JURAJ JURAJEVIČ:
Dovški Bržot pripoveduje
4. LUCIFERJEVE HLAČE. I.
slabi, ponošeni vojaški obleki gre po beli cesti inladenič junak. Doslužil je vojaška leta, danes so ga odpustili iz službe in sedaj koraka po daljni poti v domače Jcraje. Trdo stopa in udarja zdaj pa zdaj jezno s peto ob tla. Pogled mu je teman, venomer se huduje in mrmra. Kadar itnenuje po nemarnem svojega strogega kapetana, tedaj zaškrta z zobmi ter krepko zakolne. »Toliko časa sem služil pri vojakih, pa moram iti v takih cunjah peš in lačen domov; ha, on je vsega tega kriv, strogi in krivični gospod kapetan, da bi ga le še danes sam hudobec pobasal!« zagodrnja srdito. In izpod sršenastih obrvi se mu zablisnejo črne oči tako sovražno, da se kar iskre krešejo. Ako bi dobil v takih trenutkih gaspoda kapetana v roke, ne godilo bi se mu baš dobro; strgal vn zmlinčil bi ga v silni togoti kot divja zver svoj plen.
Ko se tako huduje, ga sreča na beli cesti imeniten gospod, ki ga zaustavi in vpraša: »No, no! Kaj pa da si tako hud? Zakaj pa godrnjaš in preklinjaš venomer?«
»Kako bi ne bil hud, kako bi ne godrnjal venomer in preklinjal: toliko let 9em zvesto služil pri vojakih, pa moj strogi kapetan me pusti brez cvenka in žvenka v žepu žejnega in lačnega v teh beraških vojaških cunjah peš vračati se na očetov dom! Vrag naj vzarae takega kapetana! Ko bi ga zdajle dobil v roke, nič bi ne pomišljal, premikastil bi ga in zmlel na drobno ko solnčni prah.«
»Nič se ne hudurj več, ta je že prejel za to plačilo! Toliko ste ga kleli pri vojakih, da ste ga ukleli, in zdaj se že kuha in peče pri samem Luciferju v peklu,« mu razodene imenitni gospod. »Kaj je res zagtiznil?« vpraša vojak presenečeno. »PraVkar! Kap ga je nenadoma zadela na možgane, vpričo svoje stotnije se je zgrudil; in komaj so mogli misliti, kaj se je zgodilo, je že zgrabil in odnesel hudobec njegovo kosmato dušo v večni ogenj,« pripoveduje gospad.                            »cr;-                   -          ,...>•¦-'¦ **-*>'
»No, ta je pa vse eno prehuda zaiij, tega pa mu ne bi privoščil,« meni vojak, ki ga je novica o kapetanovi nenadni amrti le potrla; zakaj veličanstvo smrti vsakega pretrese.
130                                       ¦'/¦¦¦¦                                                  ;¦'¦'•                                                              '
»Kar je, to je, zdaj se ne da več predrugačiti,« poudarja gospod, potlej pa vpraša: »Kam pa greš?«
»Sam ne vem, kam; domov me je sram iti, drugam pa zaenkrat ne vem,« odgovori vojak.
»I, pa pojdi k meni v službo, slabo se ti ne bo godilo iB plača ne bo majhna,« reče zdaj imenitni gospod.
»Zakaj' pa ne? Samo da mi dobro plačate,« mu vojak hitro odgo« vori. Toda kar na slepo srečo pa vendar ni maral iti, zato poudari: »Kakšen pa bo zaslužek?«
»Kakšen? Kakor hočeš sam. Eno leto boš pri meni služil, plačilo si izbereš pa sam.«
»Kaj bi pa delal pri vas?«
i           »Nič takega,  da bi  ne  zmogel.   Ne boš imel težkega  opravka;
drugega dela ti ne bom nalagal, kakor kuriti boš moral pod kotlom in jedel in pil boš, kar boš sam hotel in kolikor te bo volja.«
Vojak pxemišlja ali bi šel ali ne. »Delo bo lahko,« si misli, »jedi in pijače v izobilju in na izbiro, plače pa, kolikor bom sam hotel — raca na vodi — ta pa ni slaba!«                                                     ,
»No, ali greš k meni za leto dni za hlapca?«                           '   • *
»Dobro, grem!«                                                                           ' ;
In segla sta si v roko.
»Samo vedno enako boš moral kuriti pod kotlom, ne premalo pa tudi ne preveč; toda rajši preveč nego premalo; torej — manj nikakor ne, bolj pa lahiko, če že tako pride.«
Vojak je bil zadovoljen s tem pogojem.
