ttst fehafa od otctobra 194/ *°t tednik - Od 1. januarja 1958 kot pol tednik — Od Januarja 1960 trikrat tekaško, in sicer ob pone-kljkib, sredah in sobotah 0 L ASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 134 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Skofja Loka. Tržič—Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kočijam T V A ZA GORENJSKO Dohodki in izdatki sklada za zdravstveno var-ifoo komunalne skupnosti Jesenice_ Kako nadomestiti primanjkljaj ^U<11 komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev za ob-. "tocjl občin Jesenice in Radovljica se mora ukvarjati s perečim basanjem: kako nadomestiti primanjkljaj v skladu za zdravstveno Va*8tvo, ki prav nič ne teži k zmanjšanju. Ob koncu oktobra Je •kupni primanjkljaj dosegel več kot 27 milijonov dinarjev. ^Izdatki so presegli dohodke taji?. Jeseniškem kot tudi na ra-Drv em območju, vendar na jj^nj občutneje. Tako so dohodki* *f,8enlskega območja dosegli jM-.T^iJonov 283 tisoč dinarjev, « Sil? pa 836 nriHJonov 519 tisoč, ^aovljiškega pa dohodki 489 pianov 406 tisoč in izdatki 493 Mir.°n°V 200 iiso6 dinarjev. Pri M^^l^Jaju je torej radovljlca ^j^Jjena s 3 milijoni in 800 tisoč z^|Xeč izdatkov je bilo za liin JenJe v bolnicah — 390 mi-^n°v, za zdravila — 114 milijo-7? Za zobozdravstvene storitve ^ 5,5 mčKjonov dinarjev. Za ^ali 276 kom ^^atkov je razvidno, da v ^..Unalni skupnosti ni mogoče styjl y?en stroškov samo s sred-Osn' . se stekajo z 8-odstotnim jj^^nim prispevkom in niti s SledSt^ *z dodatnih prispevkov, nih ^ s'užiJ° le kot vir dodat-sJ^dstev za kritje stroškov. kot • Stva v sklad ne/d01«1«3.)0' o^, J? bilo predvideno, ker tudi ran d°hodki ne dosegajo plani-1 ^ višine za nadomestila za od-dela zaradii bolezni so milijonov dinarjev. Pričakujejo, da bo na zmernejše trošenje sredstev vplival tudi sklep zadnjega zasedanja skupščine, da dodatni prispevek predpiše gospodarskim organizacijam po višini izdatkov in ne več po panogah. Največji organizaciji — železarni je bil prispevek od 4 odstotkov znižan na 3 odstotke. S. V Bistrici so pričeli betonirati prve metre nove gorenjske magistrale, ki bo povezala Gorenjsko s cesto Bratstva In enotnosti Naši delovni kolektivi v oktobru Za 17 odstotkov večja proizvodnja Neredna oskrba s surovinami je po nekod zadrževala večji uspeh Fizični obseg industrijske proizvodnje v našem okraju se Je v preteklem mesecu oktobru dvignil za 17 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani. V primerjavi z letošnjim septembrom pa beležijo porast za 15 odstotkov, v primerjavi s prvimi desetimi meseci lani in letos pomeni ta vzpon povečanje za 12 odstotkov. Gospodarstveniki ocenjujejo, da so delovni kolektivi dosegli ta uspeh (a to je pričakovati tudi v sedanjih, zadnjih mesecih tega leta) ob preusmeritvi na finalne izdelke v nekaterih večjih podjet- jih, ob specializaciji in sodelovanju, ob vključitvi nekaterih novih zmogljivosti in v večini primerov tudi z rednejšo oskrbo s kvalitetnimi surovinami in reprodukcijskim materialom, čeprav tu še ni- iLgosveta o izobraževanju in vzgoji kadrov v turizmu Potrebno bo bolj načrtno delo izpolnitev strokovnega kadra v gostinstvu 111 turizmu je potrebno dvoje: štipendiranje ^adih ljudi v rednih šolah in široka ter načrt-na organizacija dopolnilnega usposabljanja zaklenili *nota delavske univerze na Bledu in turistično društvo sta sklicala P1*** dnevi zanimiv posvet o usposabljanju turističnih strokovnih »drov ter splošnem turističnem izobraževanju. Sodelovali so pred-J^lki hotelov, trgovskih in gostinskih podjetij, gostinske šole, •Jonske turistične zveze in drugI. Na posvetu so ugotavljali, da Jadanja prizadevanja na tem področju dela niso bila zasnovana JJ nekem določenem konceptu aH ustaljenem programu, kljub temu izH i biI° vendarle nekaj narejenega. Sklenili so, da je potrebno . aeIati program strokovnega in splošnega Izobraževanja in Izdelati oncept oblik, ki bi bile za Jakšno izobraževanje najprimerneješe ^ d°volj uspešne. «tjčn.dosedanjih uspehih v turi. Ha ,LVzgc>Ji *n izobraževanju je ri * a .Za bolj sistematično delo ^0 iliA]l gostinskih in turistično Vzo F01' in za splošno turistič-^Ojo. Delavska univerza priredila 2 tečaja za turistične vodiče na Bledu in splošni tečaj za vse, ki imajo opravka s turizmom. Posebej so organizirali tečaj za trgovske delavce, priredili pa 45 različnih predavanj za širši krog občinstva. Za bodoče so predlagali, naj bi sestavili dolgoročni program za izobraževanje strokovnega kadra in za turistično vzgojo prebivav-stva. Osnovni koncept izobraževanja je izdelala tudi že posebna komisija pri občinski skupščini. Ta predvideva štipendiranje visokih in srednjih gostinskih kadrov za bodoče potrebe gostinstva in turizma. Razen tega pa bo seveda potrebno organizirati načrtno dopolnilno vzgojo strokovnih kadrov, ki že delajo v teh panogah gospodarstva. To pa posebej za posamezne stroke, kot so gostinstvo in za razne službe v hotelih, za trgovske delavce za uslužbence turističnih agencij in direkcij ter za zaposlene v transportu. Najprimernejše oblike takšnega dopolnilnega izobraževanja bi bile šole in tečaji ter seminarji z izdelanim učnim in vzgojnim programom. Takšen program bosta izdelala občinska turistična zveza in delavska univerza s sodelovanjem strokovnjakov in pedagogov. Načrt dela za takšne šole za Nadaljevanje -na 2. strani « so doseženi povsod zaželeni uspehi. Vse to je omogočilo zaposlenim večjo storilnost. Nadaljevanje -na 2. strani * »Sava« po sedmih letih KRANJ, 17. novembra — Na letni konefrencl ZK, ki je bila danes v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju, so komunisti kritično pretresali perspektive tega kolektiva — zlasti osnutek sedemletnega plana. Ta predvideva povečanje produktivnosti za 132 odstotkov in povečanje njihovih izdelkov na zaposlenega od sedanjih 7453 kar letno na 15.445 kg v 1970. letu. Kot so pokazali prvi Izračuni, naj bi se hkrati s tem vzponom povečal tudi osebni dohodek od sedanjega mesečnega Povprečja 37.500 dinarjev na 79.700 dinarjev, kar je zelo obetajoče. Seveda bodo morali zato dokončati rekonstrukcijo podjetja, ki bo veljala nad 11 milijard dinarjev, sprejeti okrog 500 novih delavcev in zlasti skrbeti za vzgojo strokovnega kadra. Komunisti so ob tem zlasti poudarjali nalogo subjektivnih sil v podjetju in utrjevanje samoupravnega sistema, pri čemer naj oi glavno Vnetne odgovornosti nosili člani ZK. V razorav' so sod^ovali tudi član CKZKS M»rko Zl"»+ner. se-kretao obč. komiteia ZK Kranj Ivo Krč t# dele?''