PoštnCpISana Loto VIII, St. 120
Ljubljana, sobota 21. maja 1927
Cena 3 Din
ca l«haja ob 4. »iutraj. asa
Stane mesečno Din «5*—; aa inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
lli*edniiivo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I. Telefon 5t. »073 in 2804; ponoči tudi St. 2034.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnStvo: Ljubljana, PreSernora
ulica št. 54. — Telefon St. 2036
mseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. «40»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana St. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien, Ni. 105.241.
Ljubljana. 20. maja.
Predstavniki francoske republike so zapustili London, veliki sestanek med državniki obeh držav je končan in sedaj je preostala še negotovost, o čem so se visoki gospodje v prestolici Velike Britanije razgovarjali in kaj so tamkaj konkretnega sklenili.
Ta negotovost je važna zadeva. Za njo se ne zanima le Evropa, marveč ves svet; povsod prevladuje naziranje, da je Šlo v Londonu za velevažne stvari.
Eno odseva soglasno iz vseh komentarjev, uradnih in neuradnih; londonski sestanek je utrdil v zelo visoki meri angleško-franoosko antanto. Da .ie to točno, ne more biti dvoma; tako francoske kot angleške oficijozne izjave potrjujejo to in naglašajo, da ta Entente cordiale ni bila še nikdar tako močna kot sedaj.
Istočasno s tem se naglaša, da ojače-na angleško-francoska antanta ni naperjena proti nikomur, osobito pa ne proti kaki tretji sili. V Londonu se je doseglo soglasje med francoskim in angleškim stališčem v vseh stvareh, ali to soglasje ne gre na škodo kake druge sile.
Diplomatski besednjak skoro da ne pozna izrazov o pogodbah in sporazumih proti tretji ali četrti sili, ne pozna sovražnih ali ofenzivnih namenov, marveč ima obilico načinov, s katerimi izraža skrb za mir, za utrditev mirovnih aspiracij in varstvo legalnih interesov, lastnih in eventualno drugih. Zato moramo pod to perspektivo, s tem pridržkom motriti tudi terminologijo diplomatskih komentarjev londonskega sestanka.
Berlinski viri si na osnovi tega tolmačijo londonski sestanek kot del akcije proti sovjetski Rusiji, za katero tiči angleška inicijativa. Podobno se glasijo ameriški komentarji, ki gredo celo že v podrobnosti; po ameriškem nazi-ranju je Velika Britanija pripravljena, da podpira francosko stališče v vseh problemih porenskega ozemlja, oziroma v odnošajih do Nemčije, za kar bi Francija akceptirala in podpirala angleške teze v politiki napram Kitajski in napram sovjetski Rusiji.
Kar se tiče Italije, pravijo v Ameriki, da so se dogovorili v Londonu, kako bosta Francija in Anglija s skupnim postopanjem onemogočila vsakršno kršitev miru v področju Jadrana, oziroma Balkana in preprečili poskuse, motiti ravnovesje na Sredozemskem morju.
S temi komentarji, ki morejo biti v večji ali manjši meri samo kombinacije, se zaključi obseg možnosti, v katerih se ziblje učinkovitost londonskih dogovorov.
Prav nič ne more biti dvoma, da so imeli v Londonu v razgovoru prav konkretne probleme. Iz Londona in Pariza so upravičeni trditi, da niso bili razgovori naperjeni zoper nikogar; zakaj že sam resničen sporazum med obema državama se more smatrati kot garancija, da ne more nobena država v evropskih problemih uspeti s svojimi aspi-racijami proti navedenima dvema. Kakor hitro se resnično utrdi francosko-angleško soglasje, je konec uspehov italijanskih ofenzivnih akcij, ki so zlorabljale angleško pomoč ali vsaj desinte-resma. Tudi fašistična Italija bo morala postati miroljubna, če se v Londonu in Parizu dogovorijo za absolutni mir v Sredozemskem morju in njega političnem območju.
Ali to očividno ni bil poglavitni namen londonskim razgovorom. Ne more biti dvoma, da je imela Anglija za svoje približanje Franciji še bolj egoistične namene. Prav tako ne bo morebiti dvoma, da jih je uvrstiti v kompleks problemov, ki tvorijo napetost med Anglijo in sovjetsko Rusijo.
Pred nekaj tedni so se pojavile vesti, da se bližajo pogajanja med Parizom in Moskvo, tičoča se finančnih zadev, ugodnemu zaključku. V zvezi s tem so se razširile vesti o predstoječem zbli-žanju med Francijo, sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Resničnost teh vesti se sicer ni potrdila, vzbudile pa so kljub temu mnogo pozornosti, saj so prirodna posledica francosko-nemškega sporazuma, za katerega se je polagal temelj v Thoiryju. Tudi če se v navedeni smeri ni sklenilo še nič konkretnega, je ostala perspektiva za bodočnost, perspektiva, ki bi mogla postati silno neprijetna za Anglijo.
Anglija je s svojo politiko v Kini ostala osamljena; obljubljena pomoč Italije ji ni koristila niti najmanj. Francoska pomoč bi pomenila vse kaj drugega; dasi v Parizu za tako akcijo ne kažejo razpoloženja, bi vendar spremenjeno angleško stališče na Sredozemskem morju moglo odločilno vplivati na francosko taktiko v Kini.
Predvsem pa so videli, da rabi Anglija pritrjevanja s francoske strani v akciji, ki jo je London na široki osnovi pričel zoper sovjetsko Rusijo. Angleška ofenziva je očitna. Gotovo ni slučaj, da je smatrala angleška vlada za umestno, pričeti energično akcijo zoper londonsko sovjetsko trgovinsko delegacijo prav v trenutku, ko je senzacija dneva — obnova francosko-angleškega
Vlada hoče na volitve
Navzlic odporu radikalske stranke je v vladi zmagalo razpoloženje za volitve. — Napoveduje se skorajšnji razpust skupščine, popolnitev vlade ter imenovanje novih velikih županov. V vlado naj vstopi tudi Slovenec dr. Štefan Sagadin
ni faktorji v vladi o tem nikakor nočejo govoriti Danes dopoldne in popoldne so neprestano posečali ministrskega predsednika Vukičeviča razni ministri in politiki, tako dr. Srškič, dr. Spaho, dr. Markovič, general Hadžič in drugi ministri, predsednik radikalnega kluba, predsednik finančnega odbora itd. Tudi danes so se nadaljevali sestanki med pašičevci. Govori se, da je došlo do pomirjenja med Markom Trifkovičem in Veljo Vukičevičem. Po eni verziji je Marko Trifkovič spoznal nevarnost, ki mu preti za njegov volilni mandat v Somboru. Zato se smatra, da se je približal Velji Vukičeviču. Vlogo posrednika in pomirjevalca med obema je prevzel podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič. ki se je danes najprvo sestal z Markom Trifkovičem, nato odšel k Velji Vukičeviču in se pozneje zopet povrnil k Trifkoviču. Dočim je v vladnih krogih zmagalo razpoloženje, da se volitve izvršijo na vsak način, se v vrstah radikalov samih še vedno opaža razpoloženje proti volitvam. Med tem pa niti sami radikalni poslanci in politiki, ki zagovarjajo delo parlamenta, ne verujejo, da bo uspelo odgoditi volitve.
Beograd, 20. maja p. Danes so v političnih krogih, ki so blizu vladi, krožile vesti, da se bliža dan izpopolnitve vlade, imenovanja novih velikih županov in sreskih poglavarjev. V zvezi s tem naj bi se razpustila Narodna skupščina in razpisale nove volitve. Vaš dopisnik se je obrnil na min. predsednika, ki pa o tem ni hotel dati pozitivnega odgovora. Po trditvi nekega aktivnega ministra se bo po vsej trditvi skupščina razpustila in razpisale volitve začetkom ali sredi junija, ako ne pride do kakih novih konfliktov z Italijo, ali do drugih mednarodnih dogodkov. Kar se tiče spopolnitve vlade, je vaš dopisnik doznal, da bo vstopil v vlado tudi državni svetnik dr. Tu-gomir Alaupovič, podpredsednik državnega sveta, in bivši minister ter Slovenec državni svetnik dr. Sagadin. Nocoi ima odpotovati minister za zunanje stvari dr. Marinkovič na avdi-jenco v Vrnjačko Banjo. Politični krogi trdijo, da bo dr. Marinkovič razen o konferenci Male antante v Jachimovu poročal tudi o politični situaciji.
Mnogi smatrajo, da bo pri tej priliki podpisan tudi ukaz o razpustitvi Narodne skupščine, o popolnitvi vlade in zamenjavi velikih županov. Kompetent-
Eksodus celokupne opozicije iz finančnega odbora
Kot protest na protiustaven in nezakonit način volitve državnega odbora je celokupna opozicija zapustila sejo finančnega odbora. — Izvoljeni so sami člani vladnih strank, poleg njih pa en klerikalec kot napitnina za glasovanje SLS za finančni zakon
znajo gospodarske potrebe celokupne države. Izvoljeni pa so bili le izraziti politiki vladnih strank, ki poznajo le gospodarske prilike svojih volilnih okrajev in stanov, katerim pripadajo. Cele pokrajine v državni so ostale sploh brez vtikegs. zastopstva v državnem odboru. Iz Slovenije ie izvoljen v odbor duhovnik, ki ne pozna niti administracije, niti državnih financ, niti se ni bavil z reorganizacijo državne uprave. Po tem se vidi, da zasleduje državni odbor povsem druge namene. Radikali so si zagotovili večino, da bi po svoji volji mogli izvajati »Sledenje« na škodo onih krajev, ki ne spadajo v radikalno interesno sfero. Srbiianski politiki hočejo očividno biti neženirani v odboru in so izvolili iz vrst opozicije poslanca Smodeja, ki ni sposoben, da bi vršil kako efektivno kontrolo. Izjava predsednika finančnega odbora Radonjiča, da naj slovenski klerikalci dobijo enega člana v odboru, češ da so klerikalci sodelovali pri izdelavi tega zakona, se smatra kot da ie to napitnina klerikalcem za njihovo glasovanje pri finančnem zakonu. Mnogo kritike ie izzvalo tudi to, da je v ta odbor izvoljen tudi predsednik finančnega odbora dr. Radonjič torej pravzaprav predsednik korporacije, ki stoji višje kakor državni odbor.
Minister saobračaja o gradnji novih železnic
Železnica Krapina-Rogatec se začne graditi takoj. Beograd, 20. maja, r. Poslanec doktor Trumbič je posetil ministra saobračaja, generala Milosavljeviča, da se informira o gradnjah novih železnic. Železnica Krapina-Rogatec, ki je bila predvidena že z lanskoletnim proračunom, se bo pričela graditi takoj. Pričakuje se, da bo gradnja te proge v najkrajšem času licitirana. Pristopilo se bo tudi k gradnji železnice Varaždin-Koprivnica. V kratkem se bodo rešila še nekatera preostala vprašanja. Kar se tiče gradnje tako zvane unske proge od Bihača do Knina, ki je posebne važnosti za srednjo Dalmacijo in za trgovsko zvezo s Primorjem, se bo njena trasa v najkrajšem času potegnila. Prve tirnice, ki bodo prispele iz naročil saobračajnega ministrstva, se bodo uporabile za izmenjavo starih tirnic na progi Knin-Split. Minister saobračaja se bo z vso energijo zavzel za čim hi-rejšo izvedbo železniškega programa. Minister saobračaja bo obiskal tekom junija Sušak in vse Primorje na jug, da se seznani s tamošnjimi razmerami in da pregleda nova pristaniška dela ter ladjedelnice.
Predsednik oblastnega odbora primorsko-krajiške oblasti samostojni demokrat
Karlovac, 20. maja. r. Dopoldne se je vršila seja oblastnega odbora primorsko« krajiške oblasti, na kateri je bil izvoljen za predsednika oblastnega odbora posla, ncc Jovo Mojsilovič, član SDS. Odbor je nato prešel k razpravi o proračunu.
Angleški polet v Indijo
London, 20. maja. s. Vojaška letalca Carr in Gillmann srta startala k poletu v Indijo, ki ga hočeta izvesti brez presledka.
Beograd, 20. maja n. V ministrski sobi Narodne skupščine je bila danes popoldne seja finančnega odbora, na kateri je bil izvoljen državni odbor. Takoj ob pričetku je predlagal predsednik Radonjič, da naj se odbor voli po načelu večine in ne pro-pcrcielno, ker da odbor ni parlamentaren, temveč mešan. Razen tega ima pa samo posvetovalni značaj. Dalje predlaga, ker so tudi klerikalci sodelovali pri izdelavi zakona, da vstopi v odbor tudi en član SLS. Proti temu predlogu so nastopili vsi poslanci opozicije. Dr. Svetislav Popovič je naglašal, da je Radonjičev predlog protizakonit in da se protivi tudi naravi stvari same. Finančni odbor sam je voljen proporcionalno in ne po načelu večine. Zato morajo biti po proporcu voljeni tudi vsi pododbori, ki izhajajo iz njega. Zemljoradnik Joca Jovanovič se je temu stališču pridružil, ravnotako dr. K e ž m a n. Dr- T r u m b i č je naglašal v imenu hrvatskih federa-listov, da je ta predlog proti ustavi in proti poslovniku in da se ne more zagovarjati z nobenimi zakoni. Nato je predsednik Radonjič dal besedo radikalu Milanu Stepa-n o v i č u, da predloži listo kandidatov. Opozicija je proti temu protestirala in zahtevala, da se najprej glasuje o tem, ali naj se volitev vrši po proporcu ali po predsednikovem predlogu. Večina je pri glasovanju sprejela Radonjičev predlog. Nato je izjavil dr. Tankosičv imenu Radičeve stranke, da po tem njegov klub ne more sodelovati niti pri danajšnjem delu niti pri delu odbora ter da bo zapustil dvorano. Isto izjavi tudi dr. Trumbič, nakar je celokupna opozicija demonstrativno zapustila dvorano. Nato je Stepatiovič prečita! listo predlaganih kandidatov za državni odbor, in sicer: dr. Radonjič, ilija Mihailovič, Ljuba Stojadinovič Segedinac, dr. Oto Gavrilovič, Andrija Protič dr. Dušan Subotič, Vlada Miletič, dr. Slavko Šečerov, dr. Sefkija Behmen Šalih Bajič, Gavro Tripkovič, Jo-van Altiparmakovič, Voja Veljkovič in Fr. Smodej. Ta odbor je bil izvolien soglasno, ker se opozicija volitev ni udeležila.
Beograd, 20. maja p. Današnja izvolitev državnega odbora je zelo razočarala in vzlovoljila gospodarske kroge, ker se pričakovalo, da bodo v ta odbor izvolieni predvsem ljudje, ki so na glasu, da dobro po-
prijateljstva in zavezništva. To je bila zelo pomembna gesta napram Moskvi, ki ima danes malo učinkovitih sredstev, da bi zmagovito zavrnila angleško ofenzivo. Prekinjenje trgovinskih odnošajev, s katerimi preti sovjetska vlada, ne more biti samo angleška škoda, marveč tudi ruska. Prekinjenje diplomatskih odnošajev pa bi bilo bolj angleška nego ruska želja.
Senzacionalne vesti pa gredo še dalje in že napovedujejo efektivno an-gleško-francosko ofenzivo proti Rusiji in obetajo hkrati pritisk na Nemčijo, da se ali pridruži tej ofenzivi, ali pa nosi odgovornost za drugačno politiko. To so vsekakor samo senzacije, toda kažejo zgovorno, kako velika važnost se pripisuje londonskim dogovorom.
Podoba je, da nas bodo že bližnji tedni boljše poučili o vsebini in posledicah londonskega sestanka.
Za ohranitev miru v Evropi
Francosko-angleška zveza ni naperjena proti nobeni državi, izjavlja Briand. — Prisrčne brzojavke med Doumergueom in kraljem Jurijem, ki namerava prihodnjo spomlad obiskati Pariz. — Za ravnotežje v Jadranskem in Sredozemskem morju
London, 20. maja Go-d). Predsednik
francoske republike Doumergue je poslal angleškemu kralju nastopno brzojavko: «Globoko ginjen po prisrčnem sprejemu s strani Vašega Veličanstva, ki bo ostal v mojem dragocenem spominu, izrekam Vašemu Veličanstvu v mojem in v imenu francoske vlade in republike odkritosrčno zahvalo. Francoski narod bo smatral sprejem francoskega predsednika v Angliji kot nov dokaz prijateljstva, ki vlada med našima državama.*
Kralj je odgovoril predsedniku francoske republike s sledečo brzojavko: «Kraljica in jaz se zahvaljujeva za Vašo brzojavko. Želim Vam izraziti ponovno neizmerno zadovoljstvo mojega naroda, da je mogel dokazati svoje simpatije do Vas, gospod predsednik in utrditi prijateljstvo z velikim narodom, katerega ste Vi odličen poglavar.®
Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo kralj Jurij vrnil obisk predsedniku francoske republike na izrecno povabilo iz Pariza spomladi prihodnjega leta.
Pariz, 20. maja. d. Zunanji minister Briand je takoj po svojem povratku iz Londona sprejel novinarje in jim po-
dal zelo optimistično izjavo o svojem obisku. Naglasil je, da je bil londonski obisk združen tudi z važnimi političnimi rezultatu Zlasti pa je povdaril. da francosko-angleška antanta, ki je po tem obisku trdnejša kot kdaj poprej, ni naperjena proti nikomur in ne predstavlja tudi nikake pretnje. Njen smoter je izključno le ohranitev miru v Evropi.
London, 20. maja. d. Tudi ameriški diplomatski krogi posvečajo razgovorom med Briandom in Chamberlainom veliko pozornost. Po ameriških informacijah je Anglija v vseh važnejših točkah politike v Porenju in napram Nemčiji sprejela francosko težnjo, dočim je Francija obljubila angleški politiki na Kitajskem in napram sovjetski Rusiji prijateljsko nevtralnost in kar največjo moralno podporo.
V jugoslovensko-italijanskem sporu je bil med Anglijo in Francijo dosežen sporazum v tem smislu, da bosta skupno zastavili vso svojo moč, da preprečita vsako motenje miru. To velja tudi za slučaj, da bi kdorkoli in karkoli skušal korigirati ravnotežje v Sredozemskem morju.
Madžarski pogoji za prijateljsko razmerje
z Jugoslavijo
V Budimpešti uvidevajo potrebo zbdž&nja istočasno pa zahtevajo mednarodno razsodišče za pritožbe madžarske manjšine v
naši državi!
Budimpešta, 20. maja, s. Zakonski osnutek o inartikulaciji madžarsko-ita-lijanske prijateljske in razsodiščne pogodbe je bil danes v tretjem čitanju sprejet brez debate. Nato je zbornica po kratki debati sprejela zakonske osnutke o dodatni pogodbi k francosko-mad-žarski trgovinski pogodbi, o inartikulaciji trgovinske pogodbe z Anglijo in Irsko iz leta 1926. in o madžarsko-tur-ški pogodbi. Nato je bila po kratki debati sprejeta selitvena pogodba s Turčijo.
Nato je pričela zbornica debato o zakonskem osnutku glede inartikulacije z Jugoslavijo sklenjene trgovinske pogodbe. V razpravi o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo je naglašalo več go-
vornikov, da je čimprejšnje pomirjenje z Jugoslavijo potrebno, vendar pa Ie pod pogojem, da se Jugoslavija obveže, da bo dovolila, da reši pritožbe njenih manjšin mednarodno razsodišče v Haagu. Poslanca enotne stranke Pra-katur in Oberhammer sta pozdravljala pogodbo, češ da lahko Ie ta dovede do boljše atmosfere med Madžarsko in Jugoslavijo. Ta pogodba je prvi korak za gospodarsko zbližanje med obema državama.
Beograd, 20. maja. n. Madžarski poslanik Foerster je bil danes pri ministru dr. Markoviču in se informiral, kdaj se bodo mogla nadaljevati pogajanja glede različnih konvencij ®ied Jugoslavijo in Madžarsko.
Smernice avstrijske zunanje politike
Dr. Seipel naglaša, da je položaj v splošnem uzadovoljiv. —
Gospodarske težave. — Prijateljski odnošaji z Jugoslavijo. — Za čim tesnejše zbližanje z Nemčijo
Dunaj, 20. maja. d. Na včerajšnji seji narodnega sveta se je predstavila nova avstrijska vlada. Zvezni kancler dr. Seipel je pri tej priliki podal daljšo vladno deklaracijo.
Glede zunanje politike je naglasil, da se
bliža Evropa dobi, ko bodo evropski narodi po odstranitvi zadnjih političnih in psiholoških posledic svetovne vojne zavzeli svoje stalno mesto. Zunanjepolitični položaj Avstrije je v splošnem zadovoljiv. Avstrija ima z vsemi državami prijateljske zveze in ne bo zamudila nobene prilike, da jih še bolj razširi in kar najbolj poglobi.
Alarmantne vesti, ki so se v zadnjem času širile o napetosti med dvema avstrijskima sosedoma, so se izkazale za pretirane. Tudi vznemirljive vesti glede Gradiščanske, ki bi lahko resno motile dobro odnošaje z Madžarsko, so bile neutemeljene. Dr. Seipel je naglasil, da je Avstrija med vsemi državami najbolj zainteresirana na tem, da se ohrani v Evropi mir.
Težave, ki obstojajo v odnošajih do sosedov, so skoraj izključno trgovinsko - političnega značaja. S temi težavami pa se ie
bori samo Avstrija, marveč je to splošni pojav v povojni Evropi. Pogajanja s Češkoslovaško bodo v najkrajšem času dovedla do popolnega sporazuma. Tudi z drugimi državami so v teku pogajanju za sklenitev trgovinskih pogodb in drugih gospodarskih konvencij. Z Jugoslavijo so odnošaji zelo prijateljski in na najboljši poti k zadovoljivemu razToju. Sleikoprej bo Avstrija posvečala največjo pažnjo onim svojim rojakom, ki žive sedaj kot podaniki sosednih držav. Razvoj političnega in gospodarskega življenja v Evropi pa opravičuje nado, da se tudi zanje bližajo boljši časi.
Prav posebno pozornost posveča Avstrija poglobitvi odnošajev do bratske nemške države. Preko duševne skupnosti bo avstrijska vlada skušala izvesti kar najtesnejše gospodarsko in tudi sireršno zbližanje med obema državama, kolikor bo to pač dopuščal čas in splošne razmere. Avstrijska zunanja politika bo tudi v novem narodnem svetu ostala nespremenjena, tako glede svojih ciljev, kakor glede metod.
Anglija zavlačuje odgovor Rusiji
Chamberlain proti prelomu diplomatskih odnošajev. — Zdi se, da se bo afera razblinila brez posebnega efekta
London, 20. maja. d. Zdi se, da vlada se ni na jasnem, kako stališče naj zavzame do Rusije. Dočim konservativci z vseimi sredstvi forsirajo prekinitev diplomatskih odnošajev, vlada v drugih krogih veliko vznemirjenje in prevladuje zahteva, da se spor čim* prej likvidira in da se obnove trgovinski odnošaji, ki so se pričeli na temelju pogodbe iz 1. 1921.
Po prvotnem zagotovilu vlade, bi bil moral notranji minister že včeraj podati v zbornici ekspoze o hišni preiskavi v prostorih <Arkosa> in o vzrokih, ki so do tega do-vedli. Na splošno presenečenje pa je bil ta ekspoze od goden do prihodnjega torka, z motivacijo, da notranji minister še nima pregleda čez zaplenjene dokumente. Na razne interpelacije, ki so bile v tej zadevi vložene, zlasti od strani delavske stranke, je notranji minister Hicks na včerajšnji seji spodnje zbornice odgovoril v posebni izjavi, v kateri povdarja, da v policijski službi Anglije ni nobenega nameščenca ruske narodnosti. Zaplenjene dokumente pregledujejo in prevajajo zapriseženi tolmači. Za škodo, ki je bila povzročena pri hišni preiskavi v prostorih sovjetske misije, angleška _ vlada ne bo priznala nikake odškodnine. Kar se pa preiskave same tiče, je minister naglasil,
da ima vsak angleški sodnik pravico, da odredi hišno preiskavo, ako smatra, da je bil kršen zakon.
