Utt. Act ef Od. t, MIT. aathartaod m Jul 14. MM. New York, N. Y„ 80. dec. -Bkupni lestvični odsek rudarske organizacije in organizacije ba-¡¿oV trdefs premoge je fcaeh včeraj dve seji, ki pe niato pri-»•sli nobenega rezultata. Večina seja jt trsjeU Dtne« popoldne se vrli tretje laja. U ns prvi seji se ie pokazalo da konference nima gladke poti do poravnanja konflikta. Alvan Markle, predsednik skupnpga od- teka, je predlofttt načrt glavnih točk pogodbe in rudarji so takoj ugovarjali proti temu načrtu, ker vsebuje točko arbitraže (razsodišče). Zastopniki rudarjev so izjavili, da so j*«* vsaki arbitraži ravno tako odločno kakor ao bili pred štirimi meseci Marklov načrt se glasi, da se imenujejo trije nepristranski državljani, ki naj fsreiščejo vss (akta v zvezi z antracitno indu-strijo in potem poročata predsedniku Združenih držav ter kupnemu lestvičnemu odseku Rudarji so vprašali, če bo ta preiskovalni odbor dognal tudi takte flede tovornine, -dobičkov in etn premoga. Markle je odgovoril, da nima te pravice, ker vsako srhitriranje prodajnih c*a Je ne-postavno vfli, ds ni Praglai IiiiiII dogodkov AMERIKA. Premogarski podjetniki so izzvali stavko, da so lahko navili cene. * ■—7 * • ^ Prvi dan rudarske konference je bil brez uspeha. Podjetnik kaznovan radi kršenja pogodbe s delavsko unijo. Predsednik Coolidge je izrazil svoje staro stališče napram farmarjem. Pristaši Hardinga in Lowdena spoznani krivim na zveznem sodišču. Pranje novega škandala katoliške duhovščine pred sodiščem v Chicagu. Senator Wheeler je zmagal na sodišču. Slabe razmere za delavstvo državi Massachusetts. POSVETU. Poročila o veliki povodnji po centralni in zapadni Evropi. Na stotine mrtvih v Mehiki redi ostre zime. i .in ■ II i Milijoaaraki duhovni pr od žlkafkiai todKčoai I Zanimiva tožba v Chicagu, Id po-kesu je, kako je bil star Irski katoliški duhoven oeknbea sa milijon dolarjev. Zakaj govslškl podjatalki povzročili stavko PpdJaWk zaradi krlaaja aaMaflka • JAIau&I Plačati je moral občutno denar-I ae glob* — Globa ee rasdell ped dela v c«. __New Yelk, N. Y. — Tvrdka New York, N. Y. - Premo- B*dy A Funt Co. je bila kaano-govniški podjetniki s antracit-1s denarno globo, ker je nega polja so poslali svoje «a» 1 orfm?U*c1' stopnike na konferenco s zastop- j? ^^ , niki rudarjev. Zakaj^se je to I Garment Workers Union. Ta zdaj zgodilo? tvrdka je namreč oddala naroči Zgodovina o stavki daje na to I ^ ®eki »«»U®** tvrdki, P*od ds premogovniške dhižbe se mo* rijo dršsti pogodb in arbitrator- ji ne morejo garantirati, da se bo premog prodajal po določenih cenah. . Rudarji so zahtevali, da ee vzame Pinehotov načrt aa podlago pogajanj, ki je najboljši izmed vseh načrtov sa njihovim. Operatorji pa niso hoteli nič ali-lati o Pinchotovem načrtu, češ, da je "destruktiven in neizvedljiv". Glavne točke Marklovega na-irta so: Rudarji naj se takoj vrnejo na delo na podlagi stare pogodbe, ki ostane v veljavi do prihodnjega 31. avgusta. Ustanovi se preiskovalna komisija, sestoječa iz treh operatorjev, treh rudarjev in treh nepristranskih državljanov, M zastopajo publiko; zadnje tri imenuje predsednik Zdrut. držav. Ta komisija dožene vse fakte in potem določi mezde in druge povoje, ki vstopijo v veljavo prihodnjega 1. septembra in ostalo v veljavi deset let. Pogodba m potem obnovi vsakih deeet bt. _^^ ' STRAŠNO, STRAŠNO! .tojakon je Šuoses, N. Y. — Zbrali ss bodo ¿lani beptistovske cerkve, da krtčejo sodbo o cerkvenem dl-nu, U ob nedeljah oddaja v »*jem zemljišče sa igranje "o-poriščne žoge* (base beli). Po 1 ®«*nju Pred 8. Everette, stare-I» 28 let in cerkvenega zaupnika (ookmožtra) izvrši tak dija-*on strašen greh, ker s oddaja-Ji«n zemljišča v najem sa za-kvt skrunl nedeljo. Svet ee kljub temu, da ee > odkril tako velik greh, le ni podrl. _ v m CMeago, BL*— V torek pred sbdntkokn Htigo M. dom otvorjena obravnava prot monsignorju Patricku