*' iz sorodnih Podjetij: borova. RTS Zacrreb in Tiger iz Pirota. Ti so z'asti poudarjali željo po še večii izmemla- vi izkušenj med temi kolektivi in Po tehničnem sodelovanju, za kar bi prav tako dajali noHudo predvsem komunisti. — K. M. Na dan republike bodo odprti številni novi objekti V navadi je, da večje praznike počastimo tudi tako, da izročimo namenu nove pomembne objekte. Sedanja predvidevanja obetajo, da letošnje praznovanje dneva republike na Gorenjskem v tem pogledu ne bo skromno. Do tedaj bodo predvidoma urejeni številni pomembni objekti in cela vrsta manjših. 9 Na prvo mesto prav gotovo -sodi otvoritev novega slovenskega letališča na Brniklh, ki je za naše območje prav posebno pomembno s stališča hitrejšega in uspešnejšega razvoja turizma. # V Hrast ju bodo ob tej priložnosti zaključili z najvažnejšimi urejevalnimi deli pri farmi, ki bo letno vzgojila 10 tisoč bekonov. V Kranju bo otvoritev novega trgovskega šolskega centra in izredno težko pričakovanega zimskega kopališča v Savskem logu. # Na Podkorenskem sedlu bodo odprli sodoben objekt carinskih in obmejnih organov. Podjetje UKO v Kropi bo v dneh praznovanja otvorilo svoje nove delovne, razstavne in prodajne prostore. V Radovljici bo začela z delom nova avtomatska telefonska centrala. # Ob tej priložnosti bodo odprli tudi več preurejenih trgovin: na Bledu pripravljajo otvoritev preurejene in povečane delikatesne trgovine nasproti hotela Toplice; na Koroški cesti v Kranju bodo med drugim odprli sodobno trgovino z gospodinjskimi potrebščinami, ki bo delno urejena po samoizbirnem načinu, v njej pa bo tudi manjša razstava sodobno urejene kuhinje. 20 milijonov za šolske malice KRANJ — V zvezi z ukinitvijo mednarodne pomoči za malice šolskim otrokom je pred občinskim proračunom še en izdatek, če naj bi še naprej otroci dobivali enake količine hrane, kot so jo doslej iz mednarodne pomoči, potem bi morali iz proračuna oziroma sklada za šolstvo prispevati 20 milijonov din. — Skupno so doslej pripravljali šolske malice v 32 šolah kranjske občine z 8850 obroki, povprečna cena malice pa je bila nekaj več kot 38 dinarjev, če pa bi hoteli v pri-godnje pripravljati šolske malice na industrijski način, ki ima sicer pred običajnim nekaj prednosti, potem bi morala občinska skupščina na leto priskrbeti 46 milijonov dinarjev. — O tem so na zadnji seji občinske skupščine odborniki že razpravljali, vendar so sklepanje odložili za 'tedaj, ko bodo kompleksno govorili o stanju proračunskih sredstev oziroma o tovrstnih izdatkih. Na tokratni seji pa so obravnavali še o dveh zadevah, kj bodo zanimali naše bravce. Sklenili so, da bodo 34 milijonov dinarjev, ki sta jih občinska in okrajna skupščina namenili za asfaltiranje ceste Cerklje — žičnica Krvavec, letos porabili za asfaltiranje ceste Labore — Mavčiče — Medvode, medtem ko bodo prihodnje leto asfaltirali cerkljansko cesto, vendar od Lahovč do Cerkelj In naprej do žičnice. Za to bosta po 36 milijonov dinarjev prispevali prav tako občinska in okrajna skupščina. — Govorili pa so tudi Nadaljevanje -na 2^ strani «5 Letna konferenca ZK Železarne Jesenice Jesenice, 17. nov. — Dopoldne je bila v delavskem domu na Jesenicah letna konferenca ZK Železarne Jesenice, na kateri so 103 delegati predstavljali komuniste jeseniške žeflezarne. Med številnimi gosti in predstavniki metalurških podjetij Jugoslavije je bil tudi član izvršnega komiteja CK ZKS tovariš STANE KAVCIC ter organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS RUDI BREGAR. Skrbno pripravljeno poročilo je podal sekretar tovarniškega komiteja ing. Tine črv, dopolnil pa ga je z organizacijskim poročilom organizaci jksi sekretar Tone Vari. Poročili sta obravnavali uspeh«; in kritično pregledali delo organizacije kot tudi gospodarjenje '. v železarni. Sledila je živahna razprava, v katero je posegel tudi tovariš Stane Kavčič, ki je govoril o tekočih nalogah komunistov, posebno o važnosti vzgoje mladega kadra. ^l*1* Prispela v Jugoslavijo skupina ameriških vojakov, ki bodo gradili stanovanjske hišice v **u« V 60 dneh bodo postavili 230 montažnih hiš za 10.000 prebivavcev. Obrazi ln pojavi e Obrazi in pojavi % Obrati In pojavi # O >razt in pojavi # Obrazi In po jijifcče, kdor pozna Klemena, ne 11 more trditi, da ni razsoden in miren človek. Toda ondan je bil prav Klemen tisti, ki so ga morali ob desetih zvečer »metati« iz domače gostilne in lena je bila doma vsa iz sebe. Nikoli ni kolovratu naokrog, nikoli zahajal v gostilno. prvič in naročila, naj pride čez teden znova naokrog. Ko je prišel drugič, mu je dejala, da njegova stvar še ni prišla na vrsto. »Ampak poznam nekoga, ki je še pozneje vloiil prošnjo in je le prejel rešitev;« je prizadeto pripomnil Klemen. Toda nič ni pomagalo. Moral se je sprijazniti Predsednikova avtoriteta te več mesecev je tega, ko je Klemen napisal in izročil neko prošnjo tja, kamor so mu pač rekli. To je bila prošnja o zadevi, kakršne pač telijo naše občane. Tajnica oziroma uslulbenka jo je Pazljivo pregledala in rekla, da je prav in da bo dobil kmalu rešitev. Prišel je čez štirinajst dni, kot mu je naročila. »Veste, komisija se še ni sestala,« mu je odgovorila, ko je prišel in počakati. Prišel je še enkrat, dvakrat... Nekega dne pa je tam našel več ljudi. Ko so slišali ime Klemen, se je eden izmed njih zavzel za stvar. Obrnil še je do uslulbenke: »Saj to mora biti le zdavnaj rešeno. Na komisiji smo razpravljali o tem. Spomnim se,« je dejal. Uslulbenka je bila v zadregi. Kolikor je uspela, je previdno in na tiho odgovorila: »Veste, to je tisti primer, ki ga je predsednik osebno reševal. Dal je svojo besedo in ... Tu zdaj ni moč spreminjati. Gre za vprašanje njegove avtoritete. Toliko pa le morate razumeti!« Klemen je to slišal. Dobro slišal. Sicer je le prej slutil, da je nekaj takega posredi. Zdaj pa je dobil potrdilo za svojo domnevo. Razburil se je. »Kaj potem govorite o komisiji, kaj slepite mene in člane komisije, če je vse odvisno samo od enega človeka, od njegove samovolje in končno od njegove avtoritete!