»Pa še nekaj,« je pristavil imenitni gospod. »Vse leto ti je prepo* vedano obriti se ali pooesati si lase; pa tudi striči in umivati se ne boš smel.«
»1, kakšen pa bom ob letu? Grd in umazan kakor cigan; lasje mi bodo segali dol oez ramo ini brada se bo repenčila in krtovičila nad prsi ko stara metla, za strašilo vrabcem v prosu bi ne bilo primernejs šega slamnatega moža od mene. To bo pa le malo čudno, ali ne?«
»Zato boš pa dobil za plačilo, kar si boš sam izvolil. Ako bi se pa oedil in si oesal, strigel in bril lase in brado, kdo bi pa takrat kuril pod kotloin?«
»To je pa tudi res! No, dobro, velja, tudi ta pogoj sprejmem!«
»Pa še tole: Nikoli ne boš smel pogledati, kaj se v kotlu kuha. Ali si zadovoljen?«
»Pri vojakih sem toliko časa služil, ni hudir, da bi enega leta ne prebil pri imenitnem gospodu,« si misli vojak ter prikima v znamenje, da jte z vsem popolnoma zadovoljen, nakar odide z imenitnim gospo* dom v službo na njegov dom.
Dolgo hodita, težko že hodita, naposled le prideta na gospodov dom v veliko, lepo grašcino. Na dolgem hodniku je bil v kotu vzidan
131
velik kotel, pod katerim je močno gorelo. Gospod mu odkaže ta kotel, rekoč: »Kar tukaj ostani pri temle kotlu; ne kuri manj, nego je sedaj zakurjeno, ne glej pa tudi ne v kotel, pa boš sj-ečen letos osorej, ko si boš izbiral plačilo.« Tako torej reče gospod ter odide po dolgem hodniku.
Komaj utihnejo koraki za gospodom, že prišepa star strežnik in se klanja pred vojakom: »Prosim, s čim vara naj> postrežem? Česa želite, gospod vojak?«
»Česa želim? Jesti in piti, kaj pa drugega! Pa kaj dobrega: kruha, vina in mesa! Dolga je bila pot, truden sem že in potreben okrepčila.«
Brž ae zasuče šepasti strežnik in odhiti; pa komaj odide, že 9topi drugi strežnik pred vojaka in ga vpraša, ako kaj ukaže. »Sem že ukazal, naj prineso jest in pit, pa kaj dobrega!« odgovori vojak. Skoro je bila na mizi pečena pura, suhih kloba9 tudi ni manjkalo in povitičic pa sladkega vina. Še tretji služabnik ga pride vpraševat, če še česa želi. Vojak se je že mastil z dobrimi jedili in pTidno srkal sladko vince, zato odgovori: »Nič več!«
Dobro se je pokrepčal in dobro se je imel tudi poslednje dni, vse leto; zakaj dan na dan so mu stregli trije služabniki kakor mini« stru in mu donašali, česar si je poželel. »Tako pa že pojde, tukaj mi ne bo sile!« se j« smej,al pa kuril pod kotlom venomer, a rajši malo bolj kot manj. Jedel in pil je tudi venomer, da se je že močno zredil.
m
Niso še minili trije meseci, ko je bil že tako rejen, da mu je obleka postala pretesna in je kar pokala na životu. Neobrita brada mu je krepko poganjala preko umazane srajce na prsih in bujni lasje so nrn segali že globoko 5ez tilnik.
Sprva mu še mar ni bilo, da bi pogledal, kaj se kuha v kotlu; le kuril je, kolikor se je dalo enakomerno, no, pTemalo nikoli, rajši malo oez mero. Toda polagoma mu je začelo iti po glavi, kaj je v kotlu, da se že toliko časa kuha, pa še ni kuhano. Mikalo ga je, da bi pogledal vanj. Radovednost ga je že hudo imela, toda premagoval se je. Do)go časa je nato še kuril pod kotlom, da ni pogledal vanj. Ko pa nekega dne tako kuri in kuri, misli, da mora biti pač že skuhano. Silno rad bi bil pogledal, kaj se kuha v kotlu. »Pa moraš vendar enkrat pogledati, kaj kuhaš v kotlu,« mu je rojilo v glavi in brnelo po ušesih. »Poglej, kaj se toliko časa kuha, da še sedaj ni skuhano!« mu je šepetal za= vedljiv glas in ga silil, naj pogleda. Izkušnjava jebila velika, rado* vednost nepremagljiva. Vojak ni več slušal gospodove zapoviedi, naj ne gleda v kotel. Zravna se, prime za pokrov ter ga nekoliko pri« vzdigne. Ni se mogel do9ti načuditi, ko poškili v kotel. Kaj je zagledal notri? Samega hudega kapetana, ki ga je nekoč tako silno sovražil. V kotlu je čepel ubogi kapetan, ponižan in skesan, v silnih bolečinah.
