Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 814-622 — interno 0)9. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje
REZULTATI POSLOVANJA ZA JANUAR IN FEBRUAR 1972
Ker še nimamo celotnega obračuna za prvo trimesečje, podajamo pokazatelje poslovanja za januar in februar 1972.
Z letnim planom smo predvideli, da bomo v letu 1972 imeli 1820 zaposlenih, dejansko pa je bilo v januarju 1758 zaposlenih in v februarju 1765 zaposlenih. Odstopanje od planiranega je zaradi pomanjkanja delovne sile, dejanske potrebe po delovni sili so, vendar je na območju naše občine ni. Potrebe po delovni sili so predvsem v proizvodnih obratih. To pomanjkanje, ima za posledico, da dela manj brigad, kot je z mesečnimi operativnimi plani predvideno.
Proizvodnja
Z letnim planom smo predvideli proizvodnjo v višini 21.890.337 kg, mesečna proizvodnja po letnem planu znaša 1.824.195 kg. Za primerjavo podajamo mesečne operativne plane, ker so izdelani na osnovi dejanskih kapacitet.
Z operativnim planom za januar smo predvideli, da bomo proizvedli 1.371,231 kg, dejansko pa smo proizvedli 1.303.500 kg ali
95,06	% operativnega plana.
V februarju smo z operativnim planom predvideli proizvodnjo v višini 1.572.510 kg, dejansko pa smo proizvedli 1.514.551 kg, ali
96,31	% od operativnega plana.
Proizvodni odpadek
Z letnim planom smo predvideli proizvodni odpadek za obrat ročne in polavtomatske v višini
17,09	%, dosegli pa januarja 10,80 odstotka, februarja pa 18,20 °/o, za obrat avtomatske proizvodnje smo planirali odpadek v višini
12,25	% dosegli pa v januarju 6,35 odstotka v februarju pa 19,08 %. Iz pokazateljev je razvidno, da podatki v januarju nimajo realne vrednosti, saj nam že februarski pokazatelji to potrjujejo. V kolikor so podatki za oba meseca realni, nam to potrjuje, da nas ti pokazatelji posebno ne zanimajo, ker v februarju bistveno odstopamo od planiranih, v primerjavi z januarjem pa je slika bolj porazna. Če ne bomo posvetili temu področju več pozornosti že na samem začetku, potem znajo ti pokazatelji biti ob koncu leta porazni. Zavedati se namreč moramo, da so to precejšnja finančna sredstva, ki imajo vpliv na celotni dohodek.
Planirano v kg	Doseženo v kg	% doseganja
	Januar	Februar	Januar	Februar	I.	II.
301	621.731	711.660	621.995	758.674	100,04	106,61
302	749.500	860.850	681.505	755.877	90,93	87,81
Skupaj	1,371.231	1,572.510	1,303.500	1,514.551	95,06	96,31
V primerjavi z 1/12 letnega pia- lončena peč (predelana v elektro na je to precej manj. Razlika je peči) in v poskusni proizvodnji je opravičljiva, saj je bila v remontu bila avtomatska stiskalnica.
Ob delavskem prazniku
I. maju
čestitajo vsem
članom
kolektiva
Delavski svet Sekretariat ZK Sekretariat TK ZM Osnovna organizacija sindikata Uredniški odbor »Steklarja«
Prodaja
S planom za leto 1972 predvidevamo, da bomo celotno prozvod-njo tudi prodali.
Z operativnimi plani za januar in februar smo predvideli prodajo v kg in sicer v januarju
1.490.031	kg, dejansko pa smo prodali za 1,286.857 kg, v februarju
1.690.550	kg, dejansko pa smo prodali 1.461.061 kg. Januarski plan prodaje smo dosegli s 86,37 %, februarski plan pa 86,43 %. Ker je kilogramska prodaja višja od proizvodnje, so se za te količine zmanjšale zaloge gotovih izdelkov.
Vrednostno smo v januarju prodali za 10.276.725,82 din, v februarju pa za 12.103.172,58 din, to je manj kot znaša 1/12 letnega plana. Zaradi izpada, ki je nastal zaradi predelave lončene peči in poskusnega obratovanja avtomatske stiskalnice, so doseženi rezultati zadovoljivi. Z dobrim delom lahko v preostalih mesecih izpad nadoknadimo, naši cilji morajo biti usmerjeni k temu, ker od finančne realizacije letnega plana zavisi tudi možnost realizirati planirane osebne dohodke in sklade.
Z letnim planom smo predvideli, da bomo za kg stekla dobili 6,85 din, v januarju smo za kg prodanega stekla dobili 7,98 din v februarju pa 8,14 din. V obeh mesecih, je povprečna prodajna cena v:šja od planirane, se pravi, da smo v teh mesecih prodajali u-godnejši asortiman.
Razdelitev celotnega dohodka
Celotni dohodek v januarju znaša 10.715.976,27 din od tega znašajo poslov, stroški 6.072.853,76 din in dohodek podj. 4.643.122,51 din. Po delitvi 74,59 % za osebne dohodke in 25,41 % za sklade, bi v mesecu januarju lahko izplačali 3.463.305,08 din za osebne dohodke, dejansko pa smo izplačali 3.828.262,86 din ali 364.957,78 din več kot hi po delitvi smeli izplačati. Se pravi, z januarjem imamo 364.977,78 din nepokritih o-sebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 1.590,68 din ali 97 % od planiranega.
V februarju smo celotni dohodek dosegli v višini 12.546.538,55 din, poslovni stroški znašajo 6.559.899,74 din, dohodek podjetja smo dosegli v višini 5.986.638,81 din. Po delitvi 74,59 % za osebne dohodke in 25,41 % za sklade, odpade za osebne dohodke 4.465.433,89 din in za sklade 1.521.204,92 din. Dejansko pa smo izplačali 3.873.309,71 osebnih dohodkov, na razpolago oziroma neizplačano je ostalo še 592.124,18 din. Ker smo v januarju izplačali
364.957,78	din več, ostane za obdobje januar—februar 227.166,40 din še na razpolago. Povprečni o-sebni dohodek za februar znaša
1.594,32	din ali 97 % od planiranega.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega za obdobje januar— februar smo dosegli 1592,50 din.
Podrobnejše podatke poslovanja bomo podali po poročilu o poslovanju za prvo trimesečje.
Krsnik Franjo
IZVOZ
Z letnim planom smo predvideli, da bomo v letu 1972 izvozili za 2.827.032 USA dolarjev. 1/12 leta znaša 235.586 dolarjev.
V mesecu januarju smo izvozili za 167.949,32 dolarjev, v febr. pa 211.052,64 dolarjev. Skupno za obames. smo izvozili za 379.001,96 dolarjev. Od tega 17.337,36 na kliringško področje, vse ostalo pa na konvertibilno področje.
KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
Kje so vzroki, da člani kolektiva ne prihajajo na sindikalne sestanke?
Tudi konferenca se vrši ob majhni udeležbi članov plenuma in predsedstva osnovne organizacije sindikata.
Kaj je potrebno storiti, da se kolektiv, predvsem člane osnovne proizvodnje bolj zainteresira za sodelovanje?
To so bile poleg obravnave poročil glavne teme na konferenci.
Konferenci je prisostvoval predsednik KSS tov. Žibret Albin.
Predsednik HABERL ADOLF daje poročilo o delu sindikata
Poročilo o delu predsedstva za obdobje zadnjega leta je podal tov. predsednik Haberl Adolf. Med ostalim je nanizal naslednje naloge in probleme, s katerimi se je predsedstvo v zadnjem obdobju ukvarjalo. Naloga kolektiva in osnovne organizacije sindikata je, da pri reševanju ustavnih dopolnil o temeljnih organizacijah združenega dela še bolj dela za njihovo realizacijo. V podjetju imamo usklajene samoupravne akte z obstoječimi predpisi, vendar le-ti ne kažejo perspektivo razvoja v duhu sprejetih amandmajev. Tov. predsednik je predlagal, da delavski svet imenuje posebno komisijo, ki bo pripravila ustrezajoč elaborat in drugo ekonomsko dokumentacijo glede u-stanovitve temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju-
Drugo pereče vprašanje v našem kolektivu je nočno delo žensk in mladine. Republiški svet sindikatov in sekretariat za delo SRS nam doslej še dajeta pristanek za nočno delo žensk in mladine, vendar s pripombo, da se postopoma ukine in dokončno odpravi. V ta namen predsedstvo sindikata predlaga, da se napravi program postopnega ukinjanja nočnega dela, oziroma da ustvarimo čimbolj-še delovne razmere za delavce v nočnih izmenah, dokler je še nočno delo.
Sindikalna organizacija se mora zavzemati za to, kar naj bo trajna naloga osnovne organizacije sindikata, da proizvodni delavci, ki so zaradi priznanih zmanjšanih delovnih sposobnosti razporejeni na manj zahtevna delovna mesta, ohranijo nezmanjšan osebni dohodek prejšnjega delovnega mesta oziroma, da se jim izplačani osebni dohodek po prejšnjem delovnem mestu zavaruje, in sicer to za člane, ki po prenehanju delovnega razmerja s polno pokojninsko dobo odidejo v pokoj iz Steklarne Hrastnik.
V	preteklem obdobju se je večkrat obravnavala problematika delovnih invalidov v našem kolektivu. Izrečenih je bilo mnogo dvomov na račun upravičene invalidnosti in izračuna razlik. Večkrat je bilo podano tudi mnenje, da invalidi mnogokrat ne razumejo izstavljenih odločb, zato zamujajo pritožne roke. Ker število invalidov v našem kolektivu iz leta v leto raste, bo potrebno razmisliti o vzrokih, ki povzročajo invalidnost in te vzroke odpraviti, v kolikor je to mogoče. Trenutno imamo 85 invalidov, v postopku pa je 15 novih primerov.
V	poročilu je zelo kritično nakazana problematika izpolnjevanja delovnih dolžnosti. Stabilizacijski program, ki je program vseh članov kolektiva, pa nam to
izrecno nalaga. Nekateri člani kolektiva namerno kršijo predpisane normative samoupravnih aktov in zato je moral odbor za izrekanje ukrepov na podlagi takega stanja v zadnjem času izreči nekaj ostrejših ukrepov. Vsekakor bomo morali spoštovati sprejete akte. Ponovno so bili člani konference pozvani, da to zahtevo prenesejo na ostale člane kolektiva. Izključitve, ki so bile izrečene, kakor tudi ostali ukrepi delavskega sveta pa kažejo na to, da se vsekakor vsi skupaj premalo zavzemamo za izpolnjevanje delovne discipline.
Predsedstvo je na 15 sejah, ki jih je imelo v zadnjem letu, o-bravnavalo: osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, nočno delo žena in mladine, samoupravni sporazum za panogo steklarstvo, problem invalidov, pravilnik o delovnih razmerjih in o odgovornosti, realizacija akcijskega programa, plan za leto 1972, pravilnika o letnih dopustih in o izobraževanju, organizacijo raznih proslav, preventivno zdravljenje članov kolektiva, izplačila za nadure, prekoračenje norm in dela po
pogodbi, prekinitve dela, rekreacijo članov kolektiva, kršitve delovnih dolžnosti, poslovanje počitniških domov v Bohinju in Portorožu.
Med ostalimi nalogami so bili sklicani trije plenumi, na katerih je bil sprejet program dela osnovne organizacije sindikata, obravnaval osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in izvolilo člane v skupnost socialnega zavarovanja. Organiziran je bil enodnevni seminar za člane plenuma o vprašanju ustavnih dopolnil, ki zadevajo področje samoupravljanja.
Težišče dela sindikalne organizacije je bilo na sprejetju novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in na pripravah pravilnika samoupravnega sporazuma za panogo steklarstvo. Organizirani so bili sestanki s članstvom. U-deležba je bila na sestankih zadovoljiva, razen z izjemo- OZD — notranji obrat, ki je po številu največja. Pravilnik je bil sprejet, z najnižjo plačo 800 din. 2e ob potrditvi pravilnika o delitvi OD smo bili mnenja, da pravilnik ne sme ostati tog, temveč dà še napake, ki se ugotovijo med njegovo veljavnostjo, popravijo. Stališče naše sindikalne organizacije je, da
najnižji OD ne bo manjši od 1.000 din.
Zelo kritično je bila ocenjena v poročilih navzočnost na sindikalnih sestankih kolektiva. Kljub temu, da so se vršili v upravnem poslopju, članov ni bilo. Plenum naj danes da svojo oceno, zakaj takšno stanje, in kje so vzroki nezainteresiranosti članov kolektiva. Predsedstvo sedaj predlaga, da se jedilnica uredi tako, da bodo možni sestanki v njej, uredi naj se ozvočenje, da bo mogoče ob vsakem času seznanjati članstvo o odločitvah samoupravnih organov in sklepih družbeno političnih organizacij.
V okviru osnovne organizacije sindikata delujejo komisije za šport in rekreacijo, za samopomoč, za preventivo članov kolektiva, ža gospodarjenje in. kadrovska komisija. Delovanje komisije za šport in rekreacijo je nanizano v posebnem članku. Poudarjeno je bilo, da je še vedno ostalo odprto vprašanje glede delovnega' mesta rekreatorja, ki bi skrbel za še množičnejšo rekreacijo članov kolektiva.
Mnogo težav je imela pri svojem delu komisija za oddih in preventivo zdravljenja. V zdravilišča komisija ni poslala nobenega, ker smo se posluževali naših počitniških domov v Portorožu in Bohinju, kar nam je omogočilo, da je bilo deležno te preventive večje število članov kolektiva. V pretekli sezoni je bilo na preventivnem zdravljenju 190 članov kolektiva.
Tudi kadrovska komisija je precej uspešno' delovala, vendar bi se moralo organizirati več seminarjev in predavanj za člane kolektiva. Potrebno bo usposobiti več aktivnih delavcev za vodenje in upravljanje v sindikatu in organih upravljanja.
Po poročilu komisije za šport in rekreacijo, blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora se je razvila razprava, ki je prinesla nekaj Zaključkov. Vendar ni raz-, krila vseh problemov, ki so v kolektivu. Pri' bodočem delu bo potrebno posvetiti organiziranosti sindikata v kolektivu več pažnje. Potrebno bb najti način, kako zainteresirati člane kolektiva za so-' delovanje- pri dajanju predlogov in izpopolnjevanju nalog, ki pa danes v sindikatih niso majhne.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Obvestilo brigadirjem delovnih akcij
Na pobudo nekaterih brigadirjev naj bi se letos ob 25. letnici pričetka gradnje mladinske proge Šamac—Sarajevo (v mesecu maju 1972) organiziralo srečanje vseh brigadirjev Hrastničanov, ki so delali kot brigadirji na delovnih akcijah izven območja Hrastnika. Prijava velja tudi za nekdanje brigadirje, ki sedaj živijo v hrastniški občini.
Ker je rok zelo kratek, sporočite potrebne podatke takoj na občinski komite mladine v Hrastniku ali na kadrovsko službo Steklarne Hrastnik, in sicer:
1.	Svoje osebne podatke.
2.	Naslov brigade in kraj, kjer je delal.
3.	Ime in priimek komandanta brigade.
4.	Čas, od kdaj do kdaj je bil na delovni akciji in položaj.
5.	Dokumentacijo, ki jo morda iz tistih časov ima posameznik (spisek brigade, značke, razglednice ali druge predmete).
Pripravljalni odbor
Delovno predsedstvo na konferenci osnovne organizacije sindikata
KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
(Nadaljevanje z 2. strani)
V razpravi so sodelovali:
Haberl Adolf, Klanšek Jože, Su-šin Viktor, Novak Avgust, Mlakar Tonček, Halzer Robert, Savič Mo-
mir, Zupanek Franc, Volfand Viki, Zaletel Viljem.
Celotna razprava je pokazala, da je pred sindikalno organizacijo odgovorna naloga, kako zainteresirati kolektiv , za delo nanizanih je bilo niz novih problemov, ki se porajajo v sedanjem obdobju.
