aftrotbe toče ieimrjE g« ■»
bljana. 0 oili-ntl,
...........—	!»»j	»Gdlljfcjfe
MaroSaic«
ŠS&T p«? »*.%:sinlef.
-/eLj& tr 14 "Tirani
'UZ. ■■tr* pQpi~'.
•cii. Kt;i<z .* & 84*-~
-<*S »at?	„	«’~
5>$fcr? t«Mt	.	*!•-
<3? *• m*	• 7*~
«&•-:* hsjs	vaeisj	S	*5*—
fcCc 1?*S	h	r	80*-~
■t* -“-s« j tata	«	k	2®’~
P W	*■—
a knjižnica
0^5»d ca rsčttrsjn p© t,*-rsbijsiKrj proštom In ik (far 2 n n visok tor 45 iat
i?r®k ^rsstor mi *nk?a!
4V Vfo-, .-iS ' fvtkTM p&ftlK*, •
133. štev.	V7	Ljubljani,	torek	3	junija	1919......_„	,	  11.	leto.
tt- ,; '-.,a9*trs jjo aa Starem sp 'itm. 1.8, Tdef« -tar. 88$, Dprarnlštro ]e na SHarijtuosrf trg* ..—,.. -—. vi, r. 8, Telefon štev. 44.	'■ ■ ■ ■— —
lakaja rsak dan zjutraj*
40 ?Dts**jev«
ikp
fentžaaj«	?■	4r<	M»	«15 yfeh
•.oži ..* i>4g«>»w fl03}l«tlea sil mi»sraltfw -- fctepizi aaj ;*	—	Eo&vpifi	z«	so ■ '»ftajo,
Ljubljana, 3. junija. Ldu. priobčuje ob pol 1. uri naslednje poluradno poročilo: NftSft prodiranje se razvija USpeŠUO. Zavzeli smo Št. Pavel in št, Jurij. Sovražnik se umika v neredu, ^asi letalci so s strojnicami obstreljevali umikajoče se sovražne kolone, s stoječe iz pehote, topništva in avtomobilov in povzročili velike izgube. - Potrjujejo se vesti, da je pri sovražniku vsled stalnih porazov nastopila panika. Eden naših oddelkov je zajel ti oficirje in 91. mož ter zaplenil 1 gorski top, 15 strojnic, 450 pušk ter mnogo streliva za havbice in gorske topove. — Nemci so zaprosili za premirje in poslali delegacijo 4 članov in sicer: konzula v nemškoavstrijskem zunanjem ministrstvu Maksa Holfingerja, ritmojstra dr. Jakoba Reinleina, generalštabnega podpolkovnika Sigmunda Knavsa in majorja Josipa Haierju, — Ukazano je, da se ta delegacija propusti skozi naše predstraže. V najkrajšem času se bodo stavili tej delegaciji naši pogoji za ustavitev sovražnosti.
Osvobojeni Korotan.
SinCaves, 1. junija 19i9.
Bog živi Srbe! tako kličemo te dni, ko se Koroška osvaja, kajti sedaj mora spoznati tudi največji zataknjene, da 'bi brez njih ne bili nič do-*egH. Politično bi bili brez Srbije samo ®P*. s katero bi bila ententa tako Postopala, kakor dela z Nemško Avstrijo; vojaško pa je pri nas malo m preveč pijače: Velikovec in Pliberk So nam najboljši dokazi. Lahko bi napisali deset člankov, a raje molčimo, samo toliko pripomnimo, da je kljub vsemu trpljenju vendar prav, da so bjemci uganjali svoja grozodejstva. —
Prav je, da so za ameriško misijo razpisali nagrado; prav je, da so bili Francoze tako imenitno sprejeli in prav je, da so slov. Korotan opusto -ždi, kajti sedaj jih pozna ves svet in V?®), 7*8topniki imajo dovolj dokazov.
unskim življem bivajoči nem-Skuterji bedo pobegnili, njih imetje ? se zapleni in slov. Korošcem in vojakom pr. da. Vsa storjena škoda naj se preceni, Nemški Avstriji naloži in dokler je ne r>»3ča, primeren nemški del zasede. To je tdino pravilno in pravično.
Celovec in Beljak pa sta do polovice iz gospodarskih ozirov za Jugoslavijo, kajti ona dva sta odvisna od juž i« Kor« ške, ne pa Koroška od njiju. B«ez njiju bi se dvignile Borovlje v industriji, Pliberk upravno in Sinča-'Les gospodarsko, kajti ta bodi bo-('Ce središče, ntmčurski, 5 četrt ure « proge oda.ljeni Velikovec pa naj Pj‘‘ 0'noma izolira.
. Izolirajo naj se pa tudi oni gosto-“Sedniki, ki so s svojimi prismoda-ijami tako daleč dovedi, da je bilo »eba pol leta, predno smo dobili del lega, kar je našega, ko bi bili ob pa-
metnem postopanju že jeseni brez prelivanja dosegli.
Meseca novembra je Celovec rabil živil in jih pričakoval ob ukora-kauju srbskih vojakov, katerim bi se ne bil nihče upiral; hujskajoči ljubljanski nastopi pa so Nemce razburili, vladno cincanje je omogočilo celovško oboroženo akcijo in nesposobnost koroškega komisarijata je storila svoje. Ko je končno komisar še pobegnil, je bila položena krona na glavo zmede in budalosti, Nemcem pa dana moč, da so se nad slovenskim življem, ki se je bil jel za Jugoslavijo zavzemati, tako maščevali, da je nad 50 milijonov škode. Tisti gospodje, ki so jo že jeseni pod raznimi pretvezami z dežele popihali in z raznimi podporami v Ljubljani in drugih varnih kotičkih Jugoslavije živeli, bodo tudi sedaj zopet skušali nastopiti, mi pa pravimo: stran z vsemi pri3mo-dejil Dajte deželi mir in pametnih voditeljev, treznih urad::ikov In hrabrih vojakov, tistim pa, ki smo vztrajali do konca in trpeli po ječah, zgubili imetje in zdravje, zasluženo odškodnino in radi bomo pozabili vse trpljenje, ki so ga zakrivili nerodni politiki in pocestni hujskači, dokler ni popravil resen vojak, kar so drugi z jez.kom in pisanjem zagrešili.
Med Nemci pa zasluzi kasen za greh najbolj celovška in šentviška inteligenca ter njih glasila: »Freie Stirn-men“, „Tagbiait" in „Kiagenfurie.ica“.
Položaj na Koroškem.
Poluradno poročilo.
Ljubljana, 2. junija. Ldu priobčuje ob 12 tri 30 minut o položaju na Koroškem naslednje po'uradno poročilo: Naše čete napredujejo.
Dunajski listi o naši ofenzivi.
O lasom „Wiener Allgeuieino Zeltuug“ so zaradi grozečega napada Jugoslovanskih čet oblasti zapustile Celovec. Mesto je pred padcem.
Vtisi v dunajskem parlamentu.
Po drugih dunajskih vesteh so vzbudila katastrofalna poročila s Koroškega veliko pozprnost v narodni’ skupščini.
Profesor Angcrer je izjavil, da se bo predal Celovec brez boja. Deželna koroška vlada je izdala že predvčerajšnjim navodilo za primer evakuacije mesta in sklenila, predati mesto brez odpora.
Smatrajo za ugodneje, da zasedejo mesto srbske čete, kakor pa kranjski Slovenci.
Celovška poročila.
Graški listi priobčujejo iz Celovca naslednje situacijsko poročilo z dne 30. maja o bojih na Koroškem: V prostoru pri Labudu je sovražnik zopet pričel z napadom in potisnil naše čete na črto Lamprechtsberg, Etna vas, Šmarjeta in Kasparsteln južno od Sv. Pavla. Od tu teče naša froriia nespremenjeno ob Dravi vzhodnu do Podgorja in na to cb starih višinskih pozicijah. Zmeren sovražni ogenj na Vrlikovec, Orabštajn, Žihpoljc in Zg. Dole.
Nemško poročilo iz Celovca z dne 30. mala:
Ponoči se je slišal grom iopov, ki pa je proti jutru ponehal. Ker so se oblasti pripravljale, da zapuste mesto, se je velikega dela prebivalstva polastilo razburjenje. Mnogo družin je v velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo črez Št. Vid. Jako mnogo Ceiovčanov je zbežalo čez Gorenje Štajersko v Gradec.
Jugoslovanske čete so dobile ojačenja.
Italija alarmira in protestira proti jugoslovanski ofenzivi na Koroškem. — Italijani branijo zasedbo Beljaka in Celovca. — Italijani zahtevajo ustavitev naše ofenzive t
Trst, 1. junija. Italijanski listi živahno komentirajo jugoslovansko vojaško akcijo na Koroškem in alarmirajo javnost proti tej akciji, češ da bi uspeh te ofenzive bil v veliko škodo za Italijo, posebno ako bi Jugoslovani prišli v posest Beljaka in Celovca. Zato kličefo en-tento. naj nastopi proti tej akciji in ukrene, da se ustavi prodiranje Jugoslovanskih čet.
,,biiornale d’ Jtalia“ od 30. maia prinaša daljši članek, ki se tudi bavf s tem vprašanjem.
Najprej omenja, da dela Jugoslavija največje ovire gospodarskemu razvoju Italije, da hoče n. pr. uničiti italijansko lesno trgovino, ki je tako lepo cvetela v bivši habsburški monarhiji in sicer na ta način, da je odpravila vse koncesije za izkoriščanje gozdov v pokrajinah, pripadajočih sedaj Jugoslaviji, koncesije, ki so si jih Italijani pridobili s svojim delom ih denarjem ter z vztrajnim bojem proti ovirani in ne*aupnostim bivše avstrijske vlade.
Druge težkoče pa so se pojavile v obliki prohibitivnih carin za vse italijanske produkte in- s prepovedjo transita po Jugoslaviji za italijansko blago. Skratka, pravi list, da sc mora Italija odločno upreti vsakemu poizkusu Jugoslovanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, ki bi iz tega izhajala, bi
I ADIMIR LEVSTIK.
103 nadaljevanje
>- '■ ssiinva repatica.
Trepetaje od neznane mrzlice, se je čudila sama sebi, kakor bi se rodila pravzaprav šele to minuto, od nog do glave preoblečena v sladko, hrepenečo in Oiedlečo polt.
»Kaj in kakšno je tisto, kar naj bi počela s študentom ?« je kovalo za senci, polneč vse živce z ®®znosno napetostjo. »In to, da veže žensko z moš-• . . Kdaj se zgodi in česa je potreba v to . . .
’ vedeti, vedeti — spoznati enkrat!«
. peter Pohlin bi si bil lehko čestital na uspehih 9le Pedagogike! šel ^0spa Annetta je našla hčer kakor brez pameti, in 6 Ra rnaterln^ Pr8>h se je izlila tesnoba v tožbah Izah. Pohlinka je okamenela, ko je razbrala ^"sel otrosovega jecljanja ter ji mašila usta, da ne 1 Povedala vsega:
»Molči dete, pozabi to in ne spomni se nikdar ,. • •; O Bog. mari ne bo konca in zares ni mere, bi se ustavila kazen? Tiho, potrpi, ubožica, si-'ca moja; kar stran se spiavive, opolnoči pove-ve cu*° in ga pustive, da bo vsaj konec muk...« ^ »Ne veš, knj-je rekel onikrat, ko si mu dejala, dorn^š? Policija spusti za nama, da me prižene
st*. nai Poizkusi; Bog mi je priča, da se zaspim s tabo vred.«
Vida je vsa vzdrhtela od prej neznane bojazni za življenje, kakor bi bila šele pravkar spoznala njegovo ceno. Toda mati je vedela naprej, da ne stori ničesar takega, ker je trpljenje in čakanje vsa njena
Učenost.