« je vztrepetal Klemen. V sobi je nastala mučna zadrega. Klemena so skušali pomiriti. Zatrjevali so muy da bo pač šla njegova stvar znova na komisijo, da ne bo prizadet, da bodo naredili tako, kot je prav itd. Kleften pa se je obrnil, zaloputnil v^a za seboj in odšel. Kam, smo le povedali. — K. M.' rrjMRDELJKK, m novemwa TE DNI PO SVETU • JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA NA KONFERENCI FAO V soboto se je v Rimu pričela 12. konferenca mednarodne organizacije OZN za kmetijstvo In prehrano — FAO. Udeležuje se je 400 delegatov iz 104 držav. Jugoslovansko delegacijo vod! sekretar zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo Jože Ingolič. • ATOMSKE SILE SO SE VEDNO MERA ZA AVTORITETO Francoski premier Pompidou je izjavil, da bi morala Francija imeti samostojno atomsko orožje, zato da bi njen glas na svetovnem političnem prizorišču imel več veljave. Pri tem je opozoril na izjavo, kj jo je dal britanski zunanji minister Butler, ki je .dejal, da ji atomske sile dajejo pomembno atoriteto v mednarodnih političnih razgovorih. • VOLITVE V TURČIJI Včeraj so bile v Turčiji prve polltve po revoluciji 27. maja 1960. Takrat je prišel na oblast predsednik Gursel. Nad 14 milijonov volivcev bo volilo člane novih občinskih in mestnih odborov in župane v 67 turških mestih. • ROMUNSKA DELEGACIJA NA MADŽARSKEM Na Madžarsko je pod vodstvom predsednika Gomuljke prišla romunska trgovska delegacija. Pogovarjala se bo o trgovski izmenjavi med Madžarsko in - Romunijo. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 9 Ljudje in do?^' Prostovoljno krvodajavstvo v kranjski občini Ko letos praznujemo 100-letnlco ustanovitve RK, je prav, da naše bravce seznanimo še z nekaterimi številkami in problemi. Sefa transfuzijska postaje na Golniku Branka štanglja smo vprašali, kako jc v letošnjem letu z zalogami ikrvi za potrebe bolnic in inštitutov. Zvedeli smo, da je potreba po konservirani krvi vedno večja, zaloge pa so vedno manjše, čeprav je število prostovoljnih krvodajavcev vsako leto večje. Tako stanje ni samo na Gorenjskem, ampak tudi v vsej Sloveniji. Letos pa je bila Še nesreča v Skopju, zaradi katere so se zaloge izpraz* . nilc. ' . , V desetih letih -— to je od leta 1953 pa do danes — so v občini Kranj zapisali med prostovoljne krvodajavce žc 12.143 občanov, od lega 5650 za inštitut za TBC na Golniku (le-ta pa jc z odvzemom krvi pričel šele 1957), za potrebe transfuzijske postaje Ljubljana pa 6493 občanov. Zanimiva je tudi ugotovitev, da imamo do danes že 371 prostovoljnih krvodajavcev, ki so oddali kri že več kakor petkrat, in 46 takih, ki nosijo zlato značko, to s6 tisti, ki so oddali kri več kakor desetkrat. Razen tega imajo v naši občini še trije posebne plakete, in sicer Anton Gerkman, Anton in Frančiška Novak, .vsi iz Cerkelj na Gorenjskem. Posebna pismena priznanja pa so prejele tudi osnovne organizacije RK na Jezerskem, Britofu in Orehku ter delovni kolektivi Sava, Iskra, Planika in Zvezda. — R. Prešernov zbor ob proslavah dneva republike Prešernov pevski zbor smemo brez dvoma prišteti ne samo med najboljše, ampak tudi najbolj aktivne zbore v Sloveniji. Po uspelih koncertih na proslavi v počastitev 100-letnice Rdečega križa v Kranju in na proslavi 100-letnice Zdravniškega društva Slovenije, se pripravlja na štiri nastope, M jih bo izvedel v proslavo dneva republike. V soboto, 23. novembra, bo na-stpoil v Cerkljah s sporedom partizanskih, umetnih in narodni pesmi. V sredo, 27. novembra, bo pel na centralni proslavi v dvorani kina Center v Kranju, naslednji dan pa bo izva jal svoj spored v tovarnah Iskra ni Tekstilindus. V zgodovini človeštva je "živelo malo cesarjev, ki bi imeli tako posrečeno posredniško roko, kot Jo ima etiopski cesar Haile Salas sle. Ni pretirano, če ob otvoritvi konference afriških zunanjih ministrov, ki se je začela v petek popoldne v Adis Abebi in razprav- seclh osrednja osebnost v afrISki družini. Konferenca, ki so ji postavili nalogo, da najde mirno rešitev alžirsko-maroškega mejnega spora, se je sestala v palači »Afrika« v Adis Abebi. V isti dvorani so 25. maja letos zasvetile luči afri- prekrške. V sedanjih razmerah, ko radi postavljamo stvari na tehtnico, kjer nikoli ni mogoče predmetov dokončno stehtati, je afriški način reševanja spornih zadev moder. Na afriškem kopnu se je ob številnih živih primerih izobliko- Cesarjeva roka IJa o alžirsko-maroškem mejnem sporu, zapišemo, da je v veliki meri cesarjeva zasluga, da mu je uspelo pomiriti arabske brate In zaustaviti prelivanje krvi. Šibek po svojem telesnem videzu, pomirjevalen v oblikovanju svojega pogovornega jezika in izredno bogat in izkušen pri obdelavi svojih političnih idej Je postal etiop-ski cesar Salassie v zadnjih me- ske enotnosti. Med sestankom najvišjih voditeljev v Adis Abebi -in sedanjo konferenco zunanjih ministrov je prišlo do prvega posku-sa zastrupljanja afriških odnosov. Toda enotnost, Id je bila skovana maja meseca v afriški dvorani nI papirnata. Pokazalo se Je, da so afriške dežele brez tujega posredovanja in vmešavanja sposobne najti rešitve tudi za zelo težke valo mnenje, da je najboljša tista rešitev, ki jo najdejo sami Afričani. Porazni so bili v novejši afriški zgodovini tisti primeri, ko so podcenjevali moč afriške skupnosti. Kakšen je v dneh konference meh, ki je razpihal alžirsko-maro-ški mejni spor? AH se Je po premirju v Bakamu skrčil in sesedel in ali so v nJem še vedno na- sprotja pod prejšnjim pritiskom in tlakom? Mejnega nesporazuma v tem kratkem času seveda nihče ni mogel zbrisati z. zemlje. Ozemeljske zahteve na eni strani in zanikanje teh zahtev na drugi strani so še vedno osnovni predmet alžirsko-maroškega spora. Glede tega v zadnjem času ni bilo bistvenega odmika od prvotnih stališč. Spremenili so samo pogledi, kako bi bilo mogoče spor zadovoljivo rešiti, že v tem, da sta ob strani pristali na miren način poravnave in se odrekli sile, je mogoče zapaziti, da spor zdaleka ni več tako težaven, kot je bil. Maroko, ki se je zatekel k orožju in zakrivil napad, je pod težo dokazov afriške skupnosti moral prilagoditi svoja politična dejanja novo ustvarjenim pogojem. 