Že v uvodu razprave je bilo nakazano, kako se je naša sindikalna organizacija vklopila v reformo. Kaj je naš kolektiv že storil za prebroditev težav, ki jih je prinesla reforma. Ali smo napravili vse, da se doseže večja produktivnost dela? Iz dosedanjih rezultatov je razvidno, da je bila investicija za nov obrat uspešna in nezaupanje ni bilo upravičeno. Povprečni osebni dohodek je kolektiv že znatno dvignil, tako da danes nismo več med zadnjimi v komuni. Če bomo realizirali vse, bodo rezultati v bodoče še boljši.
Kritično je bilo ocenjeno, da člani sindikata premalo poznamo naše sprejete samoupravne akte. Potrebno bo pa pričeti z realizacijo amandmajev glede samoupravnega organiziranja enot v kolektivu. V tem pogledu stoje pred sindikati še ogromne naloge.
Eden od bistvenih problemov je invalidnost in rekreacija. V okviru službe naj se določi oseba in delovno mesto, ki se bo izrecno
ukvarjala s problematiko delovnih invalidov v kolektivu.
Zelo obširna je bila razprava okrog kršitev delovnih dolžnosti v kolektivu v zadnjem času (Pod-lunšek, ing. Tramte). V tem po-
gledu je članom plenuma bila podana točna analiza poteka dogodkov, sam problem sta tolmačila tov. predsednik poslovnega odbora in vodja kadrovsko pravne službe. Člani kolektiva bodo o končnih izhodiščih ali ukrepih obveščeni. V razpravi pa je bilo to delo v kolektivu zelo kritično ocenjeno z ozirom na ugled kolektiva v inozemstvu in doma.
Dopolni se naj statut našega podjetja, do katere mere naj sindikalna organizacija obravnava razne prekinitve dela v kolektivu in odgovornost posameznikov. -
Izredno obširna je bila razprava glede dela predsednika osnovne organizacije sindikata. Ker je predsednik zaposlen v brigadnem sistemu notranjega obrata mu je izredno otežkočen stik z odgovornimi ljudmi v podjetju in izven njega. Večkrat so izrečene neumestne kritike, ker mora predsednik zaradi svojega položaja izostati z dela. Konferenca se je odločila, da se da predlog samoupravnim organom za nastavitev tehničnega sekretarja pri predsedstvu osnovne organizacije sindikata. Predsedstvo naj določi delokrog in odgovornost za imenovanega. Predlaga se, da se imenovanega plača od članarine sindikata, v nasprotnem primeru pa se
Člani konference in gostje pozorno sledijo razpravi
Člani konference sindikata med poročilom predsednika
naj postavi delovno mesto v okviru pravilnika podjetja.
Razprava je potrdila predlog, da se mora takoj formirati komisija, ki bo imela nalogo pripraviti točen program realizacije ustavnih amandmajev v pogledu organizacije združenega dela v podjetju. Program mora biti izgotovljen do 31. 12. 1972.
Ker se je veliko govorilo o problemu socialnega razlikovanja, stoji sindikalna organizacija na stališču, da ne more biti noben plačan za svoje usluge, ki ni'član delovne skupnosti. Izogibati se je treba vseh del, za katere se sklepajo civilnopravne pogodbe.
Konferenca je bila 'informirana o problemih, ki so bili obravnavani na II. konferenci ZSJ. Sklepi konference nalagajo tudi izredne naloge naši sindikalni organizaciji.
V razpravi je bilo postavljeno vprašanje o naših težavah v proizvodnji — predvsem v avtomatski proizvodnji. V kolektivu vlada nekakšno samozadovoljstvo. Nasprotno pa imamo izredne izpade v avtomatski proizvodnji — odpadek narašča. Potrebno bo odnose do proizvodnje spremeniti. Analize kažejo, da so izredne težave v proizvodnji zaradi orodja in modelov — na drugi strani pa je parola »orodje« nenormalna.
O proizvodnji na elektro pečeh se je zelo obširno razpravljalo. Objašnjene so bile težave, s katerimi se srečuje tehnično vodstvo. Peči so grajene povsem po novem sistemu, tehnologija še ni obvladana. Potrebno bo nekaj časa, da pridemo do zadovoljive proizvodnje. Kritično je bilo ocenjeno, da prehitro pričakujemo rezultate. V bodoče je potrebno drugače pristopiti k takšni poizkusni proizvodnji. Predvsem je treba ljudi — strokovnjake usposobiti, da bodo obvladali tehnologijo topljenja- na novih pečeh.
Po obširni razpravi je konferenca potrdila poročila in sprejela proračun za leto 1972. Dokonč-. na formulacija sklepov se bo izvršila na podlagi zapisnika.
Konferenca je sprejela predlog predsedstva, da se predlaga članom kolektiva, da se poviša bolniška podpora bolnim članom od 30 din na 50 din, podpora vojakom od 50 din na 100 din in pogrebnina od dosedanjih 1500 din na 2000 din. Na prvih sestankih članov sindikata se dajo ti predlogi v obravnavo in potrditev.
Konferenca je sprejela tudi priporočilo za delavski svet, da bi pri obravnavi rezultatov poslovanja odločil del sredstev - za_ gradnjo štiristeznega kegljišča, ki se bo gradilo v spodnjem Hrastniku.
BLAGAJNA SAMOPOMOČI — V LETU 1971
Dohodek blagajne je znašal 31. 3. 1972	86.756,00	din
Izdatek	11.182,00	din
Saldo blagajne samopomoči 31. 3. 1972	75.574,60	din
Blagajna samopomoči ima gotova sredstva pri dolžnikih, in to 28.730,00 din.
Vsa posojila se izdajajo po pravilniku. Dočim so za večje vsote, ki se izplačujejo, izdani posebni sklepi odbora samopomoči.
BLAGAJNA POSMRTNINE
Saldo blagajne posmrtnine je bil 1. 3. 1971	4.849,50	din
Saldo blagajne posmrtnine je bil 1. 3. 1972	6.676,80	din
Predlaga se članom kolektiva, da se poviša izplačevanje posmrtnine od dosedanjih 1500 din na 2000 din.
BLAGAJNIŠKO POROČILO PREDSEDSTVA SINDIKATA STEKLARNE HRASTNIK Z DNE 25. II. 1972
DOHODKI:
1.	Saldo 1. 3. 1971
2.	Dotacija Steklarne Hrastnik
3.	Dotacija obč. sindikalnega sveta
4.	Prispevek od članarine
5.	Bančne obresti
6.	Drugi dohodki Skupaj dohodki
IZDATKI:
1.	Bolniška podpora
2.	Preventivno zdravljenje
3.	Honorar in prisp. od honorarja
4.	Pogrebni stroški
5.	Radio in televizija
6.	Dnevnice
7.	Reprezentančni stroški
8.	Izleti pododborov
9.	Bančni stroški
10.	Stroški letovanja otrok v Bohinju
11.	Zveza kult. prosvet. org. Hrastnik
12.	Podpora vojakom
13.	Praznovanje 1. maja in 22. julija
14.	Potni stroški
15.	Kegljaški klub Bratstva — Hrastnik
16.	Režijski stroški
17.	Drugi izdatki Skupaj izdatki
25.193,85	din
50.000,00	din
2.000.00	din
60.676,00	din ‘
258,00	din
5.375,95	din
143.504,90	din
16.195,00	din
32.583,00	din
5.744,80	din
3.776,50	din
153,30	din
1.472,00	din
2.419,90	din
13.618,10	din
338,20	din
12.084,75	din
2.000,00	din
1.151,00	din
16.024,60	din
3.958,20	din
10.000,00	din
1.111,65	din
2.300,00	din
124.931,00	din
Dohodki skupaj
Izdatki skupaj
Saldo blagajne 1. 3. 1972
143.504,90 din
124.931,00	din 18.573,90 din
(Nadaljevanje na 4. strani)
Izvolili smo člane delavskega sveta in člane
sveta združenega dela
Dne 19. aprila 1972 so bile volitve za DS podjetja in svete organizacij združenega dela. Podjetje je bilo razdeljeno na enajst
mandatna doba. V nekaterih primerih pa so bile zaradi prenehanja delovnega razmerja ali prerazporeditev izvršene dopolnilne
doslej najvišji skupni odstotek, odkar so volitve v DS in svete organizacij združenega dela.
Volivci so tudi razumeli, kako je treba voliti, saj je bilo samo 29 glasovnic neveljavnih, in sicer so bile te oddane ali prazne ali prečrtane. Taka odločitev volivca pa pomeni, da zavestno ni hotel voliti. Ker pa je ta odstotek tako nizek, lahko zaključimo, da so bile volitve uspešne.
Od izostalih članov gre v večini primerov za bolnike, delno zaradi letnega dopusta ali štiriiz-menskega obratovanja, le nekaj je bilo neopravičenih izostankov.
Po posameznih organizacijah združenega dela so bili izvoljeni naslednji člani:
OZD — strokovnih služb
v delavski svet podjetja: Marčen Alojz;
v svet OZD: Kavšek Nikolaj, Jazbinšek Olga, Kožar Milan, Grčar Vojka, Greben Kristina.
OZD avtomatske proizvodnje
v delavski svet podjetja: Koritnik Matija;
v svet OZD: Fabjan Viljem, Gomilar Rudolf, Novak Franc, Senegačnik Stanislav, Kajič Štefan.
OZD zmesarne in taljenja
v delavski svet podjetja: Perci Gerhard, Rugelj Jože;
v svet OZD: Rugelj Jože, Zalaznik Jernej I., Zorec Miroslav, Bradaševič Peter, Odžič Milan.
OZD brusilnice
v delavski svet podjetja: Bez-govšek Jože, Rancinger Silva — za dve leti;
v svet OZD: čakič Ljubo, Grum Sonja, Jazbinšek Maks, Čepin Silva, Vidmar Marija, Senegačnik Erika — za dve leti.
Volilna komisija na volišču v brusilnici. Volitve v DS in svet OZD
volilnih enot, ki sovpadajo z organizacijo samouprave tako, da so po posameznih volilnih enotah volili ustrezajoče število članov v DS in svet svoje enote. Volila se je le polovica članov, ker polovici članov še ni potekla
volitve; v takem primeru pa traja mandatna doba še samo dve leti. Po odločitvi volilne komisije se je zaradi prenehanja mandata v DS oziroma v svete volilo po razporedu:
Delavski svet Svet OZD volilo ostalo volilo ostalo
Strokovne službe
Ročna in polavtomat. proizv.
Avtomatska proizvodnja
Zmesarna in taljenje
Brusilnica
Slikarnica
Pomožne delavnice
Energetika in kisikarna
Kontrola
Skladišče in transport Menza in počit, domovi
1	2	5	6
8 + 1	8	8	9
1	1	5	6
2	—	5	6
1 + 1	3	5 + 1	5
—	2	5	6
2	1	5	6
1	—	5	6
2	4	5	6
3	—	5 + 1	5
1	—	5 + 1	4
Volivci na volitvah v OZD strokovnih služb
Kjer je pri mestu navedena številka + 1, so se volili kandidati po dopolnilnih volitvah zaradi prenehanja mandata, in sicer za dobo 2 let.
Pri kontrolnem pregledu članov volilne komisije po posameznih voliščih je bilo ugotovljeno, da so volilni odbori pravilno o-pravili svoje delo, da ni bilo ne-
pravilnosti, da je bil volilni material skrbno in zakonito pripravljen ter oddan volilni komisiji. Volilni material z zapisniki in glasovnicami se hrani v arhivu in ga je možno tudi pregledati.
Tudi udeležba po posameznih volilnih enotah je bila izredno zadovoljiva, saj se je volitev udeležilo 93,6 % zaposlenih, kar je
Proračun sindikata za
(Nadaljevanje s 3. strani)
1.	Material in bančni stroški
2.	Bolniška podpora
3.	Honorar
4.	Prispevki
5.	Dnevnice
6.	Reprezentančni stroški
7.	Dan šoferjev
8.	Izleti pododborov
9.	Smučarski tečaj Bohinj
1Ó. Turistično društvo Hrastnik
11.	Potni stroški
12.	Podpora JLA
Skupaj predvideni izdatki
leto 1972
2.000,00	din
24.000,00	din
7.200,00	din
1.800,00	din
2.000,00	din
3.000,00	din
700,00	din
15.000,00	din
4.000,00	din
500,00	din
4.000,00	din
1.500,00	din
65.700,00	din
Predvidevajo se dohodki od članarine 68.000,00 din.
Konferenca je po poročilu nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je bilo poslovanje v redu, potrdila blagajniško poročilo in potrdila predvideni proračun dohodkov in izdatkov za leto 1972.
OZD — ročne in polavtomatične proizvodnje
v delavski svet podjetja: Ciglar Janez, Knap Dominik, Plazar Karl, Štihel Robert, Ocepek Franc, Zupanek Franc, Krejan Jože, Peršič Anton, Počuč Mile — za dve leti;
v svet OZD: Grum Jože II., Volfand Viktor L, Hercog Štefanija, Pušnik Franc, Rancinger Ivan, Učakar Maks, Vidmar Jože, Stopinšek David.
OZD slikarnice
v svet OZD: Tovornik Marjana, Bregar Marjana, Mlakar Anton, Retar Erna, Rižnar Joža.
OZD pomožne delavnice
v delavski svet podjetja: Kav-zar Peter, Matko Ivan;
v svet OZD: Alauf Ivan, Vovč-ko Viljem, Premec Jože, Godicelj Jože IL, Štraus Bojan.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Skoda Se vedno obstaja
Ob koncu marca so se sestali predstavniki podjetij Termoelektrarne Trbovlje, Cementarne Trbovlje, Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in Steklarne Hrastnik, da bi se dogovorili glede izplačila odškodnin zasebnikom zaradi škode, ki je nastala po dimnih izločinah navedenih podjetij. Osnova za izplačilo odškodnin naj bi bila cenitev komisije, ki jo je imenovalo Občinsko sodišče v Trbovljah. Vsi navzoči so bili enotnega mnenja, da z delom komisije nikakor ne morejo biti zadovoljni, ker je ocenjevala škodo pavšalno, kar po posameznih področjih, ne pa po posameznih posestvih, kar bi bilo edino pravilno, če bi hoteli dobiti realno nastalo škodo. Navzoči so bili tudi mnenja, da je komisija delala premalo samostojno in se vse preveč ozirala na razne sugestije.
Nikakor tudi ni res, da bi bila navedena štiri podjetja edini o-
nesnaževalci ozračja in povzročitelji škod. V Zasavju so še številna druga podjetja, ki uporabljajo različna tehnološka goriva in katerih delež pri onesnaževanju prav gotovo ni neznaten. Znano je tudi dejstvo, da je v Zasavju izredno veliko motornih vozil. Prav tako tudi številna gospodinjstva še vedno porabijo velike količine raznih goriv, tako da so skupni vplivi vseh naštetih prav gotovo tolikšni, da štiri podjetja nikakor ne morejo biti edini onesnaževalci okolja.
Ne glede na navedeno pa so se predstavniki vseh štirih podjetij dogovorili,, da bodo za leto 1971 izplačali oškodovancem oškodnino v višini, ki jo je določila komisija. Obenem pa so se dogovorili, da bo v bodoče posebna njihova komisija intenzivno spremljala nastajanje škode po posameznih območjih in posestvih, tako’ da se ne bi več pripetilo,
da bi se odškodnina izplačevala za posamezne parcele, ki niso bile obdelane, niti kakorkoli drugače izkoriščene. Navedena komisija bo pri svojem delu sodelovala tudi s kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki.
Predstavniki podjetij so se tudi dogovorili,, kdaj bodo odškodnine izplačand. Tako so bile do 31. marca izplačane odškodnine vsem oškodovancem iz področja občin Zagorje, Hrastnik in Laško, medtem ko bodo za področje občine Trbovlje izplačane sredi meseca aprila.