»Opoldne bom jaz na vrsti!« seje zgrozila zdajci sama pri sebi. »Kaj mi je storiti?«
V smrtnem strahu je napisala Križaju pisemce in ga zarotila, naj pride s kokoišnimkoli vzrokom takoj po obedu, zakaj računala je, da bo moža pred drugim človekom vsaj majčkeno sram. Toda bala se je zaman; ognjenik se je bil izbljuval že. davi tako temeljito1, da niti grešnik Rožmarin ni izkupil zvrhane mere, kakor jo je zaslužil. H kosilu se je vrnil profesor Židane volje, toliko da ne ljudornil, čuteč oči vidno samo še potrebo, zaključiti poglavje z učinkovitim govorniškim razmahom ter mu prido-dati dober nauk z ozirom na svoje posebne namene. Žena in hči sta vzeli izpremembo s topim olajšanjem na znanje; gospe Annetti je bilo skoraj malce nerodno, ker ni vedela kam z vsemi vzdihi in bridkimi srčnimi očitki, s katerimi se je bila založila v svrho objokanja svoje nesreče. Suplent je vstopil baš, ko je Pohlin poduhal črno kavo in odprl usta, da bi začel.
»Prav, da ste tukaj, mladi mož,« je izpregovoril trinog z nasenčkom ošabnega pokroviteljstva, ki je zadnji čas tolikanj presedalo Križaja. »Slišali boste, kaj se godi na tem demokratskem svetu in kako se niti mlečnozobi smrkavci več ne zavedajo po Bogu
ustanovljenih razlik . . .« Napol porogljivo, napol z ogorčenim patosom je opisal Rožmarinovo grozodejstvo; študentovska bedarija se je razlezla pri tem v satirično zaokrožen roman s povsem novimi, spretno razvrščenimi »dejstvi«, ki so pričevala o silni pesniški domišljiji. Slavko Rožmarin bi bil slišal tu v svoje veliko začudenje, da je ponudil Vidi roko ter ji zagrozil s samoumorom, ako ga ne usliši! Dami je sililo na smeh, toda grežnje, katere je pritikal stari za slehernim stavkom, so jima kmalu pregnale veselje:
»Naj se mi le drzne pogledati ga! . . . Oklofutal bi jo na cesti, vse zvezde bi videla . . . Takšni sedemnajstletni smrklji se spodobi brezova šiba, ne fant; in ti, Annetta, zahvali Boga, da nisem našel nič obtežilnega zoper tebe! Ali bi ti jo prilepil na usta, c, nič se ne delaj, kakor je ne bi poznala, he-he...« in mogočno je tresel dlakasto pest pod ženskim nosom.
Suplent je sedel kakor na žcrjavci ter se debelo potil od zadrege; videč, da je Pohlin premolknil in čaka primernega odziva, se je vseeno odločil za smeh.
»Ne — ampak!« je izdavil iz suhega grla. »To je bogme več ko . . . ah, preneumno, hahaha . . . Nu, stavim, da mu prihaja vroče, gospodu ženinu, če je že zvedel odgovor! Kako sta opravila — tipro-stite, da se zanimam ?«
________________________ (D?fije	>
l>iia za Italijo večja nego za Nemško Avstrijo. Je sicer res, pravi list, da pripada odločitev o končno veljavni posesti ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije pariški konferenci, vendar je to le do gotove točke za Italijo dobro jamstvo proti jugoslovanskim spletkam.
Italijani morajo na vsak način zabrantti .Jugoslovanom, da bi z Beljakom in Celovcem ustvariti t‘alt accompli; kaiti sicer bi bilo spričo velikih protekcij, ki jih uživajo Jugoslovani v Parizu, skoro nemogoče prisiliti jih, da zapuste zasedene točke.
Ako znači veliko škodo že dejstvo, da mora ena najglavnejših železniških prog Avstrije, in sicer Južna žel. Dunaj—Gradec—Ljubljana—Trst teči čez jugoslovansko ozemlje, ni bila direktno prava katastrofa za Trst, če bi bila tudi druga železniška zveza s Trstom, in sicer transalplnska, obsojena, da se mora podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnosti, da bi bila lahko odstrižena od — kakor se izraža list — naših ljubeznjivih sosedov.
Ker se torej Italija v jadranskem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in zayratnosti, ene nevarnejše od druge, zaključuje list s pozivom na italijanske vladne može, da morajo imeti oči dobro odprte, ne samo da vidijo, kaj se godi na pariški kofe-renci, nego tudi spletkarjenje, ki se vrši na italijanski meji (Ldu).
Dolžnost dostojnosti.
Veliko razburjenje je rodil dr. Tavčarjev članek »Za kulturo in človekoljubje", zlasti pa bodo razočarane vrste JDS. po Štajerskem. Že sveje-časna Lesničarjeva notica v »Narodu" nas je zbodla, a vedeli smo, da jo je napisal, z namenom, pririti se v ospredje, ker čuti v sebi višje zmožnosti. Zato na njegove besede nismo nič dali.
Kaj drugega je;pa, ako pade čez nas načelnik JDS„ ako nas :ta javno sramoti in meče vse naše delo in ideale v blato. Njegov čin bi se calo zagovarjati z nasilnostjo, s politično agonijo, pa kaj: dr. Tavčar ni bii in ni mogel biti nikdar drugačen. On ni doživel političnih preganjanj, njemu Nemec ni delal krivic, on se ni udeleževal bojev na življenje In smrt, ki smo jih vodili -mi štajerski Slovenci leta In leta in v katerih smo izgubljali vsled nasprotnikove brezobzirnosti, krutosti, krivic, zahrbtnosti, premoči in vladnih podpor vedno več na ozemlju, v katerih je utonilo tisoče naših ljudi in v kojih smo mi žrtvovali svoj mir, svoje imetje in srečo.
Dr. Tavčar vsega tega ni opazil, ori se je priduševal po gorenjskih hostah, ali se pa za kratek čas prerekal v obč. posvetovalnici s Pam-merjem, da je bil koj nato zopet njegov najboljši prijatelj. Mi tukaj ob meji smo pa z grozo gledali, kako se narodnostna meja porniče vedno bolj proti jugu, kako izginjajo vasi, kraji, mesta v nemški povodnji, kako zado-
bivajo celi okraji nemško obličje, med tem ko naš glavar dr. Tavčar vihti sulico proti dr. Šušteršiču in nas poriva s svojim glasilom k nesrečnemu strankarskemu boju. Njemu je to neslo in njegovemu častihlepju in radi tega ni niti odklanjal zveze s smrtnim našim sovražnikom, postal je ljublj. župan, mi tu ob meji sr.io pa ječali in umirati.
Ko je napočil dan svobode in vstajenja, je bila naša prva misel, da moramo tudi v istini postati gospodarji na svojih tleh. Solastnine in so-posesti na naši zemlji ne trpimo. Z nasiljem in prevaro nam je bila zemlja oropana in povrnjena nam mora biti! Mi ne terjamo odškodnine za tisoče gmotnih in m.ralnih krivic, kakoi store to na pr. Francozi v Alzaciji Loreni za svoje rojake. Zahtevamo pa, da se povrne narodu, kar mu je bilo ugrabljeno. Mi hočemo in to iz ozirov na državne in narodne interese, da zadobe vsi ponemčeni kraji in okraji svoj stari narodni značaj. To pa je mogoče le tedaj, ako se znebimo nemških priseljencev, katerih ne bomo mogli nikdar slove-nizirati. Z njimi morajo pa tudi domači hujskači, v kolikor so za nas izgubljeni.
Ako bi šlo po dr. Tavčarjevem receptu, bi ostalo nešteto občinskih in okrajnih zastopov, uradov, vsa industrija in velik del trgovine in obrti v nemčkih rokah. In vse to ne bo mirovalo, nemške ekspanzivne težnje bodo odslej, bolj kot preje, naperjene proti jugu in našle bodo zanesljivo oporo v tukajšnjih Nemcih. Ti bodo gledali, da se okrepijo po številu in moči in kadar bo Nemčija, ki se seveda ne odreče svojim ..pravicam*' do naše zemlje, jaka dovolj, da udari na nas, ji bodo naši Nemci najboljši pomagači. Ali naj mi z dr. T. podpiramo ta stremljenja, ali naj delamo v svojo sramoto?
Dr. Tavčar naj uganja diktaturo v odboru Narodne tiskarne, v stranki
je pa rte bo. Skrajni čas je, da vržemo tega starega despota z mesta, kamor ne spada in kjer stori narodu več škode kot koristi. In zadnji čas je, da si stranka, če hoče obstati, pridobi svoje glasilo, ki ne bo odvisno od mogotcev dr. T. bažel
Pristaš JuS.
Dr. Ž. L.
Hands off, Italija!
(Konec.)
Slovenski narod živel je stoletja v nemških verigah. Nemci so kaj drugega kakor Italijani, s svojimi vojaškimi lastnostmi so nas zavojevali in prevladali bi nas bili, nas krotke Slovane, da niso ostali v svojem srcu barbari, kakoišni so prišli v Evropo. Sele lekcija, ki so jo dobili v sedanji svetovni vojni, jih bo naučila, da mogoče postanejo spodobna rasa. Vsekakor so nam bili doslej izredno opasni ter so nas z uspehom uničevali. In niti Nemci nas niso mogli ugonobiti. Pa naj bi nas Italijani?
Slovenski narod dozdaj ni imel prilike udeleževati se mednarodne politike. Kako tudi? Ukovanemu v težke germanske verige upravljali so zunanjo službo različni avstrijski grofi, baroni in drugi tepci. Vzlic temu pa je narod pokazal veliko diplomatsko nadarjenost in sicer v tem, da je imel obilo prijateljev na svetu. Občevanje z Rud, Francozi, Angleži, Amerikanci in Japonci mu je bilo seveda strogo prepovedano in le od tod sledi vse ne-poznanje našega rodu pri teh narodih. Vse to pa, kar smo dozdaj zamudili, moramo nemudoma in podvojeno nadomestiti.
Jedino-le nepoznanje našega rodu je vzrok, da morejo plemeniti narodi, kakor sedanje velesile: Francozi, Angleži, Američani in Japonci se sploh sprijazniti z gorostasno mislijo, da bi se del našega naroda amputovai na ljubo in domišljeno korist — italijanski rasi, kajt, da bi nas omenjeni narodi le nekoliko poznali, odklonili bi a priori vso podobno nečuvenost, nevredno vsemu njihovemu mišljenju in čustvovanju.