»Kaj ste vi tukaj? Kako pa ste prišli, gospod kapetan, semkaj?«
»Sam nie vem, kako; za prazen nič sem bil obsojen in v ta kotel vržen. Pa zakaj kuriš, kakor da toi šlo za stavo?«
»Joj, kje pa sva prav za prav? Meni se ta kraj nckam čuden zdi.«
»Boš že še zvedel, ne boji se, še prej kot ti bo všeč; za zdaj pa hvali Boga, da še tega ne veš!« reče kapetan in pomoli glavo iz kotla.
Suinljivo pogleda vojak kapetana, pa ne reče n« bev ne mev, samo strmi nekaj časa tiho predse ter razmišlja, kar mu je ob prvem snis denju povedal imenitni gospod o stotnikovi nagli smTti in večnem pogubljenju. »Ali služim v peklu?«... Kapetan ga zopet ogovori: »Nikar ne kuri tako hudo; lepo te prosim, da manj kuriš.«
Vojak ne odgovori nič. Za nekaji časa pa se ,mu zbudi staro, že pozabljeno maščevanje tako silno, da reče sam sebi: »Aha, zdaj si prišel v moje roke, ti hudirjev sin! Prej si ti mene pestil, zdaj bom pa jaz tebe; čakaji, zdaj ti navijem uto, da boš pomnil, kdaj si bil pod mojo oblastjo. Jaz ti pokažem, po čem je kri takega ptiča!«
Kapetan je uganil te neizrečene grožnje. Uvidel je, da je ujet in prepuščen sirovi sili vojiakovi, izročen na milost in nemilost njegovo. Tada kapetan je bil tudi zdaj še vojak od pete do glave, ki se ni bal ne trpljenja ne smrti. Ni prosil vojaka milosti, samo za pravico se je poganjal. Tudi sam ni poznal milosti pri vojakih; bil je strog, a krivice ni delal nikomur. Bo li spoznal vojak pravico? Težko. Toda poizkusiti je kapetan vendarle hotel, da mu ne bi delal vojak krivice
133
in kuril čez zasluženo kazen pad kotlom. Reoe mu torej: »Ne kuri odveč!«
Vojak tudi zdaj ne odgovori nič.
»Ne kuri čez mero, pa ti nekaj povem, kar ti bo v vieliko korist.«
»No, kaj pa mi boste povedali?«
»Manj kuri, pa ti povem!«
»Bom videl, govorite!«
»Ko te ob koncu leta vpraša gospod, kakšno plačilo zahtevaš za vseletno službo, mu odgovori: .Ničesar drugega nego Luciferjeve hlače!' Če te dobiš, mu odvzameš vso m^oč ter pridobiš oblast nad Luciferjiein in nad vsem njegovim1 bogastvom. Še enkrat ti rečem: Ko bo konec leta, ne zahtevaj drugega kakor Luciferjeve hlače.«
Zunaj je nekaj zaropotalo, vojak je zaslišal šum m hitro hojo.
»Manj kuri, ti rečem, če ne, boš ob hlače, če jih tudi ob letu prejmeš,« ga je še opozarjal kapetan, nato pa se skril v kotel, na katerega je vojak hitro poveznil pokrov. »Čakaj, poslej bom še bolj kuril kot doslej. Tudi ti si nam ubogini vojakom dobro kuril pri stotniji,« je izustil vojak jezno ter kuril silno, da se je vse kadilo in gorelo pod kotlom kakor v samem peklu.