J. McDon-nellu, župniku irske fars St Mel's in prominentnemu katoli škemu duhovnu v Chicagu, ki je obtožen, da je oeleperil sorodnike Daniela McGuira, drugega ir skega župnika, za zapuščino, k so jo imeli dobiti po McGutru, k je že mrtev. Obtožnice je odkrile, ds je župnik McGuire sspustil ogromno premoženje preko milijon dolarjev. V oporoki, katerj> je nereda pred svojo smrtjo, je volil sorodnikom le po $2000 vsakemu, milijon dolarjev je pa zapustil neki kitajski misijonski družbi. Sorodniki zdaj tožijo McDonnella, da je bila zapuščina milijon dolarjev za kitajske miaijonarje narejena pod njegovim vplivom in sicer ob času, ko je bil McGuire že pri slefci pameti. Obenem je obtožen bivš McGuire v mežitar Patrick J. Shine, keteremu je župnik zapustil 980,000. McDonnell in Shine sta obtožena, da sta izvršila zarotniški čin, ker sto isrsbile duševno stanjs starega župnika ln ga nagovorila, da prezre svoje sorodnike v oporoki, češ da ee nikdar brigali zanj in da le strežejo po njegovem denarju. Tožltelji, ki zahtevejo, da se oporoka razveljavi in milijon dolarjevrezdell med nje, so brst in sestra ter tri nečakinje po-kojnege župnika. Advokat, ki sestopa obtoženega župnika, pravi, da toftlteljem ni trebe denarja, ker so vsi bogati; nekateri eo milijonarji In "najrevnejši" poseduje premoženje, ki je vredno $200,000. velike po STEV.—NUMBER 806 mmmmmmmmtmnmmmm poišej 3 in zapami evropi v rsssrvi ee bile ogromne. — Prihajala je si-ma, da lahko navijoje cene aa- I Strašna katastrofa aa Sedme- _____, kjer sa cela mteta pod veda. Madžari obtožile jo Kumunce. da ao odprli j«kave. — Poplave v Avstriji, Ceho-ekrrakljl, Nemčiji. Švici, Belgiji Ia Praacljl. Dunaj. 90. dec. — la Bolgrade javljajo, da sline aaraetle Donava danes sgrežs glavno moeto Jugoslavijo. NIŽJI deli meete Ia vprašanje pm* primeren od-1 ^ ^^ globe, tre- eo že ped rado. Ako RO hoteli i m aH nr^mnimv *** tega pa mora tvrdka plačati Veet is Bukarešte ee glasi, da Suh «SSriTni u rud*U med de-pleve tUdI M PolJik.ro. Vid« j. .«r^JT s* r^raESi: ,b - mnu v okoUci Premogovniški podjetniki m bl- ?1U * *«ubo\k "J? U5*11' ^ Krekov», nevihtni. Preddverne leta» H*J5ft» M. dee. - Orane določili dne 81 evgueteM2S TvnUc* J* P"*"0»"* P®«*»®, keteetrota v TreneilvenlJI (Bed- godbe. Imeli eo torej dve leti ie- nUi?nl Jto'4Ve ^«^J0, " k» Semoe veled veflfcege date-¡Tde ee pripravijo ie «Uvko. " >J» ln neglo ee Ulečege eiege. IfidjlK pričeli SS^e. ** blretl velike lelofe panoge. V LTiSilS' L^.-TVtt premogov« rezervo eo m^i^*»^^0.^ tl-drobif ki le Dedel ekoii mrežo 1."* V »ko J* avriene v %obt ljudi je brec etrehe. Stero- kov^. VdvehleTih jVupre-K^.0 ""«"L f «-""Jjdclro pUvUeno ln neelpl. U eo urad-moirnva r»u>rv* «lino nniU podjetnikom. De je drutbe ieh- no «uvtll meeto, M pod vodp. LTe ^ bUili dai ko je^mela ^ fe i? ^ poteči pogodba, *so imeli po^jet-l1® P<»^ne rSčunske knjige, Hardingovl la Lowisanvi tovariši epeananl krivim.-Tet-huje aopet stars «omlae aa niki od sedem do devet «HI jenov ton premoga nakopanega v rezervi, ki je čakal, da pojde na trg, ko izbruhne stavka. Premogova rezerva je bila velika, zdaj je bilo treba pognati stavko še rudarje, da se na* pravi velik dobiček in čs js me- tudi rssfc rudarjev. V ta niki stsVill tudi toke zahteve, jih rudarji niso mogli sprejeti. Rudarji so n. pr. zahtevsli mej« fflmmmm V ogrskem bi rumunskem de- I obsedno stanje Ia Ženljeki sborl ogrsko in rumunsks armadi so mobilizirani, da kopljejo nasipe _________ ln omeje povodonj. Vsi napori do < ^ ~w_T " l^saes so sastonj In vrhutefa je ____________________reševalno delo ovirano kaTITlk desreei je I niržnje med Rumuncl TrH - *rrt5r V Budapoftto jo celo »jo Debrecin laveld department poroča, da ss] povzročili poplavo toga mosta, js število zaposlenih delavcev I dočlm so nekoliko odvrnili vodo pomnožilo v oktobru In no«m- s svojsgs teritorija. sel Bros malega