Vsa Čast našim delegatom v Parizu! Vemo, da so rodoljubi od neg do glave, vsi so storili več kakor svojo dolžnost. Toda narod z uspehom ni, ne more biti in ne bo nikdar zadovoljen! Baš'vsled tega nastaja za nas doma preostale državljane nujna potreba, da takoj revidujemo svojo zunanjo politiko, in brez odloga storimo v soprazurnu z našo centralno vlado nove in neodložljive korake. Smo Slovenci, kolikor pa nas je Slovencev, toliko nas je Jugoslovanov, baš toliko pa tudi Slavjanov sploh. Kakor Čehi, čutimo se zajed no in od nekdaj Slav-jani in to, odkar se sploh zavedamo, da smo na svetu. Vsi smo bili in smo prepričani pripadniki Vseslavjanstva, ker včmo, da je slavjanski rod poklican in bo z elementarno silo na stopil na svetu — ne kot rod barbarov, marveč kot nositelj nove kulture, ki bo osrečila vse človeštvo. Vse naše mišljenje in delovanje uravnava se po teh temeljnih naziranjih.
Trenotno nam je sevč zelo v škodo, da je iz svetovne politike popolnoma izločena velika slavjanska Rusija. Da bi bila i ona — v kakoršni-koli obiiki — zastopana na svetovni pozornici v Parizu — kaj mislite rojaki ? — ali bi se drznil v tem slučaju italijanski imperijalizem tako nastopati proti nam? In kaj bi rekli Francozi v tem slučaju svojim latinskim bratom? Danes, dd, smo za Francoze — s častnimi izjemami — očividno quan-titč negligeable, svaj tak utis mora. dobiti človek po vesteh iz Pariza. Vsi pa očividno pozabljajo pri tem, da smo mi sicer mala, vendar pa čila vejica na slavjanskem drevesu, ki stoji sicer trenotno polomljeno, je pa tako trdno zasidrano v matuški zemlji, da bo v kratkem zopet zazelenelo, zacvetelo, se košatilo, mirisaio in sen čilo mnogo lepega sveid.
Kakor že omenjeno, te moreno biti z uspehom naše delegacije v Parizu zadovoljni. Dokler je še čas in smatramo, da je to slučajno —
Kritika!
Pribiti je treba enkrat za vselej: ljubljanska kritika je procvitu in razvoju našega gledališča škodljiva. Škodljiva, ker ni strokovna, ker ni resnična in ne vzgojna. Da ni strokovna, najboljši dokaz: Manon ni za naš oder. Je nemoralne vsebine, tako kritika »Slovenca". Da so Bajaci šmira, kritika „Naroda“. Je padlo doslej kakemu kritku na misel, da bi zapisal: imeli smo že svoje pevce, ki so bili mnogo boljši, ki so daleč prekašali zmožnosti in vrline letošnjih igralcev. Kdor pa je bral m pr. kritike v »Slovencu", ve, da je bila kritika o Levarju vedno rezervirane smeri, ve, da je bila kritika Levarju nenaklonjena. Je pa bral kdo v kaki kritiki, da je Zathey pod vsako kritiko, za naš oder neporaben? Kot s Cermakom, je bilo še z drugimi pevci in pevkami. Vedno: manjkalo je sočnosti glasu, manjkalo je igre, sicer pa prav dobro. Da je pa to dvoje glavna in prva zahteva
do pevca, tega nam kritika ni pove- j dala. V ilustracijo šo to: Ko so igrali \ Špansko muho, se je kritik R. najboljše zabaval. Drugi dan: španska muha je nadkolensko in podo-ratno kolebanje. Na travniku bi se sama pasla. Neumnosti se kritiki, ki im3jo plešaste glave in Imajo nazore, menda ne bodo smejali.
Kritika ni vzgojna. Je dobila režija doslej kako inicijattvo od strani ljubljanskih kritikov ? Kvečjem nasvet: naj lučko na levi malo bolj na desno obrne. — To je bilo pa menda tudi vse. Morda še to: da je dopadla kritiku cerkvica vrh gorč.
Da je kritika taka: ker jo pišejo ljudje, ki maše svoje izdatke z do hodki, katere jima nese pisanje ocen. Zato: Ker smatrajo to za nekak postranski zaslužek. Postransko podko-iensko kolebanje pa se natika vsakomur na zobe. Pa še na nekaj so kritiki pozabili: Zakaj je pela doslej Pirkova le enkrat, dasi je kot primadona angažirana! Zakaj še ni pela
j Otahalova ni enkrat, dasi je kot ko- j I loraturka angažirana. To bi spadaio tudi v kritiko. Spadalo posebno takrat, kadar piše o Thalerjevi. In veste zakaj ne pišejo o tem. Ker se boje očitka: hočejo gledališče ubiti. Da se pa tega očitka boje, je vzrok ta, ker bi človek po dosedanjih kritikah v resnici lahko to sumil. Ker niso v dosedanjih kritikah tega očitka ovrgli z dokazi, da jim je procvit gledališča: summum.
Le eno dobro imajo ti naši kritiki: podčrtajo vedno, da je to njih subjektivno mnenje, kar napišejo. Vsakdo pa je lahko drugačnih nazorov. To je bilo aoslej. »Večerni list' pa je v resnici senzacijonelen. Vedno kaj novega. Tudi v kritiki. A. P. je napisal v pondeljek Kritiko, a ne več po subjektivni, marveč po objektivni razsoji. S tem stopa kritika ljubljanska v novo tazo, in nadebudni Marij Kogoj je s svojim: meni se zdi, padel v staro šaro. Subjektivni razsoji se ne da oporekati. Zavrniti pa je
moramo nje delovanje takoj dopol niti z delom pri nas doma. Prva na“ loga bodi, da celemu svetu razode" nemo, da z nameravano rešitvijo jugoslovanskega problema na naš h italijanskih mejah nikdar ne bomo zadovoljni. Nikdar, ker nam je nemogoče, ne zapustimo in pod ni kakimi pogoji ne izročimo trajno italijanskemu imperializmu naših naj-značajnejših rojakov Tolnincev, Goričanov, Kraševcev, Tržačanov, Istranov in Dalmatincev, zadnja vas v tem sedaj nesrečnem ozemlju nam je baš tako draga kakor kraljestvo. Vse to je treba glasno raztolmačiti celemu svetu, dopovedati je vsem, da je kaj takega popolnoma nemogoče. Slovenski in hrvatski rod, ki živi v tem od Italijanov zasedenem ozemlju, je pristna slavjanska rasa ter se ne bo dala — kakor je danes probujena, že celo ne — nikdar asim tavati z Italijani. Ako bi tega italijanski narod ne hotel razumeti, dopovedali mu bodo drugi, mu dobro želeči zavezniki — dali mu odškodnino drugje = le pomislimo, koliko je prostih nemških kolonij itd. in ga tako rešili trajne opasnosti od strani globoko razjarjenih Slavjanov, ki bi italijanskega podjarmljenja dolgo ne trpeli.
Ker je uspeh naše delegacije ni-čeven in ni v stanu preprečiti nameravane vivisekcije našega naroda, moramo doma aktivno poseči v zunanjo politiko in tu bi bilo na mestu:
Zasieurati si v vsih ententnih državah — po mogočnosti tuli v Italiji — nekaj up livnega Časo pisja, kamor bi se v zgoraj omenjenem smislu pisalo.
Seznaniti zaveznike z našo-literaturo, zlasti z onimi deli naš h pesnikov, iz kojih je jasno razvidno naše odločno slovansko prepričanje in čuv-stvovimje.
Take literature imamo — čast in hvaia našim divnim pevcem — dovolj, tieba jo je le preložiti v tuje jezike.
Ni treba dokazovati, da se v li' teraturi zrcali duša do tič nega naroda. Tako tudi v naši, iz nje bodo sedanjt svetovni sodniki spoznali, da nismo morda kaki Albanci sli njim podobni divjaki, nego pristna in čila slovanska vej;ca.
Pred menoj ieži »Veli Jože", prekrasni poem v prozi našega divnega strskega slavulja Vladimirja Nazor ja, izdan od »Slovenske Matice*. Kdor temeljito pozna to krasno pesnitev, vč, da je v njej vse izraženo, kar nusli naš narod o italijanskem podjarmljenju! Iz celega, naravnost klasičnega uo*0' tvora doni Ti, kakor en krik:
Nikdar več ne bo Jugoslovan italijanski suženj! Ta lepa pesnitev, ki je zajedno glasen memeuto proti alkoholizmu — našemu glavnemu defektu — je tako izborna, da bi jo priporočal sploh kot obvezno v višje razrede vsake narodne šole. Priporočalo bi se jo — v zgoraj navedenem smislu — preložiti v tuje jezike, predvsem v angleški jezik in jo v sv<ho naše obrambe in jugoslovanske propagande odposlati na državne stroške vsem vplivnim politikom zavezniških
j treba objektivno razsojo. Ker je neresnična, ker ima tendenco onemogočiti Rumpla. Dvojna mera: so bile Kritike, ki so pavdarjale, da se od enega samega nastopa ne more presoditi pevca. Puščata je kritika vediKj misli in upu prosto pot, da ni bj* pevec disponirau. Ko pa je nastopa Rumpel prvič v nedeljo, je bila p p* naloga A. P., da je lopnil po nje111’ Kritika je tendencijozna: ubiti je h'1' teta z enim krep.rim mahom RumP,a' domačina. Da bi pa ta udar zaleg!8,» zato naenkrat: objektivna razsoja- Ke pa je Rumpel naš človek, zato s o naj hrže zopet kake nam lastne ,zakll“ lišne intrige, osebna zavidanja *n sprotja, ki skušajo spodriniti >z °per^» relativno vzeto, še najbolje, ker le naše.
Kadar bodo kritiki ljudje, ki znajo res objektivno soditi, takrat bo k™* gledališču v korist, narodu v čast. i pa bo šele takrat, kadar bo kritik nekaj vedel in par bukev prestud'ra.
držav, zlasti še v Anglijo, Ameriko in Japonsko. Iz nje naj zavezniški narodi sprevidijo, da je taka rešite/ naših mej, kakoršna se nam sedaj obeta iz Pariza, ne samo skrajno žaljiva za celi naš rod, nego tudi popolnoma nemogoča, ker bi povzročila novo vojno.
S strahom bo čital to povest tudi kaki Italijan in upajmo, tudi z uspehom: premislili si bodo, nakopati si na glavo tako opasnega nasprotnika in sklenili bodo, raje živeti z nami v miru, skupno z nami trgovati v prid celemu flovečanstvu.
Preložba naj bi se poklonila največjemu protektorju našega in vseh zatiranih malih narodov: velikemu in plemenitemu fiiosofu predsedniku Wil-s°nu, niemu bi se izročila v krasotni izdaji. 1
»Slovenska Matica* bo gotovo pripravljena vse potrebno oskrbeti, da se misel izvrši. Prepričan sem, da bo dal k preložbi potrebno dovoljenje ženijali pevec, takisto za izborne iu pretresujoče-učinkovite ilustracije naš slikar Šantelj, klišeji so sigurno še na razpolago. Plačilo gotovo prevzame radevolje v imenu celega naroda naša vlada, lstotako sem prepričan, da bo knjiga dosegla svoj uspeh, najmanje v tem oziru, da se bo pred celim sve-lomjdokumentovala naša odločna volja, italijanskemu, drzno nameravanemu podjarmljenju se nikdar ukloniti.
Dogodki v Prekmurju.
Pr»Mopitev Prekmurja k Nemški Avstriji?
(Izvirno poročilo.)
Radgona, 31. maja 1919.