2c prvi dan afriškega sestanka smo dobili vtis, da se Afričani lahko med seboj dobro razumejo. Konferenci, ki JI predseduje pomirjevalna roka etiopskega cesarja Halle Salassija. ni , potrebno pripisovati zdravil od zunaJ'..^3 sar je kot vzoren preclavatelt zgleden učitelj dal zeodovfl"* pouk Maroku in Alžiriji, da ' . rata obe v spor zapleteni ? obnoviti tovarištvo v orozJ^'0jo. ju je družilo v boju zoper » niallzem in ki ju je pripel'«'0 nacionalne neodvisnosti. Upanje, da se bo konferen^ uspešno končala so *zrazU} .,cnj|i ostali predstavniki 32 neodvw» afriških držav, ki so zased« * . že v prostrani afriški dvoff Domenili so se, da bi P0**^, razsodišče, ki ga bodo n ^ predlagalo ukrepe za rc^teVgtv»r Ijlvega mejnega vprašanja. ^ ne sme dolgo počivati. Zat -et bodo najbrž že v februarju z , sešll zunanji ministri v w» fj. skem glavnem mestu. Severn ^ rika po prepričanju, M iz Adis Abebe, ne sme P°* -L^KO ga severna Koreja.kar bi se ,,e zgodilo, če bi velesile P/1 na mejni spor svoje lončke. Z. T' ---,, -1----------------------—--- Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # LJudie in dogodki # Ljudje in do^. Razgovor z ameriškimi vojaki na Jesenicah Vojaki brez pušk POROČALI SMO že, da sta v petek popoldne prispela na Jesenice dva vlaka z ameriškimi vojaki, ki bodo gradili stanovanjske hišice v Skopju. Med kratkim postankom na železniški postaji, ko so ameriškim vojakom pregledovali potna dovoljenja, smo navezali stike in nekaterim vojakom postavili nekaj vprašanj. Skupina je bila prav živa in zgovorna. —• Sest mesecev. # Kako prenašate dolga potovanja? — Ni slabo. Na vlaku imamo s seboj kuhinjo, spalne vagone, kopalnico in vse potrebno za razvedrilo. # Kaj je vaš konjiček? — Slikanje. Prijatelji pravijo, da me večkrat vidijo tudi pri vrču piva. POROČALI SMO že, da sta V petek popoldne prispeJa na Jesenice dva vlaka z ameriškimi vojaki, ki bodo gradili stanovanjske hišice v Skopju. Med kratkim postankom na železniški postaji, ko so vojakom pregledovali potna dovoljenja, smo navezali stike in nekaterim vojakom postavili nekaj vprašanj. Skupina je bila prav živa in zgovorna. O To pomeni, da ste že večkrat prepluli veliko lužo? — Kot vojak trikrat. Prvič v volni, drugič leta 1954, tretjič pa leta 1961. 0 Ste bili v vojni ranjeni? — Da Dobil sem poškodbo na glavi. Med vojno sem bil tudi na Češkem. # Ste poročeni? — že nekaj let. Moja žena živi v Pirmasensu v Zahodni Nemčiji. Postaven vojak MC. CRIMMON je bil gotovo najvišji v skupini. Moral se je precej upogniti, ko je izstopil iz vagona. # Od kod ste doma? — Iz New Jerseva. Moja družina Živi v River Vallevu. + Ste poročeni? —• Seveda. Toda žena je ostala doma v Ameriki., # Kako dolgo ste že vojak? —■ Petnajst mesecev. # Kako dolgo še ostanete v Evropi? * Očetovska skrb LUIS LEVVlS. s katerim smo sc najprej seznanili, je izkušen vojak. To se vidi na njegovi hoji in po obnašanju. Ko je njegova skupina izstopala iz vagona, je dejal: »Zdaj boste videli moje otroke.« #Kjc ste rojeni? — V Kaliforniji. To je pravijo najlepša pokrajina na svetu, t # Kako dolgo ste že v Evropi? — Moral bi /računati. Od zadnjega prihoda v Evropo sta minili že dve in pol leti. Američan brez pretiravanja RICHARD VVALKER je tipičen vojak, ki ga človek spozna iz ameriških v ameriških vojnih romanov. Hitro misli, bolj počasi hodi, veliko se norčuje in si uredi življenje na ameriški način. # Kako dolgo ste že v Zahodni Nemčiji? — Kmalu bo preteklo eno leto. # Ste videli že precej evropskih . držav? — Prepotoval sem Avstrijo, Italijo in Veliko Britanijo. • Imate kaj otrok? — Deklico, ki neverjetno hitro raste. • Kaj delate v prostenj času? — Ribarim. Uživam pa tudi na smučeh. Zdravko Tomažej Nadaljevanje strani 1 Za 17 odstotkov večja proizvodnja Podatki zavoda za statistiko in proučevanje gospodarstva našega okraja Ljubljana res tudi kažejo, da je bilo rv letošnjem oktobru za 15 Odstotkov več zaposlenih kot v istem mesecu lani. Vendar to bistveno ne zmanjšuje splošnega gospodarskega uspeha. Med našima podjetji na Gorenjskem je zlasti jeseniška Železarna med najmočnejšimi gospodarskimi stebri. Povečali so proizvodnjo v martinami. Vendar pa imajo težave v vailjami zaradi neredne oskrbe s kvalitetnim koksom in belim železom. Neredna oskrba s surovinami je zmanjšala uspeh tudi v tovarni TlO Lesce, Plamen v Kropi in drugod. Med podjetji lesne stroke se dokaj uveljavlja MLIP češnjica s proizvodnjo podbojev za Vrata, z?i kar sodeluje s sorodnmi vrhniškim podjetjem LIKO. V Teksti 1-indusu Kranj, Sukno Zapuže in v nekaterih drugih podjetjih tekstilne stroke prav tako niso dosegli poprečnega vzpona ostale industrije zaradi neustrezajočega bombaža in drugih surovin. Podobno so sporočili iz podjetij čevljarske in usnjarske stroke in iz »Save«, čeprav so tam v oktobru povečali fizični obseg proizvodnje za 12 odstotkov v primerjavi s septembrom. Vsekakor pa povečanje industrijske proizvodnje v oktobru obeta, da bodo naši delovni kolektivi v zadnjem četrtletju dosegali vse večje uspehe in kljub mnogim težavam tudi prekoračili planske obveznosti. K. M. 2 Potrebno bo bolj načrtno delo odrasle ali občasne tečaje nc hi smel biti. Zgolj strokoven, marveč bi moral zajeti tudi kulturno zgodovino kraja, etnografske in druge posebnosti ter splošno izobraževalne pojme. Sistematično naj bi pomagal oblikovati miselnost turističnega delavca in njegove moralno-etiČno vrednote, na drugi strani pa bo moral zajeti tudi ekonomsko izobraževanje, s poznavanjem turizma in gostinstva kot gospodarskih panog v komuni in širši skupnosti. Podobne zahteve bi morali v skrčenem obsegu upoštevati tudi pri sestavi programov izobraževanja za zaposlene sezonske .delavce: vodnike, čolnarje, komunalne sob in delavce, čuvaje, dajavce številne druge prebivavce. ^ bi veljala bolj splošna m D manj strokovna vzgoja. . ^d-V diskusiji so predstavni"^ jetij pokazali precej raj^j^ti«1' za potrebe izobraževanja. $e ske delovne organizacije ^pfi-pripravljene šolo ali tečaj ^peti tudi s finančnimi ;srejSja* V0' lavska univerza pa bi odP ^r. sebne oddelke za turistični ;. Razpravljali so še o POi^JJ * kovnih tečajev in poudaj^i-bi morale vse delovne otK^ K1 je bolje stimulirati zapos»e obvladajo jezike. — J. B. 3 20 milijonov za šolske aialk' ^ o predstavitvi proge na -.