Izvolili smo
(Nadaljevanje s 4. strani) ■
OZD energetike in kisikarne
v delavski svet podjetja: Kirh-majer Rudolf;
v svet OZD: Bočko Rajko, Laznik Jože, Slokan Ivan, Sebasu Branko, Knez Alojz II.
Ob samem izplačilu je bilo o-škodovancem tudi pojasnjeno, da izplačilo za leto 1971 ne predstavlja nobene osnove za izplačila v naslednjih letih, ko se bo priznavala le dejansko nastala škoda.
Nihče od navzočih tudi ni zanikal, da stanje v Zasavju ni kritično, vendar pa bi se morali pri reševanju problema onesnaževanja ozračja angažirati vsi odgovorni dejavniki, ne pa vso krivdo valiti le na navedena štiri podjetja.
voršek Sanda, Knez Jože I„ Kocman Franc — za dve leti.
OZD menze in počitniških domov
v delavski svet podjetja: Dornik Štefanija;
Delo medobčinskega odbora
člane DS in SZD
sindikata delavcev industrije in rudarstva
Volilna komisija ročne in polavtomatične proizvodnje
Na zadnji volilni konferenci medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so bile obravnavane zelo važne naloge tega odbora. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje nadaljnje usmeritve in nadaljnji razvoj medobčinskega odbora tega sindikata. Predsednik odbora je zelo kritično ocenil dosedanje delo odbora s poudarkom, da dosedanje delo ne upravičuje obstoj takšnega odbora. Podpredsednik republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva tov. Mlinarič je v svojem obširnem izvajanju nakazal smernice dela, kot izhodišče celotnega dela se naj vzamejo programske usmeritve kongresa sindikata industrije in rudarstva. V razpravi se je zelo kritično obravnavalo nekatere probleme, ki se danes porajajo v industriji; ta je tudi pokazala, da bo imel medobčinski odbor veliko odgovornih nalog. Predvsem je bila iznesena naslednja problematika, s katero se bo moral medobčinski odbor v prihodnje ukvarjati.
Izdelati bo treba analize, ali vse gospodarske organizacije v Zasavju izpolnjujejo samoupravne dogovore. Postaviti strokovno delovno grupo, ki bo pripravila program pristopa k realizaciji ustavnih amandmajev glede organizacije temeljnih organizacij združenega dela.
Razbremenitev gospodarstva se v praksi ne izvaja. V tem pogledu bo treba angažirati sindikate, predvsem republiški odbor ZSS, da bolj ostro in konkretno pričnejo razreševati to problematiko. Kritika je bila predvsem glede nelikvidnosti in izplačevanja oseb-
nih dohodkov. Kolektivi so vedno v dilemi, ali bodo lahko izplačali plače ali ne. Ta nesigurnost ustvarja med delavci slabo razpoloženje.
V	manjših podjetjih sindikalne organizacije ne pridejo do veljave. V tem pogledu bo moral medobčinski svet odigrati večjo vlogo in nuditi več pomoči.
Medobčinski sindikalni svet bo moral v pogledu reševanja problemov delovnih invalidov več storiti. Hudo se je kritiziralo, ker morajo invalidi čakati na odločbe tudi po leto dni. Krivo je neresno in prepočasno reševanje na Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani.
V	kratkem bo potrebno predelati nov predlog zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju; pri tem bodo morali imeti sindikati glavno besedo.
Eden od problemov, ki je bil načet, je tudi razreševanje socialne diferenciacije v okviru Zasavja. Stališče sindikatov mora biti: najnižji osebni dohodek 1.000 din.
Kritično je bil tudi ocenjen odnos sindikatov do posameznih podražitev osnovnih življenjskih dobrin.
Razprava je pokazala, da se bo moral medobčinski svet sindikata delavcev industrije in rudarstva lotiti konkretnih akcij, brez resolucij in deklaracij, ker le tako bo opravil svoje poslanstvo.
Izvoljen je bil izvršni odbor sveta, v katerega sta izvoljena od našega kolektiva tov. Haberl Adolf in Savič Momir.
Za predsednika sveta je bil ponovno izvoljen tov. Šipek Franc.
rigo
OZD kontrole stekla
v delavski svet: Zore Vinko, Biderman Marija;
v svet OZD: Rački Jože, Bede-nik Ivan, Zore Jožefa, Godicelj Dora, Rancinger Ema.
OZD skladišča in transporta
v delavski svet podjetja: Lokovšek Franc, Kavzar Janko, Orožen Peter;
v svet OZD: Debelak Štefanija, Kalšek Franc, Bučar Marija, Ja-
V svet OZD: Gnjidič Jožica, Špajzer Ema, Premec Ana, Hudi Ana, Koritnik Hedvika, Kurent Ljudmila — za dve leti.
Iz seznama je razvidno, da je bilo na novo izvoljenih polovico članov delavskega sveta, tako da bo delavski svet razpravljal na svojih sejah v polnem sestavu. Ker se bodo na sejah obravnavale pomembne zadeve, upamo, da se bodo člani aktivno udeleževali sej in se vključevali v razpravo. Vsekakor pa bo potrebno poživiti delo svetov organizacij združenega dela.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
!
♦
♦
*
Članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik čestitamo k prazniku dela z željo, da bi v prihodnosti imeli še več delovnih uspehov.
Občinska skupščina Hrastnik
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
Volitve v slikarnici za DS in svet OZD
POROČILO O DELU IN PROBLEMATIKI
V smislu Zakona o komunalnih delovnih organizacijah in v skladu z internimi samoupravnimi akti, samoupravnim sporazumom komunalnih delovnih organizacij in registracijo podjetja ter na osnovi sklenjenih pogodb s pristojnim skladom pri skupščini občine Hrastnik opravlja podjetje naslednje dejavnosti splošnega družbenega pomena:
—	javni vodovodi na območju občine,
—	javno kanalizacijsko omrežje,
—	redno vzdrževanje cest IV. reda,
—	vzdrževanje javnih zelenic in parkov,
—	vodenje in upravljanje pokopaliških storitev,
—	odvoz gospodinjskih in drugih odpadkov ter
—	javno snago.
Zahteve in potrebe po izboljšanju storitev na področju komunalnih služb naraščajo iz dneva v dan. Zaostajanje komunalnih dejavnosti za splošno rastjo gospodarstva v prvih letih po vojni ima še danes močan vpliv na neustrezen položaj te panoge. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da je bila šele leta 1957 ustanovljena delovna organizacija, katere glavna naloga je bila, da stalno in načrtno skrbi za vzdrževanje in razvoj komunalnih služb v občini. Seveda pa s tem še niso izpolnjeni niti osnovni materialni pogoji za zadovoljitev vse večjih potreb posameznih naselij in prebivalstva.
Bolj ko se gospodarstvo v občini in s tem tudi občani približujejo višji stopnji razvitosti, pomembnejša postaja funkcija komunalnih dejavnosti. Pri opravljanju dejavnosti, ki imajo velik vpliv na razpoloženje občanov, se vse češče srečujemo s problemom nezadostnih finančnih sredstev. Tu so mišljene službe, ki se financirajo iz komunalnega sklada pri občinski skupščini in pri katerih je stalno pomanjkanje sredstev postalo že resna ovira za normalno in uspešno delovanje.
Komunalne službe, pri katerih je končni porabnik znan, so v nekoliko ugodnejšem položaju, ker je njih poslovanje zagotovljeno s samofinanciranjem. Pri teh službah, predvsem pa pri vodovodu, katerega je smatrati kot najpomembnejšo komunalno dejavnost, je 1 bilo odločilno leto 1967, ko je takratna občinska skupščina prvič ' potrdila cene, ki so zagotavljale določen odstotek sredstev za raz-■ širjeno reprodukcijo.
Zakon je zagotovil tem službam posebni družbeni pomen, zato ’ skušamo obstoječo problematiko čimbolj približati javnosti. To se doseže z občasnimi, obširnimi poročili, ki so obravnavana na raznih 5 nivojih in končno tudi objavljena v lokalnem časopisu »Steklar«. Delavci podjetja obiskujejo pomembnejše zbore volivcev, kjer tolmačijo občanom načrte in probleme komunalnih služb. Istočasno pa posredujejo izrečena mnenja in priporočila občanov pristojnim službam v podjetju ter ustreznim organom samoupravljanja.
Odnosi med podjetjem in občinsko skupščino ter pristojnimi sveti temeljijo na uspešnem sodelovanju pri reševanju raznih problemov s področja komunalnih služb v korist občanov.
Na sejah poslovnega odbora in delavskega sveta, na katerih se obravnavajo programi razvoja ali problematika komunalnih služb, so navzoči predstavniki občinske skupščine, krajevnih skupnosti in drugi zainteresirani občani. Ugotovljeno je, da so občani takšen način obveščanja in sodelovanja pri reševanju komunalnih problemov ugodno ocenili, zato se bo s takšnim sistemom nadaljevalo.
Delavci, ki opravljajo dela na teh področjih, se enkrat mesečno sestanejo na delovnem sestanku, na katerem obravnavajo predvsem strokovne in operativne probleme s področja komunalnih služb.
VODOVOD
Meteorološke razmere so bile v letu 1971 izredno neugodne za vse organizacije, ki se ukvarjajo z dobavo vode prebivalstvu in industriji. Znano je, da meteorologi že dolgo vrsto let niso zabeležili v Sloveniji tako nizkega stanja padavin in tako dolgotrajnega sušnega obdobja kakor v preteklem letu. Pomanjkanje vode je bilo v nekaterih krajih že katastrofalno, saj niso bili redki primeri, ko so
Gradnja vodovoda se bliža rezervoarju v Studencah
Rezervoar 130 m3 v Studencah
morali s cisternami voziti vodo v posamezna naselja ali pa ustaviti proizvodnjo v nekaterih obratih.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v Hrastniku nismo imeli posebnih problemov oz. ni bilo izrazitega pomanjkanja pitne vode. Le nekajkrat je zmanjkalo vode v višje ležečih naseljih ali zgradbah, pa še to je bilo v pretežni meri zaradi neodgovornega ravnanja z vodo oz. omalovaževanja opozoril in obvestil, ki jih je podjetje v tem času naslovilo na potrošnike.
Razmeroma solidna preskrba prebivalstva in industrije s potrebnimi količinami pitne vode je posledica smotrnega načrtovanja in naložb v preteklih letih. K temu so predvsem pripomogli novi vodni viri, ki so bili zajeti za potrebe Hrastnika in Dola. Med njimi so najpomembnejši:
—	gradnja dodatnega zajetja Ribnik in speljava v obstoječi vod 0 200 mm;
—	gradnja zajetij in omrežja Rakovec;
—	gradnja obširnega sistema drenaž zajetij, cevovodov in raz-težilnikov na območju Mrzlice, Kajtna, Čeče;
—	polaganje visokotlačnega primarnega voda s Symalen cevmi 0 200 mm od Zadružnega doma v Čečah do ustja soteske Boben;
—	polaganje alkaten cevi 0 50 mm od Zadružnega doma do Ravnikarja;
—	večja dela značaja investicijskega vzdrževanja na območju Mamul, Studenc in Lopate;
—	večja dela značaja investicijskega vzdrževanja na območju Stog—Novi Dol.
Zaradi vrtoglavega dviga cen v letu 1971 so občutno porastli stroški za redno vzdrževanje in obnavljanje vodovodnega omrežja. O tem je bila že v začetku preteklega leta obveščena občinska skupščina in pristojni svet.
Po dolgotrajnih in podrobnih analizah je bilo ugotovljeno, da pri tolikšnem zvišanju cen za repro-material, podražitvi električne energije in drugih storitev, ni možno več izločati sredstev za razširjeno reprodukcijo vodovodnega omrežja. Zato je bila v avgustu 1971 predložena občinski skupščini v potrditev nova kalkulacija za vodarino in kanalščino, kar sta svet za komunalne zadeve in občinska skupščina po podrobni analizi in z nekaterimi dopolnitvami potrdila.
Soglasje k novim cenam je bilo sprejeto na seji občinske skupščine dne 26. 10. 1971. Nove cene bodo imele pomemben vpliv na nadaljnji razvoj vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na območju občine, saj zagotavljajo 0,45 din od prodanega m3 vode za novogradnjo vodovodnih naprav in instalacij in kot novost še 0,19 din za novogradnjo kanalizacijskega omrežja. Predlogu za nove cene je bil predložen grobi opis nadaljnjih vlaganj na področje vodovoda in kanalizacije ter plan formiranja potrebnih sredstev.
Trenutno najvažnejše delo pri vodovodu je polaganje kombiniranega voda 0 200 mm proti obstoječemu rezervoarju nad Plaznikom. Zaradi neugodnih terenskih pogojev v soteski potoka Boben, je delo zelo otežkočeno in dokaj zahtevno. Ta dela je treba končati pred nastopom sušnega obdobja, ki se običajno pojavi že v juliju. V letošnjem letu se prične s pripravljalnimi deli za gradnjo rezervoarja, vsebine 200 m3, na koti 421, ki bo napajal visoko cono I. in II.
Vsa doslej opravljena dela so se odvijala po programu razvoja vodovodnega omrežja v Hrastniku, ki je bil izdelan leta 1965. Ker so bile v tem času sprejete nekatere spremembe in dopolnitve prvotno predvidenih zazidalnih okolišev, je bilo treba razvoj vodovodnega omrežja prilagoditi novim razmeram. Zato se je po obširnih in temeljitih pripravah pristopilo k izdelavi novega razvojnega programa, ki je prav sedaj v zaključni fazi izdelave. Razvojni program vodovodnega sistema Hrastnik—Dol zajema obdobje od leta 1972 do leta 1985 in vsebuje idejne tehnične rešitve za napajanje obstoječih in
Pridobivanje gramoza v kamnolomu za Savo
Polaganje vodovoda v soteski Boben. Delo je zelo naporno
KOMUNALNIH SLUŽB ZA LETO 1971
novih naselij na območju Hrastnika in Dola s pitno in industrijsko vodo. Pri sestavljanju programa so sodelovali strokovnjaki, ki so zadolženi za urbanistično ureditev Hrastnika.
Izvršeno je bilo ponovno evidentiranje in merjenje vseh izvirov na območju občine, ki bi kdajkoli prišli v poštev za zajetja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je za normalno stopnjo porabe še dovolj naravnih zalog vode, saj je možno z načrtnimi gradnjami zajeti 911/sek. vode, oz. zagotoviti za 14.000 prebivalcev, kolikor jih predvideva urbanistični načrt, ali 3001 vode na dan za osebo. Pri tem pa je še vedno možno zagotoviti industriji dvakrat toliko vode kot doslej. Izviri niso enakomerno porazdeljeni po potrošnih mestih, in zato bo treba znatne količine vode prečrpavati. Poleg tega so izviri na težko dostopnih mestih ali pa zelo oddaljeni, potrebno znatno več finančnih sredstev za realizacijo
Del smetišča na Marnem
Vrtnarija na Dolu z rastlinjakom
Izvleček iz aproksimativnega predračuna razvojnega programa vodovodnega omrežja:
1.	Višinski pas I.
2.	Višinski pas II.
3.	Srednji pas
4.	Industrijska cona
5.	Vidmar — rezervoar za industrijsko cono
6.	Ribnik
7.	Rezervoar R 421 — izviri
8.	Dol — rezervoar Frtica
9.	Izviri pod Mrzlico
10.	Cevovod Bele vode I. in II. — Stog
11.	Grčar — Ravnikar — do Bobna
12.	Cevovod Stog—Krištandol—Dol (Slatno)
13.	Cevovod proti Marnemu
14.	Cevovod Pekel—Dol
15.	Dol — visoki pas
16.	Dol — nizki pas
17.	Frtica — industrijska cona
Hidrotehnični objekti:
1.	Zajetja
2.	Rezervoarji
3.	črpališče
Rekapitulacija:
A — Cevovodi B — Hidrotehnični objekti C — Odkupi zemljišč — povračilo škode ca. D — Tehnična dokumentacija ca.