_ R° semkaj došlih vesteh je bila včeraj ob 13^ urj v Murski Soboti na slovesen način proklamirana priklopitev slovenskega Prekmurja k Nem. Avstriu. Meja se je takoj odprla in se izvažajo že danes velike množine živil iz Prekmurja proti Gradcu. Ta drzen političen manever je povzročil znani advokat dr. Obal v Murski Soboti. Zatrjuje
da so boljševiški sovjeti v Prek-3« °dstopili in so prevzeli upravo nesčanski krogi, na čelu jim dr. Obal. zadnji Čas je, da Jugoslavija prekriža nemške mahinacije in zasede Prekmurje.
Avstrijski oficirji vdrli v Prekmurje. Ogrska sovjetska vlada odstavljena.
Budimpešta, 31. maja. (ČTU) Ogrska vlada je poslala nemško-avstr. državnemu tajniku Bauerju noto, v kateri pravi: Ravnokar smo prejeli brzojavno poročilo, (la so protirevo-u°Uouarci sz avstrijskimi častniki b* vdrli v Prekmurje in pro-sovjetsko ogrsko vlado za "Ustavljeno. Ukrenili smo, kar je treba.
namerava Nemška Avstrija storiti Pr°ti tem častnikom? (LDU)
Pod italijanskim jarmom.
Italijanski vojni minister v Postojni.
pi Iz Postdjne nam poročajo: Te dni je bil tu italijanski vojni minister, general Cavlglia. Nadzoroval je italij. vojaštvo. Njegovo potovanje v zasedenem ozemlju je v zvezi z nameravano demobilizacijo, ki naj bi se iz-VrŠila v mesecu juniju.
Žalostne razrere v Tržiču na Primorskem.
d Pl Ljubljana, 2. junija. Izza lHmar,tarijske Črte nam poročajo: Ita-lanska vlada stoji na stališču* da ne j"°re pomagati od vojne opustošenim ni Vm.» dokler ni izvršena definitivna aneksija Primorja. Zato so ponekod »•no žalostne razmere. Ne samo v 8|ovenskih krajih, ampak tudi v čisto »furlanskem* Tržiču vlada veliko po umanjkanje stavbenega materijala. Kar
Popravile avstrijske oblasti, to raz n? d *ter zasebniki ne zmorejo popravila na lastno roko, italijanska vlada Pa noče. V Tržiču je sedaj 3500 pre-
bivalcev, ki nimajo ne zdravil in ne zdravnika, dasiravno je polno bolnikov. Tudi živeža primanjkuje, čeprav je Tržič v, redni železniški zvezi z Italijo in s Trstom. Ljudstvo je obupano in neprikrito zabavlja čez svoje »odrešitelje*.
Mirovna konferenca.
Mirovna pogodba z Nemško-Avstrijo.
Iz Lyona javljajo brezžično: V soboto popoldne so se v ministrstvu za zunajne stvari zbrali k tajni seji oficielni delegati vseh držav, ki so bile v vojnem stanju z Avstrijo, kakor tudi onih, ki so nastale po razsulu iz stare avstro-ogrske monarhije. Načrt predmirovne konference, določen za Avstrijo, bo izročen avstrijskim delegatom v pondeljek ali v sredo.
,Temps“ piše o sedanji obliki mirovnih pogojev: Po informacijah, dobljenih z raznih strani, kaže mirovna pogodba v svoji sedanji sestavi mnogo vrzeli. Osmo poglavje, ki se nanaša na odškodnino, še ni urejeno, Tndi poglavje, ki govori o mejah 'i Italijo, je označeno Je s pripombo! pridržano poznejši ugotovitvi
Kar se tiče Predarlske, kjer se pred kratkim prebivalstvo v ljudskem glasovanju izrazilo za priklopitev k Švici, omejna predmirovna pogodba, da je to glasovanje brezpomembno in da ostsne ta deželica zd.užena z Avstrijo, ter bo morala prevzeti iste obveznosti, kakor druge avstrijske dežele. Meje Čehoslovaške bodo določene po posebni, mešani komisiji. „Petit Journal* javlja: 7Včeraj je bilo zastopnikom vseh iuteresiranih držav prečitano besedilo mirovne pogodbe, ki bo izročena avstrijskim delegatom. Danes se vrši tajna seja, na„kateri bodo vse interesirane države priobčile svoje pripombe in pomisleke. (Po LDU.)
Italijanske pritožbe.
Iz Curiha javljajo: Italijanski publicist Rastingnac se v rimski »Tribuni* pritožuje, da ravnajo aliiranci z Italijo ne samo formelno, temveč tudi dejanski in namenoma kot s sovražnikom. lstotako kakor Nemčiji grozijo tudi Italiji, ker ji pretijo z istra-danjem. (LDU.)
Poziv nemške vlade na Nemce.
Brezžični brzojav raznaša poziv nemške vlade Nemcem na vzhodu, v katerim pravi med drugim nastopno: Nemški protipredlogi v Parizu so bili izročeni. Zavzemajo se z vsem pov-darkom in resnostjo za ohranitev nemških zemlja na vzhodu in dokazujejo, da se od Nemčije ne smejo odtrgati niti Gorenja Šlezija niti Za-padna Pruska, niti Gdansko niti Me-mel; da med nemške dežele vrinjeni poljski koridor Vzhodne Pruske ne sme uničiti. Nemci na vzhodu! Čuvajte državo smrtne nevarnosti z mi-1 rom in disciplino! Ako bodo naši i sedanji protipredlogi zavrnjeni, bo ! ukrepala državna vlada tako, kakor je potrebno za državo, nemštvo in življenje vsega naroda. (Po LDU.)
Politični pregled.
p Narodno predstavništvo. V
sobotni plenarni seji narodnega predstavništva je bilo zaključeno prvo čl-tanje predloge glede podaljšanja proračunskega provizorija za junij, julij in avgust. Zakonski načrt je bil sprejet s 141 glasovi brez glasov socijalistov.
d uJi uism.°J? ^ubljane. »Narodna Politika priobčuje iz Ljubljane dopis, kjer trdi med drugim, da so se slovenski liberalci ločili v starine in mladine. Vodja mladinov je dr. Gregor Žerjav, starine pa vodita dr. Tavčar in dr. Triller. Starini imajo v rokah ..Slovenski Narod“, dočim se mladini tajno zbirajo okoli »Jugoslavije*«* Opozarjamo uredništvo »Slovenca**, ki ima najožje stike z ..Narodno politiko1*, naj v svojem interesu ne trosi več takih tendencijoznih laži med hrvat-skimi klerikalci. Gospodom okoli „Slo-/enca“ nekaj preseda, pa menda še sami ne vedo kaj!
p Tudi argumenti. Iz Belgrada poročajo, da zahtevajo gotovi gospodje deželni zbor v Sloveniji z motivacijo, da bi se potem politične razmere v Sloveniji „boljše“ konsolidirale. Brez deželnega zbora baje ljudstvo nima zaupanja do vlade in države. Pika.
p Protinemška liga v Turinu je sklenila na svojem zborovanju sledeče resolucije: Italija se mora osvoboditi nemške kulture Rešiti se mora oblasti nemškega kapitala in industrije, ki se hoče uveljaviti tudi v politiki. Z vsemi močmi je treba podpirati razv< j italijanske industrije in spraviti italijanske produkte v inozemstvo. Pomoč Italijanom v inozemstvu, da morejo propagirati italijanske interese.
p Čehoslovaške čete pod poveljstvom francoskega generala. Ker je Italija odpoklicala generala Pic-cione, dosedanjega poveljnika čeho-slovaških čel, je prevzel povelje francoski general Mitterhausen, ki je že prispel s svojim štabom k četam na Slovaškem.
p Ustavne pravice predsednika Čeh.-slov. republike. Praga, 31. junija. ČTU) Predsednik Masa-ryk je potrdil zakon, s katerim dobi predsednik republike postavopravno pravico, imenovati in odpuščati ministre. (LuU.)	%
Pokrajinske vesti.
kr Iz Kočevja. Ob polomu na Koroškem je našim Kočevarjem zopet vzraste! greben. Vojaškemu vpoklicu se je številno Kočevarjev odzvalo s tem, da so pobegnili proti Reki, na demarkacijsko črto, s katero kočevski Volksrat vzdržuje baje stalne stike. Tam so jih vzprejeli Italijani in kot se sliši, prepeljali na nemško Koroško fronto. Faktični vodja kočevskega Volksrata, ki'navzlic razpustu od strani okrajnega glavarstva, dejansko še vedno posluje, je tukajšnji advokat dr. Hans Arko, sin renegata iz Ribnice in zet znanega pangermana in vodje na pre-mogokopu Ernst Stbckla. Ta Volksrat ima v vsaki kočevski vasi svoje zaupnike in funkcijonarje, ki zapeijujejo sicer trezno kočevsko kmetsko prebivalstvo. Značilno je, da se zamudni kočevski odpoklicane! oglašajo pred odhodom pri dr. Hans Arku, ki jim daje primerna navodila. Ppozarjamo vojaško oblast na vojake kočevskega rodu na naši fronti in pa na one na koroško-nemški fronti! Za 12. maj je raznesel očividno Volksrat po Kočevskem, da pridejo tega dne Italijani, da jih odrešijo pod Jugoslovani oziroma, da zasedejo premogokop. Na ta dogodek so se pripravljali že več dni popreje in čule so se že grožnje, — vsi Slovenci da bodo bežali nagi iz Kočevskega, le štirje ne; ti da še zato ne bodo imeli časa. Ker pa imamo Slovenci za slučaj kake rabuke vse drugačne namene kot pa beg, smo si za vsak slučaj za tiste dneve naredili gotov program, ki bi bil znane pro-vzročitelje eventuelne rabuke in večne hujskače jako neprijetno iznenadil. — Sedaj so se zopet nekoliko pomirili; tolažijo se s tem, da njih koroški bratci naše ljudi na Koroškem pobijajo kot zajce; neki emigrant je te dni prinesel vest, da se pri tem zlasti odlikuje Arnošt Cham, bivši sodnik v Kočevju, pozneje na Koroškem, v Ljubljani in na Gorenjskem dobro znani renegat. Za slučaj, da' pade v naše roke, opozarjamo nanj vojaško oblast. Nemško- avstrijcev in hujskačev kar mrgoli po mestu. Mirno prihajajo in odhajajo ter razburjajo z neverjetnimi novicami histerično kočevsko kri. Glavarstvo,, ki pod umnim in energičnim vodstvom dr. Fr. Ogrina izborno posluje, si ni znalo drugače pomagati, kot da je par glavnim hujskačem, ki ne spadajo v Jugoslavijo, dalo rok za odhod. Poverjeništvo za notranje zadeve seveda ni imelo nujnejšega posla, kot da je to še veliko premilo odredbo glavarstva razveljavilo in hujskači se mirno izprehajajo po Kočevju, posmehujejo glavarstvu in ščujejo na tihem dalje! Z naredbo vlade so bili vsi Narodni sveti v Sloveniji prekinjeni; ko je navzlic temu kočevski Volksrat sklical nekako konštituanto, vso s
frankfurtaricami ovenčano, je glavarstvo jako milo postopalo, ko je samo glavne tri sklicatelje kaznovalo po 100 kron globe, udeležnikov pa prav nič. Kaj čuda, da se Kočevarji še bolj malo brigajo za naredbe okrajnega glavarstva — občina Koprivnik n. pr. ni hotela izročiti gerentu — Kočevarju! — občinskega urada ter je uprizorila proti Slovencem in Jugoslaviji cel poboj in upor, tako da je moralo poseči številno orožmštvo vmes. V dveh, treh krajih so vpoklicanci orožništvo dejansko napadli, tako da je bilo primorano rabiti orožje. V Pianini (Stocken-dorf) je bila cela bitka med obema strankama.	Spectator.