Na sestanku šefov političnih strank je bil sprejet sklep, da se bo vršila splošna debata o tej zadevi prihodnji četrtek. Opozicija bo formulirala svojo izjavo šele po ministrovem ekspozeju prihodnji torek.
Berlin, 20. maja. (be.) Kakor poroča londonski dopisnik lista <Tagliche Rundechaui, je angleški zunanji minister Chamberlain proti prelomu 9 sovjetsko Rusijo.
Važni sklepi spodnje zbornice
London, 20. maja. s. Pri današnjem dru* gem čitanju zakonskega osnutka o stro« kovnih organizacijah je spodnja zbornica z 275 proti 120 glasovom sprejela določbo, da je treba osebe, ki odklanjajo udeležbo pri nezakoniti stavki, ščititi.
London, 20. maja. s. Spodnja zbornica je sprejela s 131 proti 67 glasovom dodat, ni predlog, po katerem je smatrati vsako splošno izprtje ravnotako za nezakonito kot splošno stavko.
Začetki deklaracije
Češki pisatelji, književniki in znanstveniki so dne 16. t. m. slavili desetletnico pomembnega in za nadaljni naš narodni boj skoraj odločilnega dogodka, ko je pred desetimi leti 150 čeških pisateljev in kulturnih delavcev podpisalo poziv na češke poslance, naj pri otvoritvi državnega zbora dne 30. maja 1917. nastopijo brez obzira na levo in desno za narodni češki program. Gonilna sila tega poziva je bil mtendant nar. gledališča. Jaroslav Kvapil, vodilni duh, pa je bil znani češki narodni pisatelj Alojz Jirasek, katerega ime se je svetilo na prvem mestu podpisov.
Poziv se je glasil:
Češkim poslancem v državnem zboru! Obračamo se na Vas v veliki dobi našega narodnega življenja, v dobi, za katero bomo vsi cela stoletja odgovorni. V najkrajšem času bo sklican državni zbor in političnemu zastopstvu češkega naroda se bo prvič v vojni nudila prilika, da s svoje tribune izjavi vse, česar doslej ni moglo izjaviti niti v tisku niti na drug javen način. Zato, gospodje, bodite vsaj sedaj resnični pred-stavitelji svojega naroda, vsaj tam povejte državi in svetu, kaj Vaš narod hoče in pri čem vztraja. Vsaj tam izpolnite svojo sveto dolžnost in zavze-mite se za češke pravice in češke zahteve v tem najusodnejšem času svetovne zgodovine na najodločnejši in najpožrtvovalnejši način, kajti sedaj se odloča o češki usodi za cela stoletja. Zelje in pravice češkoslovaškega naroda pridobivajo nove opore in novega povdarka z dosedanjim potekom vojne, iz katere bo dobila bodoča Evropa novo demokratično obliko in vsa naša politika mora imeti enako veliko osvobodilno stališče.
Zdaj se odpirajo vrata avstrijskega parlamenta in političnim zastopnikom naroda bo prvič dana prilika, da bodo, ako bodo hoteli, svobodno govorili in ravnali. Karkoli bodo rekli in karkoli bodo sklenili, se bo slišalo ne le doma, marveč tudi v vsej Evropi in celo za morjem. Na Vas, gospodje, bosta gledali kot na glasnike češkoslovenskega naroda sedanjost in bodočnost in ni dvoma, kaj od Vas zahtevata. Program našega naroda je utemeljen v njegovi zgodovini in v njegovi plemenski enotnosti, v njegovem novodobnem političnem življenju in v njegovih pravicah ter o vsem tem, iz česar so te pravice vztrastle in s čimer so bile sveto zajamčene. Današnja doba povdarja ta program do zadnjih posledic. Demokratična Evropa, Evropa svojepravnih in svobodnih narodov je Evropa jutrišnjega dne in bodočnosti. Narod prosi Vas, gospodje, da se zavedate tega velikega zgodovinskega trenutka, da mu posvetite vse svoje sposobnosti, da mu žrtvujete vse svoje vidike, da postopate v tem trenutku kot neodvisni možje, možje brez vsakih osebnih obveznosti in koristi, kot možje popolne nravne in narodne zavesti.«
Kako je prišlo do tega poziva? Bojna vihra je v začetku leta 1917. že tretje leto divjala preko sveta in v njej je zamrl vsak glas po miru. Vendar se je čutilo, da se loteva moreče se Evrope neka utrujenost in želja po miru se je pokazala takoj po novem letu v posredovanju predsednika Wilsona. Toda Nemčija je zahtevala zase časten, t. j. zmagovit mir in z njo je morala tudi Avstrija nadaljevati vojno. Med tem pa so naši emigranti dosegli v Evropi že toliko uspeha, da je bilo jasno, da bodo mali narodi po vojni dobili popolno svobodo. Vse to je bifb znano vsled zveze skozi Švico tudi na Češkem, zato je bilo avstrijski vladi mnogo na tem, ca bi se češki in jugosiovenski poslanci izjavili za ohranitev in rešitev Avstrije. Res so češki listi in za njimi tudi drugi koncem januarja prinesli uvodnike. v katerih so obsodili protiavstrijsko delovanje in agitacijo prof. Masaryka in drugih avstrijskih Slovanov, ki so delali po Evropi propagando za uničenje Avstrije. Ta obsodba narodne borbe v antantnih državah, ki ni prišla iz prepričanja politikov in listov, ampak iz primoranosti, je naletela na hud odpor med narodom, ki je bil s srcem in dušo na strani onih, ki so se v Evropi borili za njegovo narodno in politično svobodo. V njej pa je narod tudi spoznal, da so začeli avstrijski državniki obupavati nad svojo zmago, ako kličejo sedaj na pomoč slovanske narode, ki so jim tekom vojne prizadejali toliko krivic. Tako je Avstrija pokazala svojo slabost in narodom je rastel pogum. Toda zaradi stroge cenzure je bilo nemogoče javno govoriti — zato se je tem bolj delalo in govorilo na tihem.
Voditelji naroda so bili večinoma še v ječah in poslanci, ki so se izpostavili za Avstrijo, so bili med narodom zaznamovani kot avstrofili in brez narodnega programa. Izvoljeni so bili še leta 1911. čisto pod drugimi razmerami in niso imeli nikake prave pravice govoriti v imenu naroda. Narod jih je obsodil kot izdajalce narodne stvari. Med tem pa sta se zgodili dve važni izpre-membi. Amerika je radi podmorske vojne napovedala meseca februarja Nemčiji vojno, na vzhodu pa je izbruhnila ruska revolucija z gesli miru in samoodločbe narodov. Z Ameriko je bila zmaga Antante zagotovljena, iz Rusije pa so prihajali glasovi svetovne revolucije, uničenje militarizma in nveljav-ljenje svobodne narodne volje. Slovanski narodi v Avstriji — posebno Čehi in Jugosloveni — (Poljaki so imeli že od 5. novembra 1916. na papirju sto jo državo brez kralja in brez mej) so spoznali. da ne morejo več računati na carsko slovansko Rusijo, ampak da
morajo izrabiti ruska gesla svobode na svoj način in si z lastnimi silami v smislu zagraničnih deklaracij in svojega zgodovinskega narodnega programa priboriti svobodo. Pod pritiskom razmer je morala avstrijska vlada sklicati parlament, prej pa je skušal cesar Ka-zel s posebnimi avdijencami pridobiti zase predstavitelje slovanskih narodov. Bila je torej nevarnost, da bodo poslanci nasedli vabljivim cesarjevim besedam. Začele so se priprave za sklicanje parlamenta: vlada je z vsemi silami delala na to, da bi se takoj .v prvem zasedanju vsaj na zunaj pokazala enotnost in zadovoljnost narodov. Tudi poslanski klubi so se pripravljali in posvetovali, kako jim je nastopiti. Razume se, da ni manjkalo zahrbtnih intrig in sladkih obljub. V to negotovost je padel kakor bomba poziv 150 čeških pisateljev dne 11. maja. Na čelo naroda so stopili njegovi pravi predstavitelji, duševni voditelji. Vladi udani poslanci so ugovarjali, češ da naj se pesniki in pisatelji ne vtikajo v njih zadeve. Znani satirik E. Bass je v svojem «Letaku», ki je prinašal časovne glose, oznanil položaj tako: «V liriki si lahko umen in bahat, v politiki imeti moraš prej mandat, mandat šele pravico da nastopati v imenu naroda.* Pod pritiskom javnega mnenja so morali stopiti kompromitirani poslanci v ozadje in vlada je morala popustiti glede cenzure in javnega mnenja. Ljudje, ki so se naučili med vojno črtati med vrsticami, so dobro razumeli, kaj zahtevajo pisatelji. Saj je Jiraskovo ime jamčilo, da gre tu za samostojno češkoslovaško državo. Česky Svaz je pod predsedstvom posl. Staneka sestavil v tem smislu svojo češko deklaracijo in sporedno z njim je »Jugosiovenski klub« podal našo deklaracijo. Vse je nestrpno pričakovalo 30. maja. Po čeških mestih, trgih in vaseh pa se je širila od hiše do hiše diploma s pozivom čeških pisateljev in z njihovimi podpisi. Začela se je velika pomlad notranjega narodnega osvobojenja. »Avstrijski okvir* je bil samo še krinka zarotnikov, ki so nosili v žepih že načrt bodočih narodnih držav.
Dr. L L.
Pozno spoznanje
Nazadnje je prodrlo s/poznanje v vseh prečaaskšh krogih, da je bila dosedanja politika napačna in zato brezplodna, in da je treba začeti drugo, pozitivno politiko, ki more dati realne in pozitivne sadove.
Vsi, ki smo to jasno predvideli in čudi javno povedali, gledamo sedaj z zadovoljstvom na ta preokret. Ako bt stvar ce bala tako tragična in ne prinesla toiiiko škode našemu ljudstvu, bi mogi sedaj z gotovo škodoželjnostjo gledati, kako stranke in njihovi voditelji iščejo izhoda iz zagate, v katero so čisto nepotrebno zabredli. Toda stvar je zelo tragična. Izgubiš smo 8 iet dragocenega časa, pretrpeli ogromno materijalno. moralno in narodno škodo, ki se ne bo da£a lahko popraviti.
Oblasaao samoupravo bi imet lahko še pred več leti še boljšo, kot sedaj. Gospodarska kriza ne bi bila tako občutna, če bi se takoj v začetku pametno delala Lahko bi tudi naše meje bile ugodnejše.
Koncem vojne je bit naš problem: gledati, da dobi prečanski element kolikor mogoče veliko vpliva v naši kraljevini. To bi bilo ne samo v korist prečanov, nego rud: Srbov v Srbiji. Samo z izdatnim sodelovanjem prečanskega elementa bi se mogla najlažje in najbolje urediti dobra uprava, to je prva državna potreba. Po 8. letih in pol smo prišli tako daleč, da je prečanski element iz nPrave skoraj popolnoma Izključen. V toku tega časa je pada! njegov vpliv od meseca do meseca.
V začetku smo imeli vlade, v katerih le prečanski elecnejt igra; znamo vlogo. Polagoma pa vid;mo, da se je politična fronta pomikala vedno bolj proti jugovzhodu in sedaj smo prišli tako daieč, da imamo čisto vzhodno vlado, v kateri igrajo glavno vlogo Makedonija, Niš in Pirot, a dr. Meh-med Spabo v njej je glavni predstavnik zapada!
Ako potegnemo torej politično bilanco, vidimo, da je ana Ja Hrvate je za Slovence močno pasivna. Ne samo, da niso napredovali, temveč so neprestano nazadovali. Njihov vpliv v državni upravi je vedno manjši, njihov vpliv v vladi je padel na aički. Samo malo števio hrvatskih in slovenskih uradnikov s* še z veliko požrtvovalnostjo drži v centrali na svojih položajih. Njihovo stališče je toffito težavnejše, ker nimajo nobene podpore v domači po-fitiKi. ki jim je ceio oa škodo in v znatno oviro.
In vendar ni biki treba, da je prišlo tako daleč. Koncem vojne je bij položaj za Hrvate in Slovence ugoden. Oni bi bili lahke dobili sžier. vpliv na upravo tn oa vladanje. Krivi so popolnoma sam. da je prišlo tako daleč.
Šli so v novo dobo obremenjeni s težko preteklostjo — to je bila prva veška napaka. Ko je Avstrija propadla, morale bš likvidirati rudi vse politične stranke, ki so Me s svojim programom in s svojim delovanjem v preteklosti nasprotne novemu stanja Morale bi izginiti nove stranke, ki ne bi nosile moralo« odgovornosti za grehe ta zločine preteklosti. A to s« ni zgodik) in na ra način od začetka ni moglo priti do pravega zaupanja in iskrenosti v politiki. Na ta način so Hrvati ia Slovenci postavili Srbe v jako neroden položaj. Srb! so morali računal s strankami, kš so stale pred njimi, ter se ž njimi razgovarjati ta dogovarjati in čete ž njimi sodelovati v vladi. Toda ne morejo imeti do njih nobenega zaupanja celo nobenega osebnega spoštovanja, ker so obremenjene s preteklostjo. Nekaj drugega je odpustiti, netei drugega občutiti iskreno prijateljstvo Naj se Radič še tafeo kofce na vse, kar J« Sr-
bu sveto, ooben Srb mu ne veruje, ker ve, da se je izpreobrnil šele, ko ga je PriW-čevič nagnal v lt&nio. Tako so torej Hrvati in Slovenci sami pris&k Srbe, da so morali pričeti s politiko »nadmudrivacja« ia »izigravanja«. Morali so delati lepe obraze, a verjeti niso mogli.
Kako drugačen in močnejši K bil položaj, če bi se pojavile nove stranke, ki ne bi nosile na sebi tega strašnega bremena!
Druga usodna napaka je bite, da so hrvatske in slovenske stranke, in to ravno one, za katerimi so stale največje množice naroda postavile programe, ki so bili popolnoma nerealni in so izključevali vsako sodelovanje v vladi.
Politika je kakor vojska PoKtičar mora računan s števiicaea » s sredstvi, s katerimi razpolaga Politika je matematika!
V na§ kraljevini je pravoslavnih okrog 47 *f», kj so vsi S-rtn. Katoličanov je okrog 39 */», ki pa niso vsi Stovenci ic Hrvati. Ostali so muslimani, židje itd Srbi se v gfevnem dele samo na dve politični stranki, med katerimi ni nobenih posebno globokih političnih razlik, "Sloveod in Hrvatje se dele na veliko število političnih strank z največjimi tiačefairni razlikami. Poteg tega so imeli Srbi koncem vojne znamo prednost, ker so imeli v svojih rokah vse državne faktorje in ustanove, a Slovenci ia Hrvatje so bili tako rekoč goli.
Cisto navaden račun je torej veleval, da bi Slovenci in Hrvatje mogli priti do vpliva v državi samo, če bi se postavili na takšno stališče da bi mogel z areni sodelovati — m to trajno ic iskreno sodelovati — vsaj dober dei Stfeov. Ako bi bili prišli Hrvatje in Slovenci v Beograd v stroj emh vrstah in s programom, ki bi mogel pritegniti ded Srbov, bi bila to moč, kf bi imela sien vpliv ca tg>ravo. Slovenci in Hrvatje so imeli pred Srbi to prednost, da so razpolagafi z znatnim kadrom inteligence, s katerim bo mogli zavzeti mnogo važnih položajev. Toda Skrveaci in Hrvasje so se razde&K oa mnogo strank tn večina njihovih strank je stopila v politično areno s takimi programi, ki so odbijali Srbe in onemogočili sodelovanje na vladi ia v upravi.
Bila ie epizoda s tako zvanim ženevskim paktom, ki sicer os naredila mnogo škode, ker je tetro propadla, toda ie karakteristična 2ecevsS3 pafct je hooei napraviti duaii stično državo, kakor je prej bila Av-stro-Ogrska. iz Avstrije smo videli, da je taika državna obfcka najslabša, ker fcrsa za posledico neprestane prepire med obema polovicama ta ker močnejša polovica neprenehoma izkorišča slabejšo. V prečanski državni polovici bi bik) približno ena tretjina Srbov, ld ta na vsak način hoteli, da se združijo s Srbi in Srbija b? se ne hotela in ce mogla odreči teh prečanskšh Sr bov. A med Hrvati ta Srbi ne moremo potegniti geografske meje.
Hujše Je bilo, da so hrvatske ta slovenske stranke nastopile s programi, ki so kajiibovafc državnemu edtustvu. »Politika je umetnost, doseči uspehe, ki so mogoč« — je refcež neki slavni poljski politik. Politika Je umetnost, doseči maksimum onih uspehov, katere je mogoče doseči z danimi sredstvi
S tega stališča je bilo absurdno postaviti republikansko gesla Ako hočejo Srbi monarhijo, jim Hrvati ali Slovenci ce moreta oktroirati republiko, a če bi hoteli Srbi napraviti republiko, bi tudi Slovenci ne mogli obdržati monarhijo.
»Sfovenec« Je svoj čas silno hvaM Lue-gerja ker je vse učitelje soajaMste pometal iz šoj z izsovoram, da so socijalisti republikanci, a kot repiža&anc: ne morejo poučevati otrok v monarhističnem duhu.
Stvar je bila torej velikega praktičnega pomena ker so se republikanske stranke same odrekle vsakemu vplivu v državni upravi in v šolah ta se niso smele pritoževati, če so ta vpliv izgubile.
Drugo tako geslo je bilo federacija ali široka avtonomija. Federativna državna oblika diši zelo po srednjeveškem fevdalizmu ta sedaj so v Evrope federalisti ravno najbolj reakcionarni elementi, kakor m. pr. špaoski kariisti. Toda ca vse zadnje je tudi federalistična oblika države lahko dobra samo da ie v naših razmerah ta v naši držav, nemogoča Srbi ne morejo ta nočejo pristati oa federacije ker bi v tem slučaju veKk del Srbov KI odrezac od Srbije Med Hrvat* in Srbi ne morete potegniti mej«, a Srbi ae bodo hoteli ostati pod Hrvati. Edini način. ki je mogoč, je torej skupna država na podlagi enakopravnosti.
Naša državna ustava ffi idealna in bi lahko bdia boljša Krive so deloma zopet hrvatske ta sloveoske stranke, ki so stale v opoziciji, če bi hrvatske in slovenske seraoke sodelovale v viadi. bi imele toli-ko vpliva, da b£ lahko marsficaj izpreme-ošle.
Dalje so te stranke zavzel« ostro proti-mšlitaristično stališče, ki 3« onemogočalo, da sodelujejo v vodsvu države ta take vpfivajo, da se vojaštvo reformira ta modernizira. Srbofobstvo, ki je neprestano izbijalo iz pisave časopisja ta spontnjalo na ton avstrijskega krščansko sodjafcega časopisja izpred vojne, je odbijalo Srbe, a koristilo ni nikomur. Sirovo zmerjanje ni ne krščansko, o« pametno, ne koristno. S takim načinom ne boš v privatnem življenju opravil ničesar, a v javnem Se manj.
Hrvatje Id Slovenci so se Izključili hi prepustili Polje Srbom. Srbi so dai ustavo, kakor so ooi botfch, uredi* upravo, kakor so vedeli in znali, zasedi vsa mesta s svojim! Ltadmi ta razume se, da oni gledajo bolj oa svofe kraje.
Nazadnje so SrofcS stoji naroda ic poB-tlčrt vodhdjl uvideli, da po t«j poti ni mogoč« priti nikamor Moral; so vreči v valove pozablienja vse točke svojega programa: rep!±>'ikanstvo ta federacije ta ac-ri militarizem ta srbofobstvo in boUševizem
Ali je bilo treba vsega te*»? Ribmčana. Id Je brez potreb« soedel živo žabo. je samo pra.<Jralo po trebuhu. Naš narod pa Je i od teh izgubljenih let Imel srtia-neroo So-
do. Spoznanje je dobra stvar, toda prišlo je prepozno, kesaaje je koristna stvar, toda ne more popraviti storjene škode.
Grenkoba vlada v naših dašah, če pomislimo: Kje bi že bili z razvojem naše države, če ne bi bilo 8 let tako neumne politike!
Dr. LV Lenart
Politične beležke
Seja načelstva SKS v prisotnosti St. Radiča
Včeraj dopoldne »e je vršila v restavra« ciji »Ljubljanski dvor* seja načelstva SKS. Poleg bivšega ministra Iv. Pudja so bili burno pozdravljeni zlasti duhovniki: dekan Kobler, župnik Barle ta Piber. Posebno važnost je ta seja pridobila s prihodom predsednika HSS, Stepana Radiča, ki se je pripeljal v Ljubljano z dopoldanskim za» grebškim vlakom v spremstvu inž. Košuti« ca. Na seji se je razpravljalo predvseas o političnem položaju v Sloveniji. Na seji je bil dosežen popoln sporazum med obe« ma kriloma SKS, ki sta zadnje čase zašli v precejšnja taktična nesoglasja. Stepan Ra» dič je govoril o predstoječih volitvah ta o borbi ki jo je treba izvesti proti SLS Se« ja je nadalje sklenila imenovati dve osebi, ki bosta vzdrževali stike med SKS ta za» grebškim vodstvom HSS. Za to funkcijo sta bik določena inž. Zupančič ta odvet« nik dr. Mamsič. Na seji se je razpravljalo tudi o vprašanju napredne fronte in na« prednem bloku, ki je zadnje čase postalo najaktualnejše vprašanje sloveoske politi« ke. Prisotni zastopniki SKS so se izrazili načelno za skupno fronto proti SLS, kar se je povdarilo tudi v nato sprejeti reso« luciji, v kateri se konštatira da je borba proti SLS najaktualnejša nalog« slovenske« ga ljudstva. Stepan Radič se je ob četrt na 13. uro odpeljal nazaj v Zagreb. Pri odho« du vlaka je potrdil novinarjem potrebo najodločnejše borbe proti slovenskemu klerikalizmu. kojega pojav je največja sra« mota naše države pred kulturnim svetom. Izjavil je, da bo pri prihodnjih volitvah kandidiral na Hrvatskem najmanj 10 Slo« vencev, da na ta način tudi od svoje str a« ni prispeva k temu, d* se SLS vx«m« legi« timacija večinske predstavnice Slovencev.
Rumunija se zavzema za jugoslovensko-madžarsko pogodbo
Bukarešta, 20. maja d. Časopisje še ved« co razpravlja o poteku konference Male antante. Glavni organ liberalne stranke «V i t o r u 1» naglasa med drugim, da je Mala antanta prekoračila svojo defenzivno fazo ta prešla' v konstruktivno perij odo. Prva etap« v tem razvoju je jugosloven-sko«madžarski pakt, ki tvori neobhodno potrebno izpopolnitev madžarsko»italijan« škega pakta, ker bi bila sicer svobodna lu« ka Madžarske na Reki brez sporazuma z Jugoslavijo iluzoma. Ni dvoma, da bo te« mu razvoju sledil splošni sporazum v sred« nji Evropi. Sporedno s tem pa je usmerje« no stremljenje Male antante ra tem, da pride do obligatorne arbitražne pogodbe, ki bo tvorila temelje za poznejšo ustanovi« tev podonavske federacije.
