Štev. 137 TftST, v petek 19. maja iSii Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tati th Mdtljftb h KuaHcib U ik MMtelJUk sfc •. i|Btr«l Posamične itov. m piodaniio po S nv*. (« stol) v i •ohakarnah ▼ Trstu In okolici. Gorici. In^v, , Postojni, Seiasi, Nabrekni, St. Lae$i, Tolminu, Ajdov-Kini, Dornbergn itd. Zastarele Iter. po 5 nvf. (It stot^. OOLA8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRI ▼ ilisfcsrtl 1 kolone. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi m • mL mm. osmrtnic«, zahvale, poslanice, oalari denarnih uvodov pa ao st. mm. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 Trst 90 K, vseka nadaljna vreta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, aaj-nanj pa 40 itot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izkljn&no le upravi „Edinosti". — Plačljive In utoSIJivo « Trstu. ePINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politifoeg« dru^va »Fiiino«!* Primorske. FsIMji^/ as aelo loto K, pol lota II K, S mesece • K; na a»- fSkm kros dopoelaae naroAnino, M sprava ao odra. ■•HhlM oo W«alJ** usmjo ,jmsosnu rtu« t Bo eelo lete Kron M#, so pel leta Krtt l-eo. T* dopisi uj ee poMJjaio na aredniltvo lista. Nelranka- vana pisen ■ s« n sprsjesujo Is roksplel s« se vralsje Hassftaino, oglase ln raklassaag« jo potikati na apravo lista. UMDKMTVOi sMm OUrfis Sstattl 18 (Hars4sl Um) fsd^stsfi ia odgorerai vodnik iTUiN CWPĐT A. Lastalk koneoreg listo „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Edinost-vpisana sadraga s emsjsnim poroltvom v Trsta, aliaa OJ GHorgio Galatti itev. 1«. .« Peltae-hranllaUiH rabin IL S41C52. TELtPOfl 11 11-57. ■ga—aM Politično društvo „Edinost sklicuje volilne shode s tem-le dnevnim redom: Iteklamacijsko postopanje ia drzavnozborske volitve. In sicer: Za nedeljo 21. maja 1911 1) Ob 11. uri predpoldne v gostilno gosp. Avguština Pečar na Katinari. 2) Ob 4. uri popoldne v „Kons. društvo" v Lonjeru. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, Petro- da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj! " Nemški prestolonaslednik v gradu. PETROGRAD 18. Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica sta opoludne dospela semkaj in sta bila vsprejeta-z vojaškimi častmi. Premirje v Meksiki. MEKSIKA 18. Mirovni predlog pred-i vidja, da odstopi poleg predsednika Diaza i tudi podpredsednik Covral. Vlada predlaga ; takojšnje splošno premirje. Kongresu bo predložen političen amnestijski akt. Turčija. SOLUN 18. Stanje bivšega sultana Ab-dul Hamida se je zboljšalo. Iz Jemena. CARIGRAD 18. Veliki šerif, iz Meke poroča, da so se podvrgli vsi rodovi, bivajoči severno in vztočno od Konfude. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 18. Glasom brzojavke ska- ___ : derskega valija je prišlo predvčeraj pri Gu- -- sinju do spopada med četami in močnim ijntn inimc iiccTV ustaškim oddelkom. Vodja ustaše v je bil nK/Urin U Nt ulj i vie*- Ustaši so pobegnili in pustili na bo-UULUCIJ lUilL ULJU' jišču več mrtvih. Pri mrtvih so našli črno- Ogrski državni zbor. gorske puške. BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je nadalje-j SOLUN 18. Trije redifni batalijoni so iz vala specijelno debato o proračunu trgo-j Mitrovice odšli v Gusinje. Pri Gradini je vinskega ministerstva. prišlo do spopadov, ustaši so zašli v za- Srbski paviljon na turinski razstavi sedo in Pad,° je 12 mož. titoikt f?*VOr -n*u-i „ Dunaj 18. Minister za deželno brambo TURIN 18 Danes je bil v navzočnosti Georgi je sinoči odpotoval v Godollo. civilnih m vojaških oblastni, številnih do-, R. & Zbornjca P danes je^Trir paviljon TŠSSi g°St°V ^ Gnppija podpredsednikom! Baslinija pa taj-** nikom. Cesar v Godollo. I Sarajevo 18. Velika žaga akcijske GODOLLO 18. Cesar se je predpo- - družbe v Teslicu je pogorela. Skoda znaša ludne nekoliko časa izprehajal v parku. Nato : pol milijona. 200 delavcev je ostalo brez je vsprejel v svojem kabinetu ministra za dela. deželno brambo, ministerskega predsednika i Berolin 18. Pruska poslanska zbornica grofa Khuen-Hedervary-ja in hrvatskega je v drugem čitanju vsprejela zakonski načrt bana.............i o sežiganju mrličev. GODOLLO 18. Cesar se je popoludne j Liidingshausen 18. Pri Settenrade se v odprti kočiji peljal na izprehod. lzprehod je učitelj z učenci kopal v ribnjaku. Čeprav je trajal dve uri. so učitelja svarili, je vendar z učenci zašel -J- Gustav Mahler. na globoko mesto. Učitelj in sedem učencev DUNAJ 18. Bivši ravnatelj dvorne opere je utonilo Praga 18, Danes zjutraj so našli v neki hiši 52 let starega umirovljenega stotnika, Gvida Biber, njegovo 75 let staro mater in njegovo gospodinjo v njihovem stanovanju mrtve. Stotnik je ležal v po-; stelji, držeč v rokah razpelo, ženski sta skladatelj Gustav Mahler je po noči umrl. Neurje. PACA V 18. Danes zjutraj se je tukaj vtrgal oblak, padala je tudi toča. Povodenj je odnesla 12 mostov. Morali so poklicati na pomoč vojaštvo. Tudi nad Winterbergom v nasionjaču, mati črno, gospodinja se je vtrgal oblak. pa be]o oblečena. Kakor je bilo razvidno iz BRNO 18. O opustošenjih, ki so jih mrtvaškega lista štabnega zdravnika, ki je provzročili predvčerajšnji silni nalivi še po- 1 Iežal na mizi> je stotnik, ki je bil dlje časa, ročajo: V Stari Hrosenkavi se je 30 hiš 5olarjj včeraj p0pol. umrl, nakar sta si žen- deloma podrlo, deloma so v nevarnosti, da ski u faiosti radi njegove smrti, zastrupile z se podro. Ceste so popolnoma zasute in morfjjem pokrite z debelim kamenjem. Zasut je tudi vaški potok, ki teče po povsem drugi strugi. Nekega nemški govorečega tujca, bržkone turista, je odneslo vodovje in je izginil v valovih. Pogrešajo tudi enega vaščana. Poginilo je tudi mnogo živine. Pariz 18. Predsednik Fallieres je priredil danes na Čast danski kraljevski dvojici obed, na kateri so bili tudi povabljeni ministri Cruppi, Delcasse in Pichon. Szatmar-Nemety 18. Tovarna vžigalic in skladišče szatmarske trgovske družbe go- Ponesrečena zrakoplovca. |rjta 0d poludne. Vsled velike vročine se ni REIMS 18. Zrakoplovec Pierremarie se možno približati ognju in ga omejiti, je danes z aeroplanom dvignil v zrak s po-! 