Glas zaveznikov Leto II - Št. 192 orm&cijski dneonik A. I. S. Cena 3 lire TRST, petek 1. februarja 1946 UREDNIŠTVO: Via S. PeUkso 12 - Telefon št 93354 in 9444S OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave I* 13.50, finančni ln pravni oglasi I* 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I., Societš per la Pubbllcltš in Italla, Trst vla Silvio PelUco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L 4). Rokopisov ne vračamo. Vlade odhajajo narodi ostanejo Položai beguncev je mednarodno vprašanje Danes Grčija in Indonezija LONDON, 1. februarja. — Danes se bosta v Londonu sestala glavna skupščina in varnostni svet Združenih narodov. Varnostni svet po razpravljal o vprašanju Grčije in Indonezije. Minister Bevin je že dal jasno razumeti, da si želi Velika Britanija o tej stvari odkritih razgovorov. Pričakujejo, da bo podal danes svojp izjavo. Na zasedanju skupščine bodo razpravljali o potrditvi imenovanja norveškega zunanjega ministra Trygve Lieja za glavnega tajnika. Tudi vieraj so se sestali razni odbori. Sestanke nekaterih glavnih, fci »o bili določeni za včeraj, so morali preložiti na danainji dan, da so kshko preučili razne dokumente. čl a seji socialnega, flovekoljubne-aa in kulturnega odbora organiza-ci*e Združenih narodov, ki je bila V *reki delegat J. Stanczgk, ki je H*, j^arjei važnost, ki jo ima to po-c*° vprašanje za nekatere čla-.* Združenih narodov. Poljski de-. je nato pozval gospodarski in ,0cialni svet, da natančno določi p0,Gtn pojma sbeguncan. ^stavil je, da ni mogoče imeti begunce tistih ljudi, ki so se bo-li Proti svojim državam, j Nat° je spregovoril kanadski de-J^t Stanleg Knowlew, ki je zahte-l0Q ■*r®kUe jugoslovanskega pred-ko i ^a^astl je, da beguncev ni ta-ahko istovetiti z vojnimi zločin- Obiirno vprašanje njim je govoril belgijski od-5!ajiec Desousse, ki je izjavil, da vprašanje beguncev zelo obsežna ®Se»a. Zato ga je treba obširno Delegat je dejal: nimamo 'ci ?rste beguncev. To so: 1) begun-izpred vojne, 2) begunci zaradi „ S, edic_ vojne in 3) tiste, ki lahko odoče postanejo begunci. J**nih težav ni v pogledu prve pp)?*ne> ker so v večini antifašisti. hav*an^e Gruge skupine je obrav-lja a!a ustanova UNRRA. Razpravna 6 se mora nanašati izključno - tiste, ki so še vedno daleč od "“»o tune. v je mogoče razporediti na pra-in resnične begunce, vojne zlo-nofi*' ^dajalce, in na osebe, ki se . e1o vrniti v domovino. Izdajal-kolaboracioniste ter vse one, fno Se borili proti svoji državi, ni 1ih°ie imeti 20 begunce, marveč Getih ireba izročiti oblastem priza-držav ter kaznovati. 0^^ Pa bo vsakomur dovoljeno, jet^0 smji volji določa pomen be-izj^izdajciiecv, se lahko zgodi, je rab L desousse, da Ameriška pomoč demokratičnim državam Združene države so dovolile Danski kredit v višini 20 milijonov dolarjev. Danska dobiva iz Amerike tovorne avtomobile, jeklo, mineralna olja, industrijske ter poljedelske stroje in avtomobilske obroče. ?. in so Zaradi «o tega je pride do zlo-potrebno ure- vprašanje na mednarodni Zn ^rnik 1e opozoril organizacijo dj0 P1 Primer Leona Degrella, voza jličnega gibanja v Belgiji, kot teref>a belgijska vlada že več Ga 0 710 leto brezuspešno zahteva, ^Panija izroči belgijskim ob- te nato prešel na vprašanje Go^ki se ne £e^fj0 ve' vrniti v Gbor 76 Gejal — istočasno pa jih z *ljttm° VUstiti, da bi bili v bre-^ državam, kamor so se ?ret>a ie najti mednarodno c9a vprašanju, ki se nana- ZkJv*o *> ki Go 0r„ f't°veških pravic, ki jih W0 9anie«cija Združenih naro- ^rj Za!!?'10- ki 1o bodo iz- Jrodi ^ •Xejt 0 ionizacije — na-ni suženj države. sVlade odhajajo, narodi pa osta-nejOD, je zaključil belgijski delegat «in z izvedbo tega velikega dela v korist beguncem bomo storili veliko uslugo človeštvus. Nato je povzel besedo danski zunanji minister Gustav Rasmussen, ki je govoril o vprašanju beguncev v Nemčiji. Kot potekajo razprave, bo mogoče, da bo sedanja skupščina zaključila svoja dela v predvidenem času, to je v enem mesecu po otvoritvi. Politični varnostni odbor je zaključil svoje delo, gospodarsko finančni bo imel še eno sejo, na kateri bo uredil vprašanje odnošajev do ustanove UNRRA, o čemer bodo nato razpravljali pred skupščino. Komisija za begunce bo dovršila svojo nalogo ta teden, komisiji za mandate in upravo morata imeti še dve seji. Pravna komisija bo zaključila svoje delo verjetno v ponedeljek. Edina stvar, ki bi lahko zavlekla zasedanje je razprava o stalnem sedežu Združenih narodov. Razpravljanje pred varnostnim svetom se bo zaradi velikega števila