^jti'' Savi. s čimer bo tovarna p indus pridobila nove V0**?. ffi svoje širjenje '(2,5 hektar^fi-je ta prestavitev zaradi e^tt^' kaci je gorenjske proge 111 j^o na tudi za železniško transih podjetje, so se predstavna ^ »strank« sporazumeli, na ^li-stilindus prispeval zato jonov dinarjev, občinska ščina 60 milijonov, 2TP Pf ^ di-- to je okrog 160 mil«00" narjev. —2. Smetišča na Zlatem polju p Lansko leto so v bloki« »J^ iti tem polju predelali kolesa^^; prostore za smetnjake v ^ "j nja. V večjih blokih ta a« oSt»> bila nepremostljiva, sa].^jj^' manjši prostorček za srn ^si. čeprav so hude težave s,^fliiH otroškimi vozički in JETsta«? Vse to stoji na stopnišč«"' pr6rj vavci pa se zato le stez* ge t# vajo do svojih stanovanj- v V ji je problem za stanova^^ stanovanjskih blokih, ki brez prostora za smetnja* ■ • ^ de so morali postavita *j svoje bloke na zelenice a» ]ef\o od koder se širi $™™\s\ct!]\ mrčesa, okolici novega in pega* naselja, pa daje vi ne neurejnosti. Heiii^ ^ Vsak blok ima razstav« 10 smetnjakov, in ker van^ fjp sajo smeti tudi otroci, so prava smetišča. up3". Ko so prostore za s^etf* bili v druge namene, J? * |MK nik ObS na zboru volijo tovil prizadetim, da bojo ffi> nove prostore za sPraJL.j J»l ^ in koles, vendar do '' lo še nič narejenega- .stj.^5' seveda ni mogoče strinja V sredo v Škof ji Loki • POSLANCI SE BODO SESTALI - Na pobudo o odbora SZDL Skofja Loka se bodo v sredo, 20. t.m., se" bci^l poslanci skupščine SR Slovenije s področja ŠkofjeloŠke ^frjg Namen tega sestanka je, da se seznanijo z aktualnirn« J^o«' v komuni ln izdajo program obiskov poslancev v v0"^11^- o Razen tega bodo razpravljali tudi o metodah dela orfrom lovanju občinske skupščine s poslanci. Vreme Ponoči je prešla naše kraje hladna fronta. Za njo se prehodno gradi preko srednje Evrope in Alp greben visokega zračnega pritiska, ki pa nad zahodno Evropo slabi pod plivom novega vala atlantskih frontalnih motenj. # Napoved za danes in izgledi za torek: Spremenljivo oblačno in proti večeru delne razjasnitve. Jutri proti večeru od zahoda ponovno poslabšanje. Ponoči jn po kotlinah megla. Nočne temperature med 0 in 5 stopinjami, v Primorju do 10 stopinj, v nekaterih krajih Gorenjske pod 0; dnevne okoli 12 stopinj. V torek bo zopet nestalno vreme z vmesnimi padavinami, ki bodo na Gorenjskem močnejše. Ponovno se bo otoplilo, da bodo temperature znatno nad dolgoletnim povprečjem. ft Vreme ob 13. uri: » Lesce — Bled pretežno oblačnh, dež v presledkih, 8 stopinj, zračni pritisk 1015 milibarov. pritisk močno raste; Triglav — Kredarica v oblakih — 6 stopinj, piha severozahodni veter, 8 cm novega snega na 38 cm podlage. Vsebini dela večjo pozornost JESENICE — Za boljšo dejavnost sindikalne organizacije Je potrebno posvetiti večjo pozornost vsebini dela, kar bo doseženo s tesnejšim sodelovanjem med občinskim sindikalnim svetom In posameznimi sindikalnimi podružnicami, to je osnovna ugotovitev zadnje seje predsedstva ObSS Jesenice. Z dosedajim delom niso povsem zadovoljni, ker so posvečali vsebini dela premalo pozornosti. Z aktivizacijo sindikalnih podružnic in tesno povezavo le-teh z občin-na uspeh. Tega pa bodo v nekate-skim sindikalnim svetom pa upajo rih odborih ln podružnicah dosegli, če .bodo zamenjali neaktivne odbornike z novimi, ki jih bodo morali kooptirati. To zahteva obširen program dela, ki vsebuje obravnavo problematike izgradnje stanovanj, obravnavo vprašanja rekreacije in izdelavo statutov delovnih skupnosti. Prav izdelava bodo morali snreminjati izdelavo statutov bo enjiglavnih nalog, saj statutov vse do njihovega sprejetja. Polno smernic za bodoče delo dajejo tudi zaključki zadnje konference, ki jih bodo dostavili vsem članom plenuma. V pripravah na konferenco o delavskem samoupravljanju bodo morali pregledati realizacijo sklepov konference in na podlagi realizacije sestaviti oceno in analizo. Mimo ne sme tudi akcija »Mesec varnosti pri delu«. V ta namen bodo sklicali razširjeni plenum in zaključke posredovali vsem delovnim skupnostim. Naloge predsedstva občinskega sindikalnega sveta so velike. Da bodo le-tem kos, so že izvolili komisije (komisijo za izobraževanje in organizacijsko-ka-drovska vprašanja., komisijo za statute, komisijo za socialno politiko, prošnje in pritožbe, komisijo za 42-urni delavni teden in komisijo za rekreacijo in družbeni standard, v katere so imenovali najsposobnejše sindikalne delavce). Uveljavljavljaiije majhnega kok* ^ KRANJ, 14. novembra -^jj, d*J •ta kolektiv TOSO °°Zt&»> i po jugoslovanskih PoaL,ff£ nic-tavljata možnosti ta. ^vj^^m slovanskih izdelkov v ^ \p> Prgram uvoza za Jejo &o > predvidoma sesatvill _ y« nuarja prihodnjega ' fofli^JV Jetju TOŠO sta je „ JJ,-predstavnlka navdušila pletno vrsto strojev t V tem času so v tek* ^ J«*« nje lepljene obutve. t( ^ v i eni času su » -e *•* govori o dobavi opj*"n' afriški usnjarski J*0!" ,e ker si n5s0 upali P°beSniti-bo811*«*6 topove!« je vzkliknil Vasic. »Ustrelil bom vsakogar, Poskušal zbežati!« , ,ta*So°brazi' ki s° zrIi vanj Z enakim "razom' Je izbra1 4etn?8a ti poveljuj!« %JfiČ je stekel k drugemu topu, onstran kotanje, ki so ga že strojnični rafali. »Razstreljujte!« •pl ^ed tekom je od daleč mahal z roko. »Razstrelite top.« °PQičarji so razumeli. Visoko rasel vojak je naglo vrgel v rev *«toL ^anato in vsi so sc razkropili ter popadali v sneg. Skoraj ^^o sta 3e razlegli dve eksploziji. Ljudje so preplašeni stekli osvetljenem snegu tekle tudi Plamen jim je svetil v hrbet. Jtov^T^J 2 njim so po rdečkasto 1 «wT^T« sklrv„;---- _______ v~ „^ j ^ njim so po raecKasio usvcuj------ —„ §2T Gonjene sence. Ko so prispeli do zmrznjene potočne ' *> Je VasiČ ozrl. Znoj, ki mu je tekel izpod čepice, se je ^vjl^k očesnih jamic. Z brzostrelko v roki se je obrisal s nra-rLrokavom Plašča. Tam, kjer so stali topovi, se je že kotalil ed tankov. V snežnem metežu jc bilo videti nejasne obrise bl*EV dru8'h tankov, in iz njih so sc pobliskovali dolgi, ognjem ^W Vzdo1* kotanje. Vojak, ki je tekel spredaj, je obstal, se sf1; Nagnil na bok, počasi omahnil in oklenil majhno deblo. lJU Jc v anegu in omahoval in deblo sc je vse močnei« balo pod njegovo težo. V trenutku, ko je pritekel Vasic, se je krošnja naglo dvignila in Vasic bi skoraj padel prek vojaka, ki jc omahnil na tla. Prsti na roki so se še premikali in s poslednjim naporom grebli po snegu. Oči so se obrnile v smrtnem boju. Zasnežena struga se je vila v mnogih vijugah. Vojaki so sklonjeni tekli med grmovjem in oznojeni lovili sapo. Strojnice so streljale za njimi in nad sklonjenimi hrbti jc bilo videti bliskanje. Gozd je bil blizu. Temačen se je dvigal v snežnem metežu. Gozd! življenje...] « Nenadoma so od gozda zaropotale brzostrelke. Ljudje so so obračali med rdečimi, zelenimi ln rumenimi snopi, ki so jih zasuli /. vseh strani. Med plameni je bilo videti spačene obraze! Kriki strahu in bolečin! »Za menoj!