kr Čebelarski tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 11. in 22. junija t. 1. dvodneven čebelarski tečaj s sledečim sporedom: Življenje in oskrbovanje čebel, Sovražniki in bolezni čebel. Roji. Vzgoja matic. Čebelarske potrebščine. Tečaj se prične 11. junija t. i. ob 2. uri popoldne.
kr Čebelarski shodi. Na bin-koštni pondeljek 9 junija 1.1. bo čebelarski shod in ustanovitev čebelarske podružnice v Trebnjem in sicer ob pol 8. uri dopoldne. Ravno taka shoda bosta v nedeljo dne 15. junija in sicer v Kostanjevici ob 8. uri dopoldne, na Raki pa ob 3. uri popoldne. Povsod se bo shod vršil v šolskem poslopju. Čebelarji, Ki vam je mar za napredek čebelarstva, udeležite se teh shodov v obilnem številu.
kr Živinski semnji zopet dovoljeni. Prihodnji živinjski semnji bodo:	2. junija v Novem mestu,
10. junija v Žužemberku in 13. junija v Trebnjem. Obeta se mnogo kupcev; živinorejci, priženite torej dovolj živine.
kr Knjigovodstveni tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 10,
11. in 12. junija t. 1. tridneven knjigovodski tečaj s sledečim sporedom: Pomen knjigovodstva. Inventura po-četkom in koncem leta, tekoče knjigovodstvo, račun čistega dohodka ‘in naznanilo za dohodninski davek. Tečaj se pridne dne 10. junija t. i. ob 2. uri popoldne. Kdor se želi udeležiti pnega izmed teh tečajev, naj se priglasi do 3. junija t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Revnejšim da ravnateljstvo brezplačno prenočišče na razpolago.
kr Litijsko učiteljsko društvo
ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek, 5. junija ob pol 15. uri v Litiji. Po tolikem času si bomo imeli marsikaj povedati, zato pa pričakujemo z gotovostjo polnoštevilne udeležbe, — Odbor.
kr Belokranjsko učiteljsko društvo vabi svoje člane na občno zborovanje, ki se vrši 7. junija 1919 v Črnomlju ob 14. uri, — L. Mikolič, predsednik.
kr Ptuj. Nedavno je očrnil nekdo, ki je interesiran na tobačni trafiki nemčurja Sošteriča v Št. Vidu pri Ptuju, g. nadkomisarja fin. straže Mir. Fišerja In mu očital pomankanje narodnega ponosa. Vse to je zlobna laSr G. Fišer je bil vedno naroden in zaveden Slovenec. V avstrijskih uradnih krogih
{'e bil zaznamovan z opazko „Ist eln *anslavlst“. Tržaški „PiccoIo“ je priobčeval proti njemu pogoste napade radi njegove narodne zavednosti. Leta 1914. je preprečil g. Fišer na Krku nameravano internacijo škofa Mahniča.
kr Strašen zločin se je Izvršil v Podložih pod Ptujsko Goro dne 30. maja okrog 22. ure. Navadni kmečki fant, star komaj 18 let, je kot orodje zlobne že okrog 50 let stare ženske umoril približno toliko starega posestnika Andreja Merzidovšeka. Nahujskala je ,izprijenega mladeniča, da ga je ubil. Kot plačilo mu je obljubila 600 K in svojo hčer.
kr Rogatec. Nadzornika graščinskih posestev sl usojamo vprašati, Če mu je znano pod kakšno postavko so se oziroma se še zapisujejo stvari, ki jih je dajalo grašč. ravnateljstvo svojim ljubljenčkom gotovo zastonj. Posebno je bil srečen v tem oziru načelnik železnice, kojega soproga oziroma dekla je vlekla natlačeni jerbas naj-
različnejših stvari skoraj vsaki dan iz graščine. O onih orgijah, ki so se odigravale cele noči do zadnjega časa, niti ne govorim. Kako se je tukaj po pivalo in jedlo, to presega že vse mere, med tem ko je revež zastonj prosil za kako pomoč. Aranžer teh stvari je bil vedno ravnatelj in nikoli ni manjkalo pri teh gratis lumpanjih našega slavnega načelnika, ki je vsakega k njemu na obisk došlega Nemca privedel k tem mastnim zabavam. Kako pridno sta ta dva pomagala graditi nemški most do Adrije, o tem bi se dalo mogo zanimivega napisati. Koliko smeti sta ona semkaj navlekla, ki se še sedaj, čeravno bi se že davno bila mr rala tja gor za Špilje pomesti, tukaj nahaja in se le čudim, da se to tu«aj trpi. Smrtni greh je ta skrajna popu stljivost. Zahtevati bo treba — pa prav odločno, da se že ozračje enkrat očisti. Na delo torej gosp. nadzornik Brišnik, dajte očistiti plevel, ki raste na graščinskih tleh. Vzgled si vzemite pri nadzorniku v Slov. Bistrici, to imenujem eneržijo. Tudi prihajajoči načelnik bo imel čez glavo dela, da bi le izpolnil pa prav hitro svojo dolžnost. Tu se nekdo postavlja za bivše Nemce meneč, da jih ne gre napadati ter v isti sapi predbaciva pobiranje za koroške begunce. To je sramota, naj bo vsaj tiho če jih tako obožuje — sicer bomo pa Še spregovorili prav čedne stvari, kako se je srečnega počutil pri litru vina v družbi svojih ljubljenih, dokler ga le ti niso pod kap postavili.	T.
kr Ustanovitev »Čitalnice* v Rogaški Slatini. V četrtek na vnebohod se je vršil ustanovni občni zbor »Čitalnice za Slatino in okolico". Prostorna veranda hotela »Pošte" je bila polna domačinov in gostov iz okolice. Posetili so nas tudi naši sosedje iz Rogatca in pevski zbor iz Celja. Zbrane goste je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora g. nad-poštar Fabiani, ki je kratko očrtal namen novega društva. Nato so se prečitala pravila. Oglasilo se je nad 100 članov, med temi 6 ustanovnikov po 200 K. Po končanih formalnostih je društveni tajnik g. Zemljič v krepkih besedah povedal nekaj misli o tem, da bo naša dolžnost zbrati okoli sebe predvsem one priproste ljudi, na katere so gledali doslej tujci kot na „manj vredno maso" in da bo „Cital-nica“ šele tedaj imela svoj pomen, če bo zbrala v sebi najširše kroge. Njegovemu temperamentnemu govoru je sledilo navdušeno ploskanje. Pevci so zapeli „Lepo našo domovino*', ki se je prvič pela v prostorih, kjer so se prej Šopirili tujci. Nato je pozdravil zborovalce dr. Lah, ki je opozarjal na važnost „Čitalnice“ v tem kraju, kjer ljudstvo še ni spoznalo vsega pomena naše nove svobode. Naša letovišča bodo odprta vsem, postregli bomo gostom, toda čutijo naj V3i, da so na jugoslovanski zemlji. Zato naj bi se ob sezoni v ..Čitalnici** zbirali slovanski gostje, pozimi pa naj služi v izobrazbo ljudstvu. Nato se je g. Pibernik zahvalil pripravljalnemu odboru za Izršeno delo, g. dr. Hrašovec je pozdravil novo društvo v imenu Celjanov. Pevski zbor je nato zapel nekaj lepih pesmi — tako je ta prva večja slovenska prireditev v S'atini prav lepo uspela. Le krepko naprej!
kr Slovenska Bistrica. Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima svoje izletno zborovanje v četrtek, dne 5. junija t. 1., ob 10. uri predpoldne v prostorih narodne šole v Sp. Polskavi. Na dnevnem redu bodo pogovori, tičoči se stanovskis zadev in predavanje. Govoril bb profesor gosp. Iv. Favaj o socialnih teorijah. Z ozirom na navedeni vzpored pričakuje polnoštevilne udeležbe članov odbor Tovariši in tovarišice iz bližnjih sosednjih okrajev bodo kot gostje dobrodošli!
kr Na Gorjancih bo na bin-koštni pcndeljek pri Sv. Miklavžu ob 10. uri služba božja. Prijatelji planin, pridite v velikem številu!
kr Jurklošter. Poštnemu ravnateljstvu v L.ubljani v znanje 1 Kaj korist jo vsi inserati za ,,pr*o drž. posojilo ?“ V Jurkloštru pri Laškem je
podpisovanje istega skrajno težko. Do celjske banke je nekoliko predaleč, domači pošti je pa težko zaupati, ko je doživela posestnica Helena Vrečko nekaj nad vse čudnega. Meseca dec.
1.	1917 je vložila imenovena za 7. voj. posojilo znesek 2000 kron. Čakala je do letošnje spomladi, torej en in četrt leta zamanj tozadevne knjižiče. Nazadnje jo je pa vendar minila volja in dosegla ja z grožnjami, kar preje nikakor ni šlo; vrnil se ji je namreč ves denar z obrestmi vred. Jurklošter-čani se pa menijo, da ni prišla do-tična svota iz Dunaja in tudi ne iz Ljubljane, temveč jo je baje posodil celjski nemški ključavničar F. G. Vpraša se: Kakšni poštno čekovni promet je pa to, da se ne prejme toliko časa knjižice — potem pa pa aobi denar nazaj? In to je v Jurkloštiu baje že drugi slučaj. Prva, katero je tudi enaka usoda doletela, je bila že N. Zor kotva, sestra graščinskega hišnika. Tudi ž njo se je postopalo približnjo na enaki način — a le s to razliko, da je sprejela imenovana namesto obresti, že predno se ji je vrnil denar, nekaj metrov navadnega blaga. Kaj pa reče k vsemu temu poštno ravnateljstvo v Ljubljani? Ali bo ono trpelo v Jugoslaviji enako poslovanje pri poštnem ček. uradu — kot je bilo v Jurkloštru do sedaj?
kr Izdajanje vozovnic v postajici Bitinje. Pričenši s 1. junijem 1.1. se izdajajo vozovnice na postajici Bitinje proge Trbiž (Planica) — Ljubljana gl. ki., a le po civilni tarifi. Prtljago se odpravlja potom doplačila v vlaku.