vprašanj, ki so na dnevnem redu, verjetno zavleklo. Varnostni svet je trajni organ. Ce ne bo končal svojega dela istočasno s skupščino, bo svoje delo lahko nadaljeval. Splošni napredek je očiten. Ce se skupščina ne bo končala ob točno napovedanem času, je nadaljevanje razprav le vprašanje nekaj dni. «International Nem Services poroča, da so včeraj pod vodstvom gospe Eleonor Rooseveltove sestavili odprto pismo ženam vsega sveta, kjer jih vabijo k dejanskemu sodelovanju pri organizaciji Združenih narodov. Pismo poziva žene 51 narodov, naj izdelajo načrte za zastopstvo ženskih organizacij pri organizaciji Združenih narodov. % «MOLCECE PRICE» Sm Zrlve podlega zločinstva Numberg razkriva nova grozodejstva Svetovni vojni zločinci (World War Criminals) pred obtožbo svojih žrtev. (Karikaturist Lambert v Philadelphia (Pennsyl-vanja) Record) Ameriško posojilo Veliki Britaniji 1.100,000.000 šterlingov Truman predlaga odobritev WASHINGTON, 1. februarja. — Predsednik Truman je v poročilu, ki ga je poslal Kongresu in v katerem je predlagal odobritev poeojlla 1.100 milijonov šterlingov Veliki Britaniji, dejal: «Velika Britanija potrebuje to posojilo in potrebuje ga v sedanjem časa. Ni preveč, ako rečemo, da bo ta sporazum pokazal anglo-amcričke gospodarske vezi za bodočnost. To posojilo bo Veliki Britaniji omogočilo, da bo z zaupanjem pričakovala primanjkljaj svojega proračna v prihodnjih letih in da si bo mogla nabaviti na svetovnem trgu živila in prvine, ki so potrebne za življenje in delo britanskega naroda. Istočasno pa bo posojilo dovolilo Združenim državam, da bodo prodale preostanek svojih proizvodov, ki so jih navadno izvozili v Združeno kraljestvo. To so neposredne smernice posojila». Predsednik Truman je nato podčrtal, da imajo dolgoročna posojila največjo korist ln Izjavil: »Sporazum bo dal Združenemu kraljestvu kljub hitri odpravi omejitev mednarodne trgovine mo/uicat, da bo z Združenimi državami ob strani nadaljevalo pot do trgovskega razmaha po vsem svetu, kar pomeni povečanje proizvodnje, delavstva ln življenjske ravni na vsem svetu». Truman je omenil tudi važnost do- M0NTG0MERY NAČELNIK STANA London, 1. februarja Britansko vojno ministrstvo je včeraj sporočilo, (la bodo maršala sira Bernarda L. Montgomerya, poveljnika britanskih zasedbenih sil v Nc -čiji, 26. junija imenovali za načelnika britanskega glavnega imperialnega stana, kar je najvišji britanski vojaški položaj. Montgomery bo nasledil lorda Alana Brooka, ki je bil 4 leta načelnik glavnega stana. Obnova sindikatov poražene Nemčije Izjava W. Citrina BBRIiN, 1. februarja. — Sir Walter Citrine, glavni tajnik britanske »Trade Unlons» !n član delegacije Svetovne sindikalne zveze, ki se mudi trenotno na obisku v Berlinu, je dal naslednjo Izjavo: «Naš prihod v Nemčijo ima dva namena: da stopimo v stik s predstavniki štirih zasedbenih sil in preučimo položaj nemškega sindikalnega gibanja. Sindikalno gibanje bomo preučevali z namenom, da bomo zasedbenim oblastem in sindikatom nasvetovali najboljši način za vzpostavitev sindikalne organizacije. Zanimamo se tudi za zakone, ki jih bo treba sprejeti za ustalitev delovnih pogojev. Ne moremo dovoliti, da bi bilo AORIOLOVA IZVOLITEV Pariz. 1. februarja Včeraj popoldne so brez opozicije za predsednika francoske ustavodajne skupščine izvolili Vincenta Auriola. Vincent Auriol je bil v De Gaullovi vladi socialistični državni minister. Zdaj je kot predsednik francoske ustavodajne skupščine nasledil novega predsednika vlade Felixa Gouina. Novi predsednik ustavodajne skupščine je kot član francoskega odposlanstva sodeloval tudi pri organizmi« Združenih narod oj' delo v Nemčiji ponižano na delo sužnjev, čeprav smo prepričani, da se Nemčija ne more Izogniti odgovornosti za vojno. Pooblaščeni smo — je nadaljeval Citrine — da svobodno obiSčemo vsa Stlrl zasedbena področja. Nato bomo lahko predstavnikom zasedbenih sil Izrazili svoje stallSče. V primlru po, da bi vprašanje zahtevalo globljega razmišljanja, bomo predložili poročilo na sestanku našega izvršnega odbora, ki se bo koncem februarja sestal v Parizu. Predstavljamo šest milijonov članov, ki ae vsi živo zanimajo za prenovitev sindikalnega glbanla Nemčiji. Pred Hiti.: jo..ui ...