,144.500
520.810
,151.100
70.000
550.000
435.500 244.200
355.500
156.000
312.000 346.400 335.100
108.000 205.700 254.800 392.000
94.800
6,755.010
760.000
1.842.500 40.000
2.642.500
6,755.010
2,642.500
100.000
200.000
9,697.510
V	programu so vsa opisana dela razdeljena na obdobje med leti 1972 in 1985 z ozirom na pomembnost objekta, vrstni red razvoja kraja in finančne zmožnosti vodovoda. Program obravnava tudi zbiranje sredstev iz naslova razširjene reprodukcije in amortizacije, upoštevajoč pri tem ustrezno povečanje količine prodane vode.
Največji strošek iz naslova investicijskega vzdrževanja za leto 1971 je bil polaganje ločenega cevovoda 0 50 mm za napajanje stanovanjskih hiš v Bobnu. Z gradnjo višjih zajetij v Čečah, kakor tudi rezervoarja v Hrastniku, se je v osnovi spremenila naloga cevovoda skozi Boben. Pritisk v sedanjih ceveh je znašal ca. 7 atm., dočim bo v novem visokotlačnem vodu 0 200 mm dosegel celo 16 atm. Zato je bilo treba zgraditi nov vodovod, ki pa še ni končan, za oskrbo 22 hiš v Bobnu. Preden bo aktiviran vod 0 200 mm, je treba zgraditi nove hišne priključke na vod 0 50 mm, ker bo obstoječi vod, ki je bil položen v letu 1931 ostal brez vode. Med večja dela investicijskega vzdrževanja spada tudi Obnovitev cevovoda v Mamulah. Zaradi stalnih premikov zemeljskih mas, so se pocinkane cevi, ki so bile položene na tem mestu, stalno lomile ali pa v toliki meri deformirale, da so postale nepropustne.
Zaradi tega je bilo treba del cevovoda na tem mestu zamenjati s cevmi iz plastične mase. Poleg tega so bile obnovljene drenaže v samem zajetju, ki so bile prav tako poškodovane zaradi zemeljskih premikov.
V	rezervoarju Frtica so bile preurejene armature in plovni ventili. S to predelavo je možno spuščati več vode iz območja Dola v rezervoar pri Rošu in proti kemični tovarni. V črpališču pri Meketu je črpanje vode avtomatizirano tako, da se črpalka, odvisno od nivoja
vode v črpalnem bazenu, samodejno vklopi oz. izklopi. Samo zajetje pri Meketu je bilo treba v minulem letu nekajkrat obnavljati, ker se zaradi zemeljskih premikov izvir stalno prestavlja.
Podobni primeri so bili z zajetji Studence, Zg. Mamule in Lopata, ki tudi ležijo v nestabilnih zemeljskih plasteh. Cevovod od izvirov Konce do vasi Studence je že tako deformiran, da ga bo nujno v najkrajšem času zamenjati.
Podjetje je sodelovalo s krajevno skupnostjo Prapretno pri gradnji vodovoda za naselje Plesko. To delo je omogočila okoliščina, da se je istočasno gradilo črpališče, rezervoar in cevovod za dro-bilnico Cementarne v Pleskem. Cementarna je na vlogo Krajevne skupnosti in Komunalnega podjetja dovolila napraviti vodovodni odcep za preskrbo z vodo občanov Pleskega. Večino zemeljskih del so po obstoječih projektih in pod nadzorstvom podjetja opravili prizadevni vaščani. Sam Rudnik je prispeval pretežni del alkaten cevi. Pomoč s stroji in minerji je nudilo Komunalno podjetje. Gradnja vodovoda je tik pred zaključkom. Napraviti je treba le še električni priključek na hidrofor, ki je že montiran.
Večja opravila so bila narejena tudi na območju Novi Dol— Stog. Tu je bil obnovljen odvodni kanal v dolžini 205 m in raztežilni jašek. Obnovljen je bil raztežilnik pri Sadelšaku, ker je bil počen. Na več mestih so bile zamenjane večje količine vodovodnih cevi, položene že leta 1928.
Za vsa opisana in druga dela, ki imajo značaj investicijskega vzdrževanja je bilo v letu 1971 porabljenih 227.205,00 din za vodovod in 19.947,20 za kanalizacijo.
Vkalkulirano je bilo v letu 1971	279.999,96 din
Prenos iz leta 1970	15.271,93 din
295.271,89 din
Porabljeno v letu 1971	247.152,20 din
Prenos v leto 1972
48.119,69 din
Zaradi nizkega vodostaja je bilo v letu 1971 več obolenj (zlatenica, tifus) v Sloveniji, predvsem v neustrezni kvaliteti vode. Zato se na tem področju ni štedilo niti moči, niti sredstev. Storjeno je bilo vse kar je bilo mogoče za kemično in bakteriološko neoporečnost vode. Higienska postaja pri Zdravstvenem domu Trbovlje je s pogodbo vezana, da odvzame vzorce pitne vode na več mestih v Hrastniku in na samih izvirih ter jih pošilja v analizo živilsko kemičnemu laboratoriju v Celje. Na osnovi rezultatov bakteriološke analize se je voda v času naj nižjega vodostaja primerno klorirala.
V letu 1971 je bilo izdanih 46 dovoljenj za priključke na vodovod in 54 soglasij za lokacijska dovoljenja.
Kljub izredno nizki ceni za vodo, kar je bilo ugotovljeno s predlogi za nove kalkulacije, je uspelo formirati nekaj sredstev za razširjeno reprodukcijo in to predvsem v prvih mesecih leta 1971.
Trenutno stanje doslej zbranih sredstev za razširjeno reprodukcijo je naslednje:
din
Leto 1967 Leto 1968 Leto 1969 Leto 1970 Leto 1971
134.792.40 289.426,50 251.628,80
222.767.40 148.65230
1,047.267,40
Amortizacija 1971	175.201,40
1,222.468,80
Del naselja na Brnici, ki bo v kratkem dobilo potrebno kanalizacijo
Nekaj misli z občnega zbora steklarske godbe »Svobode II«
Občni zbor godbe je bil dne
19.	februarja 1972. Iz poročil, ki so jih podali odborniki o delu godbe v času dveletne mandatne dobe, je razvidno, da je godba v tem času le delala, saj je v poročilih vidno tudi kritično ocenjeno delovanje in da bi bili u-spehi lahko boljši, če bi posamezni godbeniki redneje obiskovali godbene vaje. Tako pa v preteklem letu ni bil održan 40-letni jubilejni koncert. V razpravi so godbeniki aktivno sodelovali in obljubili, da bodo v letu 1972 upoštevali večjo disciplino in da bodo zamujeno nadoknadili v novi mandatni dobi.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je v pretekli mandatni dobi godba javno nastopila 25-krat, in to na raznih prireditvah, državnih praznikih in promenadnih koncertih. Poleg tega je spremljala umrle člane delovnih kolektivov na njihovi zadnji poti v 49 primerih.
Tako je godba kljub nekaj neizvršenim obveznostim iz različnih razlogov le delala, saj je bilo za vse te nastope vloženih nešteto prostovoljnih delovnih ur, da je bila sposobna nastopati ali sodelovati na toliko krajih. Seveda bi bili uspehi lahko še večji pri večj.i disciplini posameznikov.
V glavnem se je razpravljalo o novih, mladih kadrih. Ugotovili so, da je pri godbi že nekaj starejših aktivnih godbenikov, katere bo treba nadomestiti z mladimi. Godba ima sicer nekaj
učencev v Glasbeni šoli, toda iz prakse vemo, da dosedaj še nismo dobili iz te šole nobenega godbenika. Občni zbor je bil mnenja, da bo nujno treba začeti z učenjem mlajšega kadra pri godbi sam, v Glasbeni šoli pa naj bi dobili v glavnem le teoretično osnovo. Posamezni godbeniki hi bili pripravljeni učiti nekatera glasbila, ker bi s tem najboljše učence prej vključili v ansambel, ker bo godba le na ta način prišla najhitreje do podmladka.
Zato pozivamo in apeliramo na mlade delavce delovnih kolektivov, ki imajo smisel za pihalno
glasbo, da pristopijo k društvu in se vključijo v učenje.
Novi odbor godbe naj uredi vse potrebno, da se sedanje kadrovsko vprašanje pri godbi izboljša.
V novi odbor godbe pa so bili izvoljeni naslednji godbeniki:
Predsednik Blaško Viktor, tajnik Leskovšek Jože, blagajnik Barič Jože, ostali člani odbora pa so: Drolc Franc, Seničar Ernest, Štrenk Adolf, Frankovič Pavel, Kastelic Jože in Počuč Mile.
Nadzorni odbor: Rugelj Jože, Košler Robert in Kranjc Ludvik.
Ponovno vabimo vse ljubitelje pihalne glasbe, da poiščejo pot v naš društveni lokal v času vaj, vsak ponedeljek in vsak petek od 17. do 19. ure, ali do novih odbornikov in se tako vključijo
v učenje, kajti godba je bila u-stanovljena pred 4L leti pod zelo težkimi pogoji in je v tem času imela že mnogo uspehov, kar dokazujejo številna priznanja in pohvale, obešene po stenah društvenega lokala. Zato ne bi bilo prav, da bi člani godbe pustili
Število gledaliških in zabavno glasbenih prireditev v letošnji abonmajski sezoni dokazuje, da delavski dom v Hrastniku ni bil zgrajen zaman in da Hrastničanom vse bolj prehaja nazaj v kri želja po umetniško dobrem dramskem in glasbenem doživljanju.
Ker vidimo, da interes naših občanov za take stvaritve narašča, kar dokazuje več kot zadovoljiv obisk pri gostih kot tudi nekaterih domačih prireditvah, menimo, da k takemu delu pristopimo tudi v bodoči jesensko-zimski sezoni še bolj organizirano.
Tudi tokrat mislimo na abonmajsko vezanost gledaliških predstav SLG Celje, MG Ljubljana in njim po kvaliteti enakih gledaliških hiš z ustrezno ceno, primerno našim zmogljivostim.
Ob zadnji gledališki abonmajski predstavi smo med obiskovalce razdelili anketne liste, in na osnovi izvedene ankete mislimo tudi v Ičtošnji jesensko-zim-ski sezoni 1972/73 pristopiti k abonmajskemu načinu organizacije gostovanj celjskega ljudskega gledališča. Rezultati ankete so nam dali dobre smernice za naše nadaljnje delo in ker se jih mislimo v največji možni meri držati, menimo, da bodo abonenti v letošnji sezoni v vseh pogledih še bolj zadovoljni. Od 95 anketirancev jih je bila večina zadovoljna z izborom gledaliških del, vendar obiskovalci želijo več predstav in po možnosti tudi dela zabavnega žanra. Prav tako izražajo željo po vključitvi del glasbenega značaja v abonma. O kvaliteti izvajanih del so se skoraj stoodstotno izrazili pohvalno. Dan in ura predstave jim je v glavnem ustrezala, prav tako organizacija obveščanja. Ti rezultati nam kažejo, da smo k delu v lanskem obdobju dobro pristopili, da pa bo letos zadovoljstvo še večje, bomo morali najti še boljše stike z delovnimi organizacijami, zavodi in ustanovami.
Glede na željo po večjem številu predstav, smo se odločili, da bomo v okviru finančnih možnosti ob sodelovanju delovnih organizacij in sindikata v letošnji sezoni skušali organizirati do 6 dramskih uprizoritev in približno 3 zabavno-glasbene prireditve. Finančna udeležba in podpora delovnih organizacij in sindikatov je nujna, kajti naraščajoče cene na vseh področjih so prizadele tudi gledališke hiše, stroški za postavitev predstav so se povečali in s tem v zvezi razumljivo tudi cene vstopnicam, oziroma abonmajskim kartam. Ker je kultura sestavni del človekove zavesti, torej tudi sestavina zavesti državljana, delavca, samoupravljalca, moramo vsi, predvsem pa sindi-
vprašanje podmladka naključju, saj je godba ponos delovnega kolektiva, kar dokazuje s tem, da je bil vedno pripravljen pomagati, če je bilo to potrebno, posebno s finančnimi sredstvi.
K. J.
kati, ki naj bi bili pri tem največji pobudniki, storiti vse, da se število abonmajskih vezancev ne bi zmanjšalo, pač pa še zvišalo. Le tako ne bi šel v nič trud, ki smo ga vložili lansko leto v naša prizadevanja, da ob novozgrajenem delavskem domu zraste tudi kulturni nivo naših občanov in to predvsem delavcev, ki so bili teh dobrin oropani že v mladosti.
V obravnavo vam dajemo dva predloga:
—	ali odkupite abnomajske karte za določeno število vaših članov kolektiva (javiti število) tako kot v lanskem obdobju;
—	ali vam je ugodneje, da nakažete na naš žiro račun določen znesek, o katerem pa bi se predhodno dogovorili.
Poudarjamo, da bo le od vaših odgovorov in sodelovanja odvisen nadaljnji potek organizacije abonmajskih predstav in cena kart za odrasle in šolsko mladino.
Za vaše sodelovanje v pretekli sezoni najlepša hvala v želji, da bo to sodelovanje letos še tesnejše in boljše.
Predsednik obč. sveta ZKPO Hrastnik Franc Sihur
Prvi nastop dramske sekcije „Svoboda I“ Hrastnik
Dramska skupina Svobode I. iz Hrastnika se je v torek prvič predstavila svojim občanom. Priredili so igro z naslovom: Komedija v komediji. Tudi jaz sem se kot članica literarno-novinarskega krožka te predstave udeležila. Ta komedija prikazuje mladega direktorja Kažoproma, ki se zaljubi v svojo tajnico. Kmalu se poročita, s tem pa se začno zakonski prepirčki. Vendar z besedami ni moč prikazati vsega, kar se v igri dogaja. Vsi' smo bili zelo navdušeni nad uspelim delom dramske skupine. V meni je pustila globoke vtise. '
Všeč pa mi je bila zato, ker so igralci igrali brez treme in preprosto. Ob koncu igre je predsednik ZKPO tovariš Sihur čestital režisčrju Janezu Kumlancu za trud in požrtvovalnost.
Želim, da bi bilo na programu še več iger s tako mladimi, a odličnimi igralci.
Mislim, da bo ta dramska skupina dosegla v prihodnosti še mnogo uspehov, ki so sad velike vztrajnosti.
Joži Brinovec lit.-nov. krožek Hrastnik
Obvestilo članom kolektiva
Glede na to, da se približujejo meseci s povišano dnevno temperaturo, opozarjamo na sklep CDS, ki velja za vse člane Kolektiva od datuma njegovega sprejetja, ko je bilo v podjetju v skladu z odločbo republiške inšpekcije dela prepovedano nošenje neprimerne obutve v delovnih prostorih steklarne. Med prepovedano obutev za steklarno veljajo razni odprti natikači iz gume, plastike in usnja ter druga neprimerna obutev, ki ne zaščiti dovolj stopala in nožnih prstov pred morebitnimi urezi, ubodi in opeklinami na steklenih črepinjah, ki bi bile slučajno raztresene po tleh. Omenjeni faktorji so lahko povzročitelji težkih telesnih poškodb.
Zato ponovno obveščamo člane kolektiva Steklarne Hrastnik. da predstavlja omenjena kršitev odločbe kršitev delovne dolžnosti delavca na delu, obenem pa se pos-ledice iz tega naslova ne bodo obravnavale v službi varstva pri delu, zato posledice nosi vsak kršitelj — poškodovanec sam.