vss ČloveškeJrt-iojve so na rumaaskl strani. Med ITIPOGRAFlCN A UNUA H AJA 40-LETNKX). OB- I Madree, Indija, 80. dec. — Voditelj« teeaoAetltee dražbe, ki ,ukaj zboruje, nasaanjajo, 4e kmalu pride Maov Mesija, svelST' "i učitelj, Id sgradi novo eivili-^iio, Ig katere sa »sredi novo < 'oveštvo". Ta Mesija ss skriva nov Iketa, vo unije govoril hen povišek mesde, podjetniki so 1 bru sa en odstotek. Položaj pe zahtevali, da se uvedejo tako I izboljšuje stopnjevaje, ki se ................... mezde, kot so Wis v navedi šel pričel obrečatlpočasi na boljo od I nesrečnimi ljudmi, ki so po »e- pred vojno. Zrsven tega so pa meeeoa JuUja 11. Kljubtemu je čini Madžari In Nemci, vlada ie sahtevsli, ds se uvede kos-1 pa število saposlsnlh delavcev gtrsina panika. Cele pokrajine trektno delo. Ce bi rudsrjl fri-sassdsm odstotkov pod povpreč-1 so pod vodo In ljudje bela aa stoli na te zsdeve, bi vsak rudar nim številom leto IMS. vss strsni pred vslovi umasane, povprečno izgubil na dan dva Povprečna mesds js snsžala v deroče vode. Blatne oests so pol- dolarje la pol na mezdi. meeecu novembru $£4.81, vim- M beguncev. Tisoči so Isgubill Zahtevo za priznanje unijo sel secu oktobru pe $24.58, medtem VM imetje{ odnesli so ls cMoko podjetniki popolnoma Ignorira- ko je bila leto 1924 v meeecu ok- M aebi. U vrh tega so pa zahtevali ed-| tobru le $88.98. Da ss je mesds p0 deročih vodah plavajo ne- orsvo "check-off' sisteme. povišala prihaja od tukaj, ker so brojns hiše in druga poslopjs Te zahteve povejo jssno kotldeUvd malo boljše plsčani kot m#d navlako neštetih predmetov beli dan, da so podjetniki hotolt doUvke. Od meseca oktobra ian- ln trupel poginule živine In na imetistovko zs vsako ceno, kaj- škega leto do meseca septembre | itrshsh pUvajočih hiž je videti U pripravljeni so bili zsnjo. In tegs leta ee mesds dslsvcev po- por^d eruče ljudi, ki kličejo na uKT^ve^em profitu se višala od $87.71 na $29.04 Železniške prog. la tele- it dobro obnesla, N, pr. nenyor- Ml pO« U4sn, EijU mk Je^ibiTiliSio! ki jo Igral kskšno vlogo. Gold< stein je bU imenovan davkarjsm ......Bt. Louis. Toda javni rssignaSi mniiird aikom js Harding imenoval Ar-nold 1. Helmlcha, ki js bU tudi spoznan krivim pri žganiarski aferi. Pa tudi drugI so bili na» ivoj manoi t^Tl^toTSS radi pomanjkanj, doto. Več ko SVOJ premog, vcaaj íUIivmv ki ao v človek razume, kako veliki eo profiti podjetnikov. Zdaj je to reserve _ najbrž ie prodana po izredno visoki ceni in zaetopniki podjetnikov eo prišli na konferenco s zastopniki rudarjev, da ljajo o novi pogodbi. MOKA SE JE ZOPET PODRAŽILA. puli 1 HI Is Us Los Angelee, Cel — jo ne sme več pokasati s mejah ker je več js že v sldadlščih žitnih špekulantov in prekupoov. Kar jo je še v rokah farmarjev, jo posedujejo taki farmarji, ki eo le po imenu poljedelci, drugi pa zanje obdelujejo polje. Lahko je odej razumeti, zakaj ee pšenica draži. Pač stara Igra, ki ss pooavljs vsako lelo. Z drsanjem pženlci-se pe draži tadi moka. Cena sa eodmoke je že poekočUa nad deeet dolarjev. Zednjl todflM« j« ood moke podražil ss ea dolar. Cena sa sod amke je sdaj od »Mi do $16.16._ 40 odstotkov delavcev, ki so v tej industriji delali leto 1922, so danes brec . dela. Tistih 60 odstotkov čevljarskih delavcev, ki dela, pe ne dele skosi ves čas. Kovinarskih delavcev je več laposlsnlh, kot jih je bilo pred enim letom. V tekstilni industriji je ps šs depresija. Pri Izdelovsnju bUgs iz bombaža je zeposlenlh 18 odstotkov manj delavcev, kot v letu 1922. V tovarnah za plšteni-ne je manj zapoelenih dva in dvajeet odetotkov delavcev, sa svilo šestasjst odstotkov In sa Izdelovanje blaga Is volne pa sedem odetotkov. Okrog 45 odstotkov tekstilnih delavcev pa ne dela skosi vss šss. Njih de-lavni čas je omejen. POŠKODOVANI DELAVCI OPEHAEJENL Aftaar, N. Y. — Driavni pro-kurator Albert Ottlnger je lllai iIh« obiskala Mohlko Na stotine mrtvih