1B ročnikom v disponibiliteti Dupuy. Vsled Clnnnnpfjnj nji njcih Cftjn jh sunka vetra se je aparat prevrnil, pri čemer ;ttOIUfDlla\lllfl IIQ 1100111 OUUIIIJUlli se je vnel bencin in je aparat zgorel. Du- j Včerajšnji „Indipendente" napada itali-puy je ogorel, stanje Pierremarija je brez- janske odvetnike, ker ne zahtevajo tolmača upno. na razpravah, kjer obtoženec ali kaka priča ne razume italijanski in so — obtožena in priče namreč — torej — po „Indi-pendentu* — prisiljeni, da govore slovenski. Dogaja se, tako pravi „Indipendente", da je tu pa tam voditelj razprave po nesreči Slovan, ali pa popolnoma zmožen onega jezika. Da prihrani čas, ali pa iz druzega manje opravičljivega razloga stavlja vprašanja v slovenskem jeziku, ter prevaja — v slučaju, da to zahteva branitelj, ali kdo drugi — sumarično, a zelo sumarično ono, kar je povedala zaslišana oseba. Tako se dogaja vselej, kar ne bi se smelo dogajati nikdar, to je, da bi se na naši sodniji vršila kaka razprava v slovenskem jeziku, to je v jeziku, katerega večina prebivalstva ne pozna in ki ni bil nikdar sodni jezik. Sicer se razprave nekoliko podaljšajo, ali odpraviti treba dvojezičnost in v interesu justice je, da se žrtvuje ono malo časa, ki bi se ga izgubilo s tolmačem. Tako „Indipendente". Bilo bi Sisifovo delo, ako bi se prepirali z „Indipendentom" o jezikovnih pravicah in sodnem jeziku in nam se zdi, da gori navedene lamentacije glasila naših ne-odrešencev ostavijo slej ko prej isto vreme tudi na naši sodniji. Vendar nam je dal „Indipendente" povoda, da spregovorimo par besed o jezikovnih razmerah na naših sodnijah. Priznavamo, da je na naših sodnijah že prodrlo načelo popolne enakopravnosti. Da pa tega načela še ni bilo možno uveljaviti na vsej črti, pa sta kriva pred vsem jezikovna nesposobnost in narodni fanatizem večine italijanskih sodnih uradnikov. Poleg vsega tega je pa v zadnjem času opažati italijanizacijsko tendenco višje deželne sod-nije. Personalni referent R i n a I d i n i bi kar najraje utopil vse slovenske uradnike v žlici vode in ko bi Šlo po njegovem, bi bila slovenščina sploh izgnana iz sodnih dvoran. Dobili smo proti temu gospodu že mnogo pritožb, ki pridejo vse na vrsto o pravem času in na primernem mestu. Za danes bi le svetovali gospodu predsedniku višje deželne sodnije, naj nikar ne dopušča temu g. Rinaldiniju svobodne roke na višji deželni sodniji. G. Rinaldiniju pa bodi povedano, da je že njegov oče zapustil dovolj žalosten spomin med našim narodom in bi torej bila dolžnost sinu, da bi gledal na to, da popravi, kar je oče zakrivil na škodo našega naroda. Da se povrnemo k razpravnemu jeziku ! Pri jezikovnih razmerah, ki vladajo v Trstu, je pač težko določiti normo, ki bi bila veljavna za vse slučaje. A znano je, da stojimo mi na stališču popolne enakopravnosti slovenščine in italijanščine; temu primerno mora biti tudi vsak sodnik popolnoma vešč obeh teh deželnih jezikov. Sodnik, ki ne pozna slovenskega jezika, pa sploh ni kvalificiran za službovanje pri tržaški sodniji. Na italijanskih odvetnikih pa je, da se nauče slovenskega jezika, da bodo razumeli priče in obtožence. Ker isto, kar velja glede sodnikov, velja tudi glede odvetnikov. Odvetnik, ki ne pozna slovenskega jezika, ne bo mogel nikdar vspešno zastopati interesov svojih klijentov. Dajte nam sodnike, ki bodo razumeli naš jezik. A italijanski odvetniki naj se nauče slovenski, pa bo jezikovno vprašanje na naši sodniji rešeno brez sodnih tolmačev. To bi veljalo glede okrajne sodnije. Isto velja seveda v enotni in še PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. In trenotek je kralj pomolčal, počasi vstal, pristopil k visokemu oknu, od koder je bil na Prago najkrasnejši razgled, dal Domešu znamenje, naj se približa k njemu, i pogledal mu trdno, strogo v oči in dejal: j „Pridobiti si moreš mojo najvišjo na-klonjenost in darežljivost, če poizveš še danes, kdo da je bila na današnji slavnosti, v samostanski cerkvi na Slovanih ona... ne vem, ali deklica, ali gospa..." „Gospa, to je gospa, Tvoja kraljevska Milost!" je vspešno pretrgal Domeš kraljev, nekoliko se obotavljajoči govor, in njegove bledozelene oči so zaiskrile, kakor bi se bila izpolnila njegova najgorečnejŠa želja. „Mari veš, o kom govorim ?" je vsklik- ' uil kralj in ga prijel za roko. „O oni krasni dami, ki je stala doli v cerkvi na stopnicah stranskega altarja lu Je dejal Domeš z rastočo vnemo. „Da, o njej, o njej," je pritrjeval kralj | v velikem razburjenju. „Imela je bisere v črnih laseh," je hitel Domeš z nadaljnjim opisovanjem. „Da, da," kralj mu je že stresal obe roki. „Bledorožnato svilnato obleko, čipkast pajčolan, pripet s zlato iglo..." „Govori že rajše, da-li jo poznaš," je silil vanj kralj. „Globoko izstrižen jopič..." „Ne napenjaj daije moje nestrpnosti!" ga je potegnil kralj s seboj od okna. „Govori, kedo je ona gospa!..." „Meščanka!" se je oglasil Domeš, kakor bi v trdnem pritisku kraljeve roke ne mogel več spraviti iz sebe. „Dobro !" je vskliknil kralj, „bolje, nego kaka gospa iz kraljeve palače, ali pa pro-vincialnega gradu... Kaj več? Govori!" „Vdova J" je zopet spregovoril Domeš, in je motrečim pogledom opazoval rastoče razburjenje kraljevo. „Še bolje!" se je vzradostil ta poslednji. „Brez otrok!" je zopet poklonil ko-mornik kakor kapljo iz zaloge svojih vednosti. „Imenitno !" se je radovai vladar. „Samo če se vendar-le ne motiš ? DomeŠ, Domeš, kako si mogel takoj pogoditi, za koga vprašujem ?" In poljski vladar, zmagovalec v par vojnah z nepodajnimi sosedi ob Dolenji večji meri glede deželne sodnije, v katere obsežju imajo Slovenci in Hrvatje ogromno večino. Na v zadnji vrsti pa velja to glede porotne sodnije. Da ne moremo priti do slovenske porote v Trstu, je kriva pred vsem sesiava porotnih klopi. Isto, kar zahtevamo glede sodnikov po poklicu, moramo zahtevati seveda tudi glede ljudskih sodnikov. Kdor ne pozna slovenskega, oziroma hrvatskega jezika, sploh ni sposoben za vsprejem v imenik porotnikov. V tem smislu začnemo neizprosen boj, uverjeni, da moramo ko-nečno zmagati, ker je zakon na na naši strani! _ Dnevne novice. Predsankcija brambnega zakonskega načrta. Iz Budimpešte poročajo, da je cesar včeraj dal predsankcijo zakonskemu načrtu o novem brambnem zakonu. Grof Forgach je odšel. Iz Belega-grada poročajo dne 16 maja: Avstroogrski odposlanec grof Forgach se je danes popoludne podal na svoje novo mesto v Draždane. Na kolodvoru so se poslovili od poslanika minister za unanje stvari, ves diplomatični zbor In členi avstroogrske kolonije. Ernst Haeckel ponesrečil. — Znani profesor in biolog Ernst Haeckel se je te dni ponesrečil. Padel je po stopnicah v svojem stanovanju in si zlomil levi sklep. Moral je v posteljo in trajalo bo več mesecev predno ozdravi. Prof. Haeckel je 77 let star. Vmorjeni poslanec Achim je bil eden najdelavnejših voditeljev madjarskih kmetov, ki so naravnost brezobzirno izkoriščani in izžemani od ogrskih židovskih magnatov. Tem ljudem je bil poslanec Achim od nekdaj trn očesu in na vse načine so gledali, kako bi se ga iznebili. Segli so po naj-ostudnejšem sredstvu, po političnem umoru. Madjarski oligarhi so s tem pokazali vso svoio moralno propalost. Pokazali so, da mora biti njihovo stališče zelo trhlo, ako segajo po takih sredstvih, da se iznebijo svojih političnih nasprotnikov. Njihovi listi vrhutega še blatijo spomin ubogega Achima in malodane poveličujejo morilca. Ako pomislimo, da spadata ta poslednji in njegov brat-sokrivec k takozvani boljši družbi, si lahko predstavljamo kvaliteto te družbe. Morilec Andrej Zselinski je odvokaturski kandidat, a brat njegov je zdravnik. Povod umoru je bil ta, da je pok. Achim v nekem listu odgovarjal na napade, ki jih je na-perjal proti njemu morilčev oče, dr. A. Zselinski. Ta zločin iz vrst madjarske oligarhije mora slednjič vzbuditi ogrske demokratične sloje na neizprosen boj proti madjarski korupciji, dokler ne bo ta strta v prah. Radovedni smo tudi, kako bo v tem slučaju postopala slavna madjarska justica, ki se navadno postavlja na stran zatiralcev. Morilca sta seveda aretovana, a izključeno ni, da bosta še oproščena. Riccioti Garibaldi pod obtožbo. — Kakor