—i..u, bilo nemško delavsko gibanje izmeči najmočnejših na, svetu. ločbe finančnega sporazuma, po kateri Velika Britanija lahko vsako leto ko bo mislila, da ne bo zmogla preračuna v dolarjih, odloži plačilo obresti posojila. Predsednik Truman Je nadalje dejal: »Nikake koristi nimamo, če pritiskamo na plačilo teh obresti, ako bi tako plačilo lahko povzročilo zlom mednarodnih trgovskih odnošajev. Poleg neposrednih koristi, ki izhajajo iz tega anglo-amertškega trgovskega impulza, Je treba dodati koristi, ki bodo izšle iz dejstva, da morajo tudi drugi narodi ukiniti omejitve v mednarodni trgovini in si vzeti za primer Veliko Britanijo. Ti trgovski sporazumi omogočajo poleg tega, da daje Združeno kraljestvo brezpogojno podporo za predloge o trgovini in zaposlitvi delavcev, kar so Združene države pred kratkim predložile kot temelj mednarodnih razgovorov na skupščini Združenih narodov. Uresničenje sporazuma bo mnogo prispevalo k vzpostavitvi miru in trajnemu uspevanju. Sporazum kaže, da bodo namesto gospodarske, ga nasprotstva med dvema državama uresničili daljnosežne načrte Bretton Woodsa veliko hitreje, kot smo mislili takrat, ko Je Kongres ta sporazum odobrila. SMRT RINTELENA London. 1. februarja Britanska obveščevalna služba v Nemčiji poroča, da je v 69 letu starosti umrl bivši pokrajinski šef uprave na Štajerskem (Avstrija) dr. Anton von Rlntelen. Proti njemu so pripravljali proces, na katerem bi moral odgovarjati kot vojni zločinec. Kot poroča »Columbia Broadcasting System», je dunajska radijska postaja objavila »smrt von Rintelena, ki bi moral priti pred sodišče kot vojni zločinec za udeležbo pri zaroti proti življenju kanclerja Dolfussa». Niirnberg, 1. februarja V nadaljevanju razprave je Charles Dubost. našteval grozodejstva, ki Jih je zakrivila Nemčija v zasedenih državah zahodne Evrope. Dubost je prečital dokazilne listine rodoljubov, ki so prisostvovali mučenju svojih tovarišev. V Belgiji, na Norveškem, Nizozemskem, Danskem in v Francij! so bila ta grozodejstva popolnoma načrtna. »Nemška vlada — je izjavil Dubost — Je odgovorna, da se je svet vrnil v temo srednjega veka. Vsega tega so krivi vsi obtoženci, za mučenje pa sta v prvi vrsti odgovorna Bormann In Kaltenbrunner*. Dubost je omenil žalostni primer majorja Henrija Madelaina, ki so ga aretirali v južni Franciji. Orožnlštvo ga je na najokrutnejši I način mučilo. Njegovo krvaveče truplo so Izpostavili ob neki cesti, da bi s tem zvrnili krivdo na nje. gove junaške tovariše. Francoski tožilci so za tem pre-čltall izpoved generala Henrija Gl-rauda, ki se glasi: «Vichyjska policija je aretirala kot talce mojo ženo, tri hčere, sedem nečakov, dve svakinji, mojega sina ln zet« ter jih odpeljala v Nemčijo. Ijlojo hčerko so prepeljali najprej v Berlin, pozneje pa v Turlngijo, kjer je zbolela ln umrla zaradi po. manjkanja zdravnlSke nege. Sedem nečakov. Izmed katerih Je Imel najstarejši deset let, so odpeljali v Nemčijo ter ravnali z njimi kot talci, kar je v nasprotju z vssml človeškimi zakonla. I> Franclje v Nemčijo Nadaljnje razprave tega tedna so bile posvečene izpovedim številnih prič, la so pretrpele nacistična mučenja po zaporih Gesta-pa ln v koncentracijskih taboriščih. Prva je podala svojo izpoved Francozinja Couturier. Njeno pričanje je bilo najbolj dramatični ccgodek dosedanjega zasedanja. Opisala je strahovito noč v Ra-venebriicku februarja 1945, ko so v pllnjkih oelloah usmrtili 72 Sena, ki so imele tuberkulozo. Ko jc Couturierova zapuščala sodno dvorano, je s sovraštva polnim pogledom ošinila obtožence. Couturierova, ki je francoska komunistična poslanka, Je popisala tudi, kako so iz Francije v tovornih vagonih prepeljavali v Nemčijo gole ženske in kako so jih do smrti pretepali ali pa pustili, da so jih raztrgali divji psi v koncentracijskih taboriščih. Žene so morale opravljati dela pri osuševanju močvirij in pri gradnji hiš. Naslednja priča je bil francoski poročnik George Velth, ki Je bil zaprt v Mathausenu. Izpovedal je o pokolju 47 britanskih, ameriških in nizozemskih letalskih častnikov, kar se j« zgodilo septembru 1944. Nagnali so jih proti bodeči žici ’ v jih nato postiellli pod pretvezo, da so* hoteli pobegniti. Francoz dr. Vlctor Dupor, ki j s bil od januarja 1942 do osvoboditve v Buchenvraldu, je Izpovedal, da so pepel i* peči skupaj s človeškimi ostanki spravljali v neko jamo ln ga potom uporabljali kot gnojlio na bližnjih poljih. V Vanslehenu blizu Buchenwalda so morali ujetniki obežatl lastne tovariše. Ostali jetniki so morali prisostvovati in vpiti »Heil Hitler*. Nato so se morali dotakniti trupel in jim pogl-adcti v oči. Zaradi mučenja Je mnogo intelektualcev znorelo. Med razpravo so nato predvajali fotografije iz Mathausena, ko sta bila tam na oblisku Himmler ln Kaltenbrunner. Spanec Frangois de Bobe, ki je bil kot begunec v Franclji ln je