velel , kakršnega is al btts 66 161. Mezleo City, 80. doe. — Mras, kakršnega že ne pomeni Mehttca pol stoletja, js te dal pritlsall od severa In povzročil naravnost katastrofo mod revnimi pi«M» valei. Na stotine Indlj>neev, ki niso vajoal mrssa la navsdno 66 slabo oblečeni ter bosonogi, js žs podleglo prshlaJonju. Basa js pokril vss višine nad MghMBro dolino In v Vera Crusu jo rstura tako psdla, da so lil kar treeejo mrssa. Zvesna vlada js hitro dovolila pol milijona pesev sa obleko ln kooe prisadetlm ljudem. SOVRAžNOU DELAVSTVA NA DILU. Now Yotk, N. Y. — V obrambo odprte delavnice je bila Isro-čena sodnljska prepoved stavbi nekemu strokovnemu svetu v okraju Westohsster. ZasodnM-sko prepoved so prosilo tvrdka Wilson-Adams Co. Is Mouat vernona la is 26 dragih twdk, ki tržijo • stevbinskhn meteri-Jetom. Sodnljska prepoved skuto uetovHI unijske delavce, da ne bi stavkali pri stovbinsklh podjetnikih, ki kupujejo neunlj-ski stovblnski materijsl pri tok tvrdkah. Položaj v Franciji je tudi kri-Učen. Boka Rhone ie nI upadlo In vse nisko ležeče pokrajino 0-krog Ljrona eo pod I je poplavila vse --------- Chalons. V depertmentu Cher jo poplave doeegU Chatoeu*.^ ■ I^adea. 80. dec. — Silen vi- ^w^ar-irt ^ NAROČNIKOM. federacije, da nekatera tehnična vpreAeaja, Id eo večkrat sestavljena. ogrožajo pravične odiko£ taljenje snega, vs¡ed| čes poč narsstle reke In to cele pokrajin« * **lneh «>Pf-plavtjeae. Najbolj je prizadeto Ogrska In od Ramuneev «kup» rana ledmogrožka. kjer je na-raetla Donava la njeni asjvsžjl je včerej pometo! Anglijo, leto-česno ss je zečel b/piti sns« la doline reke Thames Je ponskod i« poplavljena. O nareeUlh vo-dah javljajo tudi Is Wslssa. PROsv^n1 PROSVETA GLA8ILO NARODNB PODPORNI JEDNOTf NARODNE PODPORNI IBDNOTB Ccm offlMcv po dogovor«. Rofcorfrf m m vračajo. ti ZodinjoM dri«T« (ira Chicago) Pil M» ta 9UI M tri MUNI Chicago ta Clcoro f*J0 m loto. ftJf m po! ^h^l^^^^MOoeO^lUlwto«^ OM. Naslov m vm, kar fa» »tik s -PBOSVfTA M7-M la. Uwadalo Araup, Gktaa THE ENMGHTEN »Orfii #li i Éli Wultal «satt Owaod bjr Um Slovool« Nali«paJ Boaoftt Socioty 1 « .'ir iti' AUTffrillinB rat«« agroonMPt. il Uoitad Statoa (aaatpl Chicago) mat yoar; Chicago |>J0, a^Tforatg» ooaafrjti >M> aar ywr. 'MEMBER of TEE PEDEDRATED PRESS" Wim H niliUHf IM Dataai o oklepaja a. pr. (Nor. U 26) polog raioga da na fa a Urn daoroai potokla yroéataa. Poaortto la da aa m aa aatafl list . f ' o za delavstvo pa je, da »o delavski časniki lastnina delavcev/to Je njih organizacij. Ako so delavski časniki lastnina delavakih organizacij, bodo prav zanesljivo zagovarjali pravice delavstva in vse kar služi delavstvu, da izvojuje končno zmago. Da delavsko časopisje vrši svojo nalogo, ga mora podpirati delavstvo, kajti delavsko časopisje je odvisno le od delavske podpore. Jasno kot beli dan je, da nasprotniki delavstva ne bodo podpirali pravega delavskega časopisja. Delavci podpirajo svoje časopisje na ta način, da se nanj naročaJo, ga širijo, mu nabirajb ndvih naročnikov, aH ga pa tudi podpirajo s prastovoljnimi prispevki, oko Ust ne more izhajati brez take podpore. Novo leto je tu. Zato pa dehrvef, tovariši, agitirajte, organizirajte in izotaa&^U. To priporočilo pa delavci dobivajo delavskem« časopisju stih svojih listov, ki se nahajajo v merah in so podpore vredni, posebno pa na slavnostni ali voljnimi doneski; DELAVCI, SPOMNITE SE SWJJ3GA ČASOPISJA OB NQVEM LETU! ^ - Naši računi ae še ne ptfejo. Dane« je ''staro leto", zadnji dan leta. Usti so polni številk. S tatistika kar vre i« vseh kotov. Avtoritet«, t «re^K^ pï!" naročnjkov m se ti-slabih finančnih raz-jajo ob vsaki priliki, , z majhnimi prosto- Delavci, tovariši! Novo leto je pred nami Sloji, ki se preživljajo od sadov dela delavnega ljudstva, ga bodo jprdznovali po svoje. Računili bodo koliko tisočakov ali milijonov dolarjev so nagromadili v zadnjem letu k nakopičenim