poroča „Berliner Tagblatt" je drž. pravdništvo uložilo proti Riccoliju Garibaldiju obtožbo radi njegove agitacije v Albaniji, ki da je nevarna za državo. Bolgarska posojilo 5 milijonov. Iz Sofije: Finačno min. je v stvari 5-milijon-skega posojila v pojašnjenje stvari priobčilo Vi sli in na Zgornjem Dnjepru, strah doma- čim razbojniškim plemičem, se je tresel v mrzličnem napetju pred svojim slugo, kakor bi iz njegovih ust pričakoval svojo obsodbo ali rešitev. „Tvoja kraljevska Milost naj mi pusti takoj tu na mestu izbosti oči, ako ne poznam najkrasnejše žene vse Prage! Bil sem v slavnostnem sprevodu, videl sem mnogo, jako mnogo krasnih deklic in gospa, toda tako krasne, kakor je gospa Kristina Roky-čanska, nisem videl nobene... Stal sem v slovanski cerkvi na drugi strani ravno nasproti njej..." je nadaljeval složnim glasom, „in dobro sem opazil, kako Tvoja Milost z razkošjem opazuje gospo Kristino." „Ali jo morda poznaš še iz nje dekliških let?" je izpraševal kralj nekoliko dvomljivo, „ali si šele danes izvedel, kako se imenuje ?" „Bilo je pravkar par dni po njeni poroki s tukajšnjim meščanom Mikolašom Rokyčanskim, jako bogatim, toda bolehnim in skoro štirideset let starejšim možem, nego je bila ona sama, ko sem tedaj v spremstvu Tvoje kraljevske Milosti zapustil Prago. Govorilo se je tedaj tukaj mnogo o njeni krasoti, a tudi o njenih stikih z nekaterimi plemiči in vitezi..." „Omogoči, da se snidem ž njo!" mu je pretrgal kralj besedo strogim glasom, ki ga je spremljal zapovedujočim ognjevitim pogledom. „Težko nalogo mi nalaga Tvoja kraljevska Milost," je odgovoril — kakor bi bil presenečen vsled ukaza — Domeš boječim tresočim se glasom. „Tvoj obstanek v moji službi je odvisen od izvedenja te moje volje!" je nastopil proti njemu kralj. „Ne štedi denarja, tu vzemi seboj," in vrgel mu je v roke usnjen mošnjiček, v katerem je zazvenelo ilato. „Toda jutri že moram govoriti z gospo Kristino... Če posreduješ še danes, izberi si katerikoli grad v Mazovskem, tvoj bo!" „Tvoja kraljevska Milost!" je vskliknil Domeš, klanjajoč se s svojim mastnim vratom do tal, „prosim Te, pomisli, samo, tako kratek čas, to je nemožno! Črez par dni upam... potrudim se... da, mislim, da se mi posreči..." „Moje povelje poznaš 1" se je raztogo-til nanj kralj. „Čez dva dni odpotujemo iz Prage. Do tega časa mora gospa Kristina Rokyčanska sloneti v mojem naročju!" In strogo je namignil svojemu zaupniku na vrata in dodal: „Ne rabim tvojih služb niti danes nitj jutri. Imaš ves čas za to, da mi pridobiš pristop k gospej Kristini. Ko boš imel za-me poročilo, pridi... popreje ne!" (Pride še.) Stran II. „EDINOST" it. 137. noto, v kateri pravi, da je angleška finančna skupina, ki bi imela posojilo izvesti, že večkrat prosila, naj se jej podaljša rok za uplačanje svote, in da ni skupina do zadnjega dovoljenega jej roka, t. j. do 15. maja t. I., uplačala zneska. Zato je pogodba sklenjena s skupino razveljavljena in so pretrgane vsi nadaljni odnošaji s skupino. Računi portugalske kraljevske rodbine. Iz Lizbone: Komisija državne blagajne, ki je imela pregledati račune bivše portugalske kraljevske rodbine, je ugotovila, da je pokojni kralj Karol prejel v ime predujma za svojo civilno listo 745.000 funtov Štnrlingov (18 6 mil. kron), od katerih je povrnil 333.000 funtov šterl. — Kra-ljica-vdova Marija Pija je prejela tudi v ime predujma 400.000 funtov šterl. (10 mil. kron), povrnila je pa od tega samo 170.000 funtov šterl. Ta preiskava je pokazala povsem druge rezultata nego ona. ki so jo vodili za časa diktatorja Joao Franca. Listi živahno komentirajo to poročilo. Volilne sekcije. (Glej „Edinost" od dne 17. t. m.) II. okraj. /. sekcija (volišče v šoli ulica Nuova; glavna sekcija.) Ulica S. Antonio, ulica Vincenzo Bellini, trg Borsa št. 12, 13, 14, 15 in 16, ul. Cam-panile, ulica Canale piccolo štev. 2 in 4, ulica Carciotti, ul. Cassa di Risparmio, ulica S. Caterina, Corso parne številke, Ponte del-la Fabra štev. 2, prosta luka in valolom, trg S. Giovanni, ulica S. Giovanni, trg Goldoni štev. 7, 8, 9, 10, 11, in 12, ul. S. Lazzaro, ul. Macchiavelli, ulica S. Nicolo, trg Nuova, ulica Nuova, trg Ponterosso, ulica Ponteros-so, ulica G. Rossini, ulica S. Spiridione, trg Tommaseo Št. 4. Število volilcev 1260. II. sekcija (volišče v občinski gimnazij.) Ulica S. Anastasio, ulica Carradori, ul. Carducci štev. 1—30, trg Caserma, ulica Ca-serma, ulica B. Cellini, tržič Chiesa evange-lica, ulica Geppa, ulica Ghega, ul. G. Galatti, ulica Ginnasio, ulica Gioia, ul. Lavatoio, ul. Mercadante, ulica Molin Piccolo, ul. Pauliana, ulica delle Poste, trg delle Poste, trg in ul. Stazione, ulica Squero nuovo, ul. Tivarnella, ulica Torre bianca, ul. Valdirivo, ul. Vienna, ul. Zonta. Število volilcev 1335. III. sekcija (volišče v Šoli ulica Rug-gero Mana). Campo Belvedere, scala Belvedere, ul. Boccaccio, ul. Stella, ul. S. Teresa, ulica Tor S. Piero. Število volilcev 1342. IV. sekcija (sedež: ljudsko prenočišče v ul. G. Gozzi). Ulica L. Ariosto, ulica Cisternone, ulica Ermacora, zagata S. Fortunato, ulica Gasp. Gozzi, Greta (vas in šalita), ulica G. Leopardi, ulica Montorsino (mestne Številke), ul. Roiano mestne številke, ulica Saltuari, ulica T. Tasso. Število volilcev: 1429. V. Sekcija. — (Volišče: Dvorana Di Acquino v ul. S. Francesco 2). Ulica Carpison, ul. Commerciale, ulica Coroneo, trg Foraggi, trg in ulica Francesco di Assisi, ul. R. Manna, trg Scorcola, ul. F. Severo (mestne številke), ulica Rittmayer, zagata Romagna, ul. Ronco. Število volilcev: 1342. VI. Sekcija. (Sedež: Paviljon ljudskega vrta). V tej sekciji voli Škorklja. Število volilcev: 1270. VIL Sekcija. (Volišče v šoli v ulici Giotto). Ulica Cologna (mestne številke), ulica Cunicolo, ulica Crociera, ulica Donizetti, ul. Fontana, ul. Galilei, ul. Galvani, ul. Kandler, ulica Molino grande, ulica Nobile, ulica Pa-Iestrina, ulica Pilone, ulica Scoglio (mestne številke), ulica Stadion, ulica Stoppani, ulica Torricelli, ulica Leonardo da Vinci, ulica Volta.. Število volilcev: 1361. PODLISTEK. Ajdovsko-uipauska podružnica „Slou. Plan. Drnstua" si je že pred leti postavila nalogo, delati na to, da bi se obrnilo pozornost tujcev, posebno planincev in prijateljev svobodne narave, na krasni gorski kotiček, na divje-romantični izvir Hublja, ta pravi biser vipavske doline in tudi bližnjih gora, kateri je bil pa do sedaj vsaj deloma skoraj nedostopen. Ta lepa dolinica z lepimi slapovi in razvalinami ter starimi zapuščinami izumrle industrije ob zgornjem divjem toku Hubljenem, je dobro znana mnogim planincem, ^ posebno pa tudi raznim komisijam in inženerjem za različne nameravane vodovode. Toda večini teh resničnih in neresničnih prijateljev narave in lepega Hublja ostala je prikrita najlepša točka te doline, namreč takozvana „Luknja", ki zija široko gori v visoki steni nad izvirom, iz katere vro v deževnih vremenih ogromne množine vode, ki VIII. Sekcijah (Volišče : atrij gledališča Rossetti). Ulica Bachi od št. 1 — 15, ter št. 17, 19 in 21 ; ulica Bonomo (mestne številke), zagata S. Cillino, ulica S. Cillino (mestne številke), ulica Gatteri od št. 1—12, ter