nato vstopil v francosko vojsko, Je izjavil da so poslali v Mathausen osem tisoč Spancev, Pri življenju Jih Je ostalo samo 1.600. Priča je Izpovedala, da je videla leta 1943 v Mathausenu tudi Speera, ki Je bil zelo zadovoljzn z obnašnjem koncentracijskih straž. Izpovedal je tudi, da je prišlo novembra 1941 v taborišče 2.000 sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili videti kot okostnjaki. Tri mesece kesneje Je ostalo živih samo še 30. je od 400 jetnikov ostalo pri življenju le 10 oseb. Osebno je videl moritve s plinom v Netzwei-lerju, ki Jim je prisostvoval n?kl univerzitetni profesor iz Strassbur-ga. Žrtve so umirale po dolgem trpljenju. Priča je nato pripovedovala o »pohodu smrti* 3.000 jetnikov iz taborišča Gross Košen v Dore, ko so se bližali Sovjeti. Pijani SS-ovci so vsakomur, ki je zaostal, odrobiU glavo. Po osmih urah so jih na neki postaji zapečatili v vagone in jih pustili pet dni brez hrane. Ko je prišel vlak na mesto, Ja bilo 1.347 mrtvih. Po zaslišanju francoskega vojaka Roserja, ki je skušal pstkrat pobegniti ln ravnatelja pariškega Pasteurjevega zavoda Balahovvske-ga, ki je izpovedal, da je na stotine ljudi pomrlo zaradi tega, 1 er so jih izpostavili učinku fosforja, da bi odkrili način za zdravljenje ran, ki so jih povzročale fosforne bombe, to prečltall še več pismenih izjav bivših internirancev. Na razpravi so razkrili tudi namene, ki Jih ime) Hitler z Vatikanom. Obtožba Ima v rokah listino, iz katere je razvidno, da Je hotel Hitler zasesti Vatikan in se polastiti arhivov, da bi našel dokaze, kaj se je v Italiji dogajalo za kulisami. Na sestanku, na katerem ji Hitler iznesel ta načrt, je bil prisoten tudi takratni nemški poveljnik v Italiji Kesselring. Obtožba nima na razpolago nobene listine, iz katere bi bilo razvidno, zakaj je Hitler svojo namero nato opustil. Mnogo se je svojčas govorilo tudi o Hitlerjevem namenu, da bi ume ril papeža, vendar pa ntrnaio za to nobenega dokaza. Nemci so mislili svojo zmago proslaviti z javnim obešen jem vseh duhovnikov v Nemčiji Geetapo je imel že zadevna navodila, ki pa so jih eežgalL DEMOKRATSKE BESEDE GIBAL V FRANCIJO Pariz, 1. februarja Nova francoska vlada je izdala dovoljenje, da se ministrski predsednik španske republikanske vlade Jose Glral lahko vrne v Francijo. S tem je razveljavila odločbo, ki jo je izdala De Gaullova vlada. PRVA RAZPRAVA Atene, 1. februarja Petnajstega februarja se bo pričela v Grčiji prva razprava proti je) vojnim zločincem. Kot prvi pride eno I na vrsto italijanski stotnik Panla-| ni ki J« ubijal grška državljan«. Politični zločini na Poljskem Byrnesov poziv WASHINGTON, 1. februarja. — Ameriški zunanji minister Bjrnes je podal včeraj izjavo, v kateri potrjuje, da so se dogodili na Poljskem politični zločini. Poljsko poriva, naj izvede svobodne volitve. Besed.io izjave pravi: «V pogledn političnih zločinov lahko rečemo, da se je izvršilo po nedavnih vesteh na Poljskem določeno število zločinov in da so bile v določenih primerih žrtve znane osebnosti političnih strank^_ Naša vlada J« popolnoma na te- Z SKUPSCIHA SPREJELA REPUBLIKANSKO USTAVO kočem o težkih pogojih, v katerih se je znašla Poljaka po svoji osvoboditvi ob koncu šestletne zasedbe ln upošteva težkoče, na katere je poljska začasna vlada naletela pod takšnimi pogoji pri vzpostavljanju reda. Vendar je obžalovanja vredno, da je videti da je v določeno število teh incidentov zapletena poljska varnostna policija. Zaradi odgovornosti, ki sl jo je zadala severnoameriška > vlada v Jalti in v Potsdamu, da namreč vzpostavi na Poljskem demokratično in reprezentativno vlado, je potrebno, da iz bližine zasleduje razvoj političnega položaja na Poljskem. Največjo važnost pripisujemo Izpolnitvi obveznosti, ki Jo je Poljska prevzela za Izvedbo volltfv. Ameriški veleposlanik Je poljsko vlado ob raznih prilikah opozoril na dejstvo, da aktivnost varnostne policije ovlTa Izpolnitev te obveznosti. Zaradi tega sem naprosil ameriškega veleposlanika V Varšavi naj obvesti poljsko vlado, da po-verjamo tej vladi nalogo, da stori potrebne ukrepe, ki bodo vali svobodno ln varnost, ki je nujno potrebna za redni razvoj svo_ bodnlh volitev*. ,,Pohod smrti** Norveška priča Hans Kaplan, odvetnik iz Osla, je bil 25 mesecev zaprt v koncentracijskih taboriščih; Opisoval Je, kako so Nemci ravnali z ujetniki. Aretirali so ga novembra 1940 in ga v zaporih Gcstapa strahovito mučili: pretepali so ga z lesenimi ln železnimi palicami, mu ruvali lase, zvijali ude, trgali nohte ln ga žgali po podplatih. Po