in nagromadenim tisočakom in milijonom. Delali in kovali bodo načrte, kako pomnože svoja premoženja z intenzivnejšim izkoriščanjem delavnega ljudstva. Delavstvo ga obhaja seveda po svojem! Od garanja in trpljenja skozi celo leto i\J ostalo drugega kot žulji na rokah. Semintje si je posamezni delavec, ki je imel toliko sreče, da ni imel bolezni v družini, ni bil brez posla in ni imel prav nobene nezgode, pritrgal en stotak ali dva od svojih ust in od ust svoje družine za slabe čase, ki bodo požrli v nekaj tednih, kar je prihranil z velikim trudom in trpljenjem. Delavstvo misli na nove boje, ki ga čakajo v prihodnosti in na katere se mora pripraviti s tistimi, ki izkoriščajo njegovo delavno moč. Ob tej priliki se delavstvo spominja tudi svojega časopisja, delavskega tiska obče. Delavsko časopisje je ščit >a obrambo in naskok. Z njim se brani napadov svojih nasprotnikov. Kaj bi bilo delavstvo v normalnih časih ali pa ob času velikih stavk, ako bi ne imelo svojega časopisa. Kapitalizmu udinjano časopisje, bi imelo odprto pot za pocepljevanje delavstva, da bi bilo delavstvo v času bojev s podjetniki toliko laglje poraženo. Ob času stavk bi ipielo popolnoma odprto pot za zavijanje in potvarjanje resnice o dogodkih, ki se vrše po proglašeni stavki.. Hujskalo in lagalo bi o delavskih zahtevah. Slikalo bi delavce, kot ljudi, ki niso nikdar zadovoljni. Lagalo bi, da se delavci nahajajo v zelo dobrem položaju in so zastavkali i zgolj poželjivosti itd. In da se dandanes delavskim izkoriščevalcem ne posrečijo take laži in da ne morejo delavstva poriniti nazaj v slabejše delavske razmere, gre precej zasluge delavskemu časopisju. h Ce bi bili delavci samo organizirani in bi ne imeli svojega časopisja, da jih brani napadov od strani nasprotnikov, bi bili zelo slabo oboroženi. Prenašati bi morali molče še veliko večje krivice, kot jih nosijo, ker bi ne mogli seznaniti javnosti, da se delavcem gode strašne krivice. Defavska organizacija — politična, strokovna ali kulturna — tvori le del delavčeve obrambe. Delavčeva obramba je celotna, ako imajo te organizacije tudi močno razvito časopisje. Delavsko časopisje pa ne služi le kot ščit za obrambo in napad, ampak to časopisj^vrši tudi veliko poučnega dela med onimi delavci, ki še niso spoznali, kako potrebna je za delavstvo delavska razredno zavedna politična, stfokovna, gospodarska in kulturna organizacija, da se delavstvo osvobodi spon modeme mezdne sužnosti. Vrh-tega se delavstvo uči, da ne more zaupati velikim dnevnikom, da zagovarjajo njegove koristi. Lastniki teh listov so velike korporacije, ali pa posamezni kapitalisti. Vprav ti dnevniki izrabijo vsako priliko, da služijo kapitalističnim interesom. To lahko vsak delavec opaši, kadar je delavstvo v mezdnem gibanju ali kadar so volitve v zakonodajne zbore in javne urade. Delavsko časopisje uči delavce, da zna ob času volitev ločiti pleve od dobrega zrna. Veliko ljudi je napravilo iz politike kupčijo. Ti ljudje so udlnjani kapitalističnemu razredu, a ob volitvah nastopajo kot prijatelji delavstva. Delavsko časopisje uči delavce, da gospodarske krize niso nikakersne čudežne prikazni v gospodarskem življenju, ampak razlaga razumljivo, da so gospodarske krizo pojavi in izrodki današnjega kapitalističnega gospodarskega sistema. Ti slabi pojavi in izrodki kapitalizma se pa dajo odpravili, ako se nadomesti kapitalistični gospodarski sistem s socialističnim. V kapitalističnem gospodarskem sistemu se vršita blagovna produkcija in distribucija za pomnožitev profila poedincev, v socialističnem pa za potrebe vsega ljudstva. In to je preotj velika razlika! In če po prizadevanju kapitalistov nastanejo spori med delavstvom bodisi glede taktike ali raznih dnevnih vprašanj, tedaj je naloga delavskega časopisja, da U spore tako raz tolmači, da iih delavstvo Glasovi Oanev & N. P. X te «IttattUT "Tiof «o». • Triadelphia, W. Va. — Ker se nihče ne oglasi te naše naselbine hočem jas malo poročati. Delo je tu preeej povoljno. Trije premogovni rudnik* obratujejo s polno paro. Koliko časa bodo, je za delavca ietko vprašanje, kajti kapitalist odgovarja nanj. Ko podjetnik uvidi, da o-brat ni ve« toliko dotoičkanoeen kakor se njemu «H, prekine obrat, ne da bi delavea vprašal, če ima kaj prihrankov za preživljanje toliko časa, da bo on zopet pri volji obratovati. Delavec je podjetniku deveti briga, saj je fte drugih dosti. Vsemu temu je kriva delavska nezavednost, ker posluša rajši provokatorje in razgrajače v klerikalnem taboru, mesto da bi se izobraževalo iz poduč-nih knjig in stopnjema s pomočjo delavskega socialističnega časopisja skušalo ia&oljšati razmere. Mesto da bi hodilo poslušat na seje in politične shode, rajši sledi zagrizenim popom, da ga še bolj vpreže v jarem kapitalizma. ' . » Kar se tukajšnjih Slovencev tiče smo še večinoma naprednega mišljenja. ' Ustanovili smo Hocialistični klub dne 29. novembra. Vršil se Je shod, na katerem je govoril Charles Pogere-lec. Po skodu se je istega dae u-stanovil klub - s osemnajstimi člani. Dosedaj ae jih je opisalo še tolikfc <*' ^ Rasen kluba imamo tu dve podporni organizaciji: društvo mi. Cement zmrzne in po ulicah je ob tem času delo ustavljeno. Pa tudi naša organizacija je prevelika, nas j s po številu okoli štiristo članov. Pnemogovi rudniki slabo obratujejo. Par malih jam na Col-Ijnsvillu, m., obratuje vsaki dan, druge večje pa So zaprte že dolgo za nedoločen čas. Rov št dela po štiri do pet Tam pa dela ni mo-g^fe dobiti. Vsak teden grem en-krat do rova, pa vsakikrat i-roam veliko tovaršijo. Kar vrstimo se, ko gremo okoli delodajalca, On pa z glavo miga, da nima nič. Tako je sedaj silno težavno sa delo po Illinoisu. Po tovarnah so plače nizke, oz. 37 do 60 centov na uro, če hoče delavec veš, pa še mora znati kako rokodelstvo. - Rojake v bližini opozarjanj kdo dobi tu is nekega teatra East St. Louisu, Hi., za neko menjanje lotov, naj se ne da zapeljati. Neka kompanija prodaja lote po sto dolarjev čevelj vredni pa niso po deset dolarjev čevelj, kajti tam je deleč od tovaren in rovov. Ako ima še kdo lete tu, naj jih drži. Pomniti moramo, če kaka kompanija vzame lote v zameno, da vedno; gleda na kolikor mogoče veliko profit* Veliko jih je tudi, ki gledajo samo na to* kako ogoljufati kupca ali menjalca. Jaz sem pustil tako kempanijo leta 1922 in nikomur ne svetujem, da bi se pusti ogoljufati ko* so mene. Vsak se naj varuje. Preeej rojakov ima delnice pr Proletarian Diamond Oil Association v Clevelandu, Texas. Daily Journalu iz Somerset* G* lo.r sent i našel neko pisanje ČETRTEK, 31. DECEMBRA Seveda ne smejo imenovati bh ših Članov, ki so odstonHi takim ni dosti verjetiTf^ društvo št. m S. N. P. j * mih ttvših članov K. S. K. J Jenmso ie presedala praviif •jeanote. Razbili smo okov« eta sklicujemo mi navedni iju- lester* smo bili uklenieni d/e, so jako busy. Kapitalisti*- ----- na Amerika pribija bilanco. Bi-anca je res sijaju* Ocoipne so številke/Leto prosperno: toliko in toliko ton in za toliko in toliko milijonov dolarjev jekla je dalo toliko it toliko zlata In -stetas» ^1« 'panorama produciranega bogastva, prikazanega številkah, se odpira v koloni za kolono. Pd-temdo druge statistike. Številke n številke. IÇupi številk. Bogato eto. Delavsk» razred, ki ustvarj vs*bogastva, motët' MiHjoni n tac čitajo teh številk. *Suh< parne so. Milijoni jih nitt ne razumejo. Številke niso njihove Statistika se ne tiče njih. te Hi milijoni čitali, mislili in razumé-i, hi vedeli, da se številke pišejo na njihov račun, da so pisane njihovo krvjo. fÇnkrat pa pride dan, pride leto, ko bo^e milijoni* ki daoes ne štejejo nič, pisa-àtevilke. Takrat bo dan našega računa in obračuna. » • • Ljudje ¡spregledujejo. Nekaj za Zarkomet: Ko sem bil majhen, so mi vbijali v glavo sledeče besede: "IŠČi najprej božjega kraljestva in njegove pravifee in vse drugo pride samo". Takrat nisem razumel kaj naj to pomeni, danes pa razumem. J»o naše ae to pravi; Pajte nam papešem, škofom, kutar-jem in Trunkom dovolj vsega, da bomo dobro j«H in pili, nič delali in razkošno živeli, za vas bo pa že nekako kakor bo ... . Jos. «orišek, Oglesby, 111. 