jo sprejmem v takšnih okoliščinah?« Policijski častnik je besno ožinil Luka z očmi. »Po tem morem samo sklepati, da gospod Imbrie ne soglaša z načinom preiskave in ne mara več sodelovati s policijo.« Očitajoče je zmajal z glavo in svarilno dvignil roko. »Nekaj vam moram povedati, gospod Imbrie. Danes me je več nego enkrat zbodlo v oči, da veste o tei stvari več, kot bi se utegnilo zdeti površnemu opazoval- cu. Samo ker je bil gospod Mappin porok za vas, ste bili doslej varni!« »Kaj mislite zdaj storiti?« se je Walkley obrnil k Leeju. »Če se podvizam, ravno še ujamem kongresni vlak za New York.« Podpolkovnik se je zahvalil Leeju, med tem ko je ta pospravljal svoje reči, nato sta skupaj odšla. Lee je Luku hladno pokimal; Walkley ga je docela prezrl. Luke se je vrnil v svojo sobo. Čez pol ure jo je spet zapustil. Nobenega posebnega namena ni imel, a v njegovih mislih je bilo vse narobe, kar mešalo se mu je. Opazil je kriminalnega uradnika, ki je hodil po hotelskem hodniku sem ter tja in se srdito namuznil. Nato so ga obšle skrbi. Poslej mu bo zelo težko obiskovati Diano. Vsekako ga pa mož ne more spremiti v telefonsko celico. Ko je stopil Luke na ulico, je baš pritekel mimo kolporterček, ki je kriče ponujal posebno izdajo. Luke si je kupil list. Na prvi strani je bilo z velikanskimi črkami natisnjeno: »Diana Morvenova najdena!« Poročevalec »Evening Post« je bil brez pomoči policije odkril gospo in gospodično Morve-novo v penziji »White Door«, ki jo jt opisoval kot zasebni hotelček na Cesti L. Med vrsticami je Luke bral, da se je bila gospodinja splazila za njim in za Diano po stopnicah, ko sta šla h gospe Morvenovi, nato p« prisluškovala pri vratih. Ko je zvedela, da stanujeta v njeni hiši Mor-venovi, ki ju povsod iščejo, je bila prodala to novico časniku. Mož s štirimi ženami Štiri duše, eno samo telo — Nenavaden primer mnogoženstva v Dr. W!lliam Bell, zdravnik, borzni meše-tar Robert Ga te, slikar Cliff Morley, dramski pisatelj Henry Jones in »plavolasi Har-ry iz podzemlja« so, kakor se vam bo čudno zdelo, ena in ista oseba. In sicer oseba, ki je vodila peterostroko življenje. Ko so moža aretirali, je četvori-ca žena planila pokonci in zavpila skoraj Istočasno: »Henry!« — »Cliff« — »Robert!« — »William!« Vse štiri so bile njegove žene, ne da bi vedele druga za drugo. Njegove skrivnosti ne bi morda nikoli zvedele, da se nI nenavadni možak preveč postavljal v svoji ulogi »plavolasega Harry-ja iz podzemlja«. »Imel sem smolo«, Je pripovedoval dr. Bell na policiji o samem sebi, »da sem se poročil z bogato žensko, čeprav sem bil tudi sam bogat in sem imel kot zdravnik lepe dohodke. Strašno sem se dolgočasil in tako sem si izmislil, da bi svoje življenje malo menjaval.« Pri neki raciji, ko so v zloglasni beznici iskali dva gangstra, so med drugimi prijeli 371etnega Harryja Breada, »plavolasega Harryja«. Na policiji so mu posneli prstne odtise in so ga predstavili, kakor je v Zedinjenih državah navada, več sto detektivom, da bi si zapomnili njegov obraz. Moža pa so morali izpustiti, ker ga niso mogli okriviti nobenega nezakonitega dejanja. Naključje pa je hotelo, da je neki detektiv tega moža naslednji dan srečal elegantno oblečenega pred hotelom Waldorf-Astoria. Začudeno je povprašal vratarja, kako je s tem možem in je zvedel, da gre za uglednega borznega senzala Roberta Gateja, ki stanuje že leto dni s svojo mlado ženo v tem hotelu. Seveda je detektiv nato sklenil, da bo moža malo opazoval, še bolj se je začudil, ko ga je videl popoldne stopiti v odlično hišo milijo-narske četrti Hišnik mu je dejal, da je to dr. William Bell, ki ordinira v tej hiši. Odtlej je stopal mož postave za čudnim, troimenim človekom neopazno kakor njegova senca. Tako je odkril še druge njegove skrivnosti. V Brooklynu je ugotovil, da ima mož slikarski atelje, ki ga je najel pod imenom Cliff Morley, na zadnje se je izkazalo, da je še pisatelj Henry Jones, ki je za igralko Joan Helbyjevo napisal kar odlično dramsko delo ln je bil z njo tajno poročen. Pod petimi različnimi Imeni je torej nastopal mož, ki se je imenoval v resnici dr. William Bell, in poročen je bil s štirimi mladimi ženami. To mu še vedno nd bilo zadosti, temveč je smatral za potrebno, da bi si dolgočas preganjal v newyorškem podzemlju. To mu je postalo na zadnje usodno. Williama Bella so aretirali Se enkrat, tn sicer v hotelu Wal