dolgih mesecih so ga prepeljali v Nemčijo. Istočasno z njim so prepeljali tudi se 500 drugih Norvežanov, od katerih Jih je 60-70% umrlo. BU je najprej v taborišču Dachau, nato pa v južni Frizi ji, kjer je 50% jetnikov pomrlo zaradi griže. Od tam so ga prepeljali m taborišče Resen, kjer. London, 1. februarja Po poročilu agencije »Reuter*, je beograjska radijska postaja naznanila, da je jugoslovanska ustavodajna skupščina včeraj soglasno odobrila novo republikansko ustavo. Minister za Bosno in Hercegovino Colakovič je nato stavil pismeni predlog, s katerim zahteva preosnovo sedanje ustavodajne skupščine v redno skupščino, kar so odobrili. Skupščina je nato sprejela dva zakona, s katerima je razpu-štila ustavodajno skupščino in imenovala vse člane razpuščene ustavodajne skupščine v redno skupščino. TRUMAN IN KURILI Washington, 1. februarja Po poročilu »International News Service* je predsednik Truman včeraj na tiskčvnl konferenci izjavil, da odobrava jaltsko pogodbo, s katero so predsednik Roosevelt, zavaro- ] ministrski predsednik Churchill in maršal Stalin sklenili, da preidejo Kurllski otoki, ki so pripadali Japonski, pod nadzorstvo Sovjetov. Komisija za Dalj. Vzhod zapustila Japonsko Pohvala MacArthurJu Prihod Britancev TOKIO, 1. februarja. — General Frank R. McCoy Je sporočil, da Je komisija za Daljnjl Vzhod končala nadzorstvo nad zavezniško zasedbo Japonske ter bo danes odpotovala preko Pearl Harborja v Združene države. McCoy je dejal, da je imela komisija vtis, da Je bil njen obisk na Japonskem velike važnosti. Izjavil Je, da so odredbe in navodila generala Douglasa MacArthurja napravile na komisijo globok vtis in da »dihata iz njih modrost in sila, ki obeležujeta dejanja generala MacArthurja in njegovega glavnega stana*. ZNAČAJ REVOLUCIJE Države s politično in kulturno nezrelimi ljudskimi masami kakor tudi take družbe, izvajajo prehod iz prve legalnosti v drugo večinoma z nasiljem, z revolucijo nasilja. Zrele države znajo take prehode izvršiti mimo »n brez nasilja in pri njih ni nobenega brezpravnega stanja. Praviloma se nekateri deli in postopoma tudi nekatera načela dosedanjega pravnega reda zamenjujejo z novim, včasi enostavno pride do vrnitve spoštovanja nekaterih glavnih načel prejšnjega pravnega reda, toda čim prej mora priti do stabilizacije in izvajanja teh pravnih redov, da ne bi padlo življenje naroda i« države v zmedo. Zato se danes v Češkoslovaški republiki tako odtočno in tako umestno zahteva spoštovanje in popolna uvedba pravnega reda. To je istočasno tudi protest ne proti novemu revolucionarnemu pravu, temveč proti revolucionarni samovolji in brezpravnosti. V prvem redu je morala češkoslovaška narodna revolucija v tujini v dobi druge svetovne vojne pomeniti vrnitev v pravno stanje prve republike proti pravnemu stanju tako imenovanega protektorata, da bi na ta način mogla podčrtati »netočnost* vsega, kar se je dogodilo v Monakovem in po njem. Z notranje-političnega stališča pomenijo načela pravne kontinuitete dve glavni stvari: vztrajati na vladi samostojne republike »n parlamentarne demokracije ter na čimprešnji ostva-ritvi novega demokratskega predstavništva naroda bodisi v začasni ali pa že v novoizbrani narodni skupščini in to po demokratičnem pravičnem votivnem načinu ter na ohranitvi vseh že poznanih in vživetih demokratičnih svoboščin, to se pravi na obnovitvi duhovnih in moralnih vrednot demokracije, katere je nemška vojna uničila. V drugi točki mora biti in tudi bo — v kolikor je mogoče — izmenjano v duhu prejšnjega zakonodajstva vse to, kar se ni pokazalo v prvi republiki kot dobro in kar bodo nove razmere prinesle kot revolucionarne izmene. Za mene jo vse to bilo: 1. vprašanje Nemcev in Madžarov v republiki in s tem v zvezi vsa zasnova prejšnje narodnostne države na-razliko od nove zasnove narodne države — države Čehov in Slovakov. 2. Potem je bilo vprašanje definitivne ureditve odnošajev med Čehi in Slovaki ter predelava ustave republike v smislu široke decentralizacije. 3. Dalje je bilo to vprašanje likvidacije tako imenovane pro-tektoratne politike v smislu kaznovanja krivde in pogrešk prejšnjega režima (fašizem in nacizem — predvsem pri Nemcih, ali tudi na strani Čehov in Slovakov) kakor tudi v smislu nove strankarske razvrstitve. 