4« .. It. P. J.«, «r» še par prijateljev. Ogledali so s tudi prostor, kako napreduje delo. Sedaj so okoli 2600 čevljev in s*:že večkrat naleteli na plin Dna 28. je njih glavna seja delničarjev. Ce bi ne naleteli na vrslee, so menda pripravljeni dvigniti fond za daljno vrtanje. Obiskovalca sta bila Anton Majnik in Frank Renskar, ki sto prebila v Teksasu mesec ali dva pri- ogledovanju dela tta oljnih poljih. Počakala sta letne seje Ona in njih prijatelji v Somer-u so Še prispevali več kot 17,000. Srečno novo leto vsem naročnikom. — Stive Fabjan. 127 S. S. P. X Obe društvi povoljno napredujeta. Mislim, da nI med nami nobenega Slovenca, ki bi ne spadal k eneOMi teh društev. Omenim naj še, da se bo dne 8. Januarja vršila seja «oeiali-stičmega kluba v New York Bazaar dvorani, ki prične ob desetih dopoldne. Apeliram na sodru-ge in somišljenike, da se polno-številno udeleže, posebno pa na tiste, ki ste se dali vpisati po shodu. Pa Še vsak naj pripelje po enega novega, da se bo naše Atcvilo potrojilo, ne Ssfeno podvo-jilo. " - Pozdravim vse sodruge in člana 3. N. P. J. in S. 8. P. Z. ter želim srečao leto 1988. — Zorko, organizator. Fairmont Oty, IM. — Precej rojakov jaše tu v Dast St. Louisu, pa mislim, da jih je malo, ki bi čitali slovenski list Zato tudi ni pričakovati, da bi ustanovili društvo. Tudi sloga ni. Hrvati J-majo odsek svoje zajedntce In ie dosti velik hrvatski dom v Best St Louisu na Deveti cesti. Tudi pri naši 8. N. P. J. bi bilo dosti več članov, ko bi ne bilo v listih toliko prerekanja. Veliko Članov sem le slišal pritofte-vati, da je preveč naklada. Kdo je temu kriv? Itvotflt ste delegate In naročOI jtei, kaj hočete, koliko skladov mora bttl torej v petih raaredih mora biti naklada, ako je veliko bolnlko* Obrni odbor ne bo dokladal Is svojega t<*|ia. Raj opišem tudi o tukajšnjih dslaven razmerah. T Fairmont Cltyju delalo tri s polno paro. Dele dobi. kajti' Mchičanov, k! denar. Jfaa sai malo. • ~7 1S& » * » Dosledni atoprocentizem. Ena dežela, ena zastava, ena domovina nerazdeljena! Dol internacionalizm^m! — —-Živeli odprti trgi v Evropi in odprta vrata,na Kitajskem! Sig-nor Mussolini, potrebuješ še par sto milijonov dolarjev? • o • Deca na kutarokem pašniku. Cenjeni K. T. B.l Ker gospodje pri A. S. zmiraj vpijejo, kakšna krivica se godi katoličanom pri S. N. P. J., jih vprašam, zakaj ne pokažejo vsaj e-nega Člana, ki se ravna po pr*. vilih, pa se mu vseeno godi krivica samo zato, ker je Katolik. pri Si N. P. J. smo v 5535 svt bodfti. Lahko molimo kolikor hc Čemo, in če komu nese, M »25 J*/1>flo kleči teden dni v cerkvi ali nikoli _ jednota ra ae tega in ne onega. — Ure nflc A. 8. je kakor otrok, ki šp4Cli ko ne more do živegi Kea ne doseže uredniku Prosvc, te faitt do kolen, pa t>ači njegovo ime fn imena'drugih. Revček v«*, da se mu 'pametiH^-ljadjJ Smejejo kakor otroku* Enkrti naziva Prosveto in drugič jed] tibto'Zavrtnfkevo.'' Itevi^! Old Molder, Terre Hattte, I mi. • • a Trunk ae zapira v trunk! G; Trunk, velikan-rekvalt vseh velikih vprašanj, je čen, da sem jaz prej udarjal cej na "neko opično struno"'Pi. .Site vašemu poučevalcu v Chica-pgu, ki vaa je potegnil, naj pre-l čita moje spise zadnjih dvajsetih let in če ljubi resnico, vss bol boljše informiiat Trunkov odgovor na mojel Vprašanje» kdaj je Človek na po | tu iz živalskega sveta dobil dušo, je pa duhovit. Vprašanje ni I resno in zato ae zasluži odgovora! Tako se isvije. Trunk sam pravi, da človek po telesu sega nazaj v živalski svet, torej nehote in indiraktno