št. 14, 16 in 18 ; ulica Giotto, ulica Giulia, ulica Ireneo della Croce, ulica Margherita (mestne številke), ulica Paduina od št. 1—7, ter 9, 11, 13, 15; ulica E. S. Piccolomini izvzemši št. 11, 13 in 15; ulica Pindemonte (mestne parne številke), ulica Rapicio, ulica Ricci, ulica Rossetti Št. 1—9, ter 11, 13, 15, 17 in 19; ul. Scussa, ul. Zovenzoni. Število volilcev: 1379. IX. Sekcija. (Dvorana Tersicore, ulica Chiozza). Ulica Acque št. 1 do 14, 16, 18, 20; ulica Acquedotto izvzeti št. 41 in 43, Por-tici di Chiozza, ulica Chiozza od št. 1—46, ter št. 48, 50, 52, 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74 in 76 ; ulica Farneto parne štv. od 2 do 48, ulica Gelsi št. od 1—14 ter 16, Largo S. Santorio št. 4 in 5, ulica Toro št. 1 do 10 ter št. 12, 14 in 16; ulica S. Zaccaria Število volilcev: 1352. Domače vestL Podelitev naslova. Cesar je podelil naslov vladnega svetnika ravnatelju ženskega učiteljišča v Gorici, šolskemu svetniku Štefanu Križ niču, povodom njegovega umirovljenja. Volilne pisarne političnega društva „Edinost" za V. okraj (okolica) so napro-Šene, da prinesejo čim prej mogoče že nabrane reklamacije v centralo političnega društva (Narodni dom, Piazza della Caserma). To je posebno potrebno radi potrdila o bivanju, za katero je treba včasih daljših poizvedovanj. Naj se torej ne čaka do zadnjega dneva. Politično društvo „Edinost". „Gorica" trdi v svojem poročilu o shodu na Cesti o dr. Gregorinu, da je „fino namazan gospod", „pristna slika moža velikega mesta", ter izvaja nadalje, da mu niso mari kmečke potrebe ter da jih ne pozna. Drugega posebnega stvarnega ne ve povedati proti dr. Gregorinovemu govoru na Cesti. Pomaga si torej s takimi slabimi dov-tipi. Dr. Gregorin bi bil torej po „Goričinem" mnenju dober kandidat, če bi se bil predstavil volilcem z nepočesano^ glavo in umazano in raztrgano obleko!! Šment je le, da se tudi „Goričin" kandidat oblači po mestno in se tudi češe ^vsak dan, ter da so korifeje S. L. S., Fon, Šuklje, Šusteršič, Povše, posebno pa duhovnik Korošec, kateri poslednji natorično mnogo drži na lepo vnanjost, ravno tako po mestno opravljajo kakor dr. Gregorin, ne da bi jim „Gorica" radi tega odrekala zmožnosti za zastopanje kmečkih koristi. Da pa dr. Gregorin pozna kmečke potrebe in razmere najmanje toliko kolikor njegov protikandidat dr. Stepančič, to vedo najbolje tisti kraški in ajdovski volilci, ki so mu ponudili kandidaturo. Oni vedo, da je dr. Gregorin rojen na deželi, da je bil že s 24. letom občinski svetovalec in podžupan kmečke občine sežanske, da je bil v Sežani 7 let kakor koncipijent in 1 leto kakor odvetnik v neprestanih stikih s kmečkim prebivalstvom, da je istotako kakor odvetnik v Trstu bil v stikih s kraškim, istrskim in tržaškim kmetskim prebivalstvom, da je bil skozi dve zasedanji mestni in deželni poslanec kmečke tržaške okolice, da je kakor tak zastopal kmečke interese, ter da je tudi danes zastopnik kmečkih občin kraških, ki so mu poverile mandat, dobro poznavajoč njegovo zmožnost in pošteno voljo za zastopanje kmečkih koristi. Ta „fino namazani gospod", ki deluje v javnem življenju že 27 let, menda vendar pozna kmečke potrebe vsaj toliko kakor njegov protikandidat, dr. Stepančič, ki je komaj včeraj stopil v javno življenje ter začel svojo politično karijero takoj z — mastno službo. Nočemo pa primerjati narodne odločnosti dr. Gregorina, ki je občeznana, z ono dr. Stepančiča, ki se kakor bivši sodnik v tvorijo velikanski krasni slap, ki je viden daleč po vipavski dolini. Ta votlina se razteza neznano kako daleč v gorovje in jo je dosedaj v notranjem delu obiskalo le malo domačinov, ki so dobili različna podzemska jezerca in vodne toke, prihajajoče na svetlo kakor Hubljevi izviri, — ta votlina je uredna obiska tudi že v zunanjem svojem delu, kar pa je bilo do sedaj vsled težke dostopnosti po strmi steni omogočeno le malokaterim. Ob deževnem vremenu pa je bilo sploh ne-možno priti do nje. Sedaj pa je ajdovsko-vipavska podružnica S. P. D. te težkoče odpravila s tem, da je z velikimi žrtvami zgradila vsakemu dostopno lepo stezo, ki vodi naravnost v „Luknjo". Steza je izpeljana od starega mosta pod izvirom ob desnem bregu Hubljevem do pod stene, od koder se vspenja v mnogih serpentinah, deloma po stopnicah, do visoko nad steno lepo prirejenega in ograjenega razgledišča na strmem grebenu. Od te točke, kjer je postavljena tudi miza in par klopi, je najlepši razgled na globoko spodaj šumeče izvire in sploh po vsem divjem toku Hubljevem ter daleč po širni srednji vipavski dolini. Od razgledišča prekorača steza po Buzetu ni niti upal vpisati v tamošnjo čitalnico, česar se niso bali drugi bolj odvisni uradniki! Ne izticamo radi tacih stvari, ali, ko se tako izzivlja z osebnimi napadi, naj se od nas ne zahteva, da bi ne vračali z enako mero. Za 2. in 3. mestni okraj je volilcem na razpolaganje imenik v gostilni pri Birsi, ulica Gatteri. Tam se oglasi tudi tekom dneva uradnik pol. društva za vsprejem reklamacij. Rojaki! Znano vam je, kje so volilni imeniki na razpolago, a zakaj še odlašate nekateri? In kdor se je že prepričal, da je vpisan, povrne naj se, da pogleda še za kakega mlačnega in zamudnega tovariša in znanca; morda iztakne kako nepravilnost in kak pogrešek v naslovu ali načinu vpisa, morda ve za kakega tujega podanika ali druzega neopravičenca! V nekaterih naših uradih narašča delo še vedno in to je dokaz, da je zmirom večje število onih, ki morajo še reklamirati svojo državljansko pravico. In čas hiti, skoro bo vse zaključeno in s tem tudi za marsikogar vse zamujeno. Mnogo pozivnic je razposlala te dni naša reklamacijska centrala raznim rekla-mantom in drugim, ki se niso še potrudili do volilnega imenika. Ali, žal, dober del tacih dopisnic je vrnila pošta nedostavljene radi netočnih naslovov, prav tako, kakor to stori tudi prepogostoma redarstvena oblast glede potrdila o enoletnem bivanju v tej občini. Vsled tega se nekam kopičijo zaostajajoče reklamacije in bati se je, da mnogo istih popolnoma upravičenih ne bode možno oddati, ker niso vse priloge popolnoma v redu. In navadno so one pomanjkljivosti uprav malenkostne pomote, ki bi se dale takoj popraviti, ako bi se dotični potrudili v centralo, kjer se izbirajo vsi re-klamacijski spisi. Socijalno-demokratičen sestanek v Barkovljah. V ponedeljek dne 15. t. m. je priredila socijalno-demokratična stranka nekak shod, ali bolje rečeno: zaupen sestanek v gostilni „Miramar" ob rivijeri v Barkovljah. Navzočih je bilo kakih 20 oseb. Nekaj jih je bilo med temi tudi naših zavednih barkovljanskih volilcev, ki so došli iz radovednosti, ostali so bili večinoma nedorasli mladeniči. Shodu je predsedoval zidar Karlo Starec, ki pa o socijalni misli in programu ima toliko pojma kakor kako novorojeno dete. Pri predsedniški mizi je sedelo par barkovljanskih „socijalistov". A med njimi je sedel veljak slovenskih socijalistov g. Regent. Zastonj je mož pričakoval množice zidarjev-socijalistov in moral je govoriti le onim mladeničem. Mi le obžalujemo, da ni prišlo več volilcev, da bi bili sami slišali in videli. Socijalne demokrate prosimo, da bi glasno naznanjali