Služba varstva pri delu
Godbeniki »Svobode II« lansko leto na počitnicah v Portorožu
Kako pristopiti k abonmajskim gledališkim predstavam v prihodnji sezoni
IZ DELA ODBORA ZA SPORTIVO REKREACIJO
TRIM —
ŠPORT ZA VSAKOGAR
Ne bi rad ponavljal, kako potrebno je rekreativno udejstvovanje za člane delovnih skupnosti in organizacij, oziroma za vse delovne ljudi. O uvedbi TRIM značke ne bi rad govoril kot o stvari, ki bo čez noč rešila problem rekreacije za delovnega človeka. O TRIM znački ne poznamo posebne zgodovine. Nekaj podobnega so vpeljali v zahodnih državah že dosti prej. Končno, z letošnjim letom je to prodrlo tudi k nam. Seveda pa s tem sedaj ni vse že urejeno. Trim karton ne bo dosegel svojega namena, če ne bo izpolnjevan samozavestno. To se pravi, da naj bi vsi imetniki TRIM kartonov, kakor tudi tisti, ki jih še nimajo, vodili trim karton zavestno, se pravi, naj bi evidentirali v kartonček samo tisto, kar so resnično počeli. Zakaj to? Trim karton je namenjen izključno za kontrolo športno-rskreativne dejavnosti. Torej s tem, če si bomo neupravičeno prisvojili Trim značko, bomo v prvi vrsti goljufali sami sebe, kajti norma 150 dni v letu, ki je predvidena za osvojitev TRIM značke, je strokovno premišljena in postavljena na osnovi daljših študijev, katerih namen je bil ustanovitev potrebne angažiranosti, da M bilo naše telo pripravljeno za vsakodnevne fizične in psihične napore. Naj omenim še, da ima odbor za športno rekreacijo na zalogi še nekaj kartonov, katere lahko dobite pri naslednjih tovariših: Oskarju Maurerju, Francu Bariču, Mirku Razpotniku in Jožetu Premcu. Pri teh tovariših lahko dobite tudi vse potrebne informacije in napotke. Torej: sam izpolnjuješ kartonček, sam skrbiš za svojo psihofizično sposobnost!
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
Sindikalne športne igre bodo letos potekale nekoliko drugače kot so . v preteklem letu. Njihov glavni namen je, da b. poživile rekreacijsko dejavnost v prav vseh delovnih organizacija n v občini. Na predlog osnovne organizacije sindikata Rudnika Hrastnik je komisija za šport in rekreacijo pri ObSS sprejela sklep, da se naj letos odvijajo občinske sindikalne športne igre po ligaškem sistemu. Te naj bi postale tradicionalne m bi se vsako leto odvijale v okviru za najvišjo občinsko športno trofejo heroja Rajka. Ta trofeja še ni dokončno izdelana; ali bo to memorial, pokal ali plaketa, bo sklenila komisija sama, ki bo trofejo tudi financirala. Športno trofejo heroja Rajka bo dobila v trajno last tista delovna organizacija, ki bo končni ekipni zmagovalec tri leta zaporedoma, ali pa 5-krat v presledkih. Predaja najvišje športne trofeje bo predvidoma vsako leto na svečani proslavi v počastitev občinskega praznika
3.	julija. Ekipe zmagovalke v posameznih panogah bodo prejele pokale v trajno last, drugo- in tretjeuvrščene pa bodo prejele diplome. Letošnje tekmovanje naj bi se pričelo predvidoma 15. aprila. Način točkovanja za osvo-
jitev športne trofeje heroja Rajka je naslednji: ekipi, ki bo v posamezni disciplini osvojila 1. mesto, se prizna 6 točk, ekipi na
2.	mestu se priznajo 4 točke in ekipi na 3. mestu se priznata 2 točki.
Pravico tekmovanja imajo samo člani osnovnih organizacij sindikata iz območja občine Hrastnik.
V posameznih tekmovanjih se lahko iz iste organizacije udeležuje več ekip, v seštevanju za trofejo heroja Rajka pa se ra-
Žal je treba tudi letos pisati o tej problematiki. Vsi vemo, da so vsa ligaška tekmovanja v polnem razmahu, da je od začetka leta minilo že 4 mesece, pa še vedno ne more Občinska zveza za telesno kulturo Hrastnik dokončno obvé-stiti klube, s kolikšnimi sredstvi bodo lahko razpolagali za svojo dejavnost v letu 1972. Mislim, da je tokrat tu zatajil Sklad za pospeševanje telesne kulture, vsaj tako trdijo nekateri člani Občinske zveze za telesno kulturo Hrastnik. Vodstvo te zveze se je znašlo tako v dokaj neljubem in težavnem položaju, ker klubi vsak dan pritiskajo nanj, saj prav zdaj potrebujejo največ sredstev. V nekaterih klubih se je že nadaljevala stara praksa, da so morali posamezni člani ob prostovoljnem delu dajati za nemoteno delovanje svojega društva še svoja sredstva.
Če se sklad v prvih mesecih ne more dokončno odločiti, potem bi moral vsekakor sporočiti Občinski zvezi za telesno kulturo orientacijsko višino planiranih sredstev za tekoče leto že v januarju, obenem pa po mesecih ažurno nakazovati akontacije, na’osnovi katerih bi nato ObZTK Hrastnik lahko pokrivala v prvih mesecih vsaj najnujnejše potrebe za redne priprave in tekmovanje klubov.
Vsi vemo, da z nekaterimi redkimi izjemami športna dejavnost v Hrastniku peša. Zelo težko je pridobiti v vrste klubov prizadevne funkcionarje, ker vedo, da se bodo morali v prvi vrsti boriti predvsem za minimalna sredstva, ter šele v drugi vrsti za redno delo svojega kluba, kar pa nedvomno vpliva na kvaliteto in ne nazadnje tudi na masovnost.
Takšno neredno financiranje vsekakor vpliva tudi na kvaliteto športa v Hrastniku, kar lahko o-pažamo že nekaj let. Nekateri sicer trdijo, da se denarja zbere dovolj, če pa to vprašanje postaviš predstavnikom klubov, pa vedno odgovore, da sredstve ni niti za minimalno delovanje.
Iz vsega tega sledi, da se tako na sejah plenuma Občinske zveze za telesno kulturo Hrastnik največkrat predstavniki klubov sporečejo, kdo bo sploh sredstva dobil in koliko. Verjetno nihče še do sedaj ni pregledal programov, ki so jih dostavili klubi, niti ni pregledal, kaj so za prejeti denar v letu 1971 tudi naredili.
Na eni izmed sej te zveze so prisotni ugotovili, da ženski rokomet tako in tako financira Steklarna Hrastnik in -da se ji ne dodeli dotacija. Vsem takšnim in podobnim v vednost, da Steklarna
čuna samo plasma najbolje uvrščene ekipe.
Tekmovanje se bo odvijalo v naslednjih panogah:
1.	nogomet
11	igralcev in 2 rezervna
2.	nogomet mali
7 igralcev in 2 rezervna
3.	streljanje
5 tekmovalcev
4.	šah
5 tekmovalcev
5.	rokomet
7 igralcev in 2 rezervna
6.	odbojka
Hrastnik po sporazumu urejuje, popravlja in obnavlja športne objekte, s katerimi razpolaga za Savo, da pa ne financira direktno nobenega športnega društva. Vodstvo »Steklarja« si sicer prizadeva da si poleg skromne dotacije zagotovi še nekaj sredstev iz reklam drugih podjetij, za kar gre največja zasluga prav podpredsedniku kluba Mlinarju Martinu. Vsa ta združena sredstva pa komaj pokrivajo vse potrebe za realizacijo tekmovalnega programa. Povedati je tudi treba, da razen trenerja nihče ne prejema nobenih honorarjev, kar lahko ObZTK Hrastnik preišče, da pa se večkrat zgodi, da posamezni člani celo sami trpijo nekatere stroške v zvezi s tekmovanjem. Če že ne za drugega, je te funkcionarje potrebno pohvaliti s te strani, da lahko ob takšnih pogojih tako dolgo zdrže in delajo z največjim elanom.
Na koncu je potrebno omeniti
Finale tekme Pokala mladosti SRS v rokometu, ki bo 24. maja 1972 na igrišču za Savo v Hrastniku, se bo pričelo ob 17. uri s svečano otvoritvijo. V prvi tekmi nekaj po 17. uri se bosta pomerili ženski ekipi Branika iz Maribora in domači Steklar, okrog 18.30 pa bo moški finale med drugoliga-šem Tehnomercatorjem iz Celja in Rudarjem iz Trbovelj.
Organizacijski odbor, ki že dalj časa pripravlja to največjo tekmovalno športno prireditev ob Titovem rojstnem dnevu v Sloveniji, je ob temeljitih proučitvah organizacije celotne prireditve naletel na precej problemov in si na vse načine prizadeva, da bo finale kar najbolj uspelo.
Ker pričakujemo okrog 1000 gledalcev, je trenutno največji problem ograditev igrišča in parkirnih prostorov, kočljivo pa je tudi vprašanje postavitve skromne tribune na vzhodni strani igrišča, saj bi se sicer gledalci zelo težko zvrstili okrog igrišča.
Vsi poskusi, da se uredi zasilna tribuna, izgleda, da so padli v vodo in da se bodo organizatorji pač morali zadovoljiti s takšnim stanjem kot je. Ograditev igrišča pa je nujna in je upati, da bo do 24. maja zgrajena vsaj ograja okrog igrišča, kar bi znatno olajšalo delo organizatorjem.
Tudi vse ostale naloge so razdeljene med člane organizacijske-
6	igralcev in 2 rezervna
7.	namizni tenis 3 tekmovalci
8.	kegljanje
6	tekmovalcev
Odbor je sklenil, da se udeležimo tekmovanja v vseh panogah z eno ekipo, razen tekmovanja v malem nogometu in kegljanju, kjer nas bodo zastopale po 3 ekipe.
Toliko vam bi radi sporočili za sedaj, o morebitnih spremembah in podrobnostih ter vsem ostalem pa drugič.	J. P.
tudi novi zakon o financiranju telesne kulture. Na osnovi tega zakona bodo morali vsi zaposleni plačevati določen prispevek, tako da bomo imeli v Hrastniku dejansko dva prispevka. Ali bo tudi takrat takšen problem za denar?
Namen tega članka ni kritizirati, temveč sprožiti širšo diskusijo o tej problematiki, ter obvestiti tiste, ki ta sredstva dajejo, kako se z njihovim denarjem razpolaga.
Zaželeno bi bilo, da svoj pravi o-braz pokaže tudi Sklad in tako razbremeni morečih problemov Občinsko zvezo za telesno kulturo. Glede na javnost poslovanja pa ne bi škodilo, da nekdo nekje objavi, koliko sredstev je Sklad v preteklem letu sprejel na svoj račun in kam jih je vložil, kar naj bi veljalo tudi za Občinsko zvezo za telesno kulturo Hrastnik, ker smo konec koncev samoupravljalska družba.
ga odbora, tako da priprave več ali manj potekajo po predvidenem programu.
Žal ugotavljamo, da se vsi problemi vse preveč prepuščajo vodstvu ženskega rokometnega kluba Steklar Hrastnik in se nekateri ne zavedajo, da ni- to prireditev, ki je v pristojnosti samo rokometašev, temveč celotnega Hrastnika. Takšna prireditev ne bo tako kmalu v Hrastniku, ker se finalno tekmovanje seli vsako leto iz občine v občino, zato bi morali zaupano organizacijo še toliko bolj resno sprejeti.
Glede na precejšnje finančne stroške je organizacijskemu odboru uspelo zaradi razumevanja nekaterih zbrati vsaj nekaj sredstev, upati pa je, da bo v precejšnji meri morala finančno to prireditev podpreti tudi Občinska zveza za telesno kulturo Hrastnik. Res je, da je do 24. maja še ostalo nekaj časa in da bo uspelo organizacijskemu odboru prebroditi vsaj največje težave in tekmovanje kar najbolje organizirati.
DOPISUJTE V
STEKLARJA
Financiranje športne dejavnosti v Hrastniku
FINALE POKALA MLADOSTI SRS V ROKOMETU
Občinsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«
Kakor vsako leto, so se tudi v letošnjem letu kl-jub slabemu vremenu, zbrali pionirji na rokometnem igrišču na rudniku z namenom, da pokažejo svoje znanje iz prometnih predpisov.
Zbor pionirjev iz osnovne šole Narodnega heroja Rajka Hrastnik in z Dola pri Hrastniku je bil v ponedeljek, dne 17. 4. 1972 ob 15. uri. Tekmovanja se je udeležilo 23 pionirjev, od tega 9 pionirjev iz Hrastnika in 14 pionirjev z Dola pri Hrastniku.
Pionirji so bili razvrščeni po skupinah, in sicer v nižjo, kjer so bili pionirji iz 5. in 6. razredov, ter višjo skupino iz 7. in 8. razredov. Tekmovali so v treh disciplinah: spretnostna vožnja na poligonu, ocenjevalna vožnja na poligonu ter testiranje poznavanja cestnoprometnih predpisov.
Po uvodnih besedah predsednika komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu tovariša Janka Kavzarja, so pionirji pričeli s tekmovanjem. Najprej so pokazali svoje znanje oziroma spretnost s pony kolesi na poligonu za spretnostno vožnjo. Od starta do cilja so morali premagati 7 ovir, in sicer: vožnjo skozi predor, vožnjo čez gugalnico, vožnjo skozi ožino, vožnje po deski, ki je na začetku široka 20 cm in se enakomerno zoži na 9 cm, met puščice v tarčo, slalom vožnjo med keglji ter prenesti steklenico, ki ima na vrhu žogico, z ene mize na drugo.
Pri tej disciplini tekmovanja so pionirji dosegli lepe rezultate, saj so Rotar Dušan in Fabjan Jani iz višje skupine ter Hvala Lado iz nižje skupine prevozili poligon brez kazenskih točk.
Nekaj več kazenskih točk so tekmovalci dobili pri ocenjevalni vožnji, katera je bila tudi .zahtevnejša. Prav tako kot pri spretnostni vožnji so tudi pri ocenjevalni vožnji vozili s pony kolesi po poligonu, ki je bil opremljen z vsemi prometnimi znaki ter križišči. V glavnem križišču na poligonu pa je stal pdonir-iprometnik, ki je usmerjal promet. Tekmovalec je pričel vožnjo pri določenem vhodu, prevoziti je moral vsa križišča ter upoštevati vse prometne znake, vožnjo pa je moral zaključiti na istem mestu, kjer jo je pričel.
Fabjan Jani in Hrovatič Igor iz višje skupine sta to tekmovalno disciplino zaključila brez kazenskih točk. 2al pa je bil eden izmed tekmovalcev diskvalificiran.
Po končanih teh dveh disciplinah so tekmovalci prešli na zadnjo tekmovalno disciplino — testiranje poznavanja cestno prometnih predpisov. Vsak tekmovalec iz nižje skupine je dohil vprašalno polo (test) z 21 vprašanji, tekmovalci iiz višje skupine pa s 30 vprašanji.
Tekmovalci so morali izpolniti vprašalne pole v 45 minutah. Kljub temu, da so vprašalne pole zelo zahtevne, so Hrovatič Igor iz višje skupine in Salamon Jani, Klemen Zdenko ter Kuhar Uroš iz nižje skupine izpolnili testne pole brez kazenskih točk. Toda po rezultatih sodeč, tudi drugi tekmovalci niso veliko zaostajali za njimi. Le dva tekmovalca z Dola pri Hrastniku se nista udeležila tretje tekmovalne discipline, to je testiranja in sta bila diskvalificirana.
Po končani tretji disciplini je komisija pregledala vse rezultate ter določila zmagovalce, oziroma izbrala po štiri tekmovalce iz vsake skupine.
V višji skupini so bili najboljši:
1.	Hrovatič Igor s 3 kazenskimi točkami,
2.	Rotar Dušan z 8 kazenskimi točkami,
3.	Fabjan Jani z 9 kazenskimi 'točkami in
4.	Hrifošek Srečko z 20 kazenskimi točkami, vsi iz osn. šole NHR Hrastnik.
Tekmovalec na poligonu za spretnostno vožnjo
Obvestilo voznikom motornih vozil Ugodnosti članov AMZJ
Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi.
Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve:
—	letni tehnični pregled vozila,
—	službo pomoč in informacije na poziv,
—	pregled in nastavitev žarometov,
—	pregled zavor,
—	pregled podvozja avtomobila,
—	službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in
—	pravno pomoč im zaščito v inozemstvu.
Vsak član dobi:
—	knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve,
—	mesečno člansko glasilo Moto revija,
—	informativni priročnik Kompas AMSJ,
—	nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe.
članom je lahko na razpolago:
—	kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji,
—	kreditno pismo za plačilo storitev in pomoč v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov is kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino,
—	mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini.
—	ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA.
Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča.
V	AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu.
V	Hrastniku se lahko prijavite v pisarni AMD. Tržnica na rudniku. Uradne ure ob sredah od 8. do 10. ure in ob sobotah od 15. do 17. ure.
Članarina znaša za člana z osebnim avtomobilom 100 din, z motorjem 30 din. Samo članstvo 20 din. Vsak član prejema brezplačno revijo AVTO.
V nižji skupini so bili najboljši:
1.	Hvala Lado s 5 kazenskimi točkami,
2.	Salamon Jani s 16 kazenskimi točkami,
3.	Gian,imi Marjan s 35 kazenskimi točkami, vsi iz osn. šole NHR Hrastnik;
4.	Kuhar Uroš iz osn. Dol pri Hrastniku z 41 kazenskimi točkami.
Izmed vseh tekmovalcev pa je bil najboljši Hrovatič Igor, saj je le pri spretnostni vožnji dobil 3 kazenske točke.
Tako smo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« izvedli in prvi štirje iz vsake skupine se bodo udeležili medobčinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu« v Zagorju db Savi.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik je z izvedenim tekmovanjem zelo zadovoljna, saj so pionirji pokazali, da poznajo cest-no-prometno problematiko, za kar se imajo zahvaliti samo tovarišu Ivu Trbovcu iz osnovne šole Narodnega heroja Rajka Hrastnik.
Želimo, da bi še prometna vzgoja v osnovnih šolah še nadalje tako razvijala kot se je do sedaj in da bi pionirji v prihodnjem letu dosegli še boljše rezultate oziroma da bi se tekmovanja udeležilo še več pionirjev iz vseh osnovnih šol občine Hrastnik.
Komisija za
vzgojo in varnost v cestnem prometu
V organizaciji Kegljaškega kluba »Bratstvo« Hrastnik se je pričelo na kegljišču za Savo med-obratno kegljaško tekmovanje Steklarne Hrastnik.
Nastopa sedem ekip v borbenih partijah. Ekipa šteje 6 tekmovalcev. Tekmovanje je v prvih dveh kolih dokaj dobro uspelo, pa tudi nekaj boljših rezultatov je bilo doseženih.
Po dveh kolih je razpored naslednji:	—
1.	Notranji obrat I
2.	Brusilnica
3.	Notranji obrat III
4.	Delavnice
5.	Notranji obrat IV
6.	Notranji obrat II
7.	Uslužbenci
292 261 553 271 243 514 231 226 457 198 252 450 205 238 443 227 203 430 210 185 395
Tekmovanje se bo še nadaljevalo. Boljše rezultate so dosegale predvsem tiste ekipe, za katere kegljajo člani kolektiva, ki se V prostem času aktivno, ukvarjajo s kegljanjem. S stališča rekreacije bi bilo vsekakor zaželjeno, da bi na tem tekmovanju sodelovalo še več takih, ki se drugače aktivno ne ukvarjajo s tem športom.
Tekmovanje je dobro organizirano, željeno pa bi bilo, da v bodoče vodje posameznih ekip bolj resno poskrbijo, da bodo celotne ekipe ob pravem času na kegljišču.	Strgaršek Janez
SMUČARSKI TEČAJ V BOHINJU
Tovarniški sindikat se je odločil, da organizira med šolskimi počitnicami dva petdnevna smučarska tečaja za otroke svojih članov. Ker je ta tečaj potekal
smučanja sta pripomogla, da so se veliko naučili. Da pa bi preizkusili pridobljeno znanje, je bilo ob zaključku posameznega tečaja organizirano tudi tekmovanje.
Mladi tečajniki smučanja v Bohinju — skupinski posnetek
prvič v taki obliki, je bilo precej dela že s samimi pripravami. Sprva so mislili, da bi bila le ena skupina, ker pa je bilo izredno zanimanje, je tovarniški sindikat sklenil, da organizira tečaj za dve skupini otrok od 8. do 15. leta. Skupini sta bili kar precej številčni, posebno druga skupina, ki je štela 25 otrok, medtem ko jih je bilo v prvi 22.
Otroke smo prepeljali v Bohinj z avtobusom redne proge. Ker je avtobus pripeljal v Hrastnik in potem vozil direktno do Bohinja, pri tem ni bilo nobenih sitnosti in ovir. Ko smo prispeli v Bohinj, je bilo treba poiskati najprej primeren teren za smučanje in za vlečnico, ki smo jo pripeljali s seboj. Izbrali smo teren v bližini jezera, približno deset minut od doma. Ravno ta hoja po ravnem je pomagala, da so se otroci pred smuko razgibali in ogreli, po vrnitvi v dom pa so imeli boljši tek. Otroci v prvi skupini so imeli precej težjega dela, ki pa so ga vseeno z veseljem opravljali. Pripraviti so morali smučišče in ga dobro steptati, da so se potem lahko smučali. Dobro so se zavedali, da niso na počitnicah, ampak na smučarskem tečaju. Njihova trdna volja ter veselje do
V prvi skupini so se najbolj odlikovali Barič Franc, Kavzar Peter in Zupanek Vojko, v drugi skupini pa Gnjidič Rado, Senčar Matjaž ter Hudi Danilo. V obeh skupinah pa je bilo razmeroma malo deklic. Vse pa so pridno delale in so zelo veliko pridobile.
Tečajniki so bili zadovoljni in srečni v tem zimskem vzdušju. Izrazili so željo, da se drugo leto zopet vidimo.
Čeprav smo vsi želeli, da bi bilo vse čimbolj v redu in srečno potekalo, pa le ni šlo tako. Dva izmed tečajnikov sta se morala že pred zaključkom posloviti od nas — mali Meterc Denis je dobil hudo vročino in se že drugi dan odpeljal domov, tretji dan pa si je Dramejev Joško zlomil nogo. Spremembo zraka pa smo po dveh dneh bivanja čutili prav vsi. Pozna se, da nismo vajeni čistega, zdravega zraka, vendar kaj hujšega od neprijetnega kihanja ni bilo.
Vendar tečaj ne bi mogel potekati tako prijetno in bi tudi ne mogel pokazati tolikšnega uspeha, če ne bi bilo vlečnice. Ta majhna naprava nam je brezhibno služila vseh dvanajst dni. Res je, da je vlečnica kratka in ima manjšo zmogljivost, ker jo
Prvič na smučeh, veliko veselje najmlajših v Bohinju
poganja le navaden moped motor in da smo bili v dvomih, če bi jo sploh kupili, je vlečnica preizkušnjo dobro prestala.
Po zaključnem tekmovanju smo vlečnico postavili v Dragi. Pri njej se je kmalu nabrala kar precejšnja vrsta navdušenih smučarjev. To je pokazalo, da je pri nas kar precejšnje zanimanje za ta šport. Vlečnico je nabavil tovarniški sindikat, v oskrbi pa jo bo imelo brodarsko društvo.
Ta oblika organizacije tečaja' in pa nabava vlečnice bi naj nekako predrla led zimski rekreaciji članov steklarne in njihovih svojcev. Ker je bil do sedaj dom v Bohinju bolj malo izkoriščen skoraj dve tretjini leta, bi se to lahko precej spremenilo. Dom v
Bohinju je z nekaterimi novostmi precej bolj prijeten za bivanje — sobe so ogrevane, na razpolago je topla voda. Marsikdo bi tako lahko del svojega dopusta preživel tudi na snegu. Že sedaj so nekateri izrazili mnenje, da bi bilo nujno organizirati tak tečaj vsako leto, vendar ne le za otroke, ampak tudi za odrasle. Za nikogar ni prepozno, da se nauči smučati. Starši bi lahko s svojimi otroki ob strokovni pomoči tako preživljali prijetnejši oddih, v katerem bi združili koristno s prijetnim.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k organizaciji tečaja in nabavi vlečnice.
žlindra Boris
ZAVAROVANCI, IZPOLNITE SVOJO OBVEZNOST
Pred letom se je ugotovilo, da ima Steklarna Hrastnik v okviru občine Hrastnik in v okviru ljubljanske skupnosti naj višji bolniški stalež. Mnogo smo že pisali o vzrokih, ki so privedli podjetje do takega stanja, nekaj je bilo objektivnih, nekaj pa subjektivnih. V zadnjem času je stalež padel na 5,6 % in je delno še v opadanju. Vsekakor je to razveseljivo, ker je na ta način pridobljenih mnogo aktivnih ur, upoštevajoč dejstvo, da je podjetje v zelo težkem položaju zaradi pomanjkanja kadrov zlasti v osnovni proizvodnji. Na podlagi sklepa DS se je uvedla tudi kontrolna služba bolniškega staleža, ki ugotavlja, če zavarovanec - bolnik izpolnjuje navodila, ki mu jih da pristojni ambulantni zdravnik. Ob vsem tem pa ugotavljamo, da so zavarovanci nedisciplinirani pri priglasitvi svojih osebnih podatkov, zlasti pa podatkov glede kraja prebivanja. Mnogokrat se zgodi, da se zavarovanec preseli v drug kraj ali drugo stanovanjsko hišo in tega ne priglasi službi podjetja, niti ambulanti. Zlasti je pomembna priglasitev spremembe iz kraja v kraj, ker je to povezano s plačilom samoprispevkov, ki jih predpisujejo občine. Zato posebej opozarjamo, da bomo klicali na odgovornost vse tiste, ki ne bodo pravočasno priglasili sprememb osebnega statusa, zlasti spremembe kraja prebivanja. Zavarovanec naj se zaveda, da je priglasitev sprememb v dobro samo zanj glede uveljavljanja vseh pravic iz naslova delovnega razmerja in zdravstvenega zavarovanja.
Malo tega, malo onega
Ob pregledu cen posameznih skupin za leto 1971 lahko ugotovimo, da je povečanje za živila v letu 1971 enako povečanju cen v letu 1970. To se pravi, da je bil porast 14,5 odstoten. Takšno je bilo povečanje cen tudi za storitve. Razlika pa je pri cenah za industrijske izdelke, ki so se v letu 1970 podražili za 10 %, v letu 1971 pa za 14 %, kar je najbolj vplivalo na skupni izraz porasta indeksa cen.
Za leto 1972 se računa z nadaljnjim porastom cen, ki pa bo po napovedih nekoliko bolj umirjeno kot v letu 1971. S povečanjem za 12 %, kakor računajo z njim ocene, bi bilo povečanje približno tako kot je bilo med leti 1969 in 1970.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabiti samo za graditve in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, kot so mestne ceste, trgi, hodniki, pešpoti, dovozne poti, javni parkirni prostori, za zelene površine v naseljih, za omrežje javne razsvetljave in za kanalizacijo po od-
loku občinske skupščine, če v njeni ceni niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferski! voda ter odpadnih voda.
Izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora za gospodarstvo bo zagotovilo, da bodo sredstva za osebne dohodke rasla počasneje kot se bo večal družbeni proizvod. Ko bodo na osnovi zaključnih računov znani rezultati gospodarjenja in delitve dohodka v preteklem letu, bo omogočena temeljitejša o-cena delovanja meril samoupravnih sporazumov. Izvršni svet bo po potrebi predlagal Skupščini SR Slovenije dodatne ukrepe za uresničitev navedenih odnosov.
HUMOR
»Zakaj ste ponoči tako vpili, Micka«, je vprašala gospa hišno pomočnico? »Ali je morda hotel moj mož k vam v sobo?« »Ne gospa«, je odgovorila hišna pomočnica, »temveč k vam.«
ŠPORT m REKREACIJA SMUČANJE — VSE BOLJ USPEŠNO DELOVALA	PRILJUBLJEN ŠPORT
Sindikalna konferenca je poleg ostalih poročil obravnavala tudi poročilo odbora za šport in rekreacijo pri osnovni organizaciji sindikata.
Delo odbora je bilo zelo uspešno, saj je na vseh 15 sejah obravnaval vso problematiko rekreativne dejavnosti in pripravljal programe tekmovanj za člane kolektiva. V tem času je organiziral tekmovanja tudi z drugimi kolektivi, kot so: Steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, Železarna Štore, Ferralit Žalec, Sava Kranj, Železarna Jesenice, Litostroj Ljubljana, Tobačna tovarna Ljubljana, podjetje Meso Trbovlje, Elit Trbovlje, Kopitarna Sevnica in Neva Zagreb. Poleg tega pa so se srečali še z vrstniki kolektivov na območju naše občine.
Udeležili so se tradicionalnega športnega peteroboja gumarjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev, ki je bil lani v Kranju. Na tem peteroboju so naši športniki zasedli 4. mesto. Na občinskem sindikalnem prvenstvu, ki je bilo v okviru praznovanja občinskega praznika, Dneva rudarjev in Dneva borcev NOB, so naši športniki osvojili prvo mesto med ekipami, ravno tako pa so zmagali v kegljanju, odbojki in nogometu. Izvedli so prvenstvo v streljanju
z vojaško puško in izvedli veleslalom na Dragi. Največ uspehov je bilo pri organizaciji medobrat-nega prvenstva v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 7 ekip z nad 100 igralci.
Odbor namerava tudi v bodoče organizirati več tekmovanj. Predvsem ima namen aktivirati člane kolektiva v okvirno tekmovanje TRIM.
Odbor je podelil diplome nekaterim članom kolektiva, ki so ali pa še pomagajo pri organizaciji telesne kulture. Posebno priznanje, plamenico olimpijskega ognja, simbola športnikov in športnic, simbola razumevanja, zbližanja in prijateljstva ljudi vsega sveta je odbor podelil tov. Cvelbarju Stanetu za dolgoletno organizacijsko delo v športni organizaciji in tov. Klanšku Jožetu za dolgoletno sodelovanje s športniki našega kolektiva.
Odbor za šport in rekreacijo je razpolagal s temi sredstvi:
Skupaj je imel v letu 1971
33.879,26	din dohodkov. Izdatkov je imel 25.591,05 din. Saldo blagajne 10. 3. 1972 je bilo 8.288,21 din.
Odbor je dobil v letu 1971 predvsem dotacije s strani kolektiva v znesku 25.000,00 din.
r. r.
RAZPIS
Strokovno izobraževalni center v Zagorju ob Savi razpisuje za šolsko leto 1972-73 sprejem učencev v I. letnik kovinarskega in elektro odseka.
Pogoj za vpis je uspešno dokončana osemletka (prednost imajo učenci z boljšim učnim uspehom).
Sprejeti, bodo kandidati v starosti od 15—18 let, ki so telesno in duševno zdravi.
Sola usposablja učence:
na kovinarskem odseku: strojne in orodne ključavničarje, strugarje (poklic je primeren tudi za dekleta), rezkarje, orodjarje in kovače;
na elektro odseku: obratne električarje, elektroinstalaterje, elektromehanike in navijalce električnih strojev.
Pouk je celoleten in traja 3 leta.
Kandidati morajo vložiti za sprejem na upravo šole prošnjo, kolkovano z 1 din državne takse.
K prošnji oziroma prijavi je potrebno priložiti:
a)	zadnje šolsko spričevalo,
b)	rojstni list,
c)	zdravniško spričevalo.
Sprejemnih izpitov ni.
Učenci prejemajo v času šolanja po Pravilniku o nagrajevanju učencev redno mesečno nagrado, ki se sestoji iz stalnega in gibljivega dela.