4. In končno to vse je bilo tudi zapopadeno v najvažnejšem vprašanju: odpreti vrata novi socialni in gospodarski sestavi naše narodne družbe v smislu socializacije. Glavni problem menjave našega prejšnjega prava in uvedba novega prava je nesporno najtežje in najdelikatnejše vprašanje. Vse pravne spremembe našega sistema v navedenih štirih kategorijah aktualnih vprašanj gotovo pomenijo veliko in resnično revolucijo v primeri z minulo dobo. One odgovarjajo vsemu temu, kar je zadnja svetovna vojna prinesla revolucionarnega. Kako bomo mi vse to izvršili in v kakšni stopnji bomo to izvršili v interesu države in naroda, brez nasilja in z uspehom, ne samo za danes, temveč za bodočnost, bomo pokazali sebi in vsemu svetu, kako smo — kot država — to veliko svetovno revolucijo razumeli in ocenili. (Konec) Komisija — Je pristavil McCoy — Je tudi visoko cenila odkritost m iskrenost, ki Jo Je pokazal vsakdo ki JI Je dajal želena pojsnlla. Poročajo, da na Japonskem še razpravljajo, ali naj imajo komisijo za novi odbor za Dalj nji Vzhod, ali pa samo za prejšnji odbor za Daljnjl Vzhod. McCoy Je izjavil, da Jo Je treba Imet! z ozirom na poslanico vlade Združenih držav, ki so Jo dobile vse države 27. decembra 1945, za novo komisijo. »International News Service* poroča, da Je ameriški zunanji minister sporočil da bodo pri zasedbi Japonske sodelovale tudi britanske sile, in sicer počcnJi od prvega tedna v februarju. Byrnes Je tudi sporočil, da Je Sovjetska zveza odklo- nila udeležbo pri zasedbi, Kitajska pa Je povabilo sprejela, izjavila, pa Je, da ne more takoj poslati svojih čet. Britanske čete bodo prišle iz Anglije, Avstralije, rovega Zelan-da in Indije ter bodo pod poveljstvom avstralskega generala J. Northcotta. General MacArthur Je britanskim četam izrekel dobrodošlico in izjavil da bo njihov prihod omogočil zmanjšanje ameriških zasedbenih čet. ZMAGA LABURISTOV London, 1. februarja Pri dodatnih v-ilitvah v Prestonu je angleška laburistična stranka zmagala z vččino 6.471 glasov. SODBA V KIJEVU Kijev, 1. februarja Dne 29. januarja je predsednik sodišča v Kijevu prečital obsodbo vojaškega sodišča nad Nemci, ki so zakrivili zločine v sovjetski Ukrajini. Na smrt z obešenjem so bili obsojeni Scher, Burghard, Tscham-raer und Osten, Heinisch, Walisir, Truckenbrod, Hellerfort, Knoll, Beckenhof, Isenmann, Johechatt in Mayer. Lauer je dobil 20 let, Scha. dclbin Drachenfels-Kaljuverl pa 10 let prisilnega dela. Obtožili so jih, da so sodelovali pri množičnih po-koljih, grozodejstvih in nasiljih proti sovjetskim civilistom in voj. nim ujetnikom, rušenju mest in vasi ter deportacijah sovjetskih državljanov v nemško suženjstvo. Poročila iz Moskve javljajo, da * eo obsodbo izvršili * torek zvečer. ! Stran 2 Atomsko zdravljenje Ameriški zdravniki mrzlično raziskujejo možnosti zdravljenja s ciklotroni GLAS ZAVEZNIKOV 1. februarja 1946 le zdavnaj, preden »o Amerlfa-ni iznašli atomsko bombo, to bUi ameriški zdravniki na delu pri raziskovanjih, kako bi bilo mogoče atomske sile uporabiti za diagnozo in tudi zdravljenje razliinih bolez. ni. te leta 1939 so uvideli, da ima velikanski ciklotron, s katerim so delali poizkuse za razbitje atomov, neslulene možnosti za zdravništvo. Potoki sprolienih nevtronov so močnejši kot rentgenski Barki. Prepričani so bili le takrat, da bodo radioaktivni elementi, kakor sta n. pr, sodij in fosfor, prekosili radij pri zdravniški uporabi. Leta 1941 so zdravniki previdno izjavili, da je sicer Se prezgodaj izjaviti kaj točnejlega, vendar so Barki, ki so jih dobili s ciklotronom, pomagali v nekaterih primerih zdravljenja raka. Poizkuse so delali z radioaktivnimi izotopi (t, j. z dvema ali več kemičnimi elementi, ki imajo isto atomsko število ter enake kemične lastnosti, toda različno atomsko telo), ki so po krvi prenesli radioaktivni naboj, kj je zadel naravnost na rast raka. Vpali so, da se jim bo posrečilo priti v okom nekaterim krvnim bo-letnim, n. pr. levkemiji, če bodo poslali radioaktivne delce fosfora » kostni mozeg ali limjne lleze. Ko je prišla tudi Amerika v vojno, so seveda zdravniki morali narediti prostor fizikom, ki so delali poizkuse s atomsko bombo. Zdaj pa sta dve veliki ameriški univerzi le odprli atomske laboratorije zdravnikom. Dr. Ernest O. Leivrtnce, imetnik Nobelove nagrade, je profesor na kalifornijski univerzi. Izjavil je, da bo svoj oiklotron uporabljal najprej za poizkuse letenja raka. »To še ne pomeni, da bomo lahko raka kmalu uničili, toda verjetno se nam bo posrečilo na tem področju precej napredovati/» je izjavil dr. Laivrence. Sodelavci dr. Laiorencea bodo letos poleti dobili nov ciklotron, ki bo imel 4.000 ton ter bo največji na svetu. Ta ciklotron bo proizvajal deuterone, ki bodo imeli 200,000.000 elektronskih voltov ter delce alfa iarkov, ki bodo