Zdajci se prikaže imenitni gospod, ki je bil vzel vojaka v službo, in mu reoe: »Ej, ti si pa v kotel pogledal, kaj?«
»Sem!« odgovori vojak skesano.     .             ¦  "             .          •
»Pa zakaj si privzdignil pokrov?«
134
»Mikalo me je, da bi videl, če je že kuhano.«
»Saj sem ti rekel, da ne smeš gledati vanj.«
»Vem, pa ne zamerite, nisem mogel strpeti, da bi ne bil pogledal, kaj se toliko časa kuha.«
»Ne bi smel! Prepovedal sem ti bil. Pa" boš «6?« — Vojak odgo* vori, da ne več in še pristavi: »Kuril bom pa že toliko, da boste zadovaljni z menoj.«
»Kar je res, je res, kuril nisi premalo in to je tvoja sreča. Ako bi ne bilo tako, bi ti zdajle sedel v kothi, strogi kapetan tvoj bi pa kuril pod teboj in ne premalo, saj ga poznaš! Saji pravim, da je sreča zate, da nisi manj kuril, kakor ti j'e bilo naročeno, ampak še rajši bolj. Zaenkrat naj bo, to pot ti odpuščam.«
Po teh besedah imenitni gospod odide. Dolgo gleda vojak za njim in zdi se mu — kaj zdi? — saj prav dobro vidi, da ima imenitni gospod kopita na nogah, zadaj se mu pa krivenči dolg, kosmat rep in z glave mu gledata dva prava rožička... »Hudirja, v samem peklu sem, pri samem Luciferju sem v službi!« vikne in nekaj kakor mrav« ljinci mu zagomazi po koži, dolgi lasje se mu zaježe na gl^avi, a v levi nogi začuti krč. Toda le za trenutek; nato pa trdo butne s peto ob tla in vise je zopet kakor prej. Vojak naloži iznova kuriva pod kotel in kuri in kuri veliko bolj, kakor je bilo treba, da kar cvrči v kotki. In ves čas, kar je še služil pri tem imenitnem gospodu, pri samem Luciferjii, j,e kuril rajši preveč kakor premalo.
Še nekaj dni in minilo je leto. Vojak je bil že ves sajast in črn .   kakor zamorec, saj. se že leto in dan ni bil umil. Silni, neurejeni lasje so mu padali razkuštrani z glave po plečih kakor povodnemu možu;  • negojena, dolga brada, posvalkana in zmršena, zrasla z bujniini brki, . je štrlela navzdol in na obe strani kakor razdrto sračje gnezdo pod rogovilami visoke  smreke.  Obleka mu je visela le  še v krpah na tolstem in umazanem životu.
Ko so še ti dnevi minili, se je prikazal zopetimenitni gospod ter rekel vojaku: »Dobro si opravljal službo leto in dan, rajši bolje ko slabše, danes pa je napočil dan plačila. Izvoli si torej, kar hočeš, pa ti dam in potem odideš po svojih potih.«                   .     ¦          •   < ¦ -
Vojak «d je izvolil za enoletno zvesto službovanje — Luciferjeve hlaoe...
Imenitni gospod je osupnil, potem pa rekel, naj si izbere karkoli hoče, samo Luciferjevih hlač ne, teh ne more dati. Vojak je pa le tiščal: »Luciferjeve hlače mi dajte, pa je mir besedi!« Gospod se je branil: »Ne morem, kaj1 drugega si izvoli.«
»Vi ste obljubili: kar si izvolim, to dobim. Izvolil sem si Luci* ferjeve hlače in te hočem imeti.«
Še se je branil gospod: »Le zakaj ti bodo Luciferjeve hlače?« Ni rad dal teh hlač. »Le čemu ti bddo, te vprašam? Glej tairi pet vreč
.                                               T3S
cekinov, oelo kad biserov, čeber dragih kamenov: vse vzemi in še več ti dam, ako hočeš, samo Luciferjeve hlače mi pusti.«
Vojak ni odnehal: »Besedo ste mi dali, upam, da je ne boste snedli. Samo Luciferjeve hlače zahtevam in nič drugega.«
Zdaj. mu jih je dal, toda s težavo in z veliko žalostjo. Vojak se zanje lepo zahvali, poslovi in odide.
S tistimi hlačami pod pazduho gre po ravni cesti dalje in dalje. Ko pride že daleč, se ustavi in ogleduje hlače. Take so bile ko druge. Nič posebnega ne opazi na njih. »Kaj mi hočejo te hlače? Škoda! Mar bi si bil denarje izvolil; pa zdaj je, kar je! Le kako bom živel poslej? Kapetan v kotlu ni resnice govoril,« rnrmra sredi ceste vojak, potlej pa jezno vrže hlače na tla.
Brž stopi predenj tisti imenitni gospod, pri katerem je služil leto dni; nič ni viedel vojak, kdaj in odkod je prišel. Kakor bi se bil iz tal vzel, je vstal pred njim in moledoval: »Daj mi hlače nazaj! Dovoli, da jih poberem.«
Že se je sklonil, da bi jih pobral, ali vojak jih je že držal v roki in zavpil: »Ne dam! Če so vam toliko vredne, da me zalezujete zanje, so meni tudi.« •
»Dam ti vse bogastvo zanje.«
»Ne dam! Kar poberite se!«
Pri tej priči se je zabliskalo, in imenitnega gospoda ni bilo nikjer več.