Dnevne vesti.
dn Tako je treba! Splitski trgovec s papirjem, Milisich, je imel v svoji trgovini sliko avstrijskega krvnika Franceta Jožefa. Ko je to zvedela policija, je prišel komisar in zaplenil sliko. Milisich je v preiskavi radi veleizdaje.
dn Proti nedeljskemu počitku v brivnicah. Iz Osijeka javijajo, da je mestni zastop prosil osrednjo vlado, da se odpravi nedeljski počitek za brivnice.
dn Zgraditev modernih kaznilnic. Minister za pravosodje je izdelal načrt za zgraditev modernih kaznilnic, kakoršne obstoje na Angleškem in Francoskem. V teh zavodih se bodo obsojenci navajali k delu in učili raznih obrtov. TO bi bile torej nekake poboljševalnice. Nameravajo se ustanoviti 4 taki zavodi.
dn Označitev dopisov in vlog na deželno vlado v Ljubljani. Pred-sedništvo deželne vlade se v zadnjem času vedno bolj obremenjuje z vlogami in dopisi, ki ne spadajo v njegovo področje, ampak v delokrog različnih poverjeništev in oddelkov deželne vlade. Ne glede na zamudno delo, ki ga povzroča prebiranje in odbiranje takih dopisov predsedstveni pisarni, se tudi v stvarnem oziru oškodujejo koristi, ki jih zastopa dopis ali vi o ga s tem, da dospejo še le čez več časa na svoj pravi naslov. Zato naj se odslej naslovijo vsi dopisi in vloge, ki spadajo v področje kakega poverjeništva ali kakega oddelka deželne vlade, ne samo v dopisu, ampak tudi na kuverti na dotično poverjeništvo ali oddel. — Naslov: »Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani** naj'se kot presplošen popolnoma opusti; v poštev pridejo le sledeči naslovi: A) Predseduištvo deželne vlade za Sloveuijo. Predsedništvu deželne vlade naj se pošiljajo vse zadeve zunanjepolitičnega alt državnopolicijskega značaja, potem vse zadeve, ki utegnejo zanimati hkrati več poverjeništev ali oddelkov deželne vlade, nadalje zadeve, ki se tičejo nacionalizacije premoženja. — B) Poverjeništva pri deželni vladi so ta le: 1. za notranje zadeve, 2. za bogočastje in nauk, 3 za pravosodje, 4 za socijalno skrb, 5. za javna dela, 6 za železnice in promet, 7 za finance, 8 za agrarno refoimo. Kadar bi pri teh poverjeniš tev prišla v poštev predsedništvena stvar, naj se vliga še posebe naslovi na predsedništvo do učnega poverje-
ništva. — C) Oddelki deželne vlade so; 1. Oddelek za Harodno brambo,
2.	Oddelek za kmetijsivo z odsekom za veterinarne zadeve in oddelkom za gozdarstvo, 3. Oddelek za zdravstvo, 4. Oddelek za trgovino in obrt, 5 Oddelek za premog, 6. Odsek ministrstva za prehrano in obnovo zemlje v Ljubljani. — D) Komisije in uradi pri deželni vladi so: 1. Državna komisija za preživljanje (pri poverjeništvu za socijalno skrb), 2. Komisija za začasno vodstvo in lUv.dacijo kranjske deželne uprave (naslednjica kranjskega deželnega odbora), 3. Gospodarska komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo, 4. Komisija za terjatve proti bivšemu erarju, 5 Osrednji urad vseh montanističnih obratov za Slovenijo, 6. Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu podružnica v Ljubljani, 7. Gradbeno ravnateljstvo, 8. Pisarna za okupirano ozemlje. (Pod 1. do 8 navedene komisije oziroma uradi so vsi v Ljubljani.) 9. Komisija za likvidacijo štajerske deželne uprave v Celju (našled-dnica Štajerskega odbora). Nikakor ne gre, več vlog na različna poverjeništva ali oddelke ali celo na komisije de želne vlade kuvertirati skupaj in od poslati na »deželno vlado**, ker so ta poverjeništva in ti oddelki v Ljubljani v raznih poslopjih, krajevno vsaksebi oddaljenih, in ker povzroča razpošiljanje teh vlog, kakbr že zgoraj omenjeno, mnogo zamude časa.
dn Pozor goriški vrtnarji-be gunci! Belgrajska vlada je sklenila, da razdeli v okolici Novega Sada (Srem) in Belgrada zemljo goriškim vrtnarjem. Osobito zemlja okoli Novega Sada je jako ugodna za vrtnarstvo. Nekdanja budimpeštanska vlada je tu posebno pospeševala kolonizacijo bolgarskih vrtnarjev. Zemlja je bogata.
dn Novi šolski tečaj na pod-kovski šoli slov. kmet. družbe v Ljubljani, se prične dne 1. julija 1919. Kdor želi vstopiti, naj vloži do 15 junija t. 1. prošnjo za- sprejem, ki naj ji priloži: 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4 učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo. Sinovi siromašnih starišev, ki hočejo prositi za podporo, naj pred-lože tudi ubožni list.
,dn Spoznajmo Koroško — naše Kosovo! Zavedajmo se svojih pravic do Koroškega — zibelke slovenstva! Vse premalo še poznamo Koroško in baš prav je došla knjiga „Koroško“, ki jo je izdala pisarna za zasedeno ozemlje. Knjigi je pridejan večbarven zemljevid Koroške. Cena knjigi in zemljevidu 4 K. Opozarjamo tudi na brošuro s slikami „Poglavje o stari slovenski demokraciji**, ki kaže, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je na Gospo-svetovskem polju sam vclil svoje kneze. Brošura stane 2 K. Razširjajte ti dve knjigi med vojake in med ljudstvo. Vsakdo bi naj poznal našo Koroško! Knjigi se dobivata u upravništvu „Ju-goslavije** v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah.
dn Najiskrenejše pozdrave pošiljamo vsim znancem in znankam iz osvobojene Koroške. Joško Peternel, Kastelic Anton, Anžič Martin, Prašnikar Franc, Rozman Janko, Lukanec Miha, Oven Josip, Strle Jože, vsi od slov. pl. polka, 12 strojnica.
Ljubljanske vesti.
1 Iz nemško-koroškega vjet-ništva se je povrnil kapetan) Rudolf Badiura, poveljnik kr. alpinske čete.
1 Notarski izpit. V soboto je pred tukajšnjim višjim deželnim sodiščem napravil notarski izpit predsednik „Društva slovenskih notarskih kandidatov** in agilni narodni delavec, not. kand. g. Anton Koder iz Ljubljane. Čestitamo!
1 Slavni „Naprej“ zagovarja stanovanjsko bedo nemškega stctnika. ki ima sam za se na razpolago štiri sobe. Rodbine železničarjev-beguncev se marajo gnesti in stiskati v živinskih vagonih na glavnem kolodvoru. Ker je „Naprej“ zgovoren zagovornik so-
cijaln® pravičnosti, ga begunci prosimo, da izposluje pri socijalnem skrbstvu naselitev v teh sobah. — Begunci železničarji.
1 Italijanska predrznost ali neprevidnost. V soboto ob 19. uri je šel na tratoarju v Frančiškanski ulici, nasproti kavarne Union, Ivan Kobalt. Kar pridirja avtomobil z italijanskimi častniki in zavije tako nerodno, daje zavozil na tratoar in povozil Kobalta. Poškodoval ga je lahko ter mu strgal obleko. Kdo mu bo plačal škodo? Zadnji Čas postajajo Italijani v Ljubljani zelo predrzni ter očividno iščejo konfliktov. Prosimo vse, ohranite hladni kri ter se ne dajte zapeljati k neprevidnostim Vsak slučaj prednnosti ali »neprevidnosti** teh izzivačev pa naznanite policiji in vojaški oblasti, ki bo poskrbela, da postopanje teh ljudi primerno osvetli v Rimu in v — Parizu.
1 Proti zakotni prostituciji. Množe se odločni protesti proti zakotni prostituciji, ki se je pričela zlasti bujno razvijati na raznih „ plesnih zabavah**. Resni zdravniški krogi s strahom konstažirajo, da so se v zadnjih mesecih zelo razpasle razne spolne bolezni.
I Tihotapci in verlžniki. Preko demarkacijske črte v zasedeno ozem'je sta hotela Miha Lampe in Franc Menart iz Logatca vtihotapiti velike množine tobaka, ki so ga zaplenili. Splošno je znano, da nekatere trafike prodajajo tobak tem tihotapcem v veliki množini proti višjim cenam. — Matiji Lenuzzi iz Broda ob Kolpi so zaplenili več sto zavitkov tobaka za pipo v vred- t nosti 400 kron.
1 Verižniško in tihotapsko 1 gnezdo. „Kolizej“ — ona mrka, temna kasarna na Marije Terezije cesti je pravopravcato zavetišče raznim verižnim navijalskim elementom. V soboto na vse zgodaj zjutraj so resno vstopili trije policijski agentje v stanovanje, v sobo št. 65. — Preiskali so temeljito stanovanje podnajemnice, sedemindvajsetletne elegantne gospodične — nemškute — Marije Kolb, Tirolke Iz Halla. — Ta gospodiča se je marljivo bavila ? veriženjem in tihotapstvom tobaka v Nemško Avstrijo. Veriženje jej je donašalo lepe tisočake. Znala pa je tudi na rafiniran način varati obmejne kontrolne organe. Najela je tovarišico, ki je v selitvenem vlaku fingirala bolnico in je ležala na blazinah, napolnjenih s tobakom. Nepričakovana, nenadna preiskava je imela lep uspeh. Našli so 30 kg cigaretnega finega tobaka in 10.000 kron denarja. Tobak !n denar je policija zaplenila; Marijo Kolb p* je poslala na deželno sodišče, kjer ima priliko premišljevati o usod! lahkega verižništva.
1 Samostojna kmečka stranka. Sklicatelji so za včeraj sklicali pri »Novem Svetu“ v Ljubljani shod jugoslovanskih kmetov, katerega se je jako številno udeležila ljubljanska okolica. Program zborovanju je bil zelo dolg in obširen, obsegal je sedamnajst točk. Sklenili so voditi posebno agrarno politiko in braniti interese posestnikov. Razni govorniki so zelo ostro nastopali proti sedanjemu načrtu agrarne reforme. Na shodu je govoril tudi zelo značilno Gustav Pirc, ravnatelj kmetijske družbe. Ustanovila se je »samostojna kmečka stranka", izvoljeno je bilo strankino načelstvo h1 sicer za predsednika, posestnik g. Jakob Kušar iz Notranje Gorice. NataC" neje poročilo priobčimo jutri.
1 Pravoslavna služba božijjj obdržače se u nedelju 9. Juna u 9 s*'u u evangeličkoj crkvi »Marija Terez>/a cesta.
1 Svi pravoslavni, koji žive JJ Ljubljani i najbližjoj okolini, neka izvole što pre prijaviti svojom to#* adresom Milošu Katiču, Linh*rj ^ ulica 28 radi osnivanja opšte*1 Ljubljani.	,	en	na
1 Na ljubljanski realk* s0 "J hodniku v. 1. nadstropju m le[?’Ld->epe slike oziroma fotografije, W P* g stavljajo p r i s tn o slo v e o o k r a j i n e, imajo Pa gledalca nemške krajevne ozna •
1 I. splošno društvo jugojio-I vanskih vpokojencev v Lju J
vabi vse svoje člane na važen društ-1 veni shod, ki bo v sredo, dne 4. junija 1919 ob 15. uri v Novi ul. 4. — Vstop dovoljen le z društveno izkaznico, kdor jo še nima in tis J, ki pristopijo k društvu kot člani do shoda, dobe izkaznice pred shodom. Pridite vsi, da se prepričate o društvenem delovanju za splošno korist vpoko-jeneev. V slučaju slabega vremena bo shod preložen na dan lepega vremena, ravno tam in ob isti uri. — Načelstvo.