Rumunski konkordat z Vatikanom
Bukarešta, 20. maja. d Trgovinska dele« gacij«, ki je vodila devet mesecev trajajoča pogajanja z» sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo se je vrnila iz Rima V svrho od« stranitve nastalih ovir bo odpotoval dr« žavni podtajnik Manilescu takoj po začet« ku izrednega zasedanja zbornice v Rim, kjer bo ostal do zaključka pogajanj. Po« gajanja za sklenitev konkordata so v glav« nem že zaključeni. Podpis konkordata je odgoden do končne odobritve s strani kra« Ija in ministrskega predsednika katerima bo prosvetni minister Goldisch takoj po svojem povratku obširno poročal o poteku pogajanj. Ministrski svet bo bržkone še na svoji jutrišnji seji o tem vprašanju defi« nitivno sklepaL Konkordatno pogodbo bo v imenu Rumunije podpisal rumunski rf stopnik pri Vatikanu.
Uredba o sestavi «malega gospodarskega sveta»
Beograd, 20. maja. n- Finančni minister dr. Markovič je danes izjavil novinarjem, da se bo v prihodnjih dneh sestavil gospodarski komitet ministrov, ki se bo posvetoval o merah ir. pobijanje gospodarske krize. Dalje se bo v kratkem sestavil mali gospodarski svet 30 članov z namenom, da rešuje gospodarska socijalna in finančno - politična vprašanja. Gospodarski »vet bo sestavljen iz delegatov vseh gospodarskih kor-poracij v državi ter bo imel posvetovalni značaj. Uredbo o tem gospodarskem svetu je že izdelal načelnik trgovinskega ministrstva Stepan Krpan ter bo te dni predložena ministrskemu svetu v odobritev.
Mednarodni promet med balkanskimi in baltskimi državami?
Ženeva, 20. maja d. Pre<flog, ki ga je sprožila grška delegacija na mednarodni gospodarski konferenci glede sklenitve med narodne prometne pogodbe med baltskimi in balkanskimi državami, je vzbudila v vseh krogih, veliko pozornost in se mu pri« pisuje posebna važnost. Izhodno tocfco naj bi tvoril Sohin. Predlog stremi za poeno« stavljenjem železniškega prometa v v sen soudeleženih državah ta odstranitvi težav v tranzitnem prometu. Razen balkanskih ta baltskih držav ae nameravata priključiti temu sporazumu tudi Rusija ta Nemčija tako da bi železniško omrežje tega spora« zuma seg«lo od Vzhodnega do Črnega in Egejskega morja Splošno sc domneva, da se bodo temu sporazumu priključile tudi Avstrija, Češkoslovaška ta Finska Anglija ta Francija na tem nista direktno ziinte« resirani, vendar pa se naglasa, da bosta ta predlog podpirali
Francoska armada
Pariz, 20. maja (be.) Vojni minister po« roča, da se zviša mirovno stanje vojske po novem obrambnem načrtu na 540.000 mož, od katerih bo 480.000 kolonijalnih čet, 18.000 legijonarjev in 106.000 mož redne vojske.
Demoliranje nemških utrdb
Berlin, 20. maja s. K vestem, da je raz« rušitev trdnjav na vzhodni meji že konča« na poročajo, da o tem še ni uradnih po« ročif, pričiovati pa je ta poročila v pr:« hodnjih dnevih. Državna vlada bo sklepa« la, v kakšni obliki bo o tem poročala pri« zadetim vladam.
Organizacija Češkoslov. -jugoslovenske lige
Kako se širi organizacija Ceškosiovaške-jugosiov. lige, kaže ustanovitev odbora v Košscah na Slovaškem, kjer v nekdaj po-oadžarjeaem mesrj marljivo dežujejo pionirji nove slovanske kulture. Najmarljivej-ši med njimi je gotovo dr. V. Merka, prof. na trg. akademiji, temeljit pozoavatelj slovanske Ijteracure ta izvestec prevajalec naša pisateljev v ieščaao ta siovaščsco. Prevedel je doslej ceio vrsto Cankarjevih del, Dvortnkov.če., Boža Lavriča ta vsak •teden prevaja v ieljtoimh krajše spise Meš-ka Zo&e Kvedrove ta drugia naših pisateljev v češke ta slovaške tste. Sodeltie tudi pri slovaški reviji »Vesna«, ki je prinesla v zadnji šr.tviM dr. Iv. Laha spomine na Slovake ta Slovaške s sliko Ljubljane ta avtorja. V sšovaškem dnevnikt: »Skrveosk?" vychod«. ki izhaaj v Košicah, je napisal prof. Mefka sledeči članek:
Nesporno je, da je edta: naš nesefc.čen prijatelj jugosjovenskl narod A gotovo je radi, da doslej nismo storili vsega kar b. mogii storiti, da bi se naša dva naroda po pomenu in vlogi, ki jo bosta vedno imela med seboj poznala Moceat; je mnogim znano, da na tem polju de'ujemo že cekaj let, da smo ustanovili »Jugosšovec. knjižnico, in da sem s tem vzbudil pozornost mnogih jugoslcrvenslci ljudi za češkoslovaški narod. To je delo posamnika s po-sarmiiitfi. tem več more že zaradi fizičnih zmožnosti delovati društvo, oe-le ca bol; široko, ampak radi kar ^ede posamcih strok. Naša korist zahteva, da se še boli združimo, da se bolj spoznamo ta d:ug drugega bolj cenimo. Kamor&oi. se ozremo, vidimo ogromne cedostatke. Kamor pogledamo, je vržeš. Nai bo to v godb:, v slikarstvu ali kjerkoli še najboljše ie v literaturi, dasi tudi tu ni ako. kakor bi si želeli. Mnogim ta mnogim je dosle; še marsikatero odlične juogoslovecsko delo neznano, dočim poznamo skoraj vsak za-pactai šuad Razveseljivo je, da smo začel: čutiti te nodostatke, saj je govori^ o njih sam minister Hodi a Naše prijateljsko razmerje je sicer že starejšega izvora ta potrjeno je bik) v svetovni vojni s skupnim bojem za svobodo. Nevarnost nas je zbližala v obrambi, a nismo prišli še do skup-aega poznanja. To je daljše delo, delo miru. Rastii smo pod raznimi počitičato. kulturami ta zemljepisnimi pozo ji. zato so med nami značne razlike; naša mecta&teta se razlikuje o formašnosrlh. a v jedru smo eao.«
Ustanovni občni zbor kg« se je vršil preteklo nedeljo S. t m ob 15. Udeležiš se ga je rodi minister dr. Milan Hodia k. je, kakor znano, praške centrale Ceškoskiv.-jugosJcrv. lig Zborovanje j« otvoril veliki župan dr. Soavik. ki ie v svojem otvoritvenem govoru pozdravil prisotnega ministra ter raziiožii velik poenen ustanovitve takšne organizacije, kakršna j« liga v Košicah ta na Slovaškem sploh, povdarjajoč, da ie Slovaška od nekdaj biia klasična zemlja slovanske vzajemnosti. Nato je imel minister dr. liodža velezarrtatv govor o slovanski politiki ki je vzbuoii veliko pozornost. Pozdravni brzojavki sta poslali ligi v lragl ta Bratisiav. Ligi je pristopilo nad 300 članov. Za predsednika ie bil izvoljen geoera' Sna: darek. v odbor pa veliki župac dr Stevft. notar sir P«r4ovfch. poBcovafK LuSca. dr. NMonšek. prof. dr. Mierka dr. Novak. dr. Rabeš ta major Bolem. Ta odbor daje jamstvo, da bo delovanj« Bge uspešno.
Važna gospodarska debata v Ženevi
Vprašanje mednarodnih kartelov. — Rusija pripravljena sodelovati pri kartelih. — Možnost kompromisa med kapitalističnim in sovjetskim gospodarstvom
2»aeva 20. maja. a V odboru za industrijo na svetovni gospodarski konferenci *o bila popoldne zaključena vm dela. Sprejeti so bili vsi sklepi o vprašanju mednarodnih kartelov. Ameriški delegat Robinson fe j« glasovanja vzdržal, dasi je v neki izjavi pritrdil, da" ameriška delegacija načeloma ce bo ugovarjala sklepom. Sarjetski saatopmik je odklonil osnatek, vendar p« poaerlL da }? Rusija pripravljen« odeletiti »e mednarodnih kartelov ia slifnih kombinacij, s pri irikom. da b« pri tem ščitila lastno itališie. Francoski gospodarski strokovnjak Jouhau* je omenil par redakcijskih pomislekov, vsled katerih se bo glasovanja vzdržal; končno pa je skupno i belgijskim deleratom Merten«om in Sokolnikorom glasoval prod osnutka. Avstrijska deleeatinja Freundlich je iz;avila. da si pridržuje svoje staliife. dokler konferenca na podlagi koordinacij-
ske kontrole končno se ugotovi, kakšna je publieiteta, ki velja za velike kartele. Govornica smatra tako zamišljeno publkitefo za priSetek mednarodne kontrole. Kizo-zemski delegat ln bivti generalni komisar Društva narodov na Dunaju dr. Zimmermairn je ugovarjal Freundlicbovi in zagotavljal, da v resoluciji ni ^icbene besed« o kontroli m da publieiteta o kateri je govorila ne bo privedla do nje.
Ženeva, 20. maja d. Glede ru*ke zahteve o enakopravnosti ta sodelovanju kapitalističnega ta komunističnega gospodarskega sistema prevladuje v krogih mednarodne gospodarske konferone« prepričanje, da ae bo dala najti možnost praktične izvodbe. Mero-dajni krogi skušajo najti primerno formulacijo. bi bo sicer precej drugačna kakor pa jo pričakujejo Rusi ki pa bo veodar v zadostni meri upoitevala ruske ieije.
Naši kraji in
Slobodan Jovanovič
Danes bo pramoviran na zagrebški univerzi za častnega doktorja prava znani učenjak Slobodan Jovanovič, profesor prava na univerzi v Beogradu. Slobodan Jovanovič je najboljši poznavalec javoegi prava v naši državi ter uživa svetovni sloves. Rojen je bil 21. novembra 1869 v Novem Sadu. Gimnazijo je dovršil v Beogradu, pravno fakulteto pa v Ženevi leta 1890. Do leta 1897 je bil tajnik v zunanjem ministrstvu, od 1. 1897 do 1905 profesor velike šole v Beogradu, od 1. 1905. pa profesor beograjske univerze. Sodeloval je v raznih znanstvenih revijah, med drugimi v »Arhivu za pravne nauke« ter je bil tudi osnovatelj in sotrudnik »Srbskega književnega glasnika«. Napisal je več znanstvenih juridičnih del, ki zavzemajo v znanstvenem svetu o-dlično mesto, tako O suverenosti O dvodomnem sistemu, Velika Narodna skupščina, Srpsko -bolgarski rat. Angleški 'parlamentarizem, Svetozar Markovič, Osnovi pravne teorije o državi, Macchiavetti, Ustavno pravo kraljevine Srbije, Političke in pravne razprave, Ustavobranitelji. Univerzitetno pitanje. Vodji francuske revolucije, 1. 1924 Ustavno pravo kraljevine SHS itd. Slobodan Jot vnmovič je učenjak, čigar mnenje o pravnih stvareh je odločilno v pravnih krogih naše države.
Kranjski občinski svet
Kranj, 20. maja Kranjski občinski svet je imel nocoj sejo pod predsedstvom župana g. Cirila Pirca, na kateri se je defimitivmio sprejel reducirani proračun mestne občine, kakor je to zahteval veliki župan.
Po končanih formalnostih je župan g. Pire najprej prečital dopis velikega župana, ki se nanaša na sklep mestnega občinskega sveta, ki je meseca marca radi ublažitve stanovanjske bede v imenu mestne občine prevzel garancijo hipotekarnega posojila za članstvo gradbene zadruge Lastni dom v svrho graditve stanovanjskih hiš. Veliki župan je to hvalevredno akcijo občinskega sveta načeloma odobril, a je zahteval, da mora občinski svet svoj sklep o garanciji formalno dopolniti z detajlira-raimi določbami o obveznostih in garanciji, ki jih je občinski svet itak imel v vidiku.
Radi stališča državne nadzorstvene oblasti je moral občinski svet zadevo vrniti kombiniranemu odseku v ponovno proučevanje in predlaganje.
Občinski svet je razpravljal o reducira-nem proračunu mestne občine za 1. 1927. O redukciji važnih proračunskih' postavk je izčrpno poročal župan g. Ciril Pire. Kakor znano, je občinski svet, ki stremi za tem, da prispeva k napredku mesta in blagostanju prebivalstva in da podpre razvoj industrije v mestnem okolišu, sklenil zgraditi poslopje za tkalsko šolo, v katerem bi dobila prostora tudi strokovna puškairska šola, ki se ima sedaj boriti za prostore in kateri grozi deložacija iz gimnazije. Na ta način bi se omogočila zaposlitev domačega delavstva v tkalski industriji in obenem bi dcbili domač kvalificiran deilavski naraščaj, ki bi nadomestil sedaj zaposlene ino-zemce. V ta namen je bila sprejeta v prvotni proračun večja vsota. Proti tej po-
stavki pa so nekateri kratkovidni kranjski volMci vložili protest na velikega župana, ka je njim ugodil in postavko sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva črtal iz proračuna. Zgradba tkalske šole je na ta način pokopana, mogoče za eno ali več let, kar bo imelo zle in težke posledice za napredek mesta. Pokopana je obenem s tem akcija Zveze kidustrijcev, ki je nameravala odjposlati v inozemstvo inžemjerja, da bi si kot vodja šole spopolnil svoje strokovno znanje. Onemogočena je tudi težnja občine, da bi se zaposlit v tkalski industriji kvalificirani domači delavci mesto inozemskih.
Z onemogočitvijo ustanovitve tkalske šole je v tesni zvezi tudi nad al j ni obstoj pu-škarske šole. ki ima svoje prostore v gimnaziji.
Radi protesta so se morale na ukaz velikega župana znižati tudi občinske dokla-de na državmo trošarino od 430 na 300 %, s čimer je občina prikrajšana tudi na dohodkih za 100.000 Din. Občinski zastop je nameraval še letos graditi kopališče na Savi nad Majdičevim jezom, kar se mora radi redukcije dohodkov odložiti na boljše čase AH so se povzročitelji tega protesta zavedali kvarnih posledic svojega koraka ?
Na temelju opisa velikega župana je bii sprejet na predlog poročevalca finančnega odseka svetovalca M. Fcka proračun v reducirani obliki.
Odbornik R. Mayer je v imenu policijskega odseka predlagal, da se podeli C. Grajžerju koncesija za avtotaksi, Francu Janši koncesija za električno napravo z nizko napetostjo in Franu Sircu koncesija za točenje in prodajo pijač odnosno živil na peronu kranjskega kolodvora.
V volilno komisijo za občinske volitve, ki se bodo vršile v Kranju dne 24. junija, je izvoljen dr. Sabothy. nakar je bila seja zaključena.
Hajdimo na naš Kozjak
Za Splitom se dviga kakor neprodorna bariera skalnati Kozjak; Klis je ključ do ■njega; toda nebroj je poti, strmih, ozkih in ■tajnih, ki vodijo do njega preko poljan, koder so nekdaj v rimskem Soiinu v veličastnem amii teatru začudenim domačinom kazali divje zveri iz daljne Afrike.
Blizu našega mesta imamo tudi prijazno '-"gorovje, ki se zove Kozjak. Je to skupina gorskih hrbtov iti grebenov, ki se razteza severno od Drave začenši pri Sv. Urbanu tja do Dravograda koroškega Sv. Duh na Ojstrem vrhu je naravna trdnjava, ki kakor Klis na dalmatinskem Koz.iak-j zvesto in samozavestno stoji na braniku naše domovine. Zeleno Pohorje je stara basen, pravljica iz davnih časov, ki nam v šelestu svojih dehtečih gozdov pripoveduje o starih, zlatih časih
Teh mi ne poznamo; naši so kruti, trdi, železni. Ni čuda, da vse rajši pohaja tja. kjer človeka objema ljubkost stare pravljice, kakor pa na granico, ki nas spominja Klisa ,ki je moral toliko stoletij kljubovati našim neprijateljem.
In vendar bi ta naš Kozjak zaslužil več ■pozornosti, več zanimanja s strani naših planincev, pa tudi nekoliko več pozornosti s strani društva, ki mu je gojenje in širjenje hribolazenja glavni cilj in smoter obstoja. Tako pa hodiš po potih in stezah sem in tja, gori in doli, po tem krasnem našem Kozjaku, a ne najdeš in ne izslediš skoro nikjer nobene rdeče pike, ki bi ti pokazala prave poti in te obvarovala neprijetne zablode. Kakor vsako stvar, mora tudi kult našega Pohorja imeti svojo mejo; tega se bodo morali zičeti zavedati poklicani! Drugod povedejo planinca skrbno opravljene markacije na vse strani; pri nas je niti iz Kamnic k Sv. Križu ne najdeš; kaj šele k drugim izletnim točkam. In vendar nudi naš
V nedeljo 22. t. m. ob 17.30
semifinalna pokalna tekma
Ilirija: Primorje
na igrišču ASK Primorja, Dunajska c. Ob vsakem vremenu.
Ob 15.45 predtekma Panonija : Slavija.
Kozjak smotrenemu planincu vsaj toliko, kot zeleno Pohorje ali je nudilo zvestemu obiskovalcu nekdaj odprto gledališče pod dalmatinskim Kozjakom v Soiinu.
Dr. Fr. M.
Silno neurje nad Beogradom
n Beograd, 20. maja.
Ob 4. popoldne se je nad Beogradom utrgal oblak. Posebno hud naliv je bil nad Savo, Topčiderom in Terazijamt. Tramvaj je moral na progi proti Topčideru ustaviti promet. Iz Vojvodine poročajo, da je po vsem severovzhodnem delu države bila silovita nevihta.
Razprava proti morilcema Orjunasa Žica
Split, 20. maja.
Dopoldne se je začela razprava zaradi umora Orjunaša Žica, katerega je na nove« ga leta dan ubil Mrko Grgin. Soobtožen je tudi njegov sin Mate radi težke telesne poškodbe. Državno pravdništvo je za stas rega Grgina predlagalo smrtno kazen, za sina pa 10 do 20 let Ječe. Za razpravo je vladalo ogromno zanimanje. Prečitana je bila obtožba, potem pa je bil najprej za* slišan stari Grgin, ki se je branil, češ, da ni vedel, kaj dela, ker je bil njegov sin pri neki demonstraciji ranjen. Sin Mate se je zagovarjal, da se je moral braniti, ker so ga napadli Žic in njegovi tovariši.
Obmejna finančna straža in jareninski umor
Maribor, 20. maja Obmejna finančna straža v Št. Ilju v SI. goricah vrši res naporno službo, ne vrši samo njej predpisano službo kot finančna kontrola nad tihotapci in drugimi verižni-ki, marveč požrtvovalno podpira tudi varnostne oblasti pri zasledovanju zločincev, vojaških ubežnikov. in drugih nevarnih elementov Tako je meseca decembra lanskega leta pripravnik finančne kontrole g. Petek prijel na meji nekega osumljenca, ki se še sedaj nahaja v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča radi suma grdega umora pripravnika finančne kontrole Resmika.
Tudi v jareninskem slučaju je obmejna fin ar,čr a straža požrtvovalno sodelovala z varnostnimi oblastmi pri zasledovanju morilcev. ki b; skušala prekoračiti mejo in se tako odtegniti pravici. Podpreglednik fin. kontrole g. Josip Gajšek je v Št. Ilju v Slov goricah tik meje prijel dva moška in dve ženski, ki so bili zelo sumljivi udeležbe pri roparskem umoru v Jarenini. Prijel je proslula malopridneža Stockma-yerja in Stnnada ter ju z obema ženskama izročil nato orožniku, ki so jih uklenili in odpeljali v mariborske zapore.
Streha potniške restavracije na Jesenicah
Ugleden prijatelj tujskega prometa, ki se je te dni peljal skozi Jesenice, nam piše: S pomladjo je naša divna Gorenjska zopet oživela. Vlaki so polni mladine, ki roma na Bled, v Bohinj, v Kranjsko goro in na Golico, odkoder se vrača zvečer razigrana m poživljena.
Z novim voznim redom se ie znatno povečal tudi dotok tujcev, ki gredo v Dalmacijo. Številni so predvsem Nemci. Tulca so splošno zadovoljni s korektnim postopanjem na naši meji. Oblasti jim gredo v vsakem oziru na roko
Jeseniška postajna restavracija ie letos podobna pravemu vrtu. Kamor pogledaš, povsod je polno cvetja. Škoda, da se ni letos okrasil z rožami tudi ostali del kolodvora. Potniška restavracija pa ima ne-dostatek. ki se mora v interesu tujskega prometa čim prej odpraviti. Potniki, ki izstopajo na Jesenicah, sede kljub strehi nad peronom in restavracijo v dežju pod ka-pom in morajo pri mizah razpenjati dežnike, da jim dež ne krst« juhe in vina. Nujno potrebno bi bilo, da železniška direkcija v Ljubljani najde potrebni kredit in da se streha takoj popravi Preluknjana streha nam ne dela posebne časti baš sedaj, ko se začenja velika sezona in vro tujci tako številno v našo državo ter morajo včasi ure in ure čakati na zveze z vlaki
Mrlič in carina
Iz praktičnega izkustva vemo vsi, da ima pri nas človek, dokler živi, večkrat prav neprijetne opravike s carinskimi oblastmi. Resnica pa je, da naša carina ne da miru niti mrličem. Kurijozen slučaj svoje vrste se je zgodil te dni s truplom grofa Pejačeviča.
Grof Pejačevič je umrl v inozemstvu in ker se nahaja obitellska grobnica njegove rodbine v Našicah, so svojci določili, da se krsta prepelje tja. Vagon je dospel v Osijek prošlo soboto, dne 14. maja in bi bil moral hiti takoj poslan v NaSce. To se je tudi zgodilo. Toda v Našicah na postaji so uganili, d)a mrlič še ni ocarinjen in tako so morali vagon kljub vsem pripravam za pogreb poslati nazaj v Osijek, kjer je ostal 24 ur. V nedeljo namreč carinarnica n? uradovala in vagon s krsto lw moral počakati do ponedeljka. Šele ta dan so bile formalnosti končane in grof Pejačevič je lahko končal svoje posmrtno potovanje v domači zemlji.
Porota
Ljubljana, 20. maja.
Železniška tatvina
Za zaključno porotno razpravo, je posa« dila usoda na zatožno klop železničarja Nandeta in Janeza, a France se je pravo* čaisno umaknil in nekam zginil.
Nande in Janez sta oba poročena, Nan« de ima 3 otroke; prvi je star 40, a drugi 45 let. Obtožnica je poročala, da so bili vsi trije več let v službi pri državni želez« niči v Ljubljani; Nande je bil skladiščnik v kurilnici, a France šef mostovne delav« niče; dočim je bil Janez zaposlen v ko« mercijelncm oddelku. Prva dva sta pri iz« daji materijala spoznala, da se lahko vsled nemogoče kontrole vpiše večji izdatek in opusti vpis materijala, ki pri kakem delu ostane.
Koncem 1. 1925. je prišel France, ki je bil radi hudodelstva goljufije že dvakrat kaznovan, a trikrat radi prestopka tatvine, dočim ostala dva še nista bila kaznovana, — k Nandetu v kurilnico in ga vprašal, če ima odveč kaj kompozicije, češ, da bi jo rad nekomu prodal in da si bosta izku« pioek delila. Kompozicija je železo poseb« ne vrste, ki se rabi za ležišča pri železnih konštrukcijah, kjer je treba posebne od« pornosti proti trenju.
Nande je res imel v skladišču več koma pozicije, je vzel večjo količino in jo pustil kmalu nato v štirih zabojih prepeljati na železniškem avtomobilu k mostovni delav« niči. Delavci so zaboje postavili v mostov« no delavnico, kjer je bil šef France.