imeli 400,000.000 elektronskih voltov. Te številke in moč novega ciklotrona so desetkrat večje od sedanjih priprav, s katerimi so ustvarili plutonij, element za atomsko bombo. Deuteroni so jedro atomov etelke vode», alfa Barki pa so jedra helija. Oboje so uporabili pri sestavi atomske bombe. Dr. Andrew H. Dowdy je na ro-chesterski univerzi potrdil dr. Lato-renčeove izjave, da so raziskave raka zelo napredovale predvsem zaradi čudovitih odkritij pri iznajdbi atomske bombe. Policija bo opravljala službo deloma razorožena Izvrševanje službe na Iconjih Policijski stražniki Julijske krajine in mestni stražniki izvrSujejo svojo službo v nekaterih področjih deloma razoroženl. Gez dan ne nosijo stražniki do stopnje podnarednika strelnega orožja v običajni pregledovalni službi. Ta odredba je stopila v veljavo ta teden in velja v občinah Trsta, Tržiča, Gradeža, Pulja, Krmina in Gradiške. Namesto strelnega orožja nosijo stražniki pendreke. To nadomestilo je v sporazumu z navodili, da opremijo to policijo po vzorcu londonske metropolitanske policije In policij drugih demokratskih držav. Po navodilih, ki so Jih dali kra-Jevni policiji, so razdelili pendreke za varnost stražnikov v primeru, že bi jAi kdo napadel s silo. Ko Jih bodo uporabljali, morajo meriti na noge in roke, ker so tl deli telesa najmanj težko ranljivi. Paziti morajo, da ne bodo zadeli glave; pendreke smejo uporabljati le v skrajni sili. Ta teden so nastopili prvio službo na konjih policijski stražniki Julij- KULTURA NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI ..NARODNI UMETNIKI" IZ SLOVENIJE Pred novomeško okrožno ljudsko •odiččo so postavili Ignacija Škodo, župnik« iz Skocljsna m Ste-rislava Ičapao, kaplana iz Dolenje vasi pri Ribnici. Kot poroda 'Ljudska pravica*, ata Mia obtoženca zvest* učenca škof* Roimar na ter »t* po njegovih navodilih 1-omagal* pri organiziranju bele garde in pozivala k oboroženemu odporu proti osvobodilnemu gibanju. Najbolj pogoste ugotovitve, na zasedanjih okrajnih ljudskih skup-fitln so taksne, da je hilo ljudstvo premalo budno in se Je zaradi tega tako razrgstla črna borza in Spekulacija ter so se v nekatere odbore vrtalu ljudski škodljivci in saboterji, ki skrivajo svoj« pridelke in jih nočejo prodajati državi. Ljudstvo uvldeva, da taki nezdravi pojavi niso samo nujna posledica vojnega opustošenja, ampak nova ln spretno prikrite oblika boja proti, ljudski oblasti. Kočevska skupščina Je sklenila, da bo s vso strogostjo preganjala in tudi Izločila lz odborov tiste odbornike, ki savtrajo delo ln učln-kovltoot ljudske oblasti. V vasi Dren ate se tajnik in predsednik kra-jevnega odbora tako Izpridila, da ste kradi* podpore, ki so bile namerjene najslromasniejiim prebi-talcem. Tu'l sodišču so odposlanci očitan pristransko delovanje ter so protlijudske sodnike razrešili služb« ln postavili nove. Agrarni Interesenti pazljivo nadzorujejo početja tistih, ki se upirajo agrarni reformi ln poizkušajo r.jeno izvedbo onemogočiti ali vsaj čim bolj zavlačevati. Važkt izkoriščevalci se poslužujejo najraa-ličnejeih zvijač in prevar: semijo delijo med Čim več družinskih Čl«, nov, svoje Imetje razprodajajo, uničujejo inventar, pustošijo gozd- Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. KARLO R05NER P/STA vPIšta Je prodajal časnike na budimpeštanskih ulicah. Bil je 10 letni dečko v ponošeni obleki. Volnena čepica mu js segala skoraj do oči. V roki jo držal šop časopisov in ilustracij. Postavil »e Je na križišče dveh glavnih ulic in Jih ponujal mimo hitečim ljudem. Včasl je vpil naslove svojih časnikov, včasl Je hiteli pred avtobusno postajo, kjer so Izstopali ljudje, ali pa pred tramvajsko postajo, da bi mogoče tam vec prodal. Nekega sončnega zimskega dopoldne je stal na svojem običajnem mestu. Prodajal je časnik, prešteval drobiž ln kričal naslove. Na cestnem križišču so se zasvetile zelene luči In ljudje so prehajali na drugo stran. Med njim) tudi čedna gospodična z visokim klobukom ln še večjim vijoličastim peresom na njem, Na vrvici Je vodila psička, ki je pu droben kot podgana. Gospodična z vijoličastim peresom trči v gospoda, ki JI prid« nasp-otl. vrvico spusti in psl««k tega so naročili še vozila v vred- pijan svobode zdirja proti drugemu nosti sto tisoč funtov. ' križišču. Piita Je vse to videl, časopise postavil na tla in »kodi za psičkom. Se malo, pa bi so palček za. letel v tovorni avtomobil. Vzam* ga v naročje in ga prines« gospodični. ~ Janči I — gospodični z vijoličastim peresom so tekle solze po licu. — Janči! Moj