svoje sestanke, da se jih bo moglo udeleževati ljudstvo. Specijalno g. Regenta pa bi prosili, da bi v prihodnje jasno in stvarno razložil razmerje med strokovno v ali stanovsko in politično organizacijo. Če ne stori tega on, pa storimo mi! Volilci IV. mestnega okraja. V soboto, dne 20. t. m., sklicuje volilni odbor IV. volilnega okraja za 8. uro zvečer volilen shod v gostilni „New-York" v ulici Gian Rinaldo Carli št. 10 pri Sv. Andreju. Na dnevnem redu je: Zadnji dnevi reklamacij-ske dobe in državnozborske volitve. * Predstavil se bo svojim volilcem kandidat IV. mestnega okraja, g. Ivan Škerjanc. Rojaki! Pripeljite s seboj na shod vse manj zavedne volilce, da slišijo iz ust svojega kandidata, kako naj nastopajo pri sedanjih volitvah. Skoro 1000 je onih volilcev katerih bi se rad iznebil magistrat v 4. okraju. V ta namen izločil je iz okraja Sv. Vida sledeče ulice : Calvola, Carpaccio, Manunzio, Meucci, del LIoyd, Segantini, Schiapareli, Rompa, Romanin Navali izvzemši Štev. 1 in 3, Be-senghi razven štev. 1, 2, 3, dalje v Via in Vicolo S. Vito vse hiše na levo stran, ako gremo navzdol, Via San Marco lihe (neparne) številke od 27 do 43, ter 42 in 44, Via Montecucco vse lihe številke hiš in Viale Tartini — to je preko ene stotine mostu suho hudournikovo strugo, od koder vodi na to skoraj vodoravno ob strmem položju v vrtoglavi visočini nad izvirom in „Luknjo", na kar se spušča v ostrih serpentinah po lepo izpeljanih, deloma v skalo vsekanih stopnicah dali proti „Luknji", v katero se prihaja od vshodne strani. Steza je na nevarnejših mestih dobro zavarovana z žično ograjo in je dostopna o vsakem vremenu. Slavnostna otvoritev te steze bo dne 25. t. m. popoludne ob 3. uri. Ob tej priliki priredi zgoraj imenovana podružnica S. P. D. ob izviru Hublja planinsko zabavo. Preskrbljeno bo z dobro pijačo in mrzlimi jedili, pekli se bodo pa tudi, po hrvaškem načinu, jančki in kozlički. Na predvečer zažgo nad izvirom kres in bo zunanji del „Luknje" razsvetljen z bengaličnimi ognji. — Čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za napravo steze. Ob tej priliki vabimo prijatelje planinstva in narave, aa se vdeležijo te otvoritve in s tem pomorejo k lepšemu vspehu zabave. Tržaški planinci, ki bi nameravali udeležiti se te prireditve, združijo lahko s tem jutranji izlet na Kucelj-Čaven preko Dola na Otlice, od koder vodi steza naravnost k izviru Hublja. V Trstu, dne 19. maja 1911. hišnih številk, v katerih bivajo seveda skoro izključno delavci. Po takem bi ostalo ▼ 4. voliinem okraju le okolu 4000 volilcev, za katere, bi laška vladajoča stranka hotela imeti svojega zastopnika v dunajskem parlamentu a dvojno število volilcev iz Sveto-jakobskega in staro mestnega okraja — okolu 10.000 volilcev bi imelo tudi le enega poslanca. Gospoda si zna pač mojsterski deliti pečenko. Slovenska trobojnica na kraljevi palači v Turinu. Za časa bivanja slovenskih Sokolov na mednarodni telovadni tekmi v Turinu je ravno s sredine kraljeve palače plapolala velika slovenska trobojnica. Sploh je bilo v Turinu mej drugimi opažati zelo veliko slovenskih zastav, kar je naprav-ljalo na slovenske Sokole najboljši utis. V Trstu in Primorju sploh, kjer smo doma in kjer je naša domača zemlja, tu je naša trobojnica — vsaj v očeh raznih čifut-skih urednikov — provokacija Italijanov, tam doli v srcu Italije, v Turinu, pa res pravi Italijani razobešajo lepo našo trikoloro na najčastnejše mesto. Seveda imamo tam doli opraviti s pravimi Italijani, tu pa z hujskajočimi Čifuti, razdivjano in nahujskano italijansko mularijo in našimi odpadniki, kateri poslednji so še najstrupenejši proti lastni krvi in svojemu lastnemu narodu!! Probujenje v Banah. Pišejo nam od tam: Minolo je leto dnij, ko je bilo čitati v časopisih, da v naši skromni vasici nameravamo ustanoviti pevsko društvo. Ali — žalibog — v minolem letu je bilo nasprotnikov proti tej dobri nameri. In glejte, sedaj, ko se je narava ogrnila se svojim zelenjem in snežnobelim cvetjem in žvrgole veselo ptički, vzbudil je mesec maj tu pri nas k življenju pevsko društvo — »Gaj". Zasluga na tem gre v prvi vrsti požrtvovalnemu in vspodbujajočemu mladeniču Milko-viču. Vstrajno je dramil in vspodbujal speče vaŠčane, dokler se niso odzvali njegovim pozivom. Kmalu bomo videli prvi nastop novega člena v pevski organizaciji naše okolice, ki ga gotovo vsa bratska društva radostno pozdravijo. Pokazati hočemo, da ne spimo več. In ravno sedaj, ko se bliža dan 13. junija, dan velikega boja, ko naj tržaško Slovenstvo izvojuje veliko narodno-politično zmago, hočemo nastopiti tudi mi kakor narodno-kulturni zmagovalci. Več vaščanov. „Zimsko solnce" pri sv. Ivanu. — V nedeljo dne 21. t. m. prirede člani slovenskega gledališča v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu to prekrasno patriotično igro istrskega rodoljuba Viktorja Cara Emina. Ni je igre, ki bi bila tako sedanjemu času primerna, kakor pretresljiva rodoljubna drama „Zimsko solnce". Čisti prihodek predstave je določen v dobrodelen namen. * * * Danes zvečer skušnja za „Zimsko solnce" v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Književni proglas „Matice Slovenske". Leta 1912. izdasta „Matica Slovenska" in „Matica Hrvatska" skupno slovensko knjigo. V smislu medsebojnega dogovora nagradita obe originalni slovenski spis, oziroma spise, ki izidejo v tej publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov; t. j. „Matica Slovenska* plača za polo svoj običajni honorar", a „Matica Hrvatska" doda še dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. Želeti je, da bi v tej publikaciji mogli izdati kaj zares dobrega. Odborova seja „Matice Slvvenske" dne 15. maja. — Matica je bila zastopana na skupščini „Matice Hrv.", na akademiji Pis. Podpornega društva, pri pogrebu Groharjevem. — Prof. Pleteršniku je izročila častno diplomo. — V svrho nabiranja kraje-pisnega gradiva je prof. Pleteršnik ekscer-piral uradne mape finančne direkcije. Prve poizkusne liste „Slov. zemljevida" dobimo v par tednih. — Gradivo za tehniški slovar se dalje ureja v okvirju poedinih Črk. — Literarni abecedar za Jugoslov. Enciklopedijo je natisnjen, realistični pojde kmalu v tisek; slov. načrt za pravo bo skoro sestavljen; načrt za glasbo je poslan v Zagreb. Letošnje gospodarsko stanje Matice je sedaj približno tako, kakor je bilo lani ob tem času; plačalo je dosle članarino le okroglo 900 članov. — Za načelnika Knjižnega odseka je izvoljen društveni predsednik. Odklonili so se prevodi nekaterih Shakespear-jevih dram. Drama „Trdi koraki" se da v nadaljno recenzijo. Določena je v detajlih vsebina publikacij za 1911. Z letošnjim snopičem „Nar. pesmi", ki bo obsegal kakih 16 tiskovnih pol, se konča III. zvezek tega dela; na to pridejo „Dodatki" (varijante), kakih 20 tiskanih pol, nadalje ponarodovele pesmi, 15—20 pol ter obširni indeksi. Za pesnimi pridejo „Pravljice", ki jih utegne biti 70 tiskanih pol. — V Zabavno knjižnico se sprejmejo tudi krajši dobri spisi. Sprejet je bil nadalje predlog: Ako Matica na častne nagrade ne prejme konkurenčnih spisov, sme, ko so že izšle publikacije dotičnega leta, nagraditi katerikoli