. Stalni del nagrade znaša: v I. letniku 80 din v II. letniku 130 din v III. letniku 200 din
Gibljivi del nagrade je odvisen od doseženega učnega uspeha pri teoretičnem in praktičnem pouku in znaša:
USPEH	TEORETIČNO PRAKTIČNO SKUPAJ
Odličen Prav dober Dober Zadosten
144,00 din
90.00	din
45.00	din
27.00	din
Sola nima svojega internata.
144,00 din
90.00	din
45.00	din
27.00	din
288.00	din
180.00	din
90.00	din
54.00	din
Prijave sprejema tajništvo šole do 15. avgusta 1972.
Uprava
Strokovno izobraževalnega centra Zagorje ob Savi
Smučanje postaja vse bolj priljubljen zimski šport pri nas, lahko rečemo, da je postal naš nacionalni šport. Vse bolj popularen postaja tudi v Zasavju, čeprav nimamo najboljših pogojev. V kotlinah sneg malokdaj zapade. Zadovoljni pa smo lahko z okoliškimi hribi, kjer je snega dovolj skoraj vso zimo. Zato ima-
Tudi gledalcev in navijačev ni manjkalo. Nekateri, so še potem ostali na smučišču vse do mraka, večkrat postajali ob ognju, kjer se je pekel krompir in tudi kak požirek ostalih okrepčil se je dobil. Za tekmovalce pa so bile v prostorih brodarskega društva podeljene nagrade. Za okrepčilo pa je bil pripravljen vroč čaj.
Vlečnica na Dragi je hvale vredno darilo sindikata steklarne našim najmlajšim pa tudi starejšim smučarjem
mo v Zasavju že nekaj opremljenih smučišč kot je Lontovž pod Kumom in ostali. Tudi Hrastničani čutimo potrebo po lastnem smučišču. Ljubitelji smučanja iz Hrastnika smo primorani hoditi na smučanje v druge kraje, čeprav imamo v bližini dobre terene, ki pa niso pripravljeni in opremljeni s kakšno vlečnico. Smučarski klub je imel na Kalu lastno vlečnico, ki pa ni odgovarjala številu smučarjev in se je tudi že pokvarila. Že pred nekaj leti je potekala akcija, da bi na Kalu postavili vlečnico večje kapacitete, vendar je ta načrt splaval po vodi, ker ni bilo denarja. Sedaj pa že močno pogrešamo tako vlečnico. Smučarski klub je dobil sedaj manjšo prenosno vlečnico, ki pa ne more rešiti vsega problema. Zato smo se tudi v kolektivu Steklarne odločili in nabavili takšno vlečnico. Gesta kolektiva Steklarne naj bi bila spodbuda tudi za ostale delovne organizacije, ki naj bi začele spoznavati, da ljudje, predvsem delavci, ne moremo brez rekreacije in vsakdanjega razvedrila, katerega pa zdrav in normalen človek išče v športu.
Tako se nam je uresničila želja, ko smo v kolektivu dobili vlečnico in smo jo že v nekaj dneh, ko je bil v dolini sneg, zelo koristno uporabili. Vlečnica je bila postavljena na Dragi in je delala vsako popoldne. Ob njej in na vsem terenu je bilo živo kot še nikoli. V soboto popoldne pa je bilo na Dragi tudi tekmovanje v veleslalomu. Udeležba je bila presenetljiva, čeprav so se med sabo pomerili v večini mladinci in pionirji. Starejši pa so si ob progi našli bolj položen teren, kjer so bili bolj varni pred padci in tako pazili na »stare kosti«. Vsekakor cilj tekmovanja ni bil le najbolj ši rezultat, temveč čim večja udeležba, kar pa je povsem uspelo.
Vsi udeleženi smo imeli občutek pravega razvedrila ter kolektivne rekreacije. Vsekakor si želimo še več takšnih dni. Žal pa tu v dolini sneg tako hitro skopni in smo primorani hoditi spet v hribe. Upamo pa, da bo vsako zimo vsaj nekaj takšnih dni.
B. A.
PRVA TEKMA
Hodim k literarnemu krožku, hkrati pa se zanimam tudi za rokomet in treniram pri mlajši ekipi Steklarja. Treniramo že precej časa in v tem času smo si pridobile že mnogo znanja, ki je potrebno za igranje rokometa. Po treningu nam je trener nekega dne povedal, da bomo igrale svojo prvo tekmo z ekipo Šmartnega.
Bile smo vesele, da bomo lahko pokazale svoje znanje in sposobnosti v rokometu. Ko so prišle na igrišče tudi naše nasprotnice, smo jih v začetku plaho ogledovale, trener, ki je opazil naše plahe oči, nas je bodril in nam vlival poguma. Ko je sodnik zažvižgal in s tem oznanil pričetek igre, smo spoznale, da gre zares. Med igro smo pokazale vse tisto, kar nas je trener v dolgih mesecih treninga naučil. Trudile smo se, da bi v o-brambi dobro pokrivale svoje nasprotnice, da le-te ne bi dosegle preveč golov. Igra je bila zanimiva za nas in gledalce, ki so nas kot domače moštvo, navdušeno bodrili.
Ko je sodnik oznanil konec igre, smo vesele odhajale z igrišča, saj smo Šmartno premagale s 4 : 2 in to je bil naš prvi ohrabrujoči uspeh.
Jasna Kosm
Literarno-novinarski krožek
Hrastnik
N ACi N
Želel bi člane kolektiva Steklarne seznaniti z načinom študija na univerzi.
Univerzo sestavljajo fakultete, visoke in višje šole. Na primer: fakulteta za matematiko in fiziko, za elektrotehniko, gradbeništvo, ekonomska fakulteta, filozofska itd.
Študiram na fakulteti za strojništvo in rad bi opisal študij na njej, ki mi je tudi najbolj znan. Obiskujem drugi letnik in že kar precej poznam razmere.
Vsak študent, ki se vpiše na fakulteto, dobi indeks. To je tanka zelena knjižica, kamor vpisujemo število tir predavanj in vaj, profesorji pa ocene izpitov. V njem je tudi potrdilo o vpisu v naslednji letnik. V vsak letnik se je treba posebej vpisati. Letnik je razdeljen na dva semestra, vmes pa so zimske enomesečne počitnice. V teh počitnicah in pa v poletnih, ki trajajo štiri mesece, so izpiti. V tem času je treba delati veliko bolj kot pa med časom predavanj. Tako je prostega časa zelo malo. Na izpitu študent pokaže, koliko je naštudiral. Zaradi teh izpitov postane študij precej neprijeten.
Že takoj na začetku so nam profesorji dali nekaj naukov:
»Odslej je konec z učenjem, začeli boste študirati. Doslej ste se lahko vse učili na pamet in tudi tako uspeli, zdaj pa boste morali vsako stvar tudi razumeti. Boste videli, študent biti je luštno, študirati pa ne preveč. Pa saj, težkih je samo prvih osem let, potem pa kar gre ...«
Izpit sam je razdeljen na pismeni in ustni del. Na pismenem delu rešujemo naloge, na ustnem pa je treba odgovarjati na vprašanja iz teorije. Ustni del pa se zadnje čase vedno bolj odpravlja. Zamenjuje ga test, teoretična vprašanja, na katera se tudi odgovarja pismeno. Na ta način izgine direktni kontakt med profesorjem in študentom, ki je poznan kot zelo mučna zadeva. Vendar pa se tako lahko oceni študentovo znanje bolj objektivno in ocena ni odvisna od trenutnega profesorjevega razpoloženja, študent pa se tudi laže koncentrira.
Izpita, oziroma vsaj pismenega dela, je študent lahko oproščen, če dobro piše kolokvije. Kolokviji so nekakšne »šolske naloge«, ki pokažejo, koliko delamo sproti. Včasih so neobvezni, ponavadi pa so pogoj, s katerim se dovoli opravljanje izpita.
Sproti pravzaprav niti ni treba študirati. Predavanja večinoma niso obvezna, zato je na nekaterih manj važnih obisk tudi samo 20 %.
Vaje so v glavnem obvezne. Na njih se rešujejo praktične naloge iz snovi s predavanj. Na vajah smo razdeljeni po skupinah, ker se ne da delati z več kot štiridesetimi ljudmi. Zadnje čase se poskuša te skupine še zmanjšati na polovico, da bi bil tako stik študenta z asistentom bolj neposreden.
V prvi letnik se ponavadi vpiše okoli 300 študentov. Imenujemo jih bruce. Toliko sedežev premore velika predavalnica nove stavbe fakultete za strojništvo. Dokončali so jo lansko leto. To je lepa, moderna zgradba z osmimi nadstropji. Ima kakih dvajset predavalnic, od katerih premoreta dve
STUDIJA NA UNIVERZI
v zadnjem nadstropju po 300 in 160 sedežev, poleg tega je tudi čez sto profesorskih kabinetov. Prav na vrhu je študentska restavracija, kjer se dobi topla malica.
Za prevoz so študentom na voljo tri dvigala. Nič kaj prijetno ni, kadar ne delujejo. In to se ponavadi zgodi ravno zjutraj, ko pridemo z zamudo na predavanja. Tako je postalo že kar pravilo, da polovica študentov pride v predavalnico, ko je profesor že začel predavanje.
Nekajkrat se je tudi zgodilo, da je ostalo nekaj ljudi v dvigalu med nadstropji, tako da niso mogli ven, napako pa so popravili šele po dveh urah.
V	kleti stavbe so delavnice in laboratoriji, kjer imamo študenti praktični pouk. Tu delajo tudi raziskave materialov za večja slovenska podjetja.
V	tej novi stavbi je toliko svetlobe, prostora in čistosti, da si kar ne moremo zamisliti, kako težko je bilo včasih v tistih starih temačnih prostorih stare stavbe.
Na dolgih hodnikih ob predavalnicah so postavljene omarice, kjer lahko shranimo obleko. Po trije dobimo ključe ene omarice.
Ko se začnejo izpiti, pa se začne tudi lov za zapiski, skripti, knjigami. Ponavadi so zapiski s predavanj premalo in treba si je dobiti kak pripomoček. Fakultetna in univerzitetna knjižnica je razmeroma dobro založena, a to kaj malo pomaga. Tristo izvodov ne more imeti nobena med njimi. Nekateri predavatelji izdajo svoja skripta, vendar so taki na žalost zelo redki. Za nas je to najboljša rešitev, ker so skripta precej cenejša od knjig, zraven tega pa na enem mestu dobimo vse potrebno.
Slovenska strokovna literatura je zelo revna. Pa še tisto kar je, je zastarelo. Pomagati si je treba s tujimi knjigami, kjer pa je takoj spet problem v jeziku.
Konec prvega letnika ne naredi pogojev približno polovica. Od 300 vpisanih v lanskem letu nas je letos le še 160. Kakih 50 jih pavzira, ostali pustijo.
Če študent ne opravi vseh izpitov, ki so pogoj, se ne more vpisati v naslednji letnik. V zadnjih nekaj letih se je kriterij zelo poostril in lani so bili pogoj že kar vsi izpiti. Pavzer mora eno leto mirovati, da opravi vse zaostale izpite. Redno štiriletno šolanje se tako podaljša na šest let in pol v poprečju.
Pred dvema letoma ob reformi šolstva je bil sprejet nov učni načrt in zraven tudi ukinitev dvostopenjskega študija. Ločili so višješolski od fakultetnega študija in študent se mora že kar na začetku odločiti, kam se bo vpisal.
Sprememba učnega načrta je prinesla nove težave. Ni še izdelan načrt za posamezne predmete, vse je treba urediti na novo in zato se veliko eksperimentira in improvizira, kar je samo nam v škodo.
Višješolski študij traja dve leti in po diplomi dobi študent naziv inženir strojništva. Če želi nadaljevati študij na fakultetni smeri, mora narediti diferencialne izpite, ki vzamejo minimalno eno leto.
Fakultetni študij traja osem semestrov, to je štiri leta in po
diplomi dobi študent naziv diplomirani inženir. Razlika med smerema je v tem, da se na višješolskem dela veliko bolj praktično, da se usposobi za delo v proizvodnji, za obratnega inženirja.
Na fakultetni smeri se predava isto, samo da je poudarek na teoriji, tako da se problemi obdelajo čisto do osnov in se zanima samo za končni rezultat. Vse se gradi na višji matematiki, zato ta dobiva tudi v strojništvu vedno večji pomen. Delajo se različni poskusi v laboratoriju in pripravlja se na kasnejše samostojno Studiranje in delo na delovnem mestu.
Večina med vami si je gotovo že večkrat želela, da bi spet lahko hodila v šolo. Tudi jaz sem že večkrat vzdihnil, vendar malo drugače: »Ko bi le že bilo enkrat vsega tega konec, ko bi lahko delal tistih osem ur na delovnem mestu in potem ne bi imel s tem nobenih skrbi več in me ne bi kar naprej bolela glava od neprestanega buljenja v knjigo ...«
Čestitku
Dne 13. aprila 1972 je na Višji tehnični šoli v Mariboru uspešno diplomiral GROZNIK UROŠ in si na podlagi tega pridobil višjo strokovno usposobljenost, in sicer poklic inženirja kemijske tehnologije. Kot štipendist Steklarne Hrastnik je šolanje končal v dogovorjenem času in vmes tudi odslužil kadrovski rok. Je razporejen sicer še kot pripravnik na delovno mesto vodje laboratorija, niso pa še izvršene nekatere organizacijske spremembe v tej organizaciji združenega dela. Kljub temu pa uspešno opravlja svoje delo.
Za doseženo diplomo iskreno čestitamo!
Delo imam kar naprej. Poprečno imam šest do sedem ur predavanj in vaj na dan. Nekaj ur Studiranja potem zmanjša prosti čas le na kako uro. Nimam prostih niti sobot, kajti takrat je na vrsti risanje. Programov je veliko, vsak teden drug, po nekaj risb. Narediti je treba dobro, saj drugače je treba popravljati ali celo delati znova. Kadar se to zgodi, je treba delati tudi ponoči. Posebno veliko je programov v prvem letniku.
Kot začetnik pa si nisem znal niti pravilno razporediti časa za študij, kar še poslabša vse skupaj. Močno vpliva tudi sprememba načina dela od tistega na srednji šoli.
Potrebno je veliko dela, pridnosti, da se lahko redno dela vse potrebno, da se pretolče skozi ta štiri leta. Toda mislim, da je vseeno vredno, saj v mladosti človek veliko laže premaguje napore.
Karel Platinovšek
Indijanci v Mali vasi
V	petek se nam je predstavilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Tokrat je pri nas gostovalo že četrtič z igrico »Indijanci v mali vasi«. Uprizorili so nam že »Snežno kraljico«, »Domačo nalogo na potepu«, ter »Čipka in Capka«.
Nekateri otroci so si ogledali vse prejšnje igre, pa jih je tudi tokrat zamikalo, da bi videli -igre in navade indijancev.
V	igrici je igralo precej igralcev, nekateri med njimi pa so nam znani že iz televizijskhi zaslonov, ko so sodelovali v mnogih otroških igrah. Tudi v tej igri so nastopali v vlogi razposajenih otrok.
Vsebina igre »Indijanci v mali vasi« pripoveduje doživljaje dveh otrok, ko prideta v vas k teti, ki je živela v hiši gospoda profesorja. Ta je hotel imeti pri svojem delu mir. Toda tetina nečaka sta spoznala dva prijatelja in skupaj so uganjali norčije ter s tem spravljali profesorja v veliko raz-
burjenje, zato sta se teta in profesor večkrat prepirala. Ona je na vso moč branila otroke, ker jih je imela rada, profesor pa ji je celo zagrozil, da bo morala poslati otroka domov v mesto. Na koncu igrice pa so se vsi skupaj spoprijateljili in se še naprej imeli radi.
Ko se je predstava končala, sem radovedno gledala obraze manjših in večjih otrok. Oboji so bili srečni in zadovoljni z igrico. Tudi meni je bilo zelo všeč, ker so igralci tako odlično odigrali svoje vloge. Nadvse pa mi je bila všeč starejša igralka, ki je znala razveseliti svoja nečaka in nas o-troke v dvorani.