V	tej delavnici je bilo že od prej več hrastovih plohov in smrekovih desk. Kom« pozicijo, plohe in deske je sklenil France, ki se piše za Bobka — prodati.
Stopil je v zvezo s trgovcem N., ki ni mislil nič slabega, ker mu je bil predlo« žen račun o poštenem izvoru blaga. Trgo« vec N. je poslal k mostovni delavnici skla« dišanika Marka, da si blago ogleda. France ga je že čakal in mu pokazal železje. Bla« go je ustrezalo.
Trgovec N. je zahtevano potrdilo o po« štenem izvoru dobil, podal voz z dvema konjema k mostovni delavnici, odpeljal deske in železje na štirih vozovih, a kom« pozicijo je pripeljal voznik, ki ga je najel France sam.
Trgovec N. je kupil materija! za 28.000 dinarjev, ki jih je dobil France plačane v obrokih in odstopil tudi Nandetu nekaj denarja.
V	začetku aprila 1926. je prišel Janez k Nandetu v kurilnico in ga vprašal, če ni« ma železa ali desk, ker jih rabi za zidavo hiše, nekaj pa za prodajo, češ, da si bosta dobiček delila.
Nande je res iz kurilnice poslal Francetu v vagonu večjo količino železja. Prišlo je k mostovni delavnici; France je Janeza ob» vestil, češ, naj železo vzame.
Janez je spoznal, da blago ni zanj, pre* skrbel si je pa voznika in ga trikrat od« peljal.
Obtoženca Nande in Janez sta se zago* varjala, da nista kriva. Zaslišana sta bila ločeno.
Predsednik: «Torej Nande, vi trdite, da ste nedolžni?®
Nande: «Res je. France nas je zapeljal.«
Pr.: «Kako zapeljal?«
Obt.: «Trdil je, da je moj prednik imel lastno železo, da je kupčeval ž njim; to so govorili tudi drugi; mislil sem. da ni državna last.»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Sobota, 21.: ob 15.: »Triglavska bajka«.
Mladinska predstava. Nedelja, 22.: ob 20.: «lngeborg». Gosto« vanje berlinskih igralcev v opernem gle« dališču.
Pondeljek, 23.: «Lumpacij vagabund«. B.
Mariborsko gledališče
Sobota, 21. ob 20.: «Ingeborg». Gostovanje
berlinskih igralcev. Nedelja, 22.: ob 20. »Cigan baron«. Zniža«
ne cene. Kuponi. Zadnjič. Pondeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: «Igra v gradu«. Premijera. C.
Drugo gostovanje berlinskih igralcev. Berlinski igralci nastopijo drugič v nedeljo, dne 22. t. m. Igrali bodo Goetzovo veseloigro cIngeborg». Predstava bo v opernem gledališču. Začetek ob 8. zvečer. Opozarjamo, da je treba dvigniti naročene vstopnice najkasneje v soboto 21. t. m. do 12. dopoldne.
»Triglavska bajka>. Za sobotno mladinsko predstavo v ljubljanski drami so vse vstopnice razprodane. Za šole, ki jim to pot nisrmo mogli ustreči, se ponovi <Triglavska
bajka, na praznik Vnebohoda, v četrtek, dne 26. t. m. ob S. popoldne. Za to predstavo sprejme uprava gledališča še nekaj prijav.
Berlinski igralci v Mariboru
Snoči je skupina Reinhardtovih igralcev igrala v Mariboru Hauptmannovo komedijo ■ Bobrov kožuh». Prispeli so v Maribor 9 popoldanskim vlakom. Na kolodvoru jih je sprejel in pozdravil v imenu gledališke uprave intendant dr. Benedičič v slovenskem in nemškem jeziku, nakar je v imenu nemške manjšine nagovoril goste dr. Miihl-eisen. Za mariborske igralce je govoril g. Rasberger. Na kratko je odzdravil potni mar šal gostov, ki je povdaril, da se veseli prihoda med svoje sobrate, prav tako pa tudi radi prinašajo svojo umetnost med Jugoslo-vene. Nato so se v avtomobilih odpeljali v mesto.
Zvečer je bilo gledališče razprodano do zadnjega prostora. Vsi Slovenci in Nemci so navdušeno pozdravili odlične goste, ki so tudi v Mariboru zadivili občinstvo s svojo minucijozno izdelano tehniko.
Po drugem dejanju so se zbrali vsi igralci na odprti sceni, kjer jim je gosp. Kovič v imenu gledališča izročil krasen venec s trakovi v državnih barvah, nakar je jedr-
nato pozdravil publiko gosp. Brockmann s podarjenim vencem v roki, in sicer najprej mariborske sorojake,' potem pa Jugoslovene. Končal je: Umetnost, ki ne pozna meja, naj zbliža in sprijatelji oba naroda. Odkritosrčno mišljene besede je vsa publika brez izjeme navdušeno pozdravila. Po zadnjem dejanju se je vsrulo cvetje na oder in igralci so morali ponovno pred za sto r.
Tako je jugoslovenski Maribor - zopet dokumentiral, da ima vedno odprto svojo notranjost za pravo umetnost, pa naj si bo že kateregakoli izvora. Jutri zvečer bodo dali Berlinčani komedijo <Ingeborg>. Dr. R.
Skupščina Srpske Književne Zadruge. Te dni so imeli v Beogradu 29. redno letno skupščino Srpske Književne Zadruge, ki odgovarja po svojem značaju predvojni Slovenski Matici. Društvo je imelo v lanskem letu 620.000 Din dohodkov in 455.000 Din izdatkov. Prebitek znaša nad 165.000 Din. Zadruga je izplačala v zadnjem poslovnem letu pisateljem 94.000 Din honorarjev, za prodane knjige pa je iztržila 1,140.000 Din. i Ta vsota priča o visoki aktivnosti institu- j cije. Odbor SKZ je ostal v bistvu lanski ter I se je izpopolnil z nekaterimi novimi člani. ;
Umetnostna razstava del Jakopiča, Jame. : Mernena in Vesela je radi večjega zanimanja in boljšega obiska zadnjih dni podaljšana do konca meseca. Ker so umetniki poslali nekaj svojih del na razstavo v Novi Sad, so obesili nekaj novih, posebno zanimivih slik. Jakopič razstavlja najnovejša svo- '
ja dela, ki se po intenzivnosti barv znatno razlikujejo od dosedanjih mirnih harmonij. Motivi so že deloma znani, samo da sedaj obdeluje isti, že prej razstavljeno krajino v drugi luči. Ugaja posebno še zopet nov pogled na Križevniško cerkev in solnčno Reber, ima pa tudi koloristično bujen in-terieur pri umetni luči. Sternen je razstavil mirno, elegantno študijo na divanu ležeče dame s knjigo. Že nove slike zadostujejo, da si občinstvo še enkrat ogleda izložb'«, kdor jo pa še ni videl, naj se pa spomni svoje dolžnosti.
Langerjeva <Perilerija» pri Reinhardtu. Langerjeva <Periferija» čaka sedaj na novo inscenacijo pri Reinhardtu na Dunaju v Jo-sefstadtskem gledališču. Barborko bo igral Hans Moser, Ano Dagny Servacs, v ulogi Richterja pa bosta alternirala Vladimir Sokolov in Karel Gotz.
Thomasa Manna <Zauberberg> v angleščini. Angleški prevajalec Th. Mannovega dela <Buddenbroks» je dovršil prevod drugega največjega romana istega pisca eZau-berberg». Delo izide prihodnji mesec pri Martinu Seckerju v Londonu.
Zagrebška dramska gola v Pragi. Ansambel dramske šole v Zagrebu je nastopil potovanje po Češkem ter je v sredo, 18. t. m. igral v Vinohradskem gledališču dve aktov-ski: Poliča - Kamova enodejaako <Na rodni grudi* in Donadinijevo enodejanko cGogo-ljeva smrt>. Gojenci dramske šole bodo s tema dvema komadoma gostovali tudi v dru-sih čeških mestih.
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. MarceUa Albani
znana flimsika lepotica in umetnica v filmu najbolj čitanega ljubavnega romana E. MARLITTOVE
Skrivnosti stare device
(Das Geheimnis der alten Mamsel) Saimo še danes- Pozor na naš jutrišnji pro*ram! Kino «Dvor». Telefon 2730.
Pr.: «Kompozicija je bila vredna 31.000 Din, a bilo jo je 914 kg.»
Obt: «Mogoče, ne vem.»
Pr.: <rPa deske?«
Obt.: ofiilo jih je kakih 10 kubičnih me« trov, ki jih je nekaj obdržal France, iz ne« kaj desk si je napravil Janez barako, jaz sem pa hotel narediti čebelnjak.«
Slično se je zagovarjal Janez, ki je dejal, da je Nandetu rekel, naj mu pošlje ne« kaj železa za zidavo hiše. Ker blago ni bi« lo zanj in ga ni mogel rabiti, ga je spravil k tvrdki E. Radi desk je trdil, da jih je nameraval pozneje vrniti in si jih je samo izposodil. Prizna tudi, da je vzel nekaj strešne lepenke, ki je pa bila za nič.
Priče 9o izpovedale, da so res slišale, da je Nandetov prednik sam kupčeval. Po« vedale so, da je iz fronte zlasti 1. 1919. pri« šlo mnogo železa razne vrste.
Priča inž. VVeinberger je izpovedal, da je bila prva škontracija tega blaga šele avgu« sta I. 1925.
Porotnikom je bilo stavljenih 5 glavnih vprašanj o krivdi in sicer glede Nandeta. če je novembra ali decembra 1. 1925. vzel železnici v družbi 914 kg kompozicije, vred ne 31.184 Din. drugo, če je vzel začetkom aprila 1. 1926. železo in deske, vredne 18.956 Din, tretje, če je vzel nekaj bodeče žice in strešne lepenke za 190 Din. Četrto in peto vprašanje se tiče Janeza, če je kriv, da je vzel aprila 1. 1926. pločevino, železo in deske, vredno 22.479, ter žico in lepenko, vredno 190 Din. Obtoženca Nan« deta je zagovarjal dr. Žirovnik, Janeza pa dr. Tornago.
Poroti je predsedoval višji svetnik Ant« loga, votanta sta bila svetnik dr. Mohorič in okr. sodnik dr. Petelin, državno pravdi ništvo je zastopal dr. Mastnak.
Porotniki so drugo, tretje, četrto in peto vprašanje potrdili, nakar sta bila obsojena Nande Ž. na 14 mesecev, a Janez L na eno leto težke ječe, oba radi hudodelstva tat« vine po §§ 171, 173, 174, 176, 179 kaz. za« kona, a Janez tudi radi prest, po § 464.
Olaišilno je bilo pri obeh neoporečnost, in tudi to, da je škoda poravnana.
Radi tatvine kompozicije je bil Nande Ž. oproščen. S to razpravo je bilo letošnje spomladno porotno zasedanje zaključeno.
Razprava je trajala do 8.30 zvečer.
Sivi ševro
Oin
189
VOIKA
Sokol
Kamniško sokolsko okrožje priredi v nedeljo pešizlet v Dob. Društva prikorakajo po določeni poti na Vir. — Odhod okrožja je točno ob 3. popoldne iz Vira v Dob, kjer se vrši ob 4. popoldne javna telovadba.
Sokolsko društvo v Šoštanju priredi 21. t. m. ob 8. zvečer in 22. t. m. ob 3. popoldne v Sokolskem domu ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih <Stari Ilija>, spisal Borštnik. Opozarjamo zlasti na nedeljsko predstavo goste iz Savinjske doline, ki imajo ugodno zvezo z vlakom na obe strani. Pri igri nastopi ansambel nad 30 igralcev, zato nagradite njih trud s čim lepšim obiskom. Lepa snov igre iz kmetskega življenja bo gotovo vsem ugajala. Zdravo!	771
Šah
Noooj ob 20. igrata Ljubljanski ša» hovski klub in šah. klub «Triglav» v Na« rodni kavarni prijateljsko tekmo na 8 de« skah. Za L. š. k. nastopi druga garnitura, obstoječa iz igralcev; Krnič, Ozvald Vid« mar M., Bredo, Bezrukov, Hren, Fink, Mi« lač, Krek, Cibic. Natančnejša postava bo določena danes ob pol 20. v kavarni «SIcm» kjer naj bodo vsi navedeni igralci. Inicija« tiva za to tekmo je izšla iz «Triglava», ki se je imenoval prej «Trnovo«Krakovcw>. Ze» lo razveseljivo dejstvo je, da se razvija v centru Ljubljane ta agilni šahovski klub, ki lahko postane sčasoma nevaren tekmec dozdaj suverenemu Lj. š. klubu.
Za birtnance
Obleke lastnega izdelka po konkurenčnih cenah kupite najceneje pri
tvrdki: JOSIP ROJINA, L ubijana, Aleksandrova cesta št. 3.
Žrebanje srečk razredne loterije
10.000 Din zadela številka 76.210 Beograd, 20. maja r. Pri današnjem dopoldanskem žrebanju srečk državne raz-redne loterije so zadele: 10.000 Din števiSka 76.210. po 4.000 Dm številke. 75.596 47.037 16.252 po 2.000 Din številke: 18.790 18.457 26.350 31.723 31.676 41.967 44.229 45.949 55.167 63.3K) 69.532 76^36 82.417 85.767 86.263 92.346 102.803 105.981 108.006 111.104 118.721 122.666 124.307 226 1.112 16.734 21.603 34.815 37.823 39.412 39.915 42.999 51.608 57.152 58.822 66.687 72.6.87 78.757 84-391 98.030 102.629 1.05.398 112.537 118.403 134.993 in 134.756
Domače vesti
*	Beograd kraSn Petro. Naše prestolno mesto Beograd se tamerava na časten raca ocdotffti sponam pokojnega krača Petra I. Osvoboditelja. Poseben odbor ie pričet obsefao akcijo, da se kralju Petru postavi mocmmentalen spomenik na na?.ep*»em trza prestolice. TroškJ so proračanjeni na trideset milljooov dinariev*.
*	OtfBkovanje prosvetnih delavcev. Na predlog namestnika prosvetnega ministra je kralj odlikoval mnoge kulturne delavce osobito v Srbiji ia Jažnf Srbi?. -Med drugimi sta odlikovana tudi nnžv. prof. v Zagreba dr. Ferdo Sišič z redom Be2eg* Orla V. reda ln izredni profesor zagrebške trtiverze dr. Mo Kes.
*	Pravilnik o nameščenin inozemskih delavcev. Minister za socijalno politiko je podpisal nov pravilnik glede nameščena inozemskih delavcev v naši držav!. Pravg-nik stopa v veljavo 1. junija t L
*	Mednarodna železniška konferenca v Dnbrovn&a. V Dubrovniku se začetkom junija vrši mednarodna železniška konferenca katere se adeiež: 16 evropska držav. Konferenci bo predsedoval delegat švicarske železniške oprave.
*	IzpIačBo zaostankov učiteljem. Finančno ministrstvo je odposlalo prosvetnemu mmistrstvu akt s k2teifc se odreja izplačilo zaostankov za. prejemkih učit sijem na pod asi partije 55 državnega proračuna. Izplačevali se bodo zaostanki le iz let 1921, 1922 ta 1933.
*	Kongres fagoslovenskih učiteljev. Kongres jagoslovenskih učiteljev se letos vrši ▼ Skopat v dneh od 19. da 20. avgusta.
*	Razpored srednješolskih profesorjev. V ministrstvu prosvete se dovrŠ2va veliki razpored srednješolskih profesorjev za prihodnje šolsko ieto.
*	Nora viteza legije časti. Francoska vlada je nedavno imenovala za viteza legije čisn or. Petra Skoka, profesorja rantar.ske rUo-logije na zagrebški univerzi in člana upravnega odbora francoskega instituta v Zagrebu, ter polkovnika Panto Dr&škiča ktrandasti v Zagreba, komandanta pehotne brigade v Varaidina. ustanovnega člana francoskega cercšea v .Maribora ta odbornika Francoskega instituta v Zagrebu. S5av-nostn* izročitev križa se vrši danes v francoskem cercleu v Zagrebu.
*	Dopisnikom! Marsikdo izmed gg. dopisnikov ima sžabo navado, da poroča o do-ttodkih več aU man! lokalnega značaja šele čez par dni al! pa trd; tednov, ko sploh niso več aktualni. Take dopise mečemo dosledno r koš. O vsakem dogodku naj se poroča tako;'! — Uredništvo.
*	Poziv našim ženam in dekletom. Pred desetimi leti, ko se Je vsaka v nrepeaenju po svobodi zaklicana beseda kaznovala in naičcvaiž, je slovenska ler.z neustrašeno in s prepričevalno besedo propagirda med narodom ideje naše naciionalne in državne osamosvojitve. S požrtvovalnim in vztrajnim drtom. pofaim ljubezni do narodi a domovine sc- naše žene ;n dekleta tedaj zbl-r sle ln zbrcle nad dvesto tisoč podpisav ia majske deklaracije, za dokument, ki bo trajno pričal- o naš: nacijonafa: zrešosti. V spomin na ta zgodovinski dogodek ie Izdala Jngo^tovenska Matica ob njegovi desetletni ci spominke dsptome, ki na: bo simbolika okras vsake slovenske hiše. Kaše i ceideta. id so pred desetimi leti izvršile to slavno zgodovinsko delo, prosi JagosJoven-ska Matica, čs. z enako Ljubeznijo ic vnemo širijo te diplome med narodom. Nabirajo naj v posamezni krajih po društvih in od hiše do hiše naroeEa za to diplomo, Ln naj >ih skapoo javljajo Jugoslovenski Matici v LjaMJani, ki jim bo naročene diplome taJcoj posiaia, da jih razdelijo med naročnic. Diploma stana 10 Din s poštnino, ki ss zaračuna samo pri posamezna pcšPjkah Dia 15 k. je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah, pri vseh podružnicah Jagosknreadce Matice in v pcsarni Jugoslovanske Matice v LjnbJjuni, Seleoburgova H&ca 7-H Izkopi-ček dcp-om se uporabi ca korist bratov, ki so pred desetimi leti to« podpisali majsko deklaracijo, katerim pa še ni dana, da bi uživali nje sadov: v skupni domovini. Na delo!
*	Dfrektai vagoni na Sušak. Pišejo nam Včeraj zvečer 19. t m. tem spremljal na kolodvor posfovcega prijatelja iz Nemčije, kj se ie kotel petjsti na Saša k. Ime? je listek IL razreda. Da ba mu ce bSo treba v K&r-torca prestopati, sem poiskal direktni vagon ca Sašak. Koafc-o sem ga našel toda šneJ Je fcapeje IE. razreda. Nisem tno-gd verjsd. da M bi: direktni vagon samo sa UL razred, zato sem se obrnE na prevodnika s prošnjo, naj pokaže tujemu potniku direktni vagon H razreda na Sošak. No, n»ewjAA mi je pojasni, da žal nima na razpolago direfeoega voza E- razreda. In tako Je potrfk tz Necačije sicer ptačal
Mstek D. raareda, pežjal pa se je v
fcspeia UL razreda, ker bi moral sicer sredi noči v KarSovcu izstopiti in tam čakati ca prihod fcrzovlaia proti Sušaku, kar bi njemu kot mjcu vzpričo vladajočih razmer ca postaji v Kariovcs pač ce bilo priporočati. \'pr£Šam železniško upravo, zakaj ce da na razpolago direktnih voz tadi za II. razred, ko j: vendar m<»a biti znano, da se dan za dnevom več tujcev voz: preko Dolenjske v naše Primorje na letovišče? AS ni dovolj, da so prometne razmere na dolenjski progi naravnost predpotopce in da vlaki vozijo s skoro polževo brzino, ali naj tuji potniki, ki teh razmer ce poznajo in se samo za to tu vozšo, še povrtra plačujejo mesto IH. raz reda IL?! Lepe pojme dobivajo tujci o naši železniški upravi, zakaj prepričan sera, ca moj prijatelj ni trii prvi, ki se tmi je tako rgodSol
*	Redni letni občni zbor podružnice Kmetijske dražbe za Slovenijo v Novem mesta.
se vrši dne 29. maja (nedelia) ob 9. dopoldne v prostorih dri. kmetijske šole na Gmra z običajnim dnevnim redom. Člani podružnice se vabijo, da se rednega občnega zbora v obfciem števSu udeležijo. — Načelstva	770
*	Na naslov železniške w>rave. Z DoEenj-skega nam pišejo: Nerazaniitvo nam je cmaiovaževanfe potreb potujočega občinstva ob dolenjski progi. Oblastna skupSana vse občine ležeče ob tej progi, gremij trgov cev, del2Vd dijaki ic še druge korporac^e so direkcijo dri. železnic v Ljabljani opozorile na kvarno spremembo \-oznega reda, pa brez uspeha, še odgovora niso dobili. Kaj briga gospodo na merodajnih mestih, če dijaki po končanem pouke cele are okrog tavajo, ko nimajo možnosti peljati se domov počiti ia ačit! se, kaj jim mar, če morajo delavci vsled poznega odhoda večernega vlaka kupovati za drag denar večerjo po Ljubljani in rad: teh stroSkov odpovedovati službe, ker jim od zasljžka za družino doma baš nič ce preostaja, kaj ji je mar. če morajo trgovci in obrtniki, ko po 18. uri v Ljubljani nimajo več opravka, tam postopati in se vračati domov šele pozno ponoči, čeprav jih čaka doma nebroi de!a?! Kako mačehovsko je skrbljeno za promet ca dolenjski progi, je razvidno tudi iz tega, da viaki nimajo nobenih pravih zvez z giavnimi progami: odpetji se iz Novega mesta ob pol 5. zjutraj ic gsej (če imaš denarja za brzoviak) že ob pol 15. popoldne si na Bledi: če greš pa, recimo kot iesai trgovec iz Novega mesta ob poi 5. uri rintraj v Trst, z osebnim vlakom prideš še preje kot peš, kajti še pred 21. aro zvečer si že tam itd. .'*d- — Prosimo, dajte nam nazaj dopoldaTski vlak v Ljubljano ic naj večerni vlak odhaja iz Ljubljane takoj po 18. in zadovoljni bomo.
*	Vseslovanski kongres zdravnikov v VaršavL Dne 20. junija se prične v Va-?:vi vsestovanski kongres zdravnikov, katerega se udeleže delegati iz vseh slovanskih držav. Prometno ministrstvo je udeležencem kongresa dovolilo polovtčno vozno ceno na naših državnih žeiezr.-,ah.
*	Banket na čast Seatono Watsoos. Iz Beograda poročajo, da ie tamkajšnji Iccker icl-jb na čast Seatonu Waisona. znanemu angleškemu prijatelja Jagoslovenov, p: redil predvčerajšnjim svečan banket, katerega so se udeležili rjdi mnogi ministri in drugi dostojanstveni. Zvečer je Seaton NVatson odpotoval v Vrnjačko banjo, kjer ga kralj sprejme v posebni avdijenci.
*	Obsodba Milice Giarič V Beograda je bila včeraj Milica Gjtrrič, ki je znana ram afere s fotografijami pri bivšem prometnem ministra Radovlču obsojena ca en mesec dc- zapora in ?300 Din globe.
*	Otvoritev planinske koče! Jutri v te-deljo, dne 22. maja se otvor; Erjavčeva koča na Vršiča. Izletniki bodo labko že od sobote ca nedeljo prenočeval'. Pot brez sne ga. F!ora v razvitkn. Ob lepim vremena bosta otvorjeci in oskrbovani ob sobocafc in nedeljah ter prizmi* 21. maja naprej Oojrova koča na Kckršksm in koča ca Kamniškem sedk.