1 Društvo tehnikov v Ljubljani ima odborovo sejo v sredo, dne 4. junija t. I. ob 20. uri zvečer.
1 Subskrlpcija 4% državnih bonov. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah je bilo dr inkl. 30. t. m. subik^biramh od 896 strank K 12.915.500 — 4% državnih bonov. Opozarjamo interesente, da se bodo z ozirom na končano subskribcijo upoštevate le one prijave, ki bodo odposlane po pošti najpozneje 3. junija t. 1.
1 Služba hišnika. Na ljubljanskem gradu se sprejme takoj hišnik, ki bi opravljal poleg drugih del, tudi krave proti dobri plači in prostem stanovanju. Oženjeni z majhno družino imajo prednost. Oglasiti se je v gospodarskem uradu mestnega magistrata ob uradnih urah.
1 Tatvina tobaka. Trafikantu Jakobu S-ver-ju, na Krakovskem nasipu št. 10, je bHo ukradenih 250 zavojčkov hercegovinskega tobaka. Skoda 675 kro c
l 300 K in eno srebrno veri-?JCo v baršunasti torbici je izgubila *	? vdova, begunka mati 3-eh ne-
rb,i*nih otrok, katere mož je v v°jm padei. Pošten najditelj se vljudno naproša, da blagovoli najdeno proti P^čilu oddati na policiji. -
Kulturni pregled.
ki Jugoslovanska žena za narodno svobodo, kdala Pisarna za zasedeno ozem'je. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Vsebina: U/odna beseda. Vida Primorska: Jugoslovan-p * zena svobodni ženi. Dr. Angela ^jfernikova: Za slovensko Kosovo Polje. Dr. Zdenka Smrekarjeva: Za nase pravo. Alojzija Stebijeva: Proti tmpeeijalističnemu nasilstvu. Resolucija jugoslovanskega žensfva v Belgradu, Zagrebu, v Ljubljani in v drugih kra jih. Knjižica je jako čedna, tiskana na lepem papirju in stane K 2r—. Dobi se v upravništvu »Jugoslavije11 v Ljubljani in njenih podružnicah Mariboru, Celju, Ptuju in Novemmestu, kakor tudi v vseh knjigarnah.
ki Habsburgove!, žalostne slike ** naše preteklosti. Pod tem na-®‘°yom je ravnokar izšla knjižica, ki P'suje zločinsko delovanje Habsbur-fu.vcev od njihovega začetka kot kla-"Slezov m obcestnih roparjev do ™nca, ko se je zdrobila njihova moč, je bila zgrajena na tiranstvu v prah. Habsburgovci so bili največji sovražniki Slovanov ter so prelili cele reke slovanske krvi, bodisi na moriščih, bodisi v vojskah. Vsebina knjižice je zanimiva ter jo priporočamo našim čitatdjem. Stane 1 K 20 v, s poštnino 1 K 50 v ter se dobi v upravništvu ..Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica št. 6 kakor tudi po vseh knjigarnah.
ki Koncert celjskega pevskega društva dne 24. maja 1.1. Bn je zopet večer neskaljenega glasbenega užitka, kakor je v navadi pri koncertih tega 6‘uštva. Po številu je bil ta koncert v teku enega leta. To števdo m Ji- ^volj. da je bilo društvo izredno Da širša javnost ni dovolj j8j, riani':na z delovanjem CPD, je pač jjj.j 1 vjroka v tem. da je težko do-t* v Celju stalnega poročevalca za . 'urno-umetniško stroko. Zbor šteje krog 60 do 70 pevcev mešanega oora, polovica odpade na moški zbor. m? *?Pcertih so prišli skoraj vsi od cnejši slov. skladatelji do besede. vi-5)?ram zadnie£3 koncerta, ki se je s * v Pfid koroškim beguncem, je L . . ustvarjen z ozirom na ire-na. !<položal: Pretežna večhra koroške Jp?smi in kot zaključek II. Pek srbskih narodnih pesmij od St.
Mokranjca v čast srbskim častnikom in moštvu, ki je tudi poselilo koncert. Sodelovala sta dva umetnika iz Celja,
S Beno Serajnik (violina) in g. Mirko ruden (klavir), Program, kije to pot vseboval večinoma narodne pesmi, barmonizirano po O. Devu in Lj. Žepiču, je navduševal občinstvo od točke do točke. Zbor je zvočen in sočen, odlikuje ga fino dinamično niansiranje in čistost vokalizacije. Opažati je viden napredek od koncerta do koncerta, posebno veljaj to moškemu zboru, ki je še pri prvih koncertih zaostajal za mešanim zborom, pač v prvi vrsti plod neumornega, priljubljenega pevovodje g. Cirila Pregelja. Njegova pot gre naprej in kvišku. Kabinetna točka sporeda je bil U. šopek srbske nar. pesmi, ki se je moral ponoviti, dokaz, da prava umetnost postane pri vsakem narodu popularna. Med odmori sta prijetno izpolnila program g. Serajnik in g. Gruden. Proizvajala sta Sonatino v G-dur op. 100 od DvoFaka. Izredne lepote tega dela sta oba proizvajalca odkrivala z finim okusom in neoporečno tehniko. Obžalovati je le, da klavir sbog svoje masivnosti ni podpiral igralca, ampak ovirah Kdaj bomo v Celju tako srečni, da bomo imeli res koncertni inštrument. Pač pa je prišla izborna vijolina g. Serajnika do popolne veljave. Po AudarCe iz D dur godalnega kvarteta od Čajkovskega in Kuwiawiaku od W;emawskija je morai g. Serajnik vsled prisrčnega odobrava .ja dodat: še srednji stave« iz nekegv. Bieroiovega vijolinskega koncerta. Dvorana je bila nabito polna, dokaz, kako je društvo postalo priljubljeno. Ker je bil tudi gmotni uspeh koncerta lep, je koncert dosegel svoj pjemenit namen na najlepši način.
P. St.
ki Proslava Lisinskega. Iz Zagreba javljajo: Hrvatski narod se pripravlja k proslavi 100 letnice rojstva ve ikega hr /atskega kom ponista Vatro • slava Lhin •.keg.i, Proslava se vrši ine<eca julija. Konstituira! se je po seben odbor, da sertavi obsežen in enoten slavnostni program.
Razna poročila.
Italijani proti Grkom.
r Ženeva, 2. junija. (Pos. por.) Italijansko vojaštvo, ki se je izkrcalo !4. maja v Smirni, da po nalogu naj-višjega vojnega sveta skupno z ostalimi zave miki varuje prebivai3tvo pred turškim nasiljem, je uprizorilo v mestu gonjo proti grškim vojakom, s katerimi simpatizirajo domačini. Francoska m angleška vojaška oblast je zahtevala od italijanske, da se preišče cela zadeva in se sporoči najvišjemu vojnemu svetu v Pariz.
Nemška zarota v Trldentu.
r Bern, 2. junija. (Pos. por.) Nemci v Tndentu so se pripravljali na resen odpor p(oti italijanski okupaciji. Začeli so že javno propagando za samostojno tridentinsko republiko. Italijanske okupacijske oblasti so prišle na sled tej nemško k'erikalni zahoti in jo s silo zairle. Mnogo Nemcev je zaprtih.
Uradniška stavka v Italiji.
r Bern, 2. junija. (Pos. por.) Stavka industrijskega uradništva v Genovi se je razširila po vsej gornji Italiji. Vrše se pogajanja med zastopniki velike industrije in uradništva. Pri dosedanjih pogajanjih so dosegli uradniki že precej koncesij.
Gospodarstvo.
g Prepoved svobodne trgovine. Zagreb, 31. maja. (Izv. por.) n Jutam ji list" javlja iz Belgrada, da merodajni fatorji mislijo na prepoved svobodne trgovine, ki je doživela popolni fiaeko, a zemljanu preti pogioelj gladu. Mmister za prehrano dr. Korošec je izjavil, da je primoran predlagati ministrskemu svetu, d i se uvede omejitev v trgovini in prometu, kakor je bila popreje.
g Cene tobaku v Iialiji so znatno zvišali.
g Bankovci za 25 in 200 K.
Zagreb, 31. maja. (Izv. por.) Uradni list objavlja banovo naredbo, katera zabranjuje uvoz bankovcev po 25 in 200 kron Avstroogrske banke na Hr-vatsko in niso v prometu priznani.
g Pomanjkanje soli v Bosni. V Bosni vlada silno pomanjkanje soli, katero je najbolj drastično osvetlil posl. Aca Bogdanovič, poudarjajoč, da je ljudstvo došlo na neko zborovanje radikalcev v Banjiluki z vrečicami za sol v dobri veri, da se bo na tem zborovanju delila sol.
g Poverjeništvo za promet je bilo z včerajšnjim dnem razpuščeno. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je od 1. julija naprej podrejeno naravnost ministrstvu saobračaja v Belgrada.
g Komisnrijsit ministrstva saobračaja v Ljubljani. Za nadziranje privatnih železnic v Sloveniji, zlasti južne železnice in za nadziranje avto-mobilnega prometa jev Ljubija n! ustanovljen »Komisarijai ministarstva saobračaja11. — Za komisarja je imenovan dosedanji poverjenik g. Peter Ramovh.
g Prvo zunanje posojilo naše države. Posojilo v znesku ene mlljarde. Belgrad 31. maja. V dvajsetem člene zakonske predloge o proračunu za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev za leto 1919-20, ki je predložen narodnem predstavništvu, se pooblašča finančni minister, da more skleniti z inozemstvom pogodbo zaradi en« mlljarde kredita v gvrho prehrane in finančnih potreb države. To bi bilo prvo zunanje posojilo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(LDU.)
g Davek na vino in žganje.
Zagrebški „Jutarnji list" javlja iz Belgrada, da predloži finančni minister splošni zakon glede davka na vino in žganje za vse ozemlje države.
g Izvoz surovin iz Jugoslavije prepovedan. Iz Belgrada javljajo, da je vlada izdala naredbo, s katero se zabranjuje izvoz vseh surovin. Doslej je bii izvoz dovoljen; a izkazalo se je, da je bil izvoz velikih množin ‘ surovin v znatno škodo državi.
g 30 miljonov dtnarov za obnovitev In prehrano. Iz Belgrada javljajo, da zahteva minister za prehrano in obnovitev opustošenih pokrajin trideset milijonov dinarov za pomoč pokrajinam, ki so trpele vsled vojne in za izboljšanje prehrane.
g Ameriški petrolej. Iz Amerike so prispele na Reko prve velike po-šiljatve petroleja za Jugoslavijo. Za Hivatsko je določenih 14000 sodov.
g Ameriški jekleni trust. ,Times javljajo iz Haaga, da je jekleni trust poparil jugoslovanskemu pomožnemu fondu v Ameriki 20.000 šterliogov.
g Skupščina zadružnih organizacij kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se vrši 14. junija v Belgradu. Poroča! bo tudi g. Avramovič o pomoči angleških poljedelcev našim gospodarjem. Avramovič se je te dni vrnil z mednarodnega zadružnega kongresa v Londonu.
g Izvoz vina. Vinogradniki zahtevajo, da se dovoli izvažanje vina. Doma vendar ne moremo popiti vsega pridelka in pridelovalci rabijo denar, tedaj ne morejo držati vina doma v kleteh.
g Pomoč malim trgovcem. —
Francoska vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem »e določi 100 mil. frankov za posojila malim trgovcem, Industrijcem, obrtnikom, ki se vrnejo iz vojne in nimajo sredstev za nabavo surovin in robe.
g Vpisovanje in zaznamovanje denarnih vlog, deležev, vrednostnih papirjev itd. v Ceho-slovaški. Ccško siovaška vlada je z naredbo št. 110 z dne 4. marca odredila vpisovanje denarnih vlog, članskih in društvenih deležev, z navedbo št. 126 z dne 12. marca t. 1. pa vpisovanje in zaznamovanje vrednostnih papirjev. Po prvi naredbi se morajo do 10. maja 1919 vse vloge, zaloge, deleži itd. pri denarnih zavodih, družbah,
društvih, zadrugah itd. Prijave morajo podati fizične in pravne osebe, ki imajo svoj obrat ali podružnico v republiki. Za prijavo se plača 72% evidenčne pristojbine. Glasom naredbe št. 126 se morajo vpisati in zaznamovati vsi vrednostni papirji vsake vrste In kuponi teh. Izvzeta so avstro-ogr. vojna posojila in blagajniške nakaznice avstr-ogr. banke. Vpisovanje je obvezno za vse fizične in pravne osebe, ki se nahajajo v roku vpisovanja na ozemlju češko-slovaške republike.