spis, ki je absolutno dober in relativno najboljši. — V „Spominih in jubilejih" izide tudi spis dr, Potočnika o f Apihu. Na znanje je bil® vzeto poročilo načelništva o obetanih bele-trističnih in znanstvenih spisih (Meško,, dr. Lenard, dr. Žigon, prof. Štrekelj). — „Sta- V Trstu, dne 19. maja 1911. »EDINOSTc št. 137. Stran m. jerska" kakor nadalnji del „Slovenske zemlje" se preloži za eno leto, ker hoče gosp. pisatelj izrabiti zlasti še statistične rezultate zadnjega ljudskega štetja itd. Izdanje „Umetniškega Kola" se za sedaj opusti iz finančnih razlogov in pa, ker nekateri umetniki baje sami niso zavzeti za tako publikacijo „Matice Slov." Ali ste se že prepričali, če ste vpisani v imeniku volilcev? Če to še niste storili, storite to takoj! Ne odlašajte niti en dan več! Ženske in moderni klobuki. Prejeli smo: Ker mi sredstva ne dopuščajo, da bi hodil v gledališča, kjer dame odlagajo moderne „piramide", zahajam v kinematograf. Često se mi dogaja pri tem, da prihajam za dame, kjer moram vso predstavo stezati glavo, če hočem, da se mi tu pa tam po-sreča, da poleg ogromnih damskih klobukov vidim tudi posamezne dele predstave. Kinematograf Edison pohaja ogromno število raznovrstnih imovitejih slojev. Ker sem bil v II. razredu oviran po modernih ženskih „piramidah", sem šel v prvi razred — misleč, da bo tam bolje. Nič ni pomagalo ! Hrib ob hribu štrle tudi tu ogromna pokrivala modernih gospa! Dogodilo pa se mi je večkrat, da so gospe same prišle v pozicijo, da niso videle na platno in so morale menjavati pozicijo. Da bi pa odložile svoje piramide — oh, tega pa ne! 4% ogrska kronska renta. Jadranska banka v Trstu izplačuje pri svojih blagajnah kupone 4%'ne ogrske kronske rente, ki do-spevajo 1. junija t. I., že od 20. t. m. brez vsakega odbitka._ Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob 8. uri so domačini gospe Matilde Fabris, stare 84 let, stanujoče v ul. Corti št. 1, šli pogledat v njeno sobo, ker se jim je zdelo čudno, da se ni še — kakor je bila njena navada prikazala. Starka je bila mrtva; njeno truplo je ležalo pod mizo. Bržkone se je umirajoč zvalila s postelje na tla. Trevesova pomoč. Včeraj je Treves odpeljal v opazovalnico Ido Savornig staro 24 let, stanujočo na Campo S. Giacomo št. 2, in 38-letnega delavca Martina Sila, sta-nujočega v ul. Torre biancu št. 26, oba radi hipne blaznosti. Goljufija s knjigami. — Klepar Marij Košuta, star 30 let, iz Trsta, se je predvčerajšnjem z nekim Valmarinom podal k nekemu knjigarju v ul. Vincenzo Bellini z dvema debelima knjigama, ki ju je prvi nosil po nalogu drugega. Ponudila sta knjigi na prodaj. Knjigar je preiskal knjige in ponudi/ 9 K, kar Valmarin ni sprejel, hoteč imeti za knjigi 25 K. Prosil pa je knjigarja, naj mu shrani knjigi do večera. Zvečer se je pri knjigarju priglasil Košuta in mu natvezal, da se je Valmarin premislil in da sprejme ponujeno kupnino 9 K. Dobil je denar in odšel... drugo jutro pa v luknjo. Proti redarju. V ul. Istituto je 50-letni Nazarij Škerlj iz Kopra kar tako za zabavo nahrulil redarja in ga razžalil. Ko ga je potrpežljivi redar, videč da ima opraviti , s pijancem, povabil naj se odstrani, mu je Škerlj zastavil nogo, da se je redar zvalil na tla. Tedaj ga je redar seveda odpeljal v luknjo. Koledar in vreme. — Danes: Ce-lestin pap. — Jutri: Bernard sp. Temperatura včeraj ob 2. url popoldne -f- 17° Cels. Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Deževno. Temperatura mila. Vetrovi iz severa. _ Društveno vesti. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi v ponedeljek dne 5. junija tombolo s plesom v prostorih konsumnega društva. Začetek ob 4. uri popol. Srečka stane 40 stot. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za moški zbor. v Pevovodja. Cercle franco-illyrien. Člani, udeležite se mnogoštevilno današnjega večernega sestanka. Podružnica pevskega društva „Trst" Škorklja-Sv. Peter št. 97, pr. Danes pevska vaja za ženski zbor točno ob 7*30. — Jutri vaja za mešani zbor ob navadni uri. Pridite polnoštevilno. Vsprejemajo se novi pevci in pevke. Odbor. Vesti iz Goriško. — Slovenska sokolska tekmovalna vrsta v Trgovskem domu v Gorici. Iz Gorice: Vračajoč se zmagonosno iz Turina, se je sokolska tekmovalna vrsta, obstoječa iz 6 slovenskih telovadcev pod vodstvom dr. V. Murnika za en dan ustavila v Gorici in je obljubila nastopiti s telovadbo, da s tem pokaže goriškim Slovencem, posebno pa goriškim Sokolom, na kako visoko stopnjo se je povspela telesna vzgoja pri nas Sloven- cih. V Trgovskem domu se je zbralo mnogo odličnega občinstva, mnogo Sokolov iz bližnje okolice in tudi drugih okoličanov je bilo precej. — Ko je prikorakala vrsta pod vodstvom dr.a Murnika v dvorano, so zadoneli „Na zdar" in „Ži vio "-klici in pozdravljanja ni hotelo biti konca. Nato so začele vaje. Težke proste vaje proizvajane s preciznostjo in dovršeno eleganco, so žele od strani občinstva največo pohvalo in ploskanje ni hotelo ponehati. Po prostih vajah je telovadila vrsta na drogu in na bradlji. Ko so telovadci vsak po tri vaje dokončali, je nastopil z eno vajo tudi dr» Murnik in pokazal svoje zmožnosti kakor telovadec in učitelj telovadbe, za kar je Žel največi aplavz. Iz Gorice. Prihodnjo nedeljo, dne 21. majnika priredi tukajšnja podružnica NDO veliko delavsko slavnost. Ob 10. uri zjutraj se bo vršil na vrtu g. Gorjanca na Kornu javen shod, katerega se vdeleži zastopstvo NDO iz Trsta. Ob 3. uri popoludne se zberejo delavci na Katarini je ve m vrtu, kjer bo „Velika ljudska veselica" z godbo, petjem in plesom. Pričakuje se, da pride na veselico tudi več tržaških delavcev. Slov. naselbina „Lastni dom" v Gorici. Na severo zahodni strani mesta med trgom Catterini (Goričnik) in reko Sočo nastala je lepa slovenska naselbina „Livada", — ali, kakor so jo Italiani krstili „Levada", — ki Šteje do sedaj kakih 18 zdravih in čednih hišic, v katerih so našle dotične slovenske družine, varna zavetišča pred šikanami italijanskih hišnih gospodarjev. Vse hvale vredno gospodarsko podjetje! — Udobnosti lastnih hiš zna prav ceniti le listi, ki je bil v nesrečnim položaju, da je imel nestrpnega človeka z soseda ali lastnika. Dotične hišice bodo čez nekoliko let, last udov „Lastni dom". To spodbuja srednje sloje k varčnosti in jim nudi ob enim zagotovilo, da je vplačani denar dobro in sigurno naložen. Priznati se mora, da misel ustanovitve lastnega doma je povsem dobra in zdrava. Ob tej priliki pa se ne moremo ogniti nekih opazk in sicer z najboljim namenom. Društvo je slovensko. Za uda naj bi torej vsprejemali le Slovence, ki so resnično po vedenju in mišljenju Slovenci in katerih deca je slovenski vzgojena — ne pa takih, ki neslovensko vzgajajo svoje otroke. Kri vskipeva Človeku, ko se po „Livadi" sprehaja in če sliši, da se našo ta-mošnjo deco psuje s „peste di Lu-b i a n a" ! To je naravnost infamno. Predsedniku društva polagamo na srce, naj takoi ukrene potrebno, kar je kakor zaveden Slovenec dolžan storiti. A. Zrelostnim izpitom, ki se bodo vršili na gimnaziji od 6. do 11. julija, bo predsedoval vladni svetnik prof. Simsig, na realki od 6. do 10. julija pa šolski svetnik Josip