*	Jogosiov^češkoslov. figa v Zagreba ima svoj nstantrvm! občni zbor v pndeljek 23. z. m. ob 20. uri v prostorih Oficirskega doma na Zrinjevra št 3-L Na občni zbor so ■vabljene ostale Sge v caš; državi.
*	Sobotiška železniška direkcija se premesti v Novi Sad. Prometni minister :e ob pri1Kri svojega inšpekcijskega potovanja izjavi da se bo safcotiška železniška direkcija v najkražem časa premestila v Novi Sad. Strategjčm razlogi, v prvi vrst: nalagajo železniški apravl dolžnost, da tako vaf na jrometea fcjstšttjcca ne more ostati v neposredni hSSni državne mete.
*	Ceh oslov aki v JnsoslavijL V Jugoslaviji biva okregio 138j000 CehosJovskcrv: v Sioveni;': 3000. na Hrvatskem in v Slavoniji 60.000, v BaSri 42.000. v Banatu 15.000 v Bosni fc Hercegovini 10.000, v Srbiji 50C«1 in Orni gori 100, v DafcnaclS pa 70. Nekoliko
sios-aSah rodbin se ie naseBo na Koso%-em polju, k2mor so med svetovno voino prišli iz Bolgarije.
*	Madžarska mornarica na Jadranu, Po
vesteh iz Budimpešte je madžarska vlada ikženSa, da osnuje čimprej na Jadrana svo-je parobrodarsko društvo, ki se bo zvilo »PanonSa«.
*	Češka kolonija v CrfcvealcL Dr. Karel Prohaska, delegat češkoslovaškega ministra prervete je pred%-čerajšnjim prispel v Crik-venlco v svrfco -preselitve češke ctroSce
kolonije, ki se nahaja v italijanskem Orade-ža. KrtonHa se namerava preseliti v Crik-veaico, tako da bodo odslej ca gornjem Jadrana štSi čeSce kolonije.
*	Senzacljooalna aretacija t Skoplju. V Skoplju je bila te dni izvršena velika tatvina. Predvčerajšnjim ž bil kot glave! krivec aretiran LeonM, sin znanega tamkajšnjega zdravnik?, ki je okradel svojo prijateljico, reko rusko bolničarko ter ji odnesel gotovine in dragocenost; zz 20D00 turških zlatih lir. Aretacija je povzročila v Skc^iju veKko senzacijo.
*	Poštna tatvina. Na pošti v Mosta-ju je bSo 19. t. m. ukradeno denamo pismo, v katerem >e b3o 20.000 Din. Pismo ie bilo nastavljeno na orožn&kega povetinika, polkov nika Jcrvanoviča. Kot tatvine osumljen je b3 aTetiran poštni uradnik Fran Dragoje.
*	Sprejem gojencev t vojno akademijo. Nižja šola vojne akademije v Beograda ln pomorska vojna akademija v Dobrovniku sprejmeta dne 1. oktobra večje število go-lencev. Prošnje morajo biti vtoiene za nižjo šolo vofce akademije najkasneje do 10. avgusta za pomorsko vofoo akademijo pa do 15. avgusta. Razglas Je interesentom na vpogled v L nadstropja komande Ljubljanskega vojnega okrožja.
*	Avtomobili na velesekon v LjobSanL Splošnemu zanimanja za avtomobilizem je posvetila letos velssejmska apra%'a svojo pažnjo s tem, da je pritegnila veHko šte\-Eo u-dk na udeležbo kot razstavSafce. Zastopane so že sJedeče znamke a\tomobikn' in motornih koles: A. G. S. Amitear. Aasiro-Daimier, B. S. A. CltroJn, DcrasSas Motors, Bagatti, Fi2t-Tarino. Fiat-Anstro. Hariev Drvidson-Essex, Tatra, Stevsr, Om, Opel, Peugeot, Roliand PHaic, Rndge NVKtu-orti:, Donnet, Renault, Stndebacier in ArieL Torej dovolj Waga in dovodi izbire za vse interesente.
5. junij
Priredite? godbe na Vrfinihi
•	Vpisovanje na Tehniški srednji šolL v LjubljanL Na gradbeni, strojni in elektrotehniški srednji šoti, na strojni in elektrotehniški ddovodski šoli in na ženski obrtni šoli se bo za šolsko leto 1927-2S ^-srlo \-^sov2-n;e v prve letnike dne 30. junija od S. do 12. Ker bo letos mogoče sprejeti samo omejeno število učencev (učenk) vati ravnateljstvo da se učenci že od danes naprej pismeno prijavljajo za sprejem. Prijavam na; priložijo zadnje šolsko izpričevalo in znamke za odgovor. V prijavi naj zlasti navedejo ali so bili že prejšnje leto prijavljen:, a ce sprejeti. Ravnateljstvo bo od prijarvtjencev izbralo take z najboljšim; šolskimi uspehi, oziroma z najdaljšo obrtniško prakso. Sprejem, oziroma pripustitev k sprejemnem, izpitu bo odločen in objavljen šele ob sklepu vpisovanja dne 30. junija. Tedaj nai se zgla-sijo v šoli vsi prSaVbenci, kf niso bij že pre; pismeno zavrnjeni. Sprejemni izprtl se bodo vršSi dne 1. jafija ob csnfi zjutraj. Na mizarski in stragarski delovodski šc® se letos ne bodo sprejemali no%~l nčer.cL Na gradbeni rokodelski, kiparski in rezbarski, keramiški ic pletarski šoli se bo vpisovanje \TŠiio šele po počitnicah in bodo roki kasneje obiavEenl
♦	Razgled. Uprava revije »Razglede v Ljubljani, Selecbnrgova ulica 7-IL je pričela razpošEjati Ust octkn. katerih naslove je mogla nabaviti. Rezija je lepa. Celoletna naročnina znaša Din 80., poletna Din 40, četrtletna Din X.
*	Splošni register k »Uradnemu lista«. Dr. Albin Ogris. »Splošni register k »Uradnemu lista« 'ljubljanske in mariborske oblasti za letnike 1919 do 1935. V LJubljani 1927. Komisijska založba Tiskovne zadruge v Ljabfcasri Strani 16S. Cena 56 Din. s poštnino vred 55 Din. Kčes ima opraviti z »Uradnim listom« in raznkni uredbami in oošoki obiastev bo »Splošni register«, ki ;e bE v prvi izdaji takoj razprodan in k! je seda; spopoinjen s podatki do konca i. 1936, z ve-seJjem poadiavg, ker se ma :e brez njega težko ori: en tirati v debeli: foliantm »Uradnega lista«.
i
*	Majska številka »Jadranke Straže« objavlja ceio vrsto aktualnih člankov, med dragimi vojnega ministra generala tiadliča »Potrebe naše mornarice«, angleškega poslanika Kermarda »o modernem pomorskem vojskovanju«, profesorja dr. Novaka »o av-stro-ogrski vojni mornarici«, dr. Ivana Belina »Sžobodne iuke — slobodne cone«, ter l. K »Pred preokretom in brodorradrji: Izmed šteAiiaih Custraci: ^•Tbtša:o rlasti pozornost Prizori iz življenja naših tromari-ških podoficirskih gojencev na kril ar M »Dalmacija«, s!ike o razvoju avstrijske mornarice in druge. »Jadranska Straža« Izhaja mesečno v SpKiu ter stane za celo leto 100 dinarjev.
*	Pri naduhi in boleznih srca, pr! bolečinah v pljučih in prsih, skrofctori in rabiti sn, povečanja ščima žlez te tvorit-,-1 golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-č:ce »Franz-Josef« bis^eno domače rdra-vfo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri j etičnih prvi čas se pojavHajo-ča zagat en j a umaknEa z rabo vode »Franz-Josef, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobiva se v lekarnah, drogerijah te špecerijskih trgovinah
Mednarodni lahkoatletski meeting
S. K. ILIRIJE
v nedeljo 22. t m. Začetek ob 14 uri.
Igrišče ILIRIJE
Iz Ljubljane
n— Smrt odličnega pravnika. Včeraj Je umrl g. dvorni svetnik in višji drž. prevdnfk dr. Anton K r em ž a r. Rosen je bil dne 23. jiiia 1867 v Ljubljani. Dovršil je gtmnazi;o v Ljubljani, pravne študije pa na Dmaja. Sodnijsk: izpit je napravil pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Pravno prakso je napravi? pri deželnem sodišču v LJubJjsri, katero je pričel 16. marca 1594. Leta 1^7. je b3 imenovan za sodnega pristava pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. L 1900 je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani, 1905 pa imenovan za namestnika drž. pr2vdnika v Ljubljani in L 1910 za državnega pravdnika. Leta 1912 ;e tli premeščen k državnemu pravdništva v Novem mestu, leta 1915 pa imenovan za prvega drž. pravd r.lka v Novem mesta. Dne 10. marca 1934 je bH imenovan za višjega državnega pravdnika v Ljubljani. Pokojnik Je bE član širše in ožje komisije za Izdelavo projekta kazensko pravnega reda. Lansko leto ie predaval kot honorarni profesor o splošnem delu kazenskega prava na ljubljanski univerzi Ba-vii se je intenzivno vse življenje s pravno literaturo in še zadnje dni je proučeval nove kazensko-pravne osnutke. Pogreb pokojnika bo danes ob 5. pop. iz Miklošičeve c. št 6. Bodi ma ohranjen časten spomin; rodbini pokofcika naše iskreno sožaije!
u— Srednješolski vod Streliačke družine. Jutri, dne 22. t. m. se vrši redovna vežbi, ki je obvezna za vse četnike-rzvldnike ljubljanskega odreda Izvldniske čete S. D. ia ljubljansko oblast te bo nekaka predpriprava za prv* javni nastop srednješolcev, ki so kot četniki-izvjdnik:, organiziran: v Streljač ki družini, ca Mladinski dan Jug-ossovenske Matice. Zbor točno ob pol 7. zjutraj pred tefovadiščem ljubljanskega Sokola. Udeležba strogo obvezna. — Komandir čete.
u— Savez trezvene mladežL Danes ob 17. se vrši kur z iz alkoholnega vprašacja za nižje, ob 18. pa za višje šole. Po Irarru se vrši seja ožjega odbora. — Jutri v nedeljo 22 t. m. se vrši v sfcičajn egodnega \Teme-na pešizlet na Krim. Zbirališče točno ob 6. zjutraj pred »Univerzo.«
n_ Vest o pobeglem dečku, ki smo jo
priobčili včeraj, ci točna: Deček Aleksander Kaharič ni pobegnil, marveč ;e doma in redno poseča šolo.
a— »Ljubljanski Sokol« opozarja ponovno na svojo javuo t&ovadho, ki bo v nedeljo 22. t. m. točno ob 4. popoždne ca letaen tetovadišča pod Throfijem, v slučaju slabega %-rermena pa v četrtek 26. t m. Po telo-.-adt: članski sestanek v hotela »TrvoK« kjer sodeluje pevid zbor »Sokokrr«. — Zdravo! Ocfc>or.	766
u— Na razstavi v Jakopičevem paviljonu priredi Narodna galerija z ozirom ca veHko zanimanje občinstva, tudi v nedelio, 22. t. m. ob 11. predavanje o impresionizmu, zdru ž&no z -.•odsr.-om po razstarvl Predava dr. Stanko Vnmik Ker bo razstava kmalu za-kljačena, vabimo na števfien otlsk. Narodna galerija.
o— Prepwt>dašL V soboto dne 21. t. m. ob 18. ari se bo vrš3o predavanje g prof. dr. Cadeža o temi: Meteorotogija s poset-nkn ozirom na vremenske katastrofe v Sev. Ameriki. Udeležite se v čim večjem številu. Odbor.	768
n— Društvo »Soča. napravi dne 22. t m. običajni majniški izlet te sicer čez Golovec v Škofljico. Sestanek ob č~3h v gostimi Ja-vomik v Skcfijici. Odhod iz Ljubljane za pešce z dolenjskega mosta cb 8. mi zjutraj in ob pol I. popoMne. Z %-iakom pa ob 1.5 z javnega koJodvora. Pri Javorn&a prosta zabava z godbo fc petjem. VaMJcrJ vsi »So-čanl« in prijatelji društva z družicami. Izlet se vrši ob lepem vremenu. — Odbor.
h— Promeoadni koncert Kar. tcL glasbenega društva Sioga v Zvezdi danes ob 20. zvečer pod vodstvom kapečmka g. >iii:'a Bačaria.
n— Koncert v hotelo Tivoli, se vrši v
nedeJJo, dne 22. mala t. L od 16. do 30. Prvovrstna kuhinja fc izfcorri pijača. kosl2%- Dokdčar.	"67
a— Koncert s piesoai se vrši v cedeJjo, 22. t. m. na Strelišču pod Rožnaom. Začetek ob 3. pop. Vstopnina prosta. Vrši se ob vsakem vremenu.	'66
o- Dr. E. Dereani speciJaSst za očesne, ušesce, nosns te vratne bolezni se Je prese-H iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg it K (Zvezda poleg lekarne).	764
u— CebeBca Maja in njene paKotovščioe.
ZKD ponovno opozarja na velezanimiv kul-tarni riim »Čebelica Maja«, k: Z- pred\aji v soboto dne 2!. t m. ob 14J0 ln nedeljo dne 22. l m. oo 9.30 in IL dopoldne v prostorih sina Matice. Spored ie veieiaafctiv. zato opozarjamo občtesrvo in šolsko mladi-no, da si nabavi vstopnice čimprej v pred-prodaji v idnu Matica.
u_ Ruska Matica. Danes zvečer ob pol 20. se vrši v balkonski dvoran! univerze rusko predavanje univerzitetnega profesorja Mihafa Jasmskega o »Mednarodnem bizar-tološkem kongresu in o sodelovanju ruskih učenjakov«. Vstop prost.
u— O pomena nove poti na Šmarno goro in Grmado za Ljubljančane predava u ob priliki proslave daevov zdravja v pondeljek dne 23. t- m. ob 20. uri v veliki dvoran: Mestnega doma v Ljubljani Josip Wes*.er, prosvetni inšpektor v p. te <ir. Zivko La-pajce, podpredsednik Društva za carodr.o zdravje v Ljubljani. Vstopnina 2 dinarja. Dijaki prosti. Ker je snov aktualna te bo predavanje pojasnjevano s skioptičnimi slikami, pričakujemo čimveč je udeležbe. — Društvo za narodovo zdrave v Ljubljani.
n— Otvoritev kavarniškega vrta v »Zvezdi« Je danes 21. t. m. Dnevno prvovrstni koncert od 5. pop. do 12. ponoči. Pri otvoritvi svira prvovrstni kavami Sei orkester od 5. do 8. od 8. do 10. godba Jugosl-ov. železničarjev ta od 10. do 12. zopet kavarniški orkester. — Pripxočata se Fran te Roža Krapeš.	769
Iz Maribora
a— Prekinjenje električnega toka. Mestno električno podjetje objaviia, da bo v nedeljo 22. t m. od 5. zjutraj do 11. dopo«dne prekinjena dobava električnega toka za vsa ko uporabo v mariborskem okrožju.
Iz Celja
e— Risum teneatis. V celjski »Nov! dobi« je izšso pod naslovom »KakofonSa« več člankov, ki so prinašali zanimive odlomke izza časa vročih narodnih bojev med celi sle ml nemScstarg ta Slovenci. Zgodovinski dejstva o nemški takratni pobescdosrl, k: Je pri raznih prilikah iskala srvote žrtve med ceijsklmi Siove na, so oSvkteo zadela v živo. Celjski SiegJried se je v svojem lističu spra\1! nad najnovejšega zmaja ter dok::ca: na pomoč celo »Slovenca«, ki ie za nekaj r.emškte kroglic več prav krepko pljunil ca vse naše narodno trpljenje v naši preteklosti v svoj: hlapčevski ponižnosti ta odvisnosti od celjskfh Nemcev gotovo tudi soglaša s svojim najnovejšim zaveznikom v trdit-, vi, ki Jo Je celjski nemSi listič prinesel med svojimi, vsaj po našem mnenju resno mislečimi izvajanji, da so b?e avstrijske oblasti v boju med Nemci in Slovenci s svojimi sredstvi in simpatijami na slovenski strani in da so v Gradcu otežkočale avstrijske oblasti obupni boj tukajšnjih (t j. celjskih) Nemce-,' z očrvidno ammozrtsto. Naravnost inpertineeten pa je konec Sanka, v katerem pisec od srca želi slovenskemu narodu, da ne bi bil v svoji bodoč; zgodovini v 'višji met: »raja«, kakor je bi! v tako-zvar.i nemški dobi, češ, da bo potem živel srečno. Vedno smo trdili, da ie povojna mentaliteta cešjskih Nemcev ostala ista, kakor je bEi pred vofco. Razlika ie samo ta, da so imeli pred vojno vso moč sami v rokah. danes pa postajajo ošabni in orepotent-ni po narodnem ehjaitstvu. Odločno zavračam: tasin-uacijo, da bi se mogfo Slovencem kdaj v naši narodni državi slabše godim kakor se Jim je godfio pod nemškim vaJptom Porodne prilike caše mlade države prenašamo rad: in potrpežljivo, ker imamo trdno vero, da nas moralnost, značainost te narodna zavest popelje v kratkem v tej naši lepi domovini v boJJšo bodočnost. Kdor si pa drzne primerjat; našo nacšjonabso Goigo-to v naši preteklosti z bodočimi razmeram: naše države, ta s to državo ni nikdar iskreno čutil, ampak žhi v njej samo prisiljeno in za tc, ker mu nudi vkJJub zabavtnnju boljšo eksistenco, kakor b! jo naše! tam, kamor ga vleče srce.
e— Medmestna nogometna tekma Maribor : Celje. V nedeljo, dne 22. t. m. se bosta srečal! v Celju mestni reprezentanci Maribora in CeUa. Zadnja tekma lansko spomlad se Je končala z rezaftatom 1:1 neodločno. Tekma se bo vršr.a na igrišču Pr! skate: kleti. Začetek ob 16.
e— Izobraževalno društvo »Edinost« napredne mladine, nogometna sekcija, bo Imela dne 21. t. rn. ob 6. uri popoldne strogo obvezen trening.
e— Nasedli so poštena Natakar Josip Konec ;e podpisal kandidatno Usta Jagoslo-venske demokratske stranke. To nikakor n: bilo všeč radika&g, ker Je bil tadi pri njih včlanjen. Pritisnili so ran:, da :e moral svoj podpis preklicati. Konec je bE v hadifc stiskah, ker je že dolgo brezposeln. Prost je gospode obijnbarje za mak) podpore, katero so ma kratko odvmri. Seveda so se mu sedaj oči odprte ie ;e izprevidei, da so Lhxi-je njegove vrste radikahl:" samo vodni materijal Prišel je v tajništvo soc. dem. strar-ke ln zahtevaj pmtokožaričoo ugotovitev, da prešdicuje izjavo, s katero ie preklical svoj podpis. Obenem je pritožH izjavi legitimacijo radikalne stranke ta rzavf, da izstopa enkrat za -vselej iz te sekte.
Z zn CUnkO w Z4QOfn
»jaj boljs <z, n ajir p <zžne£e. xat£> PffpSJTKp^
Dne 17. maja so b3e izžrebane
sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. t Ljubljani, Sv. Petra c. št. 19.
Po 10/000 Din sta zadeli srečki št 5712 in 48-554.
Po Dta 3000,— so zadete srečke šr_ 18.129, 66J5S7, 23.439, 133.177, 48^11, 12L584 e
47 J18,
Po Da 500— so zadele riedeče sreate: 14.112, 100.748, 5.759, 5.736, 15.4«}, 1S.I36. 30^15. 30537, 40S80. 40341, 40346, 53.433, 53.416. 53.477, 53.410, 53.473, 79.053, 790)96, 79-064. 79.055, 79J070, 79X05. 115.099, 115j®1, 115. 696, 115303, 9.715, 30^10, 31334. 30354, 23.496, 34.137, 34.130. 34.122. 47.740, 47.765, 47.783, 48351, -SSJIS, 483S0, 59319. 59347, 71383, 71301, 71367, 71351, 71373, 83^91, 83350, 53372, 83306, 83^51. 863S1. &6309, 86396, 96-945, 96X7, 96386, 111.112, 120.112. 130.156, 71163, 9.146, 9.1«, 9.106. 91«. 4S.6W. 95340, 95369, 96J87, 111.703, 111302. 111301. 121-579. 121333. 121.603. 121311, 6*4, 71351, 72.425, 96332, 99379, 99367. 108.934, 108936. 130.654, 15365.
29967, 29.921, 56356, 78206.
E^iaCerame dobltfarr od 15. )®{Ja do 28. sepsenbra t L Nekaj nežzžrebaatn srečk za V. razred Je kupcem na razpolage. —
Zadružna hran2nica r. z, z o, z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
MONSTRUM
JUTRI KONJSKE DIRKE NA TEZNU
Vlak z glavnega kolodvora ob 13.40 Povratek s Tezna ob 19.10
Začetek ob 14.30
Jugoslovenski derby 22.000 Din
Avtobus izpred Velike kavarne ob 14. uri.	Voznina 5 Din
Vstopnina 12 Din
Iz Kranja
r— Mestna občina za spomenik kralju Petru v Ljubljani Na včerajšnji seji je občinski svet kranjski votiral znesek 500 Din za spomenik kralju Petru v Ljubljani.
r— Pešizlet kranjskega Sokola. Na praznik Vnebohoda, 26. t. m. priredi kranjski Sokol pešizlet v Podbrezje. Zbirališče ob 13. pred Narodnim domom.
r— Stavbno gibanje. Pretekli pondeljek »o pričdi podirati bivšo čvekamo poleg starega Pavšlerjevega mlina ob spodnjem kokrškem mostu. Poslopje je sedaj last usnjarske industrije C. Pollak, ki zgradi na tem prostoru enonadstropno, 40 m dol« go skladišče za čreslo. Gradi poslopje do» jnač podjetnik Bidovc.
Iz Trbovelj
t— Vajeniška in pomočniška razstava. Slovesna otvoritev vajeniške in pomočni* ske razstave v Trbovljah, ki jo priredi Obrtno društvo za Trbovlje, Hrastnik in Dol, bo jutri v nedeljo 22. t m. ob pol 9. dopoldne v dvorani ge. Ane Forte na Vo« dan. Razstava bo odprta v Trbovljah dne 22., 23. in 25. maja od 9. do 12. dopoldne ter od 2. do 6. popoldne. Zaključek raz« stave in razdelitev nagrad bo v četrtek 26. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Forte. Otvoritev razstave v Hrastniku bo na bin« koštno nedeljo ob 9. dopoldne v deški šoli Razstava v Hrastniku bo odprta ves dan in se bo zaključila ob 6. zvečer. Vstop prost.
t— Spored koncerta učiteljskega zbora dne 22. t. m. v Trbovljah: Adamič: Vrago* va nevesta; Žgane: Maro, mešana zbora, Zibu haju, moški zbor. Lajovic: Veseli ko* ledniki, ženski zbor, Gozdna samota. Ko« njovič: Vragolan, žen. zbora s klavirjem. Gotovac: Smješno čudo, Jadovanka in Pri« govor, meš. zbor. Koncert vodi prof. A. Grobming.
t— Pešizlet k Sv. Katarini. ZSV. Tibov«
Ije pr" di jutri v nedeljo pešizlet k Sv. Ka tarini. Zbirališče ob 2. pop. na razpotju pri Dimniku.
t— Okrožni pešizlet Sokola, ki bi se imel vršiti jutri 22. t. m. je preložen na nedolo« čen čas.