Ker drugih iger nisem gledala, mi je bilo žal, kajti če so bile vse tako zanimive, kot je bila ta, je bilo zelo koristno za tiste, ki so videli vse igre.
Svitlana Grčar Literarno-novinarski krožek Hrastnik
Orožen Stane, cizeler izdeluje model za izdelavo razsvetljavnih teles
Rezalka Drame Hilda in pregledalka Kraus Ema pri delu
v sliki in besedi
Perci Adi, steklarski mojster pri izdelavi razsvetljavnih teles za naše kupce
Volilna komisija za DS in svet OZD energetike
Marjan s svojim sodelavcem ureja leseni oder na preločni peči
Volilna komisija za DS in svet OZD pomožne delavnice
Ob praznovanju mednarodnega praznika dela 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem Hrastnika in jim želimo obilo delovnih uspehov.
Krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del

Konferenca sindikalne organizacije. Člani konference med razpravo
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem vodjem, delavkam in delavcem v oddelku kontrole stekla za denarno pomoč, ki so mi jo izročili ob izgubi dragega moža Poboljšaj Alojza. Lepa, in humana gesta sodelavcev me je globoko presunila. Zato naj vam rečem samo hvala, dragi tovariši.
Hvaležna
Poboljšaj Antonija in otroci
Pacientka: Zdravnik, mislite, da bi mi lahko pomagali, da bi dobila otroka?
Doktor odgovori: Ja, seveda... toda sedaj bi bilo nekoliko nerodno ... čakalnica je še polna pacientov.
»Kadar jaz govorim, me vsi poslušajo z odprtimi usti.« »Potem ste pa izredno dober govornik.« »To ne, pač pa sem zobozdravnik.«
ZANIMALO VAS BO OB SLOVESU
Prišli v podjetje
Rogelj Marjan, odnašalec; Žagar Viktor, nosač stekla; Žagar Rajko, odnašalec; Vidmar Leon, odnašalec; Trampuš Dora, odna-šalka; Romih Marija, čistilka;
Sladič Matija, vzdrževalec v 302;
Kuželj Štefko, pobiralec črepinj ;
Pohar Martin, odnašalec; Tkalič Regina, odnašalka; Pilipovič Ismet, pobiralec črepinj; Tovornik Ivan, vzdrževalec v 302; Rakovič Esad, mehanik v transportu; Ranciner Mira, odnašalka;
Jamšek Angela, pomožna delavka; Požin Matilda, odnašalka.
Odšli iz podjetja Upokojena
Hrup Frančiška, čistilka modelov; Knez Bogomir, skupinovodja.
Umrla
Vrtačnik Erika, čistilka.
Odšli v JLA
Gračnar Marjan, električar;
Jamšek Bogomir, krogličar; Kavšek Slavko, krogličar; Keiner Franc, krogličar; Kozole Jurij, strugar; Kurent Milan, krogličar;
Pavlič Bojan, krogličar; Raneinger Zdravko, nabiralec; Savič Dušan,
Ugasnilo je mlado življenje
je bil premajhen za preživljanje številne družine.
Dokler ti je zdravje dopuščalo, smo te poznale vedro, zgovorno in nasmejano delavko. Tvojo življenjsko pot so prehitro prekrile temne slutnje, da se te je lotila zahrbtna bolezen. Upirala si se ji dolge mesece, toda upanje je splahnelo in se razblinilo v nič.
Ko smo se zadnjič poslovili od tebe na trboveljskem pokopališču, je bil dan siv, meglen in deževen.
Stisnilo nas je pri srcu ob pogledu na sinka Igorja, ki se ni zavedai, kaj se okrog njega do-gaja.
Bila si stara komaj 23 let, torej na začetku življenjske poti, ko je bilo pred teboj pravzaprav še vse življenje.
Usoda pa je hotela drugače in ti si mnogo prezgodaj morala umreti. Nemo smo stali ob sveže odprtem grobu in težke deževne kaplje so padale na krsto, kot bi nebo objokavalo mlado življenje.
Na zadnjo pot te je pospremilo veliko ljudi, kar je dokaz, da so te imeli radi.
V SPOMIN
Enkratno vsako je življenje, a Tvojega prepletalo hudo je trpljenje.
Ročice k Tebi je zaman raztezal sinek in upi Tvoji zanj, ostali bodo le še kot spominek.
In otrok Tvoj ostal je zdaj oropan materinstva, mu krùha dali bodo drugi, a on doraščal bo v srčni tugi.
Korak je Tvoj obstal za vedno sredi dela, je kruta smrt prehitro Tvoje si življenje vzela.
]n čas bo tekel dalje, z njim Tvoje se tegobe bodo potapljale v razdalje.
SLOVO OD SODELAVKE ERIKE!
Med nas si prišla leta 1966. Takrat Ti je bilo komaj 15 let. Kot prvi otrok veččlanske rudarske družine si bila primorana prijeti za vsako delo, da si čim prej zaslužila, ker samo očetov zaslužek
krogličar; Skočir Niko, uslužbenec; Zupanc Slavko, krogličar.
Na lastno željo odšli iz podjetja
Frankovič. Alojzija, pomožna delavka; Senegačnik Franc, jed-kar; Križan Darinka, vezalka; Majes Zvonka, pomožna delavka; Golouh Vida, prodajalka v bifeju.
Samovoljno zapustila delo
Gričar Ivan, odnašalec; Zabr-ložnik Jožica, odnašalka.
Prirastek v družini
Korbar Stanislav — hčerko; Drugovič Jože — hčerko; Dular Breda — hčerko.
Poročila sta se
Frankovič Elica — Potočnik Blaž.

Sedaj, ko je prišla v deželo prava pomlad, s svojim toplim soncem, zelenjem in cvetjem, s svojo posebno močjo življenja, je tudi naš Mirko stopil z njo vred na novo pot življenja. S prihodom pomladi se .je poslovil od sodelavcev (in mi od njega), od tovarne, v kateri je preživel celih 36 let svojega življenja.
KNEZ BOGOMIR se je rodil 2.
1.	1914 v Hrastniku. Prvič se je kot 14-letni deček zaposlil v steklarni Hrastnik 13. 2. 1928 in delal v njej vse do 19. 2. 1942, ko je bil kot mnogi drugi izseljen. Dve leti je delal v Hamburgu, nato pa se je vrnil nazaj in nekaj časa delal v Mariboru in Ljubljani. V Ljubljani je bil zaposlen v avto parku kot vodja avtomehanične delavnice. Toda Mirko ni vzdržal. Tisti znani pregovor; »Povsod je lepo, a doma je najlepše« je bil močnejši. Že leta 1946 je bil zopet v svojem rojstnem kraju in v svoji tovarni. 11. 3. 1946 se je namreč ponovno zaposlil v steklarni, kjer je ostal vse do danes, ko je odšel v zasluženi pokoj.
Mirko se je že v stari Jugoslaviji izučil za strugarja. Svoj poklic je opravljal vse do upokojitve. Kot VK. strugar si je pridobil s svojim strokovnim delom tudi zaupanje svojih predpostavljenih, tako da je zadnja leta svoje zaposlitve delal kot skupinovodja v
strugarski delavnici. Njegova specialnost zadnjih let so bili modeli za razsvetljavo.
Mirko je bil kot človek zelo priljubljen med nami. Vedno je bil pripravljen, da se je zabaval, znal pa je s svojo avtoriteto razvozlati tudi marsikatero resno zadevo. Mnoge generacije so se izučile v tem času, in vsem je bil Mirko vedno pripravljen pomagati. S svojim pogledom na življenje, s svojo realnostjo in objektivnostjo, si je pridobil mnogo prijateljev. Ko se je poslavljal, smo bili v Gasilskem domu prisotni vsi njegovi sodelavci, strugarji in cizelerji. Ob tej priliki smo mu v znak hvaležnosti za njegov trud in za njegovo nesebično delo poklonili skromna darila. Njegove besede zahvale, ki jih je izrekel ob slovesu, so bile take, kakršen je bil Mirko vse življenje. Z njimi je potrdil tisto, kar ga je krasilo vse življenje, poštenost, odkritosrčnost, humanost. Mirko, hvala ti za vse to, kar si bil in kar si nam dal; hvala Ti, ker si bil človek. Želimo ti, da bi tak ostal tudi v prihodnosti, med svojimi novimi »sodelavci« — upokojenci. Ob tej priliki ti kličemo: še na mnoga zdrava leta, na mnogo toplih pomladi in sončnih jeseni. Želimo ti, da bi še dolgo obiral sadove svojega dela.
Tvoji sodelavci
Tako so se poslovili profesionisti od svojega dolgoletnega sodelavca Mirkota, ki odhaja v zasluženi pokoj
V SPOMIN
Tov. Poboljšaj Alojza, našega dolgoletnega tovariša ni več med nami. Iznenada in hitro, v cvetu njegovega življenja ga je smrt iztrgala iz naše sredine. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil leta
1946.	Delal je najprej kot odnašalec, pozneje kot steklarski pomočnik, pred prihodom na lažje delovno mesto v kontrolo stekla, pa je bil brigadir delavnice, kjer so izdelovali kozarce in valjčke. Pri svojem delu je bil vedno skromen in priden, vedno je imel razumevanje, da je mlajšim delavcem pomagal s svojim znanjem v mejah njegove sposobnosti. Velikokrat je bil bolan in to težko bolan, pa kljub temu ni zanemarjal svojega dela. Pred leti ga je, bolezen tako napadla, da je moral na invalidsko komisijo, ki mu je tudi priznala status delovnega invalida
III.	kategorije.
Zadnja leta njegovega dela je delal kot kontrolor steklenih izdelkov. Vedno je z veseljem o-
pravljal svoje delo. Čeprav je bil zelo bolan, se je vedno trudil pri delu, da je velikokrat več dal od sebe kot bi bil zaradi svoje bolezni sposoben dati. Zapustil je ženo in tri otroke. Njegovi delovni tovariši ga bomo ohranili v trajnem spominu.
NAGRADNA KRIŽANKA
M	PRAZNIK DELA	PEVKA KA» RAKLJAJIC	LUKA NA FINSKEM (TURKU)	KRAJ NA MADŽARSKEM	NEZNANEC	IVO DANEU	SLOVENSKI POLITIK (SERGEJ)	9. MAJ	1	ČEŠKI SLIKAR IN PISATELJ C JOSEF)	PRVI RIMSKI ZALOŽNIK	M	M	VOTEL ZIDAK	CERE» MONIJA	ZEMELJSKI PAS,GROZA	GLINA	ZASLEDO» VANJE DIVJAČINE	ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
PRVI MAJ							1 1 1 1 .1					PASMA PSOV	SPLOŠEN NAZIV ZA PROMETNO SREDSTVO						
IME INDIJ. FILOZOFA TAGORE-JA													PRISPEVEK, MILOŠČINA						
VPAD, DESANT					MOŠKO IME	REKA NA VZHODU SZ ITALIJANSKI POMORŠČAK (ANDREA)							KRAJ V BOSNI OB SANI						
IVAN MINATTI			MESTO V ŠPANIJI						URAD. SPIS				FILM. IGRALKA MASSARI Skodlar				GLODALEC S CENJE» NIM KRZNOM	TRČENJE, KARAMBOL	LUKA V IZRAELU
			VOJAK OKLOPNE ENOTE						ZNAMKA ŠVICARSKIH UR										
BAJKA, PRAVLJICA				NEDO» KAZANA TRDITEV						REKA £ ^pvCRIKVENICA		JEZERO V AFRIKI ŽIVAL, KI RIJE POD ZEMLJO				STVARNIK SVETA PRI EGIPČANIH PEHOTNO OROŽJE			
ODDELEK RIMSKE KO; NJENICE				PEVEC IZ MARIBORA (KAREL)								►			NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC DEŽELA V AVSTRIJI				
VERSKI REFORMA --TOR HUS				MESTO V BELGIJI						NAELEK» TREN DELEC	KONEC POLOTOKA PSEVDONIM EDVARDA KARDELJA			DOMAČE ZENSKO IME					
				PESNIK ŠOPOV										CERAR					
M	1 ZLATOM IN SREBROM PRETKANA SVILA	PLESALEC V VELEMESTNEM ZABAVIŠČU											VIETNAM» SKI POLI = TIK(HOŠI)					INDONEZ.PO» ROČEVALSKA AGENCIJA	ČLAN PIO» NIRSKEOR» GANIZACIJE
		DESNI PRI» TOK MORAVE											INDIJSKI FILOZOF						
FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (Pl ÈRRE)						SESTAVILI KARLI dremel	SITEN OTROK, JO KAV EC	KANON FRANCOSKI KIPAR (AUGUSTE)				RIMSKI STENO= GRAF					ALBERT PAPLER BITJE SRCA		
DELOVNO PODROČJE						AMERIŠKI PISATELJ (STEPHEN) ŽITO ZA KONJE						CINCARJI PRVI BA» JESLOVNI LETALEC							
KONICA				IME POLIT. DELAVCA MAR TELANCA					GRŠKI PO» TUJ0ČI PE» VEC JUNAŠ» KIH EPOV	VERDIJEVA OPERA									
KARLOVAC			TONE KRALJ	GORA V ŠVICI ( PIC' D)	ZNANOST					VEZNIK				PLAT, DEL KNJIGE EDQAR DEGAS					
PROMETNO SREDSTVO					JEZERO MED KANA» DO IN ZDA					DIKTAT .						REKA V GRČIJI			
MERA V GLASBI					FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE) 180JM87(>					DAN V TEDNU						DVOJICA			
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada 30 din
2.	nagrada 20 din
3.	do 7. nagrada 10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešit-tve, ki bodo prispele v naše uredništvo do srede 24. maja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v prejšnji številki »Steklarja« smo do določenega roka prejeli 75 rešitev. Izžrebali smo naslednje reševalce s pravilnimi rešitvami:
1.	nagrada 30 din: Rome Ana
2.	nagrada 20 din : Barič Alojzija
3.	do 7. nagrada po 10 din : Grčar Karli, Jovan Valči, Gec Rado, Konček Vlado in Žabkar Marta.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: strmina, T. V., da, Orion, Stradun, Mladinska proga, b, Slibar, kaligraf, blagajna, amarena, ro, renome, Ko, Elis, ter, aparat, up, Čad, bersa, kanec, Olt, krajanka, Kansas, Ida, ala, R, Jan, Kočevje, puh, Inter, štab, taca, Ana, Bor, azil, Rainer, sij, aga jela, nike, Iztok, rak, ... evo, baraka, žena.	(D. K.)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
PETRIČ ŠTEFANA
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se upravi in sindikatu Steklarne za vence, govornikoma Janežiču in Haberlu ter godbi in pevskemu zboru »Svobode II«, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem njegovim stanovskim tovarišem za res iskreno slovo. Zahvaljujemo se vsem, ki so dragega očeta spremljali na njegovi zadnji poti v tako velikem številu k zadnjemu počitku na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena, sin Vili z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega sina, moža, očeta, brata in strica
POBOLJŠAJ ALOJZA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob nenadni izgubi dragega moža stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo tov. Nandetu Majcnu, Alojzu Suntu in Božu Vretič, ki so pomagali s prevozom.
Zahvaljujemo se tudi upravi in sindikatu Steklarne za vence, godbi in pevcem »Svoboda II«, obema govornikoma za lepe in tolažilne besede slovesa, vsem ki so darovali vence in rože ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so dragega moža v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči: mama, žena Antonija, otroci Branka, Darko in Mojca, sestri Mici in Polda ter brat Marjan z družinami ter ostalo sorodstvo
Izposojena
karikatura
Na tem izrednem sestanku delovne enote predlagam kot prvo točko dnevnega reda, da ugotovimo, kdo je vključil pokvarjeno plinsko peč