sladki mali Janell Ti elromaeek til Tako mlad in bi akoraj umrl! Tl pametni Janči — božala je psička in ga poljubovala. Plšta je krenil za njo na drug« stran ceste, kjer ga je čakal kup časopisov na tleh. — In vi sto ga redil 7 Pišta Ji? hotel nekaj odgovoriti, toda prekinila ga je. — Kako hrabri ste — rešili ste mojega edinega Jančija. Rešili ste ga smrti! Kako naj vam to poplačam? Plšta Je pobožal psička in pobral časnike. — Oh, časnike prodajate! Kako eomantiono! In ko ste videli mojega Jančija, ste vse zmetali na tla ln hiteli za njim — kako plemenito delo! — Saj nisem ničesar posebnega etorll, gospodična — Je skromno dejal. - «Oo ne! o n:! — J« »kuraj kričala, — Storili ate veliko delo — realll ate mlado življenje, — Pri teh besedah se je gospodična spet raznežila, poljubovala psička in ga pri t:m stalno božala ln stiskala. — Kupila' bom časnik — Je dejala. — Ne — ne — Je popravila. — Odkupila vam bom vae časopise, ki jih Imate na prodaj! — Jih Imam dosti! — Jc s strahom pripomnil. — Nič ne de! Dajt« ml vse! Plšta jih Je prestol, računal, *o-pet preštei ln zopet računal, — Trinajst pengojev ho me skupaj! Odprla Je torbico ln mu izročila denar. Ponudil JI Je vea sop časopisov. — O ne, saj tega vs’ga vendar ne morem nositi. Saj me lahko spremite do mojega avtomobila. NI daleč od tukaj. Sla »ta nekaj blokov naprej ln se ustavila pred hotelom, pred katerim je stal rumen športni avto. — Kako se pinota? — g« je vprašala. — Plfta! Pred avto Je prišel debel gospod v debelem. kožuhu, Gospodična z vijoličastim peresom ga Js predstavila Fiati za svojega tajnika ln šoferja, N«to pa je tajniku na dolgo in široko pripovedovala epizodo a palčkom, Val trije ao ae odpeljali z avtomobilom. • * • Tajnik ln šofer Je namrič me. nil, da Plšta n) dovolj nagrajen a tem, ce mu Je odkupila vse časopise. To Je za rešeno življenje mnogo premalo. Strinjala se Je z njim. Zaradi tega Je povabila Pišto v svoje stanovanje. V avtomobilu je Plšta zvedel, da Je gospodična igralka v znanem varijetejskem gledaličuu. Ko so prispeli v njeno razkošno stanovanje, so Piiti ponudili našlo, njač. Globoko sa je pogreznil ln si ogledoval krasno sobo, 8 ključkom je odprla predal pisalne mize ln mu poklonila svojo sliko a podpisom na prvi strani, Kšta s« je zahvalil. — Mogoče bi bilo boljše, oe mu ponudimo kaj Jrsti! — j| j8 šepnil njen tajnik in šofer. — Seveda! Psiček Janci je skočil na svojega rešitelja ln ae z njim igral. Plšta pa ga je postavil na tla, stopil k mizi, kjer ga Je čakala mrzla pečenka ln kozarec malinovca. Igralka in tajnik ata ga navdušeno opazovala, s kakšnim tekom Je Zvonec je zabrnel. V aobo je stopil ravnatelj gleda- ličča. Začudeno j« pogledal dečka in sop časopisov. Igralka mu je na dolgo ta široko pripovedovala doživljaj na križišču ceste. Ko Je nehala a pripovedovanjem, je ravnatelj hvaležno stisnil Pišti roko. — Tudi Jaz sem vam lz dna srca hvaležen. Kajti če bi tega Jančija smrt pobrala, potem bi bila njegova lastnica tako žalostna, da ne bi mogla nastopiti daneg zvrčer ln moja predstava bi t’ia po gobe! — Kako Je bila pečenka? — Skoda, da vsak dan ne rešujem peov! Vsi ao se smejali. — Fant ima »misel za humor, — je dejal ravnatelj. Pišta sl je z robčkom obrisal usta ln roke. — Imam Izvrstno Idejo, — Je vzkliknil ;ravnatelj. — Prihodnji teden začnemo z novim programom. Kaj bi bilo, ko bi vključili v naš novi spored točko, ki bi prikazovala čudovito rešitev Jančija? — To Je reg Izvrstna misel — Je potrdil šofer. — Plata bi moral igrati seveda vlogo rešitelja! —• Je dejala igralka. — Seveda! — jo potrdil ravnatelj. • * * Ko se je dvignil zastor varietej- skega gledališča, je preko časi korakala gospodična * ml svilenimi nogaviosml, n bii* ogromno tablo, na kateri J* ^ slikana številka tri in se PrU smehljala. je* Nato je zastor padel 10 * 0db* trenotek spet dvignil. J*** od*f Je zasvirala poskočnico 1° na * je priskakljalo šest dektoL' g0« časopisi v rokah pele so nelt0!jCe«' In nnl lom + II ozadja »s sliši hrup. Trol>!a*oa tv mobdov. Rezek glas Pr0, p*l«*1‘ »opisov. Bil je glas P**t3’ ^sd1*’ zbeži v ozadje. Gospodič”*‘ ge« Pleta prinese psa v nar‘ver, SP* deklet spet prlskače na . )« lata poskočnica. Plšta j ja«* na časopisov. Prevrtae s ,0»1<«1 ' godbo. Ljudje navdušeno_ h Pišta je žel ogromen USP^ ‘ in pri tem prttile » Končno ao se umaknile. ® je prišla gospodična z fd0' Zastor pade. Odmor. .M kupujejo časopis« ln P ^ pr•* prihodnje točke se J« . rok vrnil v «r*rd«oJh Od tega dne n«"™ ^ v«r»e no prodajal ^časoP1* »kam gledališč-’.