V Trbovljah
priredi Pevski zbor učiteljstva UJU
KONCERT
v Sokolskem domu v nedeljo 22. t. m. ob 15. uri.
t— Neznosne stanovanjske prilike na Doberni. Iz referata okrajnega glavarstva, poslanega v svrho kontrole izvajanja var» nostnih odredb občini, žandarmeriji, držav nemu higijenskemu zavodu v Ljubljani, ve* likemu županstvu, rudarskemu glavarstvu in ravnateljstvu rudnika v Trbovljah, po« snemamo, da vladajo na dnevnem kopu Doberna neznosne stanovanjske prilike. Uradno se je pregledala kolonija, obstoje« ča iz barak št. 111 — 115 in baTake števil« ka 121 — 123. Ugotovilo se je, da obstoje v vseh teh barakah razmere, ki zahtevajo, da se jih čimprej odpravi, če se noče imeti v njih stalno gnezdo za nalezljive bolezni. V baraki št. 114 je n. pr. 23 postelj za sam« ce, a spi v tej sobi 35 ljudi V baraki št. 115 je v sobi 18 postelj, a spi na njih 47 ljudi; v sobi št. 4 je 12 postelj, kjer spi 30 ljudi V drugi polovici te barake so šti« r: manjša stanovanja, ki služijo deloma za stanovanje samcev, deloma rodbin. O ne« motenem rodbinskem življenju seveda ne more biti govora. Enako je tudi pri bara« kah št 121 — 123, kjer so poročeni delav« ci firme Dukič. Šest do osem rodbin mora kuhati v skupni kuhinji. Stanovanja so le za. silo predeljena, tako da vlada tu pre« čuden komunizem. Pogreša se tudi hišni red in manjka vsaka kontrola o stanoval« cih Niti hišnik ne ve, kateri ljudje stanu« jejo v njegovem okolišu. Samska stanova« nja so vsa brez umivalnikov, nekatere ba« rake celo brez stranišč (baraka št. 111). Za snaženje prostorov je premalo nastavljen« cev, pri vseh barakah puščajo strehe, v ste« nah so vidne razpoke, štedilniki in peči v rtzsulu. Popraviti bi jih bilo treba že za« radi nevarnosti pred požarom. Stene so nepobeljene, podi prepereli, oprema v sta« novanjih minirana in pod vsako kritiko, delavci nesnažni in neumiti itd. itd. Tako uradno poročilo, ki odreja zatem varnost« ne odredbe v 16 točkah in zahteva od pod« jetja, da mora po preteku enega meseca naznaniti glavarstvu, da je vsem zahtevam ustreglo.
I
Nedosegljiva	2
Eau de Cologne Chypre Bourjois -Pariš
I
Iz Laškega
1— <rDemokratska polomija v Laškem* vpije «Slovenec», da bi malo ohladil skele« če rane, ki jih je prizadela klerikalcem dr. Stanovnikova afera. Njegovo veselje mu tem bolj privoščimo, ker bo kmalu moral spoznati kako in komu je nasedel. Krajev« na organizacija SDS pri Sv. Krištofu, ta cvetoča članica naše stranke, bo prav km a* lu pokazala svojo discipliniranost, naših odoadkov pa klerikalcem ne zavidamo.
1— Ogenj. Radi slabe naprave dimnika se je v torek ponoči vnelo nad trgovino g. Vele j a leseno podstrešje. Nočni čuvaj je opazil dim in alarmiral hišnega lastni« ka _cr gasilno društvo, po čigar zaslugi se je nevarnost požara preprečila. Večje ško» de ni
1— Mladinski koncert. Dne 19. junija ob 5. pop. se vrši v topliški dvorani «Terma» I. mladinski koncert, ki ga priredita g. V. Kuntara na klavirju in g. Vidmajer na go« sli Pred koncertom nastopijo gojenci go« s poda Kun tare.
Iz Ptuja
j!— Svoji k svojimi Prejeli smo: Pretež« na večina narodnega trgovstva, obrtništva ter ostalih pridobitnikov podpira na raz« lične načine, predvsem pa gmotno narod« na in dobrodelna društva, zato bi pač bilo želeti da bi podpiral ter priporočal narod« ni živelj nekoliko bolj naše domače slo« venske obrtnike, trgovce itd Tudi ni po« trebno, da si nabavlja gotova gospoda svo» je potrebščine, kakor obuvalo, oblačilo v Gradcu ali pa naročuje po agentih, ki pri« hajajo od vseh mogočih strani semkaj ter prodajajo po privatnih hišah nezakonitim potom razno manjvredno blago po visokih cenah. Bodimo dosledni in zavedajmo se svoje narodne dolžnosti v osvobojeni do« movini. In ti, narodni oziroma slovenski trgovec in obrtnik, glej, da boš vedno so« lidno postregel odjemalca, ker le takrat se lahko s tem večjo upravičenostjo skli« cujes na geslo osvoji k svojim®.
j— Huda ploha s točo se je vlila 18. t. m. v smeri od Maribora čez Vurberg proti Sv. Urbanu in naprei čez Ptujsko polje proti Spodnjim Halozam. Okolico Ptuja je zadela le še močna burja in dež, dočim je dalie zunaj razbijala toča. Koliko je po« vzročila škode, še ni znano. Prebivalci so povsem obupani: pred par dnevi jih je za« del mraz in sedaj še uničuje po vrhovih, kamor ni dosegel mraz, toča zadnje upe krr etovalca.
Šport
Ilirija : Primorje — Semifinale za pokal LNP.
V nedeljo ob 1730 na i&išču Primorja.
Nogometni moštvi Ilirije in Primorja se sestaneta v nedeljo drugič v letošnji se« zoni in sicer to pot, da merita svoje moči v tekmi za prehodni pokal Ljubljanskega nogometnega podsaveza. V zmagovalcu nedeljske tekme je s precejšnjo gotovostjo predvidevati obenem letošnjega pokalnega prvaka LNP*a, kajti celjski Atletiki naj« brže ne bodo mogli resno ogroziti pozicije ne Iliriji ne Primorju. Srečanju med Ilirijo m Primorjem je pripisovati v teh okolišči« nah tem večjo važnost Pokal brani SK Ilirija, ki ga je lani odvzela SSK Mariboru. Oba kluba bosta mogla postaviti v nedeljo svoje najboljše moštvo, tudi igralce, ki v prvenstvenih tekmah doslej še niso smeli nastopiti.
Repriza ljubljanskega nogometnega der« byja, katere cena je prehodni pokal LNPa, bo pač znova v največji meri zainteresira« Ia tudi športno publiko. Računati se more, da bo privabila na igrišče rekordno število gledalcev, k čemer bo nemalo pripomogel tu_ rezultat pred mesec dni c-igrane pr« venstvene tekme aed Ilirijo in Primorjem 3:6.
Kot predigra se vtši ob 15.45 II. razred« na prvenstvena tekma med Panonijo in Slavijo.
Ilirija : Hermes. Na igrišču Ilirije se danes 17.45 drugič ponovi prvenstvena tekma ljubljanskega t razreda in sicer mxl Ilirijo in Hermeeom.
Internactjonalni meeting SK Ilirije. SK Ilirija priredi v nedeljo prvi lahkoatlet« ski meetir-« v sezoni v večjem obsegu. Pri« javljeni sc najboljši atleti ljubljanskih klu« bov, posebno številno moštvo postavi ASK Primeri Sodelujejo tudi atleti izven Ljub« ljaae. Poleg klubov mariborske oblasti, pošlje Hašk svojo konroletno tekmovalno garnituro, v kateri se nahaja več jugoslo« venskih rekorderjev. Pričakuje se tudi start nekaterih atletov Gradca in Celovca, tako, da 'odo naši atleti imeli priliko me« riti svoje moči z inozemsko konkurenco
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani 20. maja 1927.
Višina barometra 808.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana (dvorec) ,
Maribor m Zagreb . . • » Beograd i • > Sarajevo • « » Skopije < .« • Dubrovnik . > Split , • < • • Praha . . • • s
7.
8. 14. 21.

oa
S
B
o
H
761-4
16-1

Smer vetra ir brzine v metrih
82
mirno
7601	19-9	65	NW 6	10
763-7	14-4	90	E 1	10
760-7	18-0	77	NE 4	0
761-0	18-0	78	\VSW 2	6 761-5	19-0	72	mirno	7 760-9	22-0	53	mirno	1 763-3	19-0	76	mimo	10 763-4	17-0	64	mirno	0
1. 762-4	20-0	65	rrirno	2
1)763-2	100	-	NW 2	10
Solnce vzhaja ob 4JZ7, zahaja ob 1927; luna vzhaja ob 23.50, zahaja ob 6.25.
Najvišja temperatura danes r Ljubljani 21.8, najnižja 15.0 C.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Najbrže manj oblačno in kanec padavin. Bolj
loplo.
Tržaška vremenska napoved ca soboto: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo spremenljivo, oblačno in dež. Temperatura od 17 do 23 stopinj. Morje skoraj popolnoma
- mirno. ,
o
52
P>
10
Padavine
Vrst«
dež
dež
nevihta
dež
t mm do ?. ar«
0.1
1.0 10.0
4.0
Istočasno so vrši damaki narodni meeting. Kakor znano je Ljubljana, kar se tiče dam« ske atletike, na prvem mestu v državi ter bomo imeli priliko, videti večino dr« žavnih rekorderk in prvakinj. Nastop na« ših atletinj je posebno važen vsled tega, ker nas le še kratek čas loči od tromateha Češkoslovaška«Franoi ja»Jugoslavij a in v zvezi s tem dvomateh Pariz«Ljubljana. — Meeting se vrši na igrišču Ilirije in prične ob 14. uri
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Atleti, ki etartajo na intemacijonalnem meetingu Ilirije dne 22. t. m. morajo biti na igrišču najpozneje ob 13.30 in to: Mo» čan, Janowsky, Žorga, Furian, Perico, Pin« terič, Medica, Malnarič, Zrimšek, Slamič H„ Petkovšek, Pečnik, Cimperman.
SK Jadran. Danes ob 13.30 sestanek sle dečih igralcev na igrišču: Zor, Januš, Po* korn, Okru pa, Broar, LogaT, Somer, Kotar, Varoga, Seidel, Carl, Jerina, Hudales, Kos; Banovec, Markič, Samotorčan, Gartner I in II, Steiner, Setina, Slapničar, Špan, Klop« čaver, Matjašič L in II., Podkrajnik, Ah* čan, Logar P. V slučaju, da niima kdo od imenovanih časa ob imenovani uri naj se zglasi ob 18. v garderobi v Koleziji. Tajnik.
SK Slavija (hazena sekcija). Ker na* merava upravni odbor zopet ustanoviti ha* zena sekcijo, prosi upravni odbor vse svo* je bivše hazenašice, kakor tudi ostale, ki nameravajo gojiti to panogo športa, da po« šljejo svoje prijave na naslov: SK Slavija, Novi Vodmat 18 pri Ljubljani.
SK Slavija. Seja poslovnega odbora se vrši danes ob 7. zvečer pri Štoru. Istotam se vrši ob 8. sestanek članov nogometne sekcije. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
ASK Primorje (hazena sekciia). V ne« deljo igramo prv. tekmo s SK Mura v M. Soboti. Igralke: Kaiser Podboj I in II, Vi« dic I, Zanner, Jenko, Erbežnik in Modic naj bodo na glav. kolodvoru najkasneje ob 5. zjutraj. Copatke in drese prinesti seboj.
SK Krakovo. Danes se vrši sestanek vseh članov radi razdelitve klubskih izkaz« nic za leto 1927. v gostilni Mrak na Rim« ski cesti ob 20.30. — Istotam se vrši ob 21. sestanek nogometne sekcije. Važno ra« di jutrišnjih tekem. Posebno se opozarjata na to igralca Grabrijan in BonČar.
ASK Primorje, kolesarska sekcija pri« redi v nedeljo dne 22. t. m. točno ob 15. otvoritvene medklubske kolesarske cestne dirke s startom in ciljem pri gostilni Ka« čič na Dunajski cesti, km 1.200, za vse klu« be včlanjene v koturaškem Savezai SHS Razpored: I. Glavna dirka, 60 km, Ljublja« nasBlagovica in nazaj. II. Dirka juniorjev, 25 km, Ljubljana«Domžale in nazaj. III. Damska dirka 5 km. IV. Dirka seniorjev 5 km. Za to dirko je določena sledeča ju« rija: preds. in vodja g. Brumat; tajnik g. Gaibršček in g. 2eme; starterja: gg. Šiško« vič in Kosmatin; časomerilci: gg. Gorjanc, Z'alokar, Ogrin in Brumat; sodniki: go» spodje Batjel, Sirnik, Trapečar, Stanko Mešec; sodniki na progi: gg. Besednik, Dekleva, Brioelj, Pretekel, Medica; sodni« ki na obratih: gg. Porenta, Moran, Nardin. Zdravnik prof. ar. Zalokar; vrhovna redi« telja: gg. Bašin Alojzij, Buzga Rudolf. — Imenovani gospodje so naprošeni, da bodo točno ob 14.30 pri gostilni Kačič; v slu« čaju, da isti ob določenem času ne bodo na mestu pri sestavi jurije, bo vodstvo kooptiralo druge. — Vsi čIani»kolcsarji ASK Primorja naj bodo danes ob 19. zbra* ni v kavarni Prešeren. Važno 1 — Načelnik.
ŽSK Hermes. Pozivam sledeče igrače, da so točno ob 17. v lokalu: Fugina*Pleš, SernecsBoncl, Marinko, Draksler*Kos, Za« lokar, Svetic, Skrajner, Ložar II, Jesih, Lo« žar I. — Načelnik
Tekmovanje za Daviš cup v Zagrebu med Jugoslavijo in Indijo, ki bi se moralo pričeti včeraj, v petek, je bilo radi dežja odgodeoo na danes.
Dobre lastnosti finega čistila za čevlje
so te-le:
Čistilo je mebko in se dobro razmaže; daje čevlja takoj lep temen sijaj. —
Usnje ostane voljno. In te lastnosti ima
INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali.
Gospodarstvo
Položaj na svetovnem žitnem trgu
Zadnja izredno čvrsta tendenca je bila posledica vremenskih neprilik. — Tudi ameriška špekulacija je pomagala dvigati tečaje. — Na evropskih tržiščih zadnje dni mirnejše razpoloženje.
V prvi polovici t. m. so vsa važnejša svetovna žitna tržišča pokazovala izredno čvrsto tendenco. Povpraševanje po blagu je bilo tako živahno, kakor ga že dalje časa nismo opazovali. To velja seveda tudi za ju-goslovensko tržišče, dasi morda v malo manj ši meri kakor za ostala tržišča, ker so bile naše cene pred splošno hausse že nad svetovno pariteto.
Glavni vzrok za svetovno žitno hausse je iskati predvsem v Severni Ameriki, in sicer v tamošnjih vremenskih neprilikah. V Kanadi je zapadel sneg in nastale so velike poplave, kar neugodno vpliva na stanje posevkov, katerih razvoj bo zelo zaostaL V Zedinjenih državah uničujejo poplave v območju Mississippija stanje posevkov in onemogočajo v poplavljenih krajih sejanje jarega žita. V Evropi pa so ledeni možje prinesli hud mraz in zlasti v Srednji Evropi mestoma povzročili nekaj škode na mladem žitu. Prve veeti, ki so škodo znatno pretiravale, so dvignile tečaje na vseh srednjeevropskih žitnih borzah.
Poleg vremenskih neprilik pa igra veliko ulogo na svetovnem trgu ameriška špekulacija, ki je po dalje časa trajajočem mirovanju postala zopet zelo živahna ter je izrabljala vremenske neprilike in momenta-no večje povpraševanje spričo pošlih zalog. Ameriška špekulacija krepko deluje in skuša v svoje območje pritegniti tudi Evropo, kar pa pokazuje le malo uspeha.
Kakor je iz zadnjih evropskih tržnih poročil razvidno, se je povpraševanje s strani Evrope zopet precej pomirilo. Novokup-ljene zaloge za enkrat zadostujejo. Zanimivo je, da je dunajska blagovna borza ostala prve dni tega tedna mirna kljub deloma čvrstejšim prekomorskim in budimpeštan-skim poročilom. Verjetno je, da bo po večjih nabavah žita zopet nastopilo mirnejše razpoloženje na svetovnem trgu, ako ne bodo vremenske neprilike prekrižale računov.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: gornjebaška, 75 kg, 2 %, 3 vagoni 320; baška, 75 kg 322.50 — 320; baška, 76 kg 325 — 322.50. Turščica: baška, 1 vagon 174; banatska, 14 vagonov 170 do 172.50; srbijanska, žolta, 5 vagonov 173. Moka: baška, <6>, 0.5 vagona 375. Tendenca nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.) Tendenca na dunajski borzi je ne-izpremenjena, čeprav so bili iz Amerike in iz Budimpešte javljeni čvrstejši tečaji. Povpraševanje po stari pšenici in po turščici je majhno. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tiaa (79/80 kg) 50.50 — 51; rž: domača 43.25 — 43.75; turščica: 24.50 — 25.50; oves: domači 35.50 — 36, romunski 34 — 34.50.
= Narodna banka in dolarska posojila. V sredo ee je vršila važna seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri se je razr pravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na pretvarjanje dolarskih dobroimetij, izvirajo-čih iz Blairovega in Seligmanovega posojila, v dinarje. Seji sta prisostvovala delegat finančnega ministrstva in delegat Državne hipotekarne banke. Narodna banka je te dni prejela izkupiček prvega obroka 30milijon-skega Blairovega posojila in izkupiček 12-milijonskega posojila Državne hipotekarne banke v skupnem znesku okoli 23.25 milijona dolarjev. Narodna banka bo državi in Državni hipotekami banki dala odgovarjajočo vsoto ainarjev, medtem ko bo dolarje stavila v kovinsko podlago. Upravni odbor Narodne banke in finančni minister stojita odločno nu stališču, da se ne sme dopustiti, ia bi se dinar dvignil. Izdajanje novih bankovcev na pMlagi teh dolarjev ne mere smatrati za inflacijo, ker bodo ti novi bankovci popolnoma kriti z zlatom (dolarji). V gospodarskih krogih se pričakuje, da bodo ta dolarska posojila zelo povoljno vplivala na gospodarsko stanje države, oziroma da bodo pospešila ozdravljenje gospodarske krize.
= Obtok novčanic Narodne banke SHS je po Izkazu 15. t. m. padel za 95 milijonov na
5483.7 milijona dinarjev. Kovinska podloga se je zmanjšala za 1.8 milijona na 400.8 milijona, a posojila za okrog 15 milijonov na 1329.3 milijona dinarjev.
Borze
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85, Vojna škoda 340—341, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkaat. 98—100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0—495, Strojne 0 — 85, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 —0. — B 1 a g o: Tendenca za parjeno bukovino in brzojavne drogove čvrsta, za deželne pridelke neizpre-menjena. Zaključeni 3 vagoni lesa.
ZAGREB. Vojna škoda je nadalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 341. Agrarne obveznice pa so bile zaključene po 50.50. V ostalih efektih je bilo malo prometa. — Deviza na Italijo je zopet nekoliko čvrstejša; trgovala se je po 31050—310.75. V zvezi z mednarodno čvrsto tendenco dinarja so devize Dunaj, Berlin in London popustile za nekaj točk. Notirale so devize: Dunaj 799 — 802, Berlin 1346.5 — 1349.5, Italija 909.63 — 311.63, London 276.1 — 276.9, Newyork ček 56.7 _ 56.9, Pariz 222.375 do 224.375, Praga 168.20 — 169, Curih 1093.5 do 1096.5; elekti: bančni: Eskomptna 95.5 — 96, Poljo 15.75 — 16.50, Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61.5 — 62, Jugo 93—95. Ljubljanska kreditna 150 — 152, Obrtna 40 do 42, Praštediona 850 — 860, Srpska 129 do 130, Slavonska agrarna 10 — 30, Narodna 4680 — 4725; industrijski: Drava 600 do 610, Dubrovačka 417.50 — 425, Šečerana Osi-jek 505 — 510, Isia 46 — 0, Našice 1800 do 2000, Osiječka ljevaonica 165 — 0, Gutmann 240 — 295, Slavonija 28.5 — 30, Trbovlje 490 — 495, Vagon 43 — 46, Vevče 132.50 do 135, Danica 170 — 190; državni: investicijsko 84.75 — 85, agrarne 50.50 — 51, Vojna škoda promptna 340 — 342, kasa 34l do 342, za junij 341.50 — 348.50.
BEOGRAD. Devize: Pariz 222.5—224.5, London 276.1 — 276.9, Newyork 56.7 — 56.9, Italija 309.67 — 311.67, Dunaj 799.75 do 802.75, Budimpešta 992.5 — 995.5, Berlin 1347.5 — 1350.5, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 35 — 35.5, Sofija 40.75 — 41.25.
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.22, Newyork 520, London 25.2425, Pariz 20.355, Milan 28.45, Praga 15.395, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.11, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 31.80 — 32.30, Dunaj 252 — 262, Praga 53.80 — 54.30, Pariz 71.275 — 71.775, London 88.525—88.825, Newyork 18.18 — 18.28, Curih 349 — 353, Budimpešta 313 — 323, Bukarešta 10.575 do 11.075; valute: dinarji 32 — 33, dolarji 17 90 - 18.25.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.5075, Berlin 168.13 — 168.63, Budimpešta 123.72 — 124.02, Bukarešta 4.2450 do 4.2650, London 34.45875 — 34.55875, Milan 38.88 — 38.98, Newyork 709.50 — 712, Pariz 27.77 — 27.87, Praga 21.01625 — 21.09625, Sofija 5.10875 — 5.14875, Varšava 79.22 do 79.50 sprememba napetosti), Curih 136.43 do 136.98; valute: dinarji 12.4475 do 12.5075, dolarji 706.40 — 710.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.2, v Berlinu 7.412, v Londonu (popoldne) 276.
Glavno zastupstvo
HUGO GRABER,
Elektrotehniške potrepštine. Zagreb. Sudnička uL 12.
Telefon 17—10 Brzojav Orion. Zagreb
G. lekarnar Blom, Snbotica.
Čast ml Je obvestiti Vu, da to mi VaJe larucin kapsul« ulo dobro pomagal« proti spolni bolezni in da jt kapanje popolnoma prestalo. Spoštovanjem U. L., Leskovae. — Lantdn kapsule dobit« po 20 Din v vseh lekarnah. — Glavno skladišče: Apoteka Blom, Subotiea.	5S46-a
J. Stjepušln, Zagreb
Jorjtnk. oL 57 priporoča najbolj« tamburiee strune oartltsre, lol« to oetal« potreb-Wa. sa vu claeMU. OdB. cona u pa-tdOl teloibil
Pozor!
Pozor!
Din 45 -
otroški čeveljčki velikost 18-25
Platneni čevlji za dame
strapacm Din 45.-
elegantni Din 85«-
L,
„PEKO"
BREG 20.
,J
Ameriški polet preko Oceana
Newyork, 20. maja (be.) Kljub gosti megli in slabemu vremenu je startal danes ob 12.50 evropskega časa mladi ameriški letalec Lindbergh, da po-siusi polet preko Atlantskega oceana.
Junaški ameriški letalec Lindbergh,
Newyork, 20. maja. d. Na Roosevel-tovem letališču so se včeraj vršile zadnje priprave za prekooceanski polet ameriških letalcev, ki se na to že dalj časa pripravljajo. Polet bi se imel vršiti že pred par tedni, vendar pa je bil deloma radi tragične usode francoskih letalcev Nungesserja in Colija, deloma pa radi neugodnega vremena odgoden. Ker se je vreme včeraj izboljšalo in napovedujejo vremenske postaje stanovi-to lepo vreme, so se vsi trije letalci, ki nameravajo poleteti z newyorškega letališča preko oceana v Pariz, odločili, da že danes ali tekom prihodnjih dni nastopijo svoj polet. Byrd je včeraj napravil zadnji poskusni polet s polno to-nažo. Letalo je bilo obremenjeno z 7 tonami, kolikor bo znašala tonaža njegovega letala začetkom poleta. Tudi Berthaud in Chamberlain sta popolnoma pripravljena za polet. Diference, ki so obstojale med njima in njunim fi-nancerjem radi zavarovanja za slučaj nesreče, so poravnane, tako da za polet ni nikakih ovir.