Handrych. x V Ločniku so fanatični Lahi zopet onesnažili tablo tamošnje slovenske ljudske šole. Ali ni res nikogar, ki bi strahoval poulično laško mularijo ?! Izlet II. Okrožja Gš. S. Ž., ki se bo vršil letos v Podgori 5. junija (na binkoštni ponedeljek), obeta biti eden najlepših na Goriškem. Razni odseki so že na delu, da čim dostojneje vsprejmejo vrle brate in rodoljubno občinstvo. Omenjeni dan bo pravi triumf sokolske ideje in tamkajšnjega zavednega slovenskega občinstva. — Na zdar! Telovadno društvo Sokol v Biljah priredi dne 25. t. m. veliko veselico v parku br. Ivana Sauniga. Na vsporedu je: sprejem bratskih društev na postaji Volčjadraga ob 3. uri popoludne, proste vaje članstva, nastop naraščaja s skupinami, orodna telovadba članstva in skupine članstva. — Po vsporedu svobodna zabava s plesom, šaljivo poŠto in srečkanjem. Vse prijatelje Sokolstva vabimo ta dan v Bilje. — Na zda* I Iz Devina. Radi nepričakovanih ovir se je moral ustanovni občni zbor C. M. podružnice prenesti na dan 21. t. m. ob 2. in pol uri pop. v restavraciji g. Plesa z že naznanjenim vsporedom. Radi važnosti de-vinske postojanke je želeti obile udeležbe ne samo iz Devina, ampak tudi iz njegove okolice. x Prve češnje so se pojavile v Gorici že pred tednom na trgu. Včeraj so se prodajale na debelo po 36 st. kg. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto, dne 20. t. m. od 9.—12.: Ura iz bele kovine, motocikelj, chiffo-nier, stenska ura, nočne omarice, kanape, divan, igralna mizica, umivalnik z mramor-jem in ogledalom za eno osebo, dva soda po 300 litrov, kuhinjske dile, bolitorij, krožniki, kozarci, prazne steklenice, buteljke likerjev in mineralne vode, testenine, sveče, žveplenke, stekla za luči, kava „Kneipp", milo, fižol, ječmen, grah in druge jestvine. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO W PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST . VIA MALCANTON - TRST A ^ Mnenje gosp. dr.a S. Rajner-ja zdravnika splošne bolnice v Ipolysagu G. J. SERRAVALLO Trst Vaš izdelek ŽELEZNATO KINA-SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) rabim z najboljšim uspehom za malo krv ne, šibke in rekonvalescente in priporočam zelo pogostoma takim bolnikom njega rabo. IPOLYSAG, dne 20. marca 1910. Dr. RAJNER. Proda se na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150-000 kub. čevljev jelovega lesa. Gozd meri ca, 90 oralov, je aron-diran in ima lepo lego. Bredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekacev in tesa-Čev dovolj. Na razpolago je tudi vodna pila z 2 jarmona (po 3 rezila) in cirkular-jem blizu večjega trga na Dolenjskem 6*50 km od železniške postaje ; gozd sam je oddaljen od trga 6 kiL. Drevja je okrog 9000 debel in sicer hoj in smrek od 20 do 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist in zdrav. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod štev. 833. Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga Ulderico Basso Trst, ul. Set te Fontane 42. Blago vedno sveže in oene zmerne. K Korespondento za italijanski, hrvatski (srbski) jezik, ki obvladuje tudi nemščino in česčino, išče veliko industrialno podjetje. Samo mlajše, popolne in samostojne moči naj se ponudijo pod „W. S. 9438',, Rudolf Mosse, Dunaj I., Seiler-== statte 2. ===== Razglas. Daje se na znanje, da se bo vršila dne 21. maja 1911 v občinskem urad* v Dutovljah javna prostovoljna zmanlšeoalna dražba za zgradbo novega občinskega vodnjaka. Dražbeni pogoji se pregledajo dne 21. maja 1911 pri županstvu v Dutovljah. Podvzetnik dela mora položiti 10°/0 varščine pred dražbo. Kupujte ,Nar. kolek'! Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobcdevlne prvih tovarn. Specijaliteta: tidi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje ln za šport. mm um TRST Oorso št. 34. 223 - - V odlikovani čevljarnici -- GIUSEPPE SCUBICH . ul. Carducci 15 (naspr. obokom Chiozza) =—= — se nahaja — velik izbor čevljev za gospode in gospe o priliki birme. — Poseben izbor- belih, lakastih krema - čevljev za otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Čevljarska zadruga v jtfirnu ----= ppi Gorici ^^^ Prodalfllnlca Mu o Trsta ola Barrlera uecctila 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. Kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Dsem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda! V Tratu, 19. maja 1911. x Cena kruhu v Gorici je zopet po-dražela za 4 stot. pri kg. — V obče se opaža, da je to podražanje povsem neumestno z ozirom na to, da cene pri moki padajo. x Vojaška begunca. V Čedadu sta se predstavila finančni straži dva vojaka-planinca, ki sta pobegnila, od 28. polka. — Enemu je ime Salvador Longhino in je iz Furlanije, drugemu Vuga Ivan iz Oerice. x Jagode se prodajajo na trgu v Gorici po 2-40 kg. Živinske trge, ki so bili dlje časa radi kužne bolezni prepovedani, je tržaško na-mestništvo zopet dovolilo. Namesti prih. četrtka 25. t. m. (praznik) bo prvi živinski trg sledeči petek 26. maja. x V Mirnu bo sklep šolskega leta tamošnje obrtno-nadaljevalne šole dne 28. maja. Ob tej priliki bodo v dvorani razstavami letni izdelki učencev. x Bolniška blagajna bo imela svoj občni zbor dne 21. maja t. I. v društvenem uradu ul. Morelli Št. 16. x V Doberdobu sta imela minolo nedeljo volilni shod dr. Faidutti in Bugatto. Na shodu se je večina izrekla, da bo volila laško-klerikalnega kandidata. Ponarejeno vino. V Krminu je kle-tarski nadzornik v osmih kleteh našel ponarejeno vino. Vino so zapečatili a prizadetim je naložena globa od 200—500 kron. Sploh je Krmin vedno na sumu, da se tam fabricira mnogo vina. — Morda preide sedaj dotičnikom veselje do tega prepovedanega obratovanja. _ Vesti iz Istre. Grozna nesreča v Voloskem.Dne 16. t. m. okoli 7. ure zvečer sta našli v par tre-ootkih grozno smrt dve zelo ljubki, dobro vzgojeni deklici-sestrici (Slovenki po rodu) na grozen in vrlo tragičen način; a razun njiju se bori s smrtjo v groznih bolečinah njiju oče, c. k. fin. respicijent Semenič (Slovenec iz Jesenic na Kranjskem). Slučaj se je dogodil tako-le : Tukajšnji c. kr. pristaniški pristav Be-fos ima mal motorni ćoln na benzino. — Onega dne popoludne je kupil na Reki za svoj motor 30 litrov bencine, ki se je nahajala v steklenem flagonu, (kakor se govori, preskrbel si jo je na skrivaj) ; to nevarno tekočino je dal prenesti s parnika najpoprej v malo leseno barako ob morju, od tu pozneje po dveh malih dečkih (samo, da prihrani par grošev) mimo hiše g. Vladiskoviča po strmih javnih stopnjicah proti svojemu stanovanju. Ker sta bila dečka šibka in slaba, hotela sta se oddahniti in položiti flagon na tla; ta se je pa pri tej priložnosti razbil in bencina se je razlila po vseh stopnicah. — Nekoliko časa pozneje je prišel se svojimi tremi hčerkami, Mimico, Olgo in Štefko, g. Semenič, nič slabega sluteč, s sprehoda ob morju po teh stopnicah navzgor. — Vse tri hčerke so bile skoraj na vrhu stopnic, koje oče, ki je nekoliko zaostal in je — ne sluteč, s kako tekočino so stopnice polite — zapalil cigareto sredi stopnic in odvrgel ogorek vžigalice na tla. V tem je kakor strela vzplamtela razlita bencina v ogromen plamen, v