Vojaška živina za kmete. Vojaška poveljstva so dobila nalog, da dajo kmetovalcem na razpolago živino, katere neobhodno ne potrebujejo. Vsak kmet mora prehranjevati izposojeno živino in vojake ter plačati vladi dnevno en dinar odškodnine.
Pomanjkanje vagonov. Deželna vlada za Hrvatsko baje poroča ministru saobračaja, da primanjkuje vagonov in se bo ustavil uvoz premoga iz Trbovelj, Hrastnika itd. Gospodje na Hrvatskem, spravite v red promet pri vas, stirajte korump rane madžarone, prevzemajte redno natovorjene vagone s premogom, saj jih stoji po tisoč vagonov naloženih na naših progah, pa bomo v kratkem imeli dovolj vagonov na razpolago.
Zadnje vesti.
Narodna vstaja v Istri.
Reka, 1. junija. (Izv. por.) Prebivalci poreške okolice so se uprli italijanskemu nasilju. Več tisoč moških, oboroženih s sekirami in kosami, je odšlo v Poreč s treh- strani, da se maščujejo nad gospodo, ki je poklicala v Istro „odrešite!je“. Celo dopoldne so iskali uporniki v mestu škofa Pederzollija, župana Ravasinija in trgovca Goluzzija, ki so največji sovražniki Jugoslovanov. Italijanski karabinjeri so odnesli pete. Popoldne so se uporniki razšli. Italijanske oblasti so pozvale na pomoč vojaštvo.
Drobiž v zasedenem ozemlju — prepovedan.
LDU. Milan, 1. junija. (Brezžično.) Iz Runa se poroča: Vrhovno poveljništvo jo prepovedalo v vsem zasedenem ozemlju rabo železnega, bakrenega ali niklje-vega drobiža.
L j uti boji med Čehoslovaki in Madžari.
Praga, 31. maja. (ČTU.) Na Slovaškem napadajo Madžari z velikimi silami. Naše čete drze Parkany in gričevje med Ipolorn in Ostrogonom. Izpraznili smo Lučene. (Ldu.)
Praga, 1. julija. (ČTU) Severovzhodno od Miškolca so Madžari napadli z veliko ljutostjo. Ne nekaterih mestih so napredovali ter dobili nekaj ozemlja, toda morali so izprazniti Paikany-Hano. (Ldu)
Italijanski dementi.
Dunaj, 1. junija. (ČTU.) Italijanska komisija za izvedoo premirja izjavlja, da je vest o dobavljanju kakršnegasibodi blaga madžarski vladi svetov po Italijanih neresnična. (LDU.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
IS^aše podružnice.
Uljudno naznanjamo, da se nahajajo naše podružnice:
V Celju, upravnik g. Janko Bovha, v Ptuju, upravnik g. Josip Gaiser, v Mariboru, uprav. g. Gustav Strniša, v Novem, mestu, upr. g. Josip Junc, ki so upravičeni sprejemati naročnino in oglase za nas.
Upravništvo ..Jugoslavije" v Ljubljani.
Zahtevajte „ Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah t
Slulbe Išče mladenič star 32 let kot vratar h kakemu večjemu podjetju, ali kot sluga v kak urad. Vešč je slovenskega in nemškega jezika. Poizve se pri P. Dolinar, Ljubljana, Poljanska cesta 30, do U>. junija. Spričevala na razpolago.
Preprodajalci!
remo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo i in drugo blago dobite pri Mahler i OplatUa, agren* torni i komisionalni pnsao, Zagreb, Jelačičev trg: it. 28 (polag Narodne kavane).
Rj Proda se: fjj 13 Službe: 3
Dobra jabolšnica (tu-kla) se prodaja in kupuje v vsaki množini pri Josip Sorko na Bregu pri Ptuju.
Prodam takoj l par čisto novih gorskih črevljev št 42 ali 43 po primerni nizki ceni — G Srebot, Prečna ul. št. 4/1 nadstropje
Radi odpotovanja se takoj proda: 2 velike omare za obleko, 1 miza, 1 veliko ogledalo, 1 divan in en par gorskih črevljev št. 42. v Litiji štev. 3/1. nadst., oziroma pod „Sarajevo“ na upravni-	Več	kleparskih	pomoč-
štvo Jugoslavije.*	nlkov proti	dobri	plači
Puška”(M anli cher-Schft-	3Preime takoJ Frani° DoIžat1>
nauer) in Zeissov daljno-	klep. mojster v	Celju,	Kralja
gled se proda ali pa zame-	Petra ul. 8.
nja za ribiško orodje. Ogleda se lahko pri gosp. Sevfciku v Ljubljani.___
Proda se dober bencinov motor, 5 HP sedaj še stoječ.
Vpraša se pri Ivan Rebeku, klučavničarski mojster, Celje.
r.79
Chef-Portlr treba odmah
hotel Royal, Zagreb. Reflek-tira se na L razredne sile koji su bili kao takovi namješte-ni u velikim hotelima znanje srpsko, hrvatskog ili sloven-skog te njemačkog, pomoguč-nosti francuskog i engleskog jezika, jamčevina 2000 kruna. Reflektanti neka odmah po-Slju svoje ponude sa prepisom svjedodžba ravnateljstvu „Hotel Royal\ Zagreb, Iliča br. 44-46.	687	3—1
sistem Smith Premier"
se zelo ugodno proda pri I. BIZILJ, Šelenburgova ulica 1.-----------------
Naznanilo!
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem
preselil svojo čevljarsko in usnjarsko trgovino iz Domobranske ceste štev. 5 na Sv. Petra cesta Št. 28 (poprej Besednik) v Ljubijsni.
Priporoča se za mnogobrojni obisk
Aleksander Oblat.
Mesečna soba s posebnim vhodom za gospoda ali gospodično, obenem tudi na hrano se takoj odda. Naslov pove uprav. Jugoslavije*.
Oddam meblovano sobo.
Naslov pove upr. Jugoslavije.
Celje.
Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo In drobno. V medno trgovino
Zgubljeni lovski pes
lisaste barve se nahaja pri Josip Sorku na Bregu pri
Tvornišlca zalega
gramofonov in godbenih avtomatov
Uas&erger, soffffik 5
izvršuje vsa tozadevna popravila strokovno in ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč.
Gramofoni z vmetom denarja za gostilničarje.
(priližno 100 m 3) v Peračici pri Črnivcu, podrt od vetra, se proda na mestu v gozdu. —- Ponudbe cen za izdelan in neizdelan les je poslati najkasneje do 5. rožnika 1.1. na
Oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici.
Ravnokar došio: velik izbira h el ih in drugih najmodernejših
slamnikov
ter najnovejšega nakita.
IVANKA STEGNAR, modistka, Rimska cesta št. 10.
Proda se dobra maudo-lina. Naslov v upravništvu tega lista. ________________678
Proda sc posestvo z živino, orodjem in pohištvom vred. Posestvo je obdelana. Leži v Dragatušu pri Črnomlju. Natančneje se poizve na binkoštne. praznike v Dragatušu, pri Črnomlju. Kati Ovsec-Derjan Dragatuš 39.
Temaliio-ratlioaktiviio kopališče
železniška postaja Straža-Toplice
zdravi: revmatizem, protin, neuralgijo (ischias), exndnte (ženske bolezni), posledico ran in zlomljenja koštl itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra.
Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.	1030
išče gozdarski in rentni urad grofa Attemsa v Sl. Bistrici. Ponudbe s spričevali je nasloviti na gornji urad. Nastop in plača po dogovoru.
Prodam
okoli 500 Sv srebrnega denarja; pet-kron ske tolarje, goldinarje in krone.
Naslov pove upravništvo Jugoslavije".
Naprodaj je večja množini vezilnega gumija za trte (sadje.) — Povpraša se pri Frančiški Piller, Hotel Friedl.
Lepa birmanska darila. Nikelnaste in šrebrnc ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	469
učitelj .Glasbene Matice* in edini strok, dežel, sodišč«
kjubljana, Kongresni trg št. 15
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejše tvrdka in Izposojevalnica klavirjev, pianinov in hal" monijev. Velikanska zalog* vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij.
ova slovenska »NARODNA K A V A R N A“ v Mariboru, otvor-jena s 24. majem 1919 se priporoča domačinom iu Jugoslovanom sploh.
Leopoldina Štelcer
kavarnarka.
Kupi se takoj več vagonov obeljenega jamskega lesa, premer 10—25 cm. dolgost 1*5 m naprej, kakor tudi krajniki. Cene se razumevajo 1 m8 postavljen na postajo Brežice. Podjetje premogovnika S. Marjanovič, Globoko, Brežice.
Gramofonske plošče, stare, obrabljene kupuje ali zamenja še nadalje, tvorni-ška zaloga gramofonov A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobe-tonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah-
za vsaj 10 mesecev, 1—2 mebl. sobi s kuhinjo in soupravo, event. z opold. hrano za 2 osebi. Solnčna lega, lep, gozdnat, originalen, ne preveč kulturen kraj, toda blizu železnice. Električna razsvetljava dobrodošla. Točne ponudbe z vsemi podatki in zmernimi cenami čimpreje pod »Pisatelj V. L.« na upravo
lista.
koji imade obrtnicu, traži-mo za vodjenje naše rad-nlške pekarne. Ponudbe sa naznakom plače — stan i opskrbo dobiva — na Zagrebački paro i umjetni mlin, Zagreb.
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod „ Vinski sodl“.
Našim naročnikom!
Jugoslavija velja za Ljubljano In po pošti:
celo leto.....................K	84*—
pol leta...................... 42*—
četrt leta..................... 21 •—
na mesec...................... 7-—
Za Inozemstvo:
celo leto.....................K	95*—
pol leta...................... 50*—
Četrt leta..................... 26 —
na mesec......................„	9*—
II pravni št v o „J ugoslavije“.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest, da je njen hišnik, gospod
po kratki bolezni nenadoma preminul V Ljubljani, dne 2. junija 1919.
Cena 3 krone.
Natisnila In založila Zvfcztia tiskarna v Ljubljani.
proslavimo spomin Valenjina Vodnika s iem, da ga spoznamo I
Naročite takoj I