. Skrivnostna pošta v steklenicah
«Bela ptica* se ie razbila na morju pred Bostonom? — Nungesser in Coli 6ta živa? — Dve steklenici z rokopisom; neumestna šala ali resnica?
Zagonetka «Bele ptice* dobiva polagoma legendarno obeležje. Kapitan ameriške trgovske ladje «inge», ki je pristal v Bostonu, javlja, da je v pondeljek, dne 16. maia opazil 90 milj daleč od luke dele razbitega aeroplana. Stvari ni pripisoval posebne važnosti, ker je verjel radiogramu, da sta francoska letalca dosegla Newyork. Ker je bilo vreme deževno in megleno, je opustil reševalno akcijo, ki bi jo sicer iah-ho nudil ponesrečencem.
Z druge strani se zopet govori o tem, da so tudi ameriški tihotapci z alkoholom v pondeljek, 16. maja ob sedmih zjutraj culi ropot letala, ki je letelo kakih tisoč metrov nad morjem in ie plulo v pravcu proti Bostonu. Ti glasovi bi torej govorili za to. da sta Nungesser in Coli ponesrečila tik pred ciljem.
Še niso ljudje dodobra pretresli teh poročil, že je počila druga novica. V Boulogne — sur Mer so ribiči vlovili steklenico s pergamentom. V steklenici je bil listič z napisom: «12. maja 1927. Živila so nama pošla. Zdravo! Nungesser, Coli.» Domneva se splošno, da je ta najdba neokusna šala, ko je vendar jasno, da sta letalca preletela obalo Irske in sta skoraj sigurno končala na Atlantiku. Prej bi bilo verjetno, da sta. se morala spustiti na morje v bližini Irske, kjer se je našla še druga steklenica s sporočilom: »Spustila sva se petinsedemdeset milj od irske obale. Pokvaril se je stroj. Kdor najde steklenico, naj takoj obvesti H. Lauferneja. tajnika Royal Air Force v Londonu.*
Tudi temu poročilu ni posebno zaupati. vendar je resnejše od prvega. Toda dejstvo, da sta se našli kar dve steklenici s tako različnim besedilom. kažejo na to. da si je nekdo dovolil neumestno šalo. Danes že nihče ne dvomi o tem, da je postala <Be!a ptica» žrtev viharja. Kapitan ladje «Meva Škotska*, ki je te dni dospel v Halifax. pravi, da je 9. in 10. maja divjal na -Atlantiku
snežni vihar v jugovzhodni smeri. Kdor je bil tisti čas v zraku, ga je vreme gotovo prisililo, da se je spustil na morje. .Morje pa je besnelo koi zverina; po njem so plavale ledene gore in parniki so morali radi njih voziti skrajno oprezno. Da bi se letalo v takem položaju vzdržalo nad vodo, je pač malo verjetno.
V
VV
ezne piasce
od cenenih do najfinejšega angleškega izdelka samo pri tvrdki DRAGO SCITVVAB, Ljubljana.
Preiskava o tragični smrti generala Štefanika
Pričevanje Lechte dvomljivo.
Kakor smo že poročali, je slovaški mesar Miha Lechta podal senzacionalne izjave o tragični smrti prvega češkoslovaškega generala Štefanika. ki ni postal žrtev avijatične nesreče, marveč neprevidnega ravnanja češkoslovaške vojske.
Iz Prage seda.i javljajo, da se je tozadevno že svoječasno vršila stroga in dolgotrajna preiskava 'ia se dožene pravi vzrok njegove smrti. Tudi podatki Lechte so bili predmet najstrožje preiskave, ki pa še ni zaključena. Po dosedanjem poteku preiskave pa se lahko že ugotovi da njegovi podatki ne odgovarjajo dejanskemu stanju in kaže vse na to. da se je Lechta zmotil v datumu. Nesreča, ki jo opisuje in ki jo je sam opazoval, se ne nanaša na letalo, s katerim se je ponesrečil general Šte-lanik. marveč gre. kakor ie ugotovila uradna preiskava, za sovražno madžarsko letalo, ki so za časa boljševiškega režima na Madžarskem često prihajala preko meje in izvedla napade na češkoslovaške vojaške postojanke. Tudi uradna ugotovitev dejanskega stanja ob priliki nesreče se ne strinja z navedbami Lechte. Trupla spremljevalcev generala Štefanika so bila popolnoma zoglenela, dočim je truplo generala Štefanika ležalo več metrov stran in se
§Sk *.....mmi^i < •
je njegova identiteta točno ugotovila. Lechta med drugim navaja, da je imel ubiti pilot Štefamkovega letala obvezano glavo z belo ruto. Na podlagi obduk-cijskih zapisnikov pa se bo dalo neoporečno dognati, ali so bile na truplih ugotovljene kake poškodbe, ki bi izvirale od strelov.
X A mer igo Durnini umrl. V italijanski jetnišnici v Viterbu je umrl Amerigo Du* mini, znani morilec poslanca Matteottija. Še lani se je vršil proti Duminiju proces, ki je prinesel na dan kompromitujoča raz= kritja za Mussolinija. Dumini je bil na glavni razpravi oproščen, pozneje pa je bil radi nezanesljivosti obsojen v šestletno je* čo, kjer je sedaj umrl.
X Vladarski jubilej španskega kralja. V sredo, dne 18. maja so slavili v Španiji če« tristoletnico vladanja kralja Alfonza XIII. Ob tej priložnosti je izšla obširna a umesti' ja za manjše delikte m kralj je odlikoval diktatorja de Rivero z redom zlatega rus na. katerega pa je ministrski predsednik odklonil z motivacijo, da ga bo sprejel še le tedaj, ko bo Španijo temeljito preustros jil po svojih načelih.
X Prva zračna pošta iz Amerike v Evrot po. Poštni urad v Novi Fundlandiji je skles nil poslati z letalom italijanskega polkov« nika De Pineda prvo zračno pošto iz Ame« rike v Evropo. Da bo stvar interesantna tudi za filateliste, bodo pisma te pošiljke opremljena s posebnimi znamkami in žigi. De Pinedo bo vzletel iz Nove Fundlandije v Trepasevu.
V nedeljo 22. t m. ob 17.30
semifinalna pokalna tekma
Ilirija : Primorje
na igrišču ASK Primorja, Dunajska c. Ob vsakem vremenu.
Ob 15.45 predtekma Panonija : Slavija,
Dopisi
KAMNIK. V »Narodnem dnevniku« je objavil z- Ernest Škof s svojim podpisom članek, ki je imenoma naperjen proti meni. Dasi ravno vsak otrok v Kamniku ve, kako je prišlo do tega spisa, oosi vendar 2. Škof zanj formalno odgovornost. Pravi storilci se skrivajo za plotom, odkoder mečejo kamenje, g. Škofa pa so poslali naprej kakor tistega Janezka, ki je nazadnje vsega kriv. Vem. da se g. Škof te naloge, ki sc mu jo pridelili gospodje generali, včasi bolj pozno zave situacije, v katero je aH sam zabredel. aH so ga drogi vanjo potisnili. Tored, gospod Škof, Vi pravite, da sem jaz v svojem članku zmerjal poštene delavce s k ornimi s ti. Gotovo Vam ni znano, da beseda komunist ne zaači psovke. oezo li človeka, organiziranega v Straniki s komunističnim programom. Pozivam Vas. da svojo trditev dokažete, da sem jaz koga kdaj in kje zmerjal s komunistom. Nadalje pravite, da ste se zvezali, da rešite dobro napredno ime mesta Kamnika in da z gospodarskim delom ootna-zate zahiranemu gospodarstvu prt mestu zopet na noge. Gospod Škof. ali se Vam
Danes v soboto! Veliki, l.^antni •enz... onal. pustolo.ni film!
A R R Y H I L L
Kralj modernih detektivov, znan pod imenom SHERLOCK HOLMES 11. briljira v svojem najboljšem, velikem salonskem, elegantno opremljenem pustolovnem
filmu
Tovariši smrti na radio-valu 1000 ...
Senzacijo, ki jih vidimo v tem izvrstnem in nad v*e uspelem filmu, prekašajo vse dosedaj prikaz«n<~ — Razkošno! .Moderno! L: bavnol Pus' ' vnol rekrasno!
Aurora-film
Predstave se vrše ob: 4., pol 6., po! 8. in 9. ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Ljubljani. TeL 2124
Prednaznanih : Kolosa'-i; ^enzacijonaln. denlm <tKL'*KLL X=kL AX».
morda ne zdi čudno, da se sedaj tisti borijo za napredno ime Kamnika, ki so ali od naprednih vrst. odpadli in so prestvpaii iz stranke v stranko, in da se borijo sedaj tisti za naprednost Kamnika, ki je b ! že davno napreden, ko so še oni sam: bili bodisi očiti klerikalci ali pa skriti simpati-zerji. Glede Vaše :rditve zaitrranega gospodarstva pa Vas pozivam, da svojo trditev dokažete. Vi strni ste opetovano hvalili sedanje gospodarstvo čez vse mere. Ce svoje trditve ne dokažete ootem s; blagovolite pripadajočo označbo zatakn.v za klobuk Vi pravite na moj naslov da samo Vi z Vašim demokratskim repom gotovo niste vzeli v zakup vse zmožnosti voditi vse gospodarstvo občine. Prvič, gospod Škot pri demokratski stranki ni nobenega repa. ram smo vsi enaki pristaši stranke. Istina oa ie. da smo imeli precej časa pri stranki en repek, ki smo ga pa odsekali, ker ie ta repek hodil k drugim strankam migat in včasi na tem repku tudi kai prenesel. Ko je bil ta repek odsekan. pa je postal pri drugi stranki naenkrat celo »gvava«. Ali se ne godijo čudne reS v tem Kamniku? Drugič oa. gospod Škof. ni sedanja demokratska večina nikoli trdila tega kar Vi pravite, nego ie s stvarnim delom spravila gospodarstvo občine v red. To povsod in vsakemu vidno delo se ne da tajiti se ne da grditi od nikogar. Nam v tei 5-vari m treba besed izgubljati. Vi oa dokazi te svoje klevetm-ške trditve. Smešna oa ie Vaša trditev, da v občinskem odboru ni sme! nihče ničesar mislit" in nič videti. Gospod Škof. od drugih 33 odbornikov teza nobeden ne trdi, samo Vi. Nismo smatrali za potrebno. da bi baš Vam prepovedali misliti.
Dr. R. Karba
LESCE. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi ZKD dve ktno-predstavi; prvo ob 18. popoldne. ki je namenjena predvsem mladini. drugo pa ob po! 21. zvečer. Prva predstava se vrši v šoli. druga pa v hotelu Ležat. Predvajala se bosta dva filma: Češkoslovaška armada in Versailles. Vstopnina ie malenkostna.
VOJNIK PRI CELJU. »Tambnraško društvo Edtca<- Medlog ori Celju priredi v nedelio dne 22 maia ob 15. popoldne v posojilni Sti dvorani v VojnCku igro »Zloba in zvestoba« (drama v 4. dej.) Med odmori bodo kratkočasil: akordi tamburaškfn instrumentov Vsi prijatelji in ljubitelji tam-buraške zodbe se najvljudneje vabijo. 765
KOROŠKA BELA V nedeljo, dne 22-maja ob 9 dopokine priredi v gostilni pri Noču (CebMarju) napredni in socijalšsiič-tri klub občinskih odbornikov javen shod.
aa katerem se bo poročalo o že izvršenem delu obeh klubov v občinskem odboru. Posebne važnosti bo poročilo glede določenih smernic obeh klubov v zelo važnih zadevah. Zato se shoda v -počnem številu udeležite!
LJUTOMER. Tombola ki jo je dne 15 l m ori redil gradbeni odsek Sokola, je uspela prav dotiro Privabila ie toliko ljudstva. kakor še nobeno leto — znamenje, da slov no Itplb -n oogarih dobitkih. Prvo tombolo (kravo) ie zadel Jožei Mesaric iz Dokleiovja drugo (moške kolo) Kari Rudolf iz Kamenščaka. tretjo (pohištvo) Prelog Lz Mote četrto (vreča moke) Vaj-dič iz Ptuja neto (voz drv. Mirko Zrnavc iz Ljutomera in šesto (umivata; servis) Fr Trojnar iz Borec. V nedeljo, dne 22. t m. ob 8. zvečer priredi orednjačk: zbor Sokola telovadno akademijo s pestrim sporedom dre 26. popoldne pa ponovi dra-matski odsek velezabavno burko »Kraljeva visokost«!
Gostilno z mesarijo
na periferiji mesta z lastno Klavnico in 3 alevi ob prometni cesti dam takoj v zakup, oziroma stanovanje v najem — Odpravnina dinarjev 75.000. Povpraša se pri K Troha. Maribor, Slo ven-ka ulica 2. 5951 M m E B II 8 E U l!B II UJU II rrrTTTTTTTTTn
Novo!	Prepričajte sel	Novo!
Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno
POHIŠTVO
naj si ogleda novo zalogo pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC _ BROD
(Poleg tacenskega mostu.)
Št Vid n. Ljubljano.
Ogled rudi ob nedeljah. - Za delo jamčim.
(Dajem tudi ng obroke.)
KuDHite oovsod le domačo koso
F Kaietan flhacic
Tržič.
č6o
1 pljučih bolni ozdravijo!

. v f-av
-* > " "T'
Jetika - tuberkuloza -kaše!) - snhi kašelj - sluzasti kašelj - nočno potenje - bronhialni katar - katar v jabolku - za-sluzenje - biuvanje ?n izbruh krvi - tesnoba v prsih - naduha - bodenje itd. je ozdravljivo i
Tisoč! so že eziMi.
Zabterajte takoj mojo k j igo o novem umetnem hranjenju, ki je že mnoge tešilo m ga ahko izvajate pii običajnem življenja. Pomaga Vam pri hitri zmag bolezni. Pričnete se red:ti, bolezen popolnoma izgine Resni možje —poznajo mojo zdravilno metodo. Čim preje jo pričnete upora d! ati tem bolje za Vas.	5930 ^
Popolnoma zastonj Vam pošlem knjigo z navodil.
Kdor hoče izdraveti. naj mi piše še danes. Ponavljam, da prav zastonj dobite moja navod la brez vsake cb eznosti. Sem pa prepričan, da bo tudi Vaš zdravn-.k zadovoien z mojim nasvetom
o preureditvi Vaše prehrane.
Jc torej v Vašem interesu, da čmpreje naročite pri meni ali k mojem zastopstvu. Čitajte pouk m pomen volje do ozdravljenja iz knjige izkušenega zdravnika. Prinaša up in veselje do življenja vsem tistim, ki sedaj boluje o r.a pljučih.
AUGUST MARZKE, Berlin — W0mersdori
Bruchsalerštrasse Nr 5. — Abt. 870
Zahvala.
Ob britki izgubi našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Antona Šircelj
nam ie došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočustvovan a. da nam ;e nemogoče zahvaliti se vsakomu posebej.
Naša glotoka zahvala bodi izrečena vsem darovalcem Krasnih šopkov in vencev, ka*or tudi vsem številnim pokojnikovim prtjatel em. stanovskim tovarišem m znancem, ki so ga v tako čas nem števila spremiii na n ega zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo gg. Deržiču, Rupniku n Jerali za njihove res v srce segajoče poslovilne govore, godbi, pevsKim zborom društev »Grafika in Sloga", kakor tudi gg Ilirijanom, ki so blagega poko nika ponesli v prera :i grob.
V Ljubljani, d-e 20. ma;a 19a7.
6
Umrl nam je naš predobri soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
dr. Anton Kremžar
višji državni pravdni* in dvorni svetnik
po daljšem trpljenju v 60. letu starosti, previden s sverotajstvi za umirajoče.
Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v soboto, dne 21. maja 1927 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta štev. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 20. maja 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
6031
Upravni odbor občinske hranilnice v Ljutomeru naznanja, da je končal svoje delapolno življenje njegov zaslužni član, gospod
dr. Tone Heric
Časten mu spomin. Ljatc mer, dne 20. maja 1927.
Občinski zastop trga Ljutomer naznanja, da je preminul veiezaslužni odbornik, gospod
dr. Im fierii
Elektrifikacija Murskega polja je bila njegova ideja, ki se je v veliki meri z njegovim delom tudi udejstvila.
Ohranimo mu časten spomin.
Ljutomer, dne 20. maja 1927.

Narocilcu in* vse, dopua,, tičo&sst, audih, oglasov, ja, posLoh, mu Oglasni, odr 'dotik -Jutra", JLjjuHjaruv. 'Prtšimoua +.TaL st. 2.492.	Jt !ft71 jrcff # / fjfii	Vjc pristojbin,a, jtvposlcu li obvuun, z aeuoctlim,,su~ C4f/t oglasu n* priobčilo^ Čikovru, račun, posbu, hrz-rulnic* IjuHjana.,št. 1184%.
JLali, oglasi, ki, sluiljo- 0 posredovalne uu sodjaL- tuuloe,, ui> -oglasufrgoufBjpa,afu ru. rujžuuit. ob&utocus tvdka, Ustda, <50pcu-.-J/aj• nddamsuuga, vvacaja, *. vs<tka bu»da/J)uu r--- Hoj-manjši znasak Viru 5-. Vrishjbina, za, lifro VU,J-. masujsL zjuutk, Vui, to--. Vristojbina, za, šifro- IM*,		
V nedeljo
f gostilo! »Amerika« na fflineah vrtna veseMca »
piseom.
16069
Turistom
ii obiskujejo Golico, pripo--očaei svojo restavracijo pri St. Kriiu nad Jeseni-£ubL Dobra postrežba in
£Sais«. i««5
Trst
Rutaurant cAlla Fortuna*
je največje in najboljše sha-ialiSCe potnikov in trgovcev. Vsaki dan sveže ribe, 2aerne cene.	16°
Slamnike
r i E a ž e n J e sprejema P. Magdi č, modna in športna trgovina, Ljubljana — le ie do 29. maja. 15918
k J TEt gtJf !'jtil
Gospodično
i perfektnim znanjem nem-ifcega jezika, sprejmem h Šestletni deklici. Naslov v ojlasnem oddelku »Jutra«. 6	15996
Hišnika
njenega vrtnarskih del — janesljivega in pridnega, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15995
Čevljar, vajenca
mrejme Ivan Ovsenek — Zvirce 11, poŠta Križe.
15973
Graverja
prvovrstnega za plosko vre-javanje (flachstich in stan-eo, sprejmem za Zagreb. Ponudbe z zahtevo plače pod »Graveur K 618» na Interreklam d. d., Zagreb, Stroesmayerova 6. 15970
Blagajničarko
prvovrstno, sprejmem s 1. julijem v večjo trgovino na deželi. Pogoji: popolnoma samostojna, perfektna slovenska in nemška kore-spondentka, strojepiska in dobra račnnariea, absolutno neoporečna, po možno-tti z večletno prakso. Na prodbe, ki ne odgovarjajo gornjim zahtevam se ne bo ojiriio. Ponudbe a prepisi tpričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod značko <B]agajničarka 67». 15967
Livarja za železo
in kovine, samostojnega in izurjenega sprejme Metal 0-industrija Ančič i drug — Sarajevo. Ponudbi je priložiti prepis spričeval. 15913
Knjigovodjo (injo)
ki je obenem korespondent, z znanjem srbohrv., nemščine in po možnosti italijanščine, sprejme za takojšnji nastop lesna tvrdka A. Hainer, Ljubljana VU. — Prednost imajo samo pridne in zanesljive boljše moči > prakso v stroki 16064
Gospodinjo
pridno zmožno In pošteno, okrog 50 let staro, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 16044
Fanta
ki bi se rad dobro izučil kleparske obrti, s p r e j -m e stavbni, galanterijski in avtomobilni klepar Gu-Etav Puc, Tržaška cesta 9.
16061
Trgovskega potnika
bvežbanega v čevljarski stroki, 3 kapitalom 5000 Din sprejmem kot družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro •Sigurna eksistenca 90».
15989
Krojaškega
pomočnika
za prvovrstno veliko delo sprejme takoj M. Rudman, krojač, Kariovac, Banija St. 66. — Biti mora zanesljiv in polten. Plača tedenska, ali od komada.
15960
Krojaškega
pomočnika
za malo delo sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov oove oglasni oddelek <Jutra». 16037
Manufak turista
agllnega, ki bi imel veselje 'udi za potovanje, sprejme tovarniško podjetje. Ponudb« na oglasni oddelek <.Intra» pod šifro »Takoj-inji nastop 62». 16062
Izdelovalca raznih cementnih izdelkov
veščega, sprejmem. Samski zidarji imajo prednost. — Ponudbe pod »Takojšen nastop 81» na oglasni oddelek »Jutra*.	16081
Slikar. In pleskarske pomočnike
dobro irvežbane sprejme takoj U. Dobrave, Celje.
15969
drova cesta 13 ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta.
Čevljar, vajenca
ki se je Ze učil, sprejme takoj Valentin Čeme. Bled
H.
15897
' i*? i r ' ■"
Akvlziterje
potnike in zastopnike po mej Jugoslaviji Bčemo. — Visoka provizija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Todi postranski zaslužek*.	12803
Akvlziterje
in zastopnike za življenski oddelek, proti visoki proviziji sprejme večja zavarovalna družba za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Eksistenca..	15907
Perilo
v krpanje Naslov v ogl »Jutra*.
oddi 16084
Zastopstvo
vsakovrstnih predmetov prevzamem za Srbijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod Hfro »Potnik 97».	16097
Beda
ni več potrebna. Ob malem delu visok zaslužek. V vseh mestih države sprejmemo pridne zastopnike in zastopnice za razpečavanje različnih predmetov na majhne obroke. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na naslov: Zum-bulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 16065
Deklica
s 5 Tazr. ljudske in 2 razr. meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra».
15901
Učenec
iz boljše hiše, ki je dovršil dvorazredno meščansko šolo v Šoštanju, 15 let star, zdrav in močan, bi se rad učil trgovine mešanega blaga. — Franc Goriup, pri Mehu, Plešivec, pošta Skale pri Velenju.	15896
Bivši orožnik
vpokojenec, 45 iet star, priden in zanesljiv, želi službe v pisarni, ali kot skladiščnik, inkasant, oskrbnik, vratar, paznik, oziroma kaj sličnega. Reflektira predvsem na Ljubljano ter gre event. tudi na deželo. Službo lahko nastopi takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra> pod šifro »Vpoko-jen orožnik*.	15928
Mlad zobotehnik
išče primerne službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Zobotehnik».	16085
Gospodična
ki je pri otrokih, želi premeniti službo, event. gre kot strežnica v letovišče, zdravilišče ali sanatorij. — Cenjena ponudbe na podružnico »Jutra» v Celju pod »Bolniška strežnica«. 16094
Mladenič
vojaščine prost, išče službo sluge ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sluga 25». 16108
Službo sobarice
išče izurjena šivilja z lastnim strojem. Nastopi takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Sobarica*.
16054
Boljše dekle
ki zna tudi Šivati, leli službo sobarice, ali za tm. Naslov v oglamsem oddelku »Jutra*.	16035
Šofer
še predvojni, veSč vseh popravil, išče službe za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Šofer*.	16068
Mesarski pomočnik
starejši, pošten in trezen, povsem zanesljiv, izvežban v sekanju mesa in izdelovanju vsakovrstnih klobas, išče službo, event. za mesarja v kuhinjo. St. Vid 69 nad Ljubljano.	16066
Slaščičar
popolnoma samostojen in z daljšo vsestransko prakso išče službo. Naslov v ojrl. oddelku »Jutra*. 16051
Sezijska natakarica
vestna tn pridna, išče službe, najraje v kakem pen-sionn na Gorenjskem. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod šifro »Serija*.