kateri je zavila očeta ln dve hčerki s tako vehementno silo, da sta bili v jedni minuti — poprej tako brhki in veseli — podobni ogorjenima in iznakaženima mumijama, katerima so se na živem v par sekundah izcedili očesi, odgoreli ušesi, nos in prstki, — a očetu se luščilo meso na živem od rok In nog. Starejša hčerka se je rešila slučajno, ker je bila za korak naprej od svojih sestric. Očevidci in drugi ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče, so v prvih trenotkih kar oka-meneli grozote, žene so begale kakor zmedene misleč, — ker se ponesrečenih deklic ni moglo prepoznati — da so njihovi otroci. Vse prebivalstvo stoji pod težkim utisom te grozne nesreče. Splošno ogorčenje pa se je obrnilo proti c. kr. pristaniškemu pristavu Berosu, ki je s svojo lahkomišljenostjo in protizakonitim postopanjem uničil vso družino. Neki stari mornar je rekel ob tej priložnosti : Ko bi se bilo to dogodilo v Ameriki, še danes bi bil linčan ta človek, ki je provzročil toliko nesreče. Mi se obračamo na c. kr. pomorsko vlado v Trstu z vprašanjem, da-li drži ona svoje uradnike za to, da se ob lepih dnevih vozikajo v svojih motornih čolnih z damami po morju, med tem, ko se ob uradnih urah po druzih c. k. uradih ravno v Voloskem takorekoč duše c. k. uradniki v prekomernem delu. — Radovedni smo tudi, kaj ukrenejo sodne oblasti proti Beros-u, ki je jedini krivec na tej nesreči. Na vsak način se fnora uvesti najstrožjo preiskavo ! Žalostna volitev. Iz Podgrada: Dne 15. t. m. se je vršila pri nas volitev župana, ozir. občinskih zastopnikov. In izid je jako žalosten za naše razmere, kajti župan in podžupan sta analfabeta. In taki ljudje naj vodijo tako veliko in zanemarjeno občino, kakor je podgrajska, ko bi bi bilo treba, da so na čelu ljudje bistre glave, ki bi znali koristiti občini ozir. občinarjem v marsičem, posebno v teh slabih letih, ko je mizerija tako velika, da celo posestniki nimajo, sčem si kupiti soli — da ne govorimo o drugih vsakodnevnih potrebščinah. Višje oblasti pa so menda zadovoljne s takim izidom volitev — zadovoljne brž- kone zato, ker tako nimajo z občino nika-kega opravila ! Saj je ob neki priliki neki višji uradnik colo odkrito izjavil, da jim je drago, da je tako, da jih občina ne nadleguje. Kedo pa trpi pri tem? Gotovo mi davkoplačevalci! Dokaz za vse to je dejstvo, da so se občinske volitve vršile ža 1. marca 1909 — in da so bili vloženi rekurzi rešeni še le po dve in pol letih! Radovedni smo le, kedaj bomo imeli zopet nove volitve. Se-li šteje triletna doba od dneva volitve, ali od dneva konštituiranja ? Zadnje volitve so se vršile jeseni leta 1904, torej je županoval Baze skoraj 7 let; no, hvala Bogu sedaj bi bili torej že dobri za novih 7 let! Ako bi bilo oblastim kaj ležeče na blagru prebivalstva, takih volitev kratkomalo ne bi smele jemati naznanje! 7 O lotnuioporia Za poletno sezono 8e Lm d IC lU ¥ I obal JG. odda v najem lepa enonadstropna biša s 5 Bobami in kuhinjo. V slučaju večje družine ali več strank je na razpolago tudi 6 sob. Hiša leži na lepem kiaju v Lokavcu, 20 minut od Ajdovščine, 15 minut od želez, postaje Sv. Križ-Cesta. HiSa ima lep tenčnat vrt, vodo v hiši, sprehajališča naravna in kršena, mesnica, trgovine, krčme v neposredni bližini. Izlet na C a ven, Ku-celj itd. od i do 1'/» me peš. - Ponudbe na naslov Josip Slokar, obč. tajnik, Lokavec. 869 Albanija in Albanci. agg&JSg vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 q p deklo za gostili.o, zmožno za kuhinjo to Ud So v Skednju. Oglasi naj se Via Gian Kina)do Carli št. 8, vrata 7. 853 Osi Mrmanci In blrmonke rt.SSiS botri na dan birme pri edinemu našemu fotog afu JEKKIĆU, Trst, ul. Poste 10, - Gorica, gosposka ul. 7. — CENE ZNIŽANE. 315 SIfIsirfišrP velik0 Hočete se prepričati ? obiščite veišks skladišča ® 8 - ^ 12 jSj"* - " iv.i*' &I-3 P jsaian Fcnte d&lia Fabra 2 i til "cat* tvegal Tcrrecte) AIIj '.ti* diLoriur« elifc Jsboz ur« o tovljenih oblek sa -ni Mee in dečis .CiT^tni ze otroke. Pov-fcciJri. aaočno jop° kakor tadl azilih palctotov. Obleke za doan in rfoio. Delavk« >fc eks. Tizjisiri icčei. iaopremočljivi piaSfii (pristni r leški). £peotJall:o;s : blago iu- m inozemskih '.cvam izgotovljajo s« oblake po ca-ari po uajnovej&l wodi, »očno, Eoiidno ia elegantno po rizidh c^nsb Novo čepliarnica u Rojnnii Odprl sem v Rojanu, via Montorsino št. 15 novo čevljarnico, v kateri sprejemam vsakovrstna naročila po meri in popravke. — Podružnica v Škorklji (S. Pietro 45). Za obilno podporo se toplo priporočam cenj. občinstvu udani 476 Avgust Tavčer. V Mm se oddajo MM Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella 501 Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop. Umetni: fotografiji jri sv. Jako- isr^š?: flteljŽ £ - trst. nlioa Rivo 5tev. 42 (pritličje) Hranilnica In posojilnica o Trebčah reg zadruga z neomejeno zavezo vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 28. maja 1911 ob 4. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva". i DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi nljndno vabi ODBOR. Gostilna „Pri fldriji" Trattoria ,,ALL' ADRIA". Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, d2 sem odprl gori imenovano gostilno y BARKOVLJAH na obrežju štev. 132. Točim samo pristna domača vina in prodajam: Belo ln ftrno po 1 04 liter, Dreherjevo pivo po 56 st. liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi ln mrzlimi jedili. Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Moslav Kocijančič. Cnho leP° meblirana, zračna se odda v najem OUUd pri slovenski družini v bližini Narodnega doma in južnega kolodvora, ulica Pau iana It. ti, vrata 7. 866 » 213 1 Drrriaje rusko fotograflčno delo, kakor tudi razglede, pcanetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo&te ta TsakoTTstne spomenika Itd. itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. £adl udobnosti P. H. naročnikov ■prejema naročbe ln Jih lavrinje na doma, eventualno tudi zunaj mesta. Zaloga tu- in lnozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 8, Trst (Nasproti Ca£fe Centrale) Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezert* nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaus Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Bum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, Blivovec in brinjevec. Izdelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Bazpo-Silja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 Splošno anonimno druitvo za prevažanja i Via Ghega 3, Telefon 2487. Sbfuiiua In prevažanje pohištva Razpošil. In shramba KoučsKou Telefon 1220. Telefon 2572. Čišćenje In shramba preprog Telefon 2573. 2015 Pamfleio Triestfiio :: Otvoritev filiialke na Opčinah ob sežanski cest2. i i iin i m iiiiiii n 11 i Trgovina v ^ahrežini je bogato založena z vsakovrstnimi mrtvaškimi predmeti in z vsem potrebnim: krste, | sveče, obleke, pajčolani, razni venci iz umetnih i Točna postrežba. CVetllC itd. itd. Ugodne cene. Prodaja tudi cvetlice in vence zs zaročence, birmance in druge slučaje. ^ Zastopstuo Novega Pogrebnega Podjetja o Trstu, Corso 41 i _ T. VITEZ v Nabrežini, glavni trg pri cerkvi. §