« jih je nahrulil Vasic in preglasil vse druge. Vojaki ki so popadali v sneg. pa drugi, ki so lezli dalje, so opazili, kako se je vzpel pred njimi, jih pogledal ?. jeznim obrazom in držal v dvignjeni roki brzostrelko, kot da jih želi tako obvarovati pred nemškimi kroglami. »Za me-noj!« Vasic je tekel z brzostrelko, ki jo je stiskal k boku, pa jc navzlic temu opletala po rokah. Ničesar ni videl — le vedel in Čutil jc, kako so za njim, zraven njega, z edinstvenim, skupnim krikom tekli ljudje proti besnečim plamenom, proti strelom, in tudi sami streljali. V snežnem metežu se je vse pomešalo in prepredlo. Čelade. Usta, razprta v kriku. RazletavajoČe se ročne granate. Pobliski iz zemlje. Temno vojaško telo, ki ga je eksplozija zanesla v zrak... Žareči snopi kovine so pršeli med drevesi in se sikaje zadirali v debla. Toda vse to ni preplašilo ljudi: rešilni gozd jim je ponujal varno naročje... Le tri kilometre od tega kraja so topničarji, ki so jih poslali, da bi izkopali topovske položaje, še vedno čepeli v zmrznjeni zemlji. Plašče so pometali v sneg. zrahljali jermenje, odpeli zimske čepice in delali, ne da bi 6i privoščili počitek za cigareto. Baterijski poveljnik je nenehno gledal na uro in jih priganjal k naglici. Potem je še sam segel po krampu. Cim delj ga je dvigal nad glavo, tem večji so bili temni krogi pod rameni. Z oznojenih vojaških hrbtov se je dvigala para, rudi zemlja je izparevala tam, kjer je bila nrelukniana zmrznieoa skorja, in tako se ie zdel* toola Ves čas, ko so delali, je bilo dalje proti jugu, nedaleč proč. slišati bojni hrup: detonacije granat in ponavljajoče se ropotanje strojnic In brzostrelk. Toda tukaj, pred njimi, kjer so pričakovali tankovski prodor, je bila fronta mirna, Ie v prvi črti so pogosteje vzletavale rakete. Nerazumljivo je bilo, čemu je bitka, ki se je razvnela na jugu in postajala* vse hujša, prinašala nemir. Blizu petih, ko je bil položaj izkopan, je bitka ponehala. Vojaki so pobrali plašče, posedli po sveže izkopanih jarkih, si z dlanmi, ki so jih razgrele lopate in krampi, zvijali cigarete, pa prvič po štirih urah pohlepno vsrkavali dim. N Baterijski poveljnik je s škornjem poteptal cigaretni ogorek, splezal na izkop ter na njem dolgo stal in prisluškoval v noč. Sovernik je vel prek ravnine'V prazne topovske položaje je nosilo pršič. Tema se jc zgostila pred jutrom. Bližala se jc šesta ura. Topniški oddelek še vedno ni prispel. Nihče med njimi — ne baterijski poveljnik niti vojaki, ki so počivali v kotu jarka, ki je bil v zavetrju — niso vedeli, da so vsi skupaj, pa tudi položaji, ki so jih izkopali, že zdavnaj za nemškimi Črtami. VasiČ je zbral v gozdu šestindvajset mož. šestindvajsetorico, ki je ostala živa, pa ni mogla prav razumeti, kako jc to sploh mogoče po tem, kar jc preživela. Sedeli so v gozdu v raztrganih, osmojenih plaščih, z brzostrelkami na kolenih, še vedno lovili sapo in samodejno mazali z dlanmi znoj, blato in kri po obrazih. Mnogi sploh niso čutili, da so ranjeni. Nekdo, ki so ga vsi poznali, pa ga niso takoj prepoznali, je brez čepice klečal pod drevesom, zajemal Z dlanjo sneg in ga takoj vrgel proč, kajti v trenutku je bil okrvavljen, zajel z dlanjo novo prgišče in ga prižel znova k sencem. Po licih sta mu tekH snežnica in kri, jopič pod prsmi in vatirane hlače so bile mokre. Vasic je mimogrede pogledal ranjencu v obraz in ga spoznal: bil je Halatura. Bil je vojak iz patrulje, ki je z njim in Mostovojem oprezal za Nemci. Vasic se je razveselil, ker je našel Halaturo med živimi. Zraven ranjenca jc sedel vojak, ki se je hripavo smejal in si z drhtečo roko zvijal cigareto pa nemirno trzal z glavo. »Fric nam je podkuril pod zadnjicami, kaj? Fant, fant.-kaka je podkuril!« Z drhtečimi orsti ie posipava! tobak. a Las PONEDELJEK, 18. novembrni l" šport • šport • šport # šport • šport • šport • šport • šport Zadnji i >i 111 ii i ■ m i iu m r« i m t r i Zadnje jesensko kolo gorenjske nogometne lige ii premagal prvega LeSCe : Triglav B 4:3 ma lahko izražena še z večjim gole. Od gostov pa je bil najbolj-° rezultatom. Od domačih je bil ši Ajdovec. Lesce 17 novembra - Drugo najboljši vratar Cenčič in pa Sodnik Košir je dobro opravil' moštvo Triglava, ki doslej še m Tavčar, ki je dosegel kar štiri- svojo nalogo. - T. K. izgubilo točke v gorenjski nogometni ligi, je danes doživelo presenečenje v Lescah, kjer ga je s 4:3 (3:1) odpravilo domače moštvo. Resda so Kranjčani nastopili z nepopolno enajstorieo, vendar je zmaga Leščanov zaslužena, saj so se vseh 90 minut požrtvovalno borili z dobrimi nasprotniki in težkim igriščem. LESCE — Humer, Dežman, Vrečko, T. Dežman, štravs, Han-žlč, Vovk, Vldic, Sovič, MUojevič, Majstorovič; TRIGLAV B — Le.