15891
Deklica z dežele
hči kmečkih starSev, želi stopili kot učenka v trgovino z mešantm blaeom — najraje v mestu ali okolici — gre pa tudi na de-želo. Nastopi lahko tako). Ponudbe na oelaa. oddelek »Jutra* pod »Cčenka 100*.
15963
500 Din nagrade
onemu, ki mi preskrbi delo v kakem skladišču v Mariboru, Celju ali okolicL — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priden 30*.
16030
Izttčena šivilja
Išče kakršnokoli delo, najraje šivanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja 75*.	16075
Šofer
oženjen, brez otrok, išče •lužbo kot šofer al! hišnik za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Sfro »HiSnik*.
16080

Voziček
za novorojenčka, ▼ zelo dobrem stanju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. »Jutra*.	16013
Spalnico
poceni prodam radi od potovanja. Naelov v oglas, oddelku »Jutra*. 16099
Razno pohištvo
stroji, avtomobili, 6tarine. slike itd. naprodaj pri «Ezo», Ljubljana, Velesejem — pav. s.	16106
Lepo spalnico
in jedilnico
ima naprodaj «Ezo», Ljubljana, Veleeejem, pav. s.
16105
Čevljarski stroji
naprodaj pri »Ezo* Ljubljana, Velesejem, pav. s.
16104
Peki!
Stroj za mešanje teeta naprodaj pri «Ezo», Ljubljana — Velesejem, pav. s. 16103
Šivalni stroj
popolnoma pokrit v omari, skoraj nov, pooeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	16042
Moško kolo
z električno svetiljko prodam za 1000 Din. Gospo-sveteka cesta 13, vrata 44.
16053
Umlvalno mizo
stelaže, umivalno korito iz lesa, lon«o za perilo, mize, omare ln fino pohištvo za gosposko sobo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16025
Seifert biljard
nov naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16028
Osle za kose
prave bergamaSke dobite pri Sever & Komp., Ljubljana.
16034
2 otroški posteljici
belo pleskani, z vso opremo, skoraj novi prodam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
16040
Spalno opravo
Sešnjevo in črno jedilnico, vse po Utirano, proda Ivan Novak, splošno mizarstvo,
Vižmarje poleg postaje.
16076
Lesni adresar Italije
s 5000 naslovi lesnih tvrdk, proti vposlatvi 30 lir naprej ošlje Pubblicita Cehovin, rieste, XX Settembre 65.
15609
VridMi
Lečo, luščen grah in fižol za kuho
nudi po izredno nizki cen! Sever & Komp., LJublj -
ana.
!5416
KupJm
Razpis
Razpisujemo na podlagi zakona o drž. računovodstvu
dobavo pisalnega stroja. Ponudbe je vložiti do 4. Junija t. 1. Več pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pošta Griže, dne 19. maja 1927.
16100
Fotoaparat
vel. 13 X 18 sli 18 X 24, z dobro optiko, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Optika in cena*.	1605!!
Pult
za trgovino, ozlr. točilnico, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pult 50».
16050
Kolo
kupi Rožanec. Ljubljana, Jeramova ulica 1. V ponudbi j« navesti ceno. 16049
Mostno tehtnico
za tehtanje najmanj 8000 kg, knpim. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod Šifro »Mostna tehtnica«. 16026
«BSA» motocikel
2—3/4 HP, najnovejšega modela, izborno ohranjenega, ugodno proda Franc Seri en, Ljutomer. 15966
Auto
Prodno kupite štirisedežni nov auto, oglejte si elegantne, novodoSle 6cvlindr-ske, 4sedežne »Studebaker* Erskine automobile z majhno porabo bencina po zelo zmerid ceni pri A. Lampret, Ljubljana, Dunajska c. 22.
16087
4sedežni «Renault»
12/18 HP, manjši, rabljen, kakor tudi več štirisedežnih in Sestsedežnih rabljenih vozov bo naprodaj pri tvTdki A. Lampret, Ljubljana — Dunajska cesta 22. 16086
Auto
1%—Stonski, tovorni s polnimi gumiji kupim. — Natančen opis in ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Polna garancija*.	15972
Prikolica
štirikolesna — za tovorni auto, s polnimi velikim! gumiji naprodaj. Tovorna teža 6 ton, lansko leto v Benzwerke-Gaggenau, Izdelana in do sedaj nič rabljena Prikolica je zelo moderne konstrukcije in je zelo pripravna za Špedicije, rudokope, opekarne itd. — Jos. Smeh. MeBtinje, pošta Podplat.	16027
rf'/
Višji uradnik
išče 2500 Din posojila proti vrnitvi 1. oktobra 3000 Din in sigurni varnosti Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 83«. 16083
Družabnika
z 12—15.000 Din kapitala sprejmem k dobro idočemu kleparskemu podjetju v Mariborski oblasti. Strokovno znanje ni neobhodno potrebno — lahko je tudi tihi družabnik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16098
10.000 Din posojila
iščem za dobo enega leta proti polni varnosti in visokim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro d. T.»	16038
Financirja
aH družabnika
s 50—100.000 Din iščem takoj za že obstoječe podjetje. Ponudbe pod »Rentabilno 46» na oglasni oddelek »Jutra«.	16046
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova e.
14974
Špeeerii trgovino
opremljeno, oddam z vsem inventarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16107
Pekarijo
vzamem v najem r kakem trgu ali mestu. Eventuelno plačam tndi primeren odstop. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 15902
15.000 Din kavcije
položim pri lesnem trgovcu, ki me siprejme v službo kot skladiščnika. Imel sem lastno trgovino, iz službe pa posedujem dobra spričevala Najraje grem na Štajersko v bližino Celja. Dopise pod »Vesten 31« na oglasni oddelek »Jutra«.	16062
Družabnika
samca s 50.000 Din sprejmem v dobro vpeljano trgovino meSanega blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra bodočnost 1000«.
15968
TUti
Dvodružinsko hišo
z vrtom kupim v Ljubljani Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »150». 15842
Nova hiša
z velikim vrtom, 15 minut od glavnega trga in kolodvora na prometni cesti, pripravna za vsako obrt, poceni naprodaj. Stanovanje takoj prosto. Dolinar, Ga. berje. Dolgo polje 23, Celje 16093
Zidano hišo
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, prodam. Zraven Je tudi vrt za zelenjavo bi nekaj sadja. Cena 25.000 Din. Potreben ka. pital samo 10.000 Din — drugo lahko ostane vknji-ženo. — HiSa je pri farni cerkvi in zelo pripravna za kakega vpokojenca. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	15833
Delikates, trgovina
z zajtrkovalnico — lepo opremljena — poleg stanovanje, klet in kuhinja, z inventarjem naprodaj. Pojasnila daje portir hotela »Slon*.	16000
Lokal
za manufakturo i S 5 e m v sredini LJubljane, eventuel-no odkupim v njem se n zahajajočo zalogo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lokal 89*. 16089
fUmevanfa
V vili
pravkar grajeni, na najlepšem kraju v Ljubljani, se po željah interesentov v par mesecih pripravi n oddajo manjge komplet stanovanje in separlraoa samska soba s pritiklinami, tistemu, ki ponudi primemo posojilo proti vknjižbi Ponudbe s podatki: stan, Število družine, posojilo na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Stanovanje po želji interesenta.«	15768
Prazno sobo
tudi podstratno, iščem za 2 čez dan odsotni polteni delavki. Lekarna Bahov Ljubljana.	16<
Gospoda
sprejmem na stanovan-Naslov v oglasnem oddeli »Jutra*.	15957
Zakonec
brez otrok, Išče sobo ia kuhinjo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Hfro »mren Ia snažen 1*. 16101
Dvpifi
4 drž. uslužbenci
točasno ▼ južnih kra jih, žele dopisovati z mladim i gospodičnami v eloveskem ali erbohrvatskem jeziku. — Poznejša Cenitev ni izključena. Prednost imajo bolje naobražene. Dopise s polnim naslovom, po mogočnost) s sliko podati na ogl. oddelek »Jutra* poj šifro »Zoran, Bojan, Cvetko in Srečko*.	16095
«Ana»
Za binkošti odpotujem. — Morda v torek po binkošti — ali pa že preje? Sporočite!	16036
Stanovanje
8 sob s pritiklinami iščem a 1. talijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanje 9*.
15659
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje lo pritikiin ilče v star! ali novi hiši mirna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod dR. O.*	15950
Mirna stranka
brez otrok, išče stanovanje sobe in kuhinje ali večje sobe a štedilnikom. Ponudbe pod »Mirna stranka« na oglasni oddelek »Jutra*.
16070
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo želi čimprej mirna, maloštevilna stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Slfro »Dobra stranka*. 16063
Stanovanje
v Mariboru
zamenjam za stanovanje ▼ LJubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 16078
<j n
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	15871
Uradniški vdova
odda čisto in zračno oprem-ljeno sobo 1—2 gospodoma, event. zakonskemu paru — par minut od Gorenjskega kolodvora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 16009
Sobo z 2 posteljama
in hrano oddam dvema gospodoma pod zelo ugodnimi pogoji na Sv. Jakoba trgu št. 5.	16004
Lepo prazno sobo
z električno razsvetljavo Sn
parketom oddam 1. junija gospodični v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	16102
Prazno sobo
v pritličju, tudi na dvorišču, v sredini mesta iščem za društveni lokal. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Druitvo št. C0*.
16060
Sobo
s posebnim vhodom, po možnosti s souporabo ko-palnlce, iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Major*.	16055
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma al! za-tonskemu paru brez otrok. Poizve se v Florijaaekl uL št. 16, pritličje. 16084-a
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko !a prostim vhodom, event. z uporabo kuhinje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
16071
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje in električno razsvetljavo oddam zakoncema ali 2 gospodoma v Jenkovi ulici 13/1, desno 16077
Šivilja
ižče sobico, ki bi jo odslužila s Šivanjem. Ponudbe
na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sobica*.	16074
Opremljeno sobo
snažno, s posebnim vhodom, najraje lz stopnišča, v bližini juž. kolodvora ali gl. pošte, z vso oskrbo hi hrano išče soliden gospod s L Junijem. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra* pod šifre »Miren 100*.	16079
Katera dama
starejša, brez otrok, samostojna, i vpeljano kakršnokoli trgovino ali posestvom, ozir. premoženjem, bi se hotela seznaniti z 421etnlm, treznim, varčnim in zdo solidnim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Majaron:..	16067
Dopisovati
želim z izobraženim gospodom v starosti 30—38 let. Dopise pod »Smola 25» na oglasni oddelek »Jutra».
15964
Trgovec
z vpeljanim podjetjem — srednjih let, želi znanja z damo s primernim premoženjem, ki bi bila čedne zunanjosti ln varčna gospodinja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Anroraj.	15872
Ločen mož
38 let star, lepe zunanjosti, vsestransko naobražen — s
60.000 Din premoženja, želi znanja z boljšo posestnico ali industrijalko, v svrho ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost 56«.
16056
Učiteljica
bi poročila starejšega drž. uradnika. Doipiee pod šifro »Bodočnost 13* na oglasni oddelek »Jutra*. 15759
Čevlji
ki nikdar ne prezgodnjih popravil
so edino sSovifi »DOKO« čevlji. Vsako eveotueloo popravilo se izvrši mojstrsko in brezplačno.
BOTRI, BOTRICE! Za sebe in termance Jcupšte le »DOKO« čevlje. So najlepši io nalcecejS.
Trgovina »DOKO« IV. ČARMAN, Ljubljana, Prešernova uL št 9, dvorišče.
H Strojne tovarne in livarne d. d., v Ljubljani
iščejo
B 0 H H
ta s
B B B
za svoj turbinski oddelek samostojnega
ŠEF-KONSTRUKTERJA i
z večletno Specialno prakso v tej stroki.
Ponudbe s spričevali do 15. junija 19'27.
ssraan
Gostilničar
star 49 let, žeK znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, B primernim premoženjem, v svrho ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Trgovina 25.000».	16029
Mlad doberman
ki sliši na ime »Sadi*, se je izgubil. — Oddat, ga je proti nagradi na Kette-Mur-novi oesti 20 — pritličje.
16058

Gramofonisti!
Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov, ev. celega kolesja, čiščenje in mazanje, izvršim strogo so-lidno, ceno in pod jamstvom v moji delavnici za precizno mehaniko. — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. Tvornižka zaloga modernih gramofonov, plošč in posameznih delov.	15494
Planino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo izdelka in cene pod iifro »Dober
pianino« na oglasni oddelek »Jutra«.	15894
Harmonij
dobro ohranjen, z ameri-kansko mehaniko, radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 16041
Gramofon
večji, dobro ohranjen, z 20 ploščami poceni naprodaj. Na ogled med 4.-7. uro popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 16057
Ph. Mr. SLAVKO HOČEVAR
l-elcaraar
NADA HOČEVAR poročena 21. maja 1927. Ljubljana VII.	VrSnJJča.
Zobozdravniki! Zobofehnikii
Atelje s tehnikom brez prakse po ugodni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugbe pod .Ugodna prilika" na oglasni oddelek ,Jutra".
Modistinjo
izučeno. popolnoma veščo in samostojno
iščemo za tovarno v Domžalah.
Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevami je poslati pod „Lepa in elegantna" na oglasni oddelek ,Jutra". 5962
St 13.306/ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
steklarskih, slikarskih in pleskarskih del
pri zgradbi mestne 80 - stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad Šolssi drevored št. 2/11., med uradnimi urami od 21. maja 1927, dalje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1927.
Dr. Zarnlk L r.
Naznanilo.
Tvrdka POK
nasled.
Mirko BoM
LJUBLJANA
Stari trg štev. 14
naznanja cenjenemu občinstvu,
da ofvori dne 1. junija j;
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših
KLOBUKOV
ter se za cenjeni obisk najtopleje priporoča. Cene zmerne!	Postrežba točna'
Istotam se bodo sprejemali tudi klobuki v popravilo.
Modro galico 98/98%
špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje Ud. ter
praženo ftauo
nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina
Anton Kolenc & drugovi, Celje
Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte cenik1
na Štajerskem
v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov aroodiranega zemljišča, vodne sile 30 k. s. in žage
ceno na prodaj.
Tovarna je opremljena z modernimi stroji za izdelovanje meril in drugih lesnih proizvodov ter ]e edina te vrste.
VpraSati na ogtesni oddelek »Jutra«.
1"
Sokol v Ljutomeru sporoča žalostno vest. da je danes preminul njegov zvesti in požrtvovalni član, brat
dr. Tone Heric
Pogreb se bo vršil v nedelji dne 22. t. m. ob pol 16. uri.
Predragemu bratu ohranimo časten spomin.
Ljutomer, dne 20. maja 1927.
»
M. Zevaco'	151
Papežinja Favsta
Romaš
Trojica ga je prepadeno gledala, ne da bi razumela, kaj hoče.
»Vidite,c je nadaljeval Pardaillan, »rad bi se z vojvodo nekaj pomenil. Najin pomenek bo trajal deset minut. Ko pride deset minut, bom smatral, da je vaš dolg izbrisan. Dajte, da vam razložim. Vojvoda pride skozi ta vrata, jelite?«
»Da,« so odgovorili.
»Dobro. Skozi predsobje ne more oditi, stavil bi kai, da ne?.. .<
»Zato pa lahko uide po malih stopnicah!...«
»Nikakor ne. Na male stopnice se postavite vi. Umik mu je s tem onemogočen... in...«
Izpred mestne hiše se je začul topot, hrzanie konj ter žvenket ostrog in mečev.
»To je on!« je hladno velel Pardaillan. »Umaknite se, gospoda! Najkasneje čez deset minut vam ustopim vojvodo Guiškega... a teh deset minut je moj... Idite!...«
Vzravnan je stal pred njimi. Njegovo oko se je bliskalo tako zapovedujoče, da se mu niso mogli upirati. Sluteč, da se skriva za vitezovo zahtevo nekaj usodnega in da njegov razgovor z Gui-sem razgovor o življenju in smrti, so se molče obrnili in so odšli na stopnice...
»Deset minut!« je še zajecljal Sainte-Maline.
»Največ deset minut!« je potrdil Pardaillan. Tako govoreč je zaprl za njimi S prekrižanimi rokami in z nasmeškom na ustnicah se je obrnil proti predsobju — baš tisti mah, ko je rekel za vrati slovesen glas:
»V kabinetu, Visokost! Njegovo Veličanstvo vas pričakuje v kabinetu.«
Sredi strahotne tišine, ki je bila zavladala po poslopju, je Pardaillan začul težak in rezek korak. Vrata so se odprla. Vojvoda Guiški ie stopil v kabinet.
Že prvi pogled ie uveril Guisa, da kralja ni v kabinetu. Ko je uzrl Pardaillana, ki je stal kakor kip, z rokami prekrižanimi na prsih, je pobledel in se je naglo obrnil proti vratom, da bi odšel. Toda vrata so se zaloputnila in Guise je slišal, kako jih je z one strani nekdo zapahnil. Tedaj se je obrnil k Pardaillanu, vzravnal se in ošabno vrgel glavo nazaj, rekoč: »Kdo ste? Kaj hočete? Kaj delate tukaj?« »Moje ime je postranska stvar,« je dejal Pardaillan. »Poznate me. Pred šestnajstimi leti sem vas oklofutal na dvorišču Coligny-jevega dvorca«
Guise je škrtnil z zobmi.
»Nedavno tega sem vam povedal na Grevskem trgu pred deset tisoč pričami, da vaše pravo ime ni Henrik Brazgotinec, ampak Henrik Oklofutani...«
»Prekleto!« je zarjovel vojvoda Guiški. »V ulici Saint-Denis sem se vam predal, da ne bi pogubil uboge ženske; ko ste me zato opsovali s strahopetcem, sem vam dal besedo, da vam z železom potlačim to psovko v grlo in da pogi-
nete od moje roke, ako jaz ne poginem od vaše... Henrik Guiški! Henrik Oklofutani! Kaj hočem, vprašaš? Tvojo kri, da z nio operem psovko!... Kaj delam tu? Tebe čakam, morilec poštenih ljudi, da ti ponudim viteški dvoboj z mečem zoper meč, z bodalom zoper bodalo in s srcem zoper srce!...«
»Meša se vam, človek božji!« je škrtnil vojvoda. »Kje je ka; ljudi, da primejo tega norca!...«
Tako govoreč je hotel odpreti vrata A že se je vzdignilo za njimi vpitje hripavih glasov:
»Ubijte ga! Ubijte ga! Smrt Guisu! Daj ga, Chalabre! Daj ga, Sainte-Maline!...«
Guise je prebledel kakor smrt. Vse mu je bilo mahoma jasno...
»Gospod,« je rekel Pardaillan, »edini up, ki vam ostane, je ta, da uidete po tehle stopnicah, ako se vam posreči ubiti tri plemiče, ki vas čakajo na njih... in še poprej seveda mene!... Odločite se! Viteški boj vam ponujam... Če me zavrnete, odprem vrata in zakličem morilcem: ,Pobi.ite ga kakor psa! Prestrahopeten je. da bi se branil!'...«
Brazgotinec je mrko pogledal okoli sebe, kakor bi pričakoval nadnaravne rešitve. Videl je, da je pal v zasedo, in kes ga je obšel, zakaj se nI odločil preje... Kralj ga je prehitel, bil je izgubljen! In ko je spoznal, da ni več pomoči mimo sile njegovih rok, se je zdramila v njem tista hrabrost, ki ga je delala na bojiščih brezprimernega vojnika.
Brez besedice je izdrl meč in navalil na Pardaillana, da bi ga podrl, preden bi utegnil prijeti za orožje. Toda vitez je odskočil in njegov rapir je šinil iz nožnice kakor blisk.
TJE SS5BŽ SO ZRAK PROPUS
ker so udobni higijenični in lahki.
v w
ČEVLJI
ATNEN
napravilo izprehod v prirodo za dejanski uiitek, udobni so radi dovršene oblike.
Moški fenšs na sadrgo - -Molki platneni beli ali sivi
v
Ženski platneni modne barve z ažuro - -
■v
Ženski platneni čevlji v razprodaji dokler traja zaloga
Platneni za otroke št. 29—35 ......
Platneni za otroke št. 25—29 ......
Din 149*-» 99 ■ » 89*-„ 69*. n 69*-» 59-
Naše eene omogočujejo nakup vsakomur.
* '-"-r.^Jep,-
ml .' -

TOVARNIŠKO ZALOGO
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREJ KREGAR
ŠT. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte cenik.
HIŠK
3 0 G
Pozor, Slovenci!
Kadar pridete v K a r l o v a c se najboljše okrepčate v kavarni in restavraciji
E „BANIJA"
katero sem pred kratkim prevzel. — Nudim vedno sveža topla in mrzla jedila in izvrstno kapljico iz lastnega vinograda v Mariboru.
Po okrepčilu keglanje na vrtu. Za obilen obisk se priporoča	6054
Ivan Doplihar, lastnik.
KslE
Ul G
Zahvala.
skrbne mi
Pcrtrt radi prebrldke izgube preljubijene, n epe za'me, soproge in zlate mamice mojega sina. gospe
Frlde Kosparovič roj. pi. Supančič
izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so me v času njene bolezni in ob smrti
na njeni zadnji
tolažili in z menoj sočustvovali ter pokojno spremil
poti.
Primanjkuje mi besed, da bi zamogel mojo zahvalo tako izrazi:', kakor čutim to v svojem srcu, ker so mi ob tej bridki priliki izkazali vsi sloji Ljubljane simpatije, kar me je presenetilo in mi daje povod, da jim ostanem za vedno hvaležen.
Posebno iskreno se zahvaljujem skrbni gospej Kimschitz, g. dr Hoglerju ir ostalim g;, zdravnikom, duhovščini in sestram deželne bolnice. mojemu komandantu, žandarmeriiskemu pptikovniku g. Manigod-i-ču ter gg. tovarišem oficirjem in vsem podoficiriem (žandarmom), oblastim in uradom, profesorskemu zboru II. drž. realne gimnazije ter sošolcem mojega sina. dragim mi prijateljem pevcem, gg- uradnikom Pogrebnega zavoda, Slov. strelskemu društvu »Ljubljana«, društvu »Soča«, »Jadranska Straža« ia vsem drugim korporacšjam, društvom, prijateljem ia znancem ter darovalcem vencev in cvetja.
Sv. maša zadušmca se bo darovala v nedeljo, dne 22. t. m. cb 8. uri zjutraj v cerkvi oo. Frančiškanov.
V LJUBLJANI, dne 20. maja 1927. .
Kapetan Milan Basparovič
v svojem in v imenu ostalih sorodnikov.
10 dobrih zidarjev
za notranji omet sprejmemo na stavbi
„Meksika", Ljubljana, Ahacljeva cesta.
zidake in zarezani strešnik
se zooet dobi v opekarni
Jože Oražem ml.
Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Najnižje dnevne cene!	»96
ZAHVALA.
/a neštevilne dokaze iskrenega sočutja ob boezn m smrtt naše piisrčno ljubljene, nepozabne soproge, sestre in tete, gospe	r s
f
Marija Kolhauser roj. Kobau
tvrdki Mikuš ia Kolimann s sem darovalcem krasnfga rVeti2 n ^ Spre-mil: blagopok.jnico v tako izredno K	večnemu počitku, izreka najtoplejšo za
filotožalDča ninji Kohlhauser - Kobau.
V LJUBLJANI, dne 21. maja 1927.