š-njak, Perdan, Soba, Domlnko, Do-linar, Kovačič, Hiti, Rekar, Niko-lič, Becič. — Dobro je sodil sodnik Aksentijevič iz Kranja. Gole so dosegli — Sovič v 26. in 68. ter Vidic v 29. in 40. minuti za Lesce; Hiti v 34., Soba v 76. in Dolinar v 82. minuti za Triglav B. J. 2. Jesenice : Tržič 0:4 Jesenice, 17. novembra — Na Jesenicah je bila danes popoldne prvenstvena nogometna tekma gorenjske lige med Jesenicami in Tržičem. Blatno in mokro igrišče ni dopuščalo lepe igre in je omogočilo zmago boljšim gostom iz Tržiča. Rezultat je bil 4:0 (1:0) za Tržič. Strelci: Kraševec, Mežek, Tišler in Bahun. Tekmo, ki gle-davcev ni zadovoljila, je sodil Srdanovič. — U. Naklo : Škof j a Loka 0:3 Naklo, 17. nov. — Tekma se je končala z zmago Škofjeločanov. Že v prvem polčasu so vodili škofjeločani z enim golom prednosti. V drugem polčasu pa so dosegli še dva. škofla Loka je nastopila v po-satvl: šuštaršič, Berčič (Novinec), Mihelič, Langerholc, Zontar, Trdina, Petrovič, Rant, Pehar, Pire, Hribernik. Strelca golov sta bi]a Emil Rant 2 in Pire 1. Sodnik Brada-ška je sodil z napakami. — K. Tabor : Bled 4:1 Ihan, 17. novembra — Tabor Je nastopil v postavi: Podlipnik, Rode, Galič, Hribar, Pevec, Pivadar, Slovnik, Jovičič, Urbančič, Mozetič, Goropečnik; Bled: Sorl, Le-, bar, Potočnik, Rozman, Ferec,'Za-lokar I, Zalokar II, Zaje, Franc, Koželj, Mitrovič. Gole so dosegli za Tabor: Urbančič 2, Slovnik 1, Pevec 1; za Bled: Rozman. Tekmo je sodil Cadež. — C. Železniki : Svoboda 5:1 Železniki, 17. nov. — V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva je domače moštvo zasluženo zmagalo z rezultatom 5:1 (2:0). Pred 200 gledavci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: ŽELEZNIKI: Cenčič, Gortner, A. Lotrlč, Benedičič, šmld. Mo-horič, Kofler, šturm, Tavčar, Mlakar, J. Lotrič; SVOBODA: Reš, S.Erzln, Cotman, Mulej, SvetelJ, Ajdovec, Žlindra, R. Erzfai, šker-Janc, Sitar, Feher. V lepem napadu je v 15. minuti Tavčar povedel domače v vodstvo z 1:0. Že v 34. minuti pa je isti igravec no strelu iz kota zvišal na 2:0. V 60. minuti je domača obramba grobo zrušila napa-davca Svobode. Cotman je iz enajstmetrovke znižal rezultat na 2:1. V 72. minuti pa je Tavčar povišal na 3:1 s strelom iz 30 metrov. V 74. minuti na je Lotrič iz enajstmetrovke zvišal na 4jl. V 76. minuti je bil izključen šker-janc zaradi nešportnega vedenja in ugovarjanja sodniku. 6 minut pred koncem tekme pa je Tavčar z 20 metrov dosegel zadnji gol in končni rezultat 5:1. Igra je bila tipična prvenstvena borba za točke. Domačini so bili vseskozi v premoči in bi bila tek- Anka ANKELE — rokomet Majda ANKELE — smučanje Milan BAVEC — judo Borut BELEHAR — košarka Vlado BRINOVEC — plavanje Cvetka CADE2 — kegljanje Milan ČESEN — sankanje Fric DETICEK — smučanje Albin FELC — hokej Mija GUNCAR — tenis Niko HLADNIK — rokomet Franci HVASTI — kolesarstvo Božo JEMC — smučarski skoki Milan KALISNIK — speedway Peter KLAVORA — veslanje Lilo KLINAR — hokej Janko KOBENTAR — smuč. teki Karel KOBLAR — keglj.na ledu Janez KOCMUR — plavanje Milan KOSNiK — plav. maraton Franc LAKOTA — smuč. teki Peter LAKOTA — smučanje Vlado MARTELANC — kegljanje Jože MOČNIK — speedway Najboljši gorenjski športniki 1963 • Sodelujte v naši nagradni anketi IZBE-' RITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE v letu 196$, ki jo tokrat že osmič razpisuje uredništvo GLASA. Ko bodo znani rezultati ankete, bomo najboljšega gorenjskega športnika prosili, naj izmed tistih bravcev, ki bodo predlagali pet športnikov, le-ti pa bodo vsi med prvimi petimi v desetorici, izžreba prvo nagrado v znesku 10.000 dinarjev O Drugo nagrado v višini 5 tisoč dinarjev bo prejel eden izmed bravcev, ki bodo predlagali pet športnikov in bodo ti v končni desetorici najboljših. 0 Za vse ostale udeležence osme nagradne ankete IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE pa smo pripravili PET NAGRAD PO TISOČ DINARJEV. # Danes še enkrat objavljamo dopisnico, na kateri so imena nekaterih gorenjskih športnikov, ki so v letošnjem letu dosegali lepe uspehe doma in na tujem. Ce so med njimi tudi tisti, Za katere menite, da zaslužijo naziv NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI GORENJSKE, obkrožite ali podčrtajte nji- Moštvo Škofje Loke, ki je v jesenskem delu GNL zavzelo drugo mesto v konkurenci hova imena in nam dopisni- Janez OTRIN — strelstvo Marjan PECAR —smuč. skoki Ivo PERKOVIC — nogomet Franc PETERNEL — strelstvo Janez PINTAR — motorizem Leon PINTAR — motorizem Nenad PROTIC — atletika Janez ROTAR — motokros Matevž ROZMAN — speedway Marjan RUS — košarka Stane STARE — judo Zvone STRAŽISAR — telovadba Munib TABAKOVIC — atletika Janez TERAN — nam. tenis Viktor TISLER — hokej Cena VALENTAR — hokej Hanzi VERDNIK — atletika Danilo VIDOVIC — rokomet Ožbi VISTER — atletika Ludvik ZAJC — smuč. skoki Francka 2UMER — kegljanje co pošljite po pošti. Svoj predlog nam lahko pošljete tudi na poštni dopisnici ali v pismu. • PREDLOGE BOMO SPREJEMALI DO SOBOTE, 23. TEGA MESECA. Ob dvojnem jubileju Nikole Mitelšteta »Oče« škofjeloških nogometašev Minulo nedeljo Je bila na Igrišču Puštala majhna slovesnost. Pred pričetkom nogometne tekme med domačim Partizanom in Jesenicami je vodstvo društva izročilo pohvalno darilo svojemu skoraj najstarejšemu in, ša sedaj aktivnemu članu NIKOLI MITELSTBTU, ki te dni praznuje 63-letnlco rojstva in 25-letnIco dela v loškem Partizanu. V imenu društva je zaslužnemu igrana tekma med Jeseničani ln športnemu delavcu čestital pred- Ločani. Vse Je kazalo, da bo re-sednik Ivo Sink, v imenu nogo- zultat ostal neodločen, toda v zad-metne sekcije, kjer je jubilant njih minutah igre sem žogo s še vedno aktiven, pa mu je vse sredine igrišča vodil mimo dveh najboljše zaželel trener Janez Jeseniških igravcev in z oštrim Krajnik. Pozdravila sta ga tudi strelom zatresel nasprotnikovo znana gorenjska sodnika šegula mrežo. Jeseničani šo seveda plha-in Grošelj. H od jeze, mi pa smo veseli zapu- Ko sem naslednji dan jubilan- ščaH Igrfšče.« ta obiskal na njegovem domu, mi — Kakšno delo opravljate seje rade volje pripovedoval o svo- daj v Partizanu? jem dosedanjem delu. Njegov ko- »Odkar sem v Škofjl Loki — to njiček je seveda nogomet, zato Je že 22 let — pomagam pri vode-sva začela pogovor najprej o nju športnega društva. Sedaj sem njem. gospodar društva in blagajnik no- »Nogomet sem začel igrati že le- gometne sekcije. Vedno sem rad ta 1914 v moskovskem klubu prijel za vsako delo in se ga tu-Sport (sedaj Dmamo), pozneje pa dl danes ne bojim. Rad bi videl, sem igral v avstrijskem Rapidu! da bi tudi pri nas športno živ-Ko sem prišel v škof jo Loko, sem ljenje bolj zaživelo. Glavna ovira se takoj vključil v športno dru- za to pa je pomanjkanje denarja, štvo; kot aktivni nogometaš sem Ne gre ml v *ačun, zakaj manj-igral vse do 1958. leta. Vedno sem šim klubom ne dajo denarja za bil v napadalni vrsti loških Po- njihov razvoj. In ker sem ljubi-gometašev in lahko rečem, da tel j nogometa, bi posebno rad vi-skoraj ni bilo tekme, na kateri del, da bi naši nogometaši zraven ne bi nasprotnikom zabil vsaj igrišča končno dobili stavbo, v enega gola. Najbolj živo mi je kateri bi bile sanitarije, kopalni-ostala v spominu pred leti od- ca ni majhna pisarna.« Revija kegljačev Slovenije v Kranju Krepka zmaga Gorenjcev KRANJ, 17. novembra — Na kegljišču Triglava je bil danes v okviru revije kegljačev Slovenije peteroboj moških okrajnih reprezentanc. Tekmovanje, na katerem so se zbrali vsi najboljši slovenski kegljači, je postreglo z več odličnimi rezultati. Med najboljšimi so bili Stržaj, Grom in Šlibar. V ekipni konkurenci je bila daleč najboljša vrsta Kranja, v kateri so nastopili štirje triglavani ter Jeseničan šlibar in Kranjsko-gorec Pečar. Dosegli so zelo dobro povprečje 877 kegljev in prehiteli drugoplasirani Maribor kar za 144 kegljev. REZULTATI: Kranj 3262 (Jereb 879, Pečar 848, Ambrožič 885, šlibar 916, Martelanc 874, Kordež 860), Maribor 5118 (najboljši Stržaj 924), LJubljana 5002 (Grom 923), Novo mesto 4929 (Hren 872), Celje (Lu-bej 831). — L. S. Prvenstvena tekma slovenske nogometne lige Premalo napadov za zmago TRIGLAV : DELAMARIS 1:3 Hokejisti za točke Prvo srečanje letošnje zvezne hokejske lige bo na sporedu že v sredo, medtem ko bo prvenstvo zaključeno 3. marca. Ker se bravci zanimajo za podroben razpored tekem, ga tokrat objavljamo. NOVEMBER 20. — Partizan (Beograd) : Spartak (Subotica) 22. — Crvena zvezda (Beograd : Spartak, 23. — Medvcščak (Zagreb : Partizan, 24. — Kranjska gora : Partizan, Medveščak : Spartak, Beograd : Crvena zvezda, 25. — Olimpija (Ljubljana : Spartak, 26. — Jesenice : Partizan 27. — Jesenice : Spartak, 28. — Olimpija : Partizan 29. — Kranjska gora :*Spartak, DECEMBER 6. — Crvena zvezda : Olimpija, 7. — Partizan : Olimpija 8. — Medveščak : Kranjska gora, Beograd : Partizan, 9. — Beograd : Olimpija 10. — Kranjska gora : Jesenice, Spartak : Olimpija, 11. — Medveščak : Jesenice, nuti so dosegli vodstvo, pozneje pa je bila tekma izenačena, z IZOLA, 17. novembra - Danes (1:0). Moštvi sta igrali v običajni rahlo prednostjo Triglava, ki pa Je bila odigrana tekma med De- postavi. Je P"** 8olom Preveč kombiniral lamarlsom ln Triglavom iz Kra- Že v začetku so domačini pri- in Premalo streljal na nasprotni-nja. Zmagal Je Delamarls s 3:1 čeli dobro ln hitro igro. V 6. mi- k<>va v™*3- v tem delu igre se je zlasti odlikoval vratar Delamansa Fermo. Po odmoru so bili domačini v premoči in v 70. in 80. minuti dosegli še dva gola. Domačini pa bi lahko dosegli še višji rezultat, vendar niso izkoristili vrsto ugodnih priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. Gostje pa so napadali manj in njihove napade je domača obramba z lahkoto zaustavljala. Šele v zadnji minuti je presenetil domačo obrambo Simnovec in dosegel častni gol. Strelec vseh treh golov za De-lamaris je bil Kamal, za Triglav pa šimnovec. Sodil je Janežič iz Ljubljane. 16. 26. Beograd j Spartak Crvena zvezda: Partizan, JANUAR 4. — Spartak : Jesenice 5. — Partizan : Jesenice, 0'impi'a : Medveščak, 7. — Beograd : Jesenice, Kranjska gora: Medveščak, 9. — Spartak : Beograd U. — Jesenice : Kranjska gora, Partizan : Beograd, Medveščak : Olimpija, 12. — Spartak : Crvena zvezda, 14. — Olimpija : Kranjska gora, Spartak: Partizan, 15. — Jesenice : Medveščak, Crvena zvezda : Beograd, 16. — Jesenice : Olimpija, FEBRUAR 12. — Partizan : Medveščak, 14. — Spartak : Medveščak, 16. — Olimpija : Jesenice, Crvena zvezda : Medveščak, 18. — Jesenice : Crvena zvezda, 19. — Kranjska gora : Crvena zvezda, Beograd : Medveščak, 21. — Olimpija : Crvena zvezda, 22. — Kranjska gora : Beograd, 23. — Jesenice : Beograd, Medveščak : Crvena zvezda, 25. — Olimpija r Beograd, 26. — Spartak : Kranjska gora, 27. —- Crvena zvezda : Kranjska gora, Medveščak : Beograd, 29. — Partizan : Kranjska gora, MAREC 1. — Beograd : Kranjska gora 3. — Partizan : Crvena zvezda OSTALI REZULTATI: SOBOTA : OLIMP 4:0 OLIMPIJA B : CELJE 8:3 SVOBODA : SLOVAN 2:1 ŽELEZNIČAR : RUDAR 4:0 KLADIVAR : GORICA 2:1 ALUMINIJ : MARIBOR B 1:4 Gorenjska rokometna liga Križe jesenski prvak Kranj, 17. novembra — Z našnjo nedeljo se je tekmoval v gorenjski ligi končalo. jesenskega prvaka je zaslu**! osvojila ekipa Križ. V zadnji *? mi je visoko premagala ^abff1 in je s tem osvojila naslov vl, šampiona. Tretje mesto je V>nvtx lo Radovljici, četrto StoržičU >lj Tokrat je presenetil Krvave^ zmago nad moštvom Selc. DAjR dveh tokem zadnjega kola ni "Lj ker gostov ni bilo na fe*"1 i0 (Storžiča in Tržiča B). Za<»W besedo bo izrekla tekmovalna ^ misija. V letošnjem letu ,ie . sporedu le še srečanje Ma B : Tržič B. KRVAVEC : SELCA 13:8 Krvavec: Linar, Ogrin I 1>P{\, II 1, Slapar 1, Rebolj 5, Rf>bJ?rf]i Lamoret 4; Selca: Gartner, ™ 6. Kemperle 2. — Sodil je iz Kranja. Križe : Zabnlca 16:8 (7:3) Mladost B : Storžlč 3:0 W.* Savica : Tržič 5:0 w. o. Lestvica Križe Žabnica Radovljica Storžič Savica Mladost B Duplje B Selca Krvavec Tržič B Sava B 10 10 0 0 219: 81 10 0 0 10 Začela se je šahovska sezona v BvU*£ Z oktobrom se je spet začelo šahovsko Najprej Je z delom pričela *e%t na komisija, ki Je sestavila za tekmovanja. Sklenili bodo organizirali redne IT,e\»< brzoturnirje, razen tega bodo udeležili tudi ostalih ^ vanj. y. Zanimanje za šah pa se j.*^' povečalo, ko se je pričel 1^ nj9 ni turnir za prvenstvo ^jli Na njem' so v glavnem naSj(|jt^ mlajši igravci, vendar te1^ pjjj)i' temu niso bile nič manj 1 Jrfp ve, saj so prva tri mesta 0 ggi čala nastop v finalu «}eS 0 sj prvenstva. Po treh tednih ^jjf mesta razdelili takole — \ \$ 10, 2. Turk 9, 3. Krek 8.• (t* 7,5, 5.-«. Božič, Bjelanovic ^ • V sredo pa se je venstvo Kranja. Čeprav je nir kakovostno slabši kot ,v, utegne biti toliko bolj za j*; ker bodo partije enakovi«*" j# zen tega pa bodo skušal« of3]c igravci odvzeti vodeče P^ve'1' starejšim. Tako je že^ v, v^ kolu prišlo do presenečenj-^ ff rizirana Longer in Berči« ^fif gubila s škrabom ozirorna ^ pr; jem. Zanimivo je, da bi vem kolu morala sreča"^ra^. v^ij* prvak Bertoncelj in zmagovavec Bukovac, • -31»~ bila (na žalost gledavcev; y{ preložena. Z zmago enega^e gega b; bilo prvo mesto že oddano. fjdi* Rezultati prvega k°Iafirra,b f \ Berčič 1:0. Longer \* : Božič : Bjelanovic kov*c a. Krek prek.; partiji J*" stf °y Bertoncelj, Turk : KodeN^. loženi, Drev pa je b'1 v ^ V-