priznava razvoj človeka iz živalakegs svata. Obenem pa g. Trunk odločno trdi—in pravi, da verjame, kar trdi — da je duša tista meja, ki (oči človeka o4 šivali. On imaii človeka dva sveta: telesni in dufal svet. Kolikor ga razumem, ne dela mu izvor telesnega človeka nobenih težav; lahko se je razvil in lahko je bil ustvarjen šesti dan .kakor stoji v bibliji, njemu je vseeno. Ampak duša ie bila ustvarjena, to mora biti. Ce je torej človek produkt razvoj» — kako drugače naj g. Trunk pojasni "seganje s telesom v živalski svet" — zakaj bi ne bilo ha mOftu vprašanje: V katerem štadlju razvoja je bila duša u-stvarjena? ■■■api #, « * J Listnica, i D. B., Collinwood, O. — Poslana pritožba spada v glasilo vaše organizacije. ProsveU se hoče mešati v to zadevo. K.T.* Franklin, *u». — Malo od-govora na Stefančičevo izzivanje v Prosveti št 894 proti meni, če sem pravi član s osmimi glasovi kot pravi Martin. Kolikor se morem še spominjati, je bilo na do-tični seji navsoče precejšnje število članov, tako da!eano še vseeno dobil ogromno število sa vstop k društva in jednoti. Meseca februarja 1808 bo pet let kar sem stopil k jednoti. On pa gre po tolikih letih pisat in me napadal v Prosveti. Da» res, jas ne maram biti tako kot bi on rad videl Martin pcavi dalje, da to Je delo enega člana a osmimi glasovi. Povem asa, da ni peav nič mojega dala. če jft>«je dobil po prstih. Kdor jasno dragim kop-I je, asm vanjo pada. take ae bo zgodilo mogoče tudi v tam alu-čaJu s Martinom. M < Glavni odborniki, ki so mi ili . 4t sA ga asa na limanice, dam za vsako tako pismo tisbč dolarjev. * Martin praVi, da je tako osramočen, da ne gre na sejo sa tisoč dolarjev. Dne 1«. decembra je bil pa vseeno na seji. Ce je tisočak dobil, pa ne vem. V špasih sem pa res rekel: 'Tone, tu imaš dolar, pa me predlagaj na vaši seji, ti bom še tam malo trubelna delal." Nisem pa mislil, da bo Tone aa resnico imel ter bi mu gotovo tudi ne rekel, če bi bil to vedel. Pa Tone me res nI predlagal na dotični seji, temveč me je lože Bratko-vi«. Ko sem i* plačeval moj a-sesment, se nisem nič izraail. Kolikor ae pa tiče streljanja na predsšdnji seji, kot Martin pravi, Jaz Afsem bil navzoč, torej radi ne Vem, kje SO strtftJAlt Nekoč, ko j* le bT. Markovič biT za tajnika, to motia Wti že šeatnajst mesecev, pa W mi člani niso alč zato ne vedeli, ko ni zapisano, zakaj se po« Mrazno" denar Izda. TTako je, Martfn, pa nič drugs-če. Ce drum* trd t,'tli resnica. Zamorca p* jas ne bom nič pral, kar ga nisem umaaai In tudi za hrbtom sa ne bom nič smejal; kar ne čutim, da bi bfl jaz povzročitelj «a PIL — Kot ud ■ telim izrasiti svoje mnenje, kolikor je pač meni rasamljho po zasledovanja od vstopa v jednoto leta HM. Njenim ustanoviteljem In gejlteljem izrekam vso čaat sa dosledno taktiko Maje pijonir-jev pri ustvarjanju 8. N. P. I v moderno sodalno delavsko organizacijo so bile tako kakor sotačni žarki zemlji, raavidim po čitanju dosegU boljšega uspeha. Res, po dvajsetem letu nabornega in \v obratovalnega dela v S. N. J. I bi človek pričakoval," dkbo članstvo bolj eiiako po mišljenju m polju novega organiziranja P» radi teh pojavov nikar ne pešaj-mo pri zasledovanju ciljev, po katerih hrepenimo. Delujmo s» S. N. P. J., katera je od avojefa detinatva pri ¿stanovljenja vedno zastopala načela pravičnosti. Pripoznatl moramo tudi dragocenost vzgoje, kakoršno Siri S. N. P. J. skozi ProsVetO za sojino preuredbo. da bo tudi delav-stvo imelo zagotovljen polten obstanek. Zato priznajmo, da j« S. N. P. J. potrebna delavstvu sti kakor tudi Proeveta posvrtaj pozornost nevednim ta jih bo dfli k pravilnemu ipišljenjiL» sciplinarne zmožnosti je ustvarjati in ne pokvarjsti. ' Kot smo razvide!! skozi zap» nik oame redne konvencije, ® še daleč v dobi tadividuslu^ nega inštinkta. -V javnosti a veljamo kot nekam na prede harOd, «oda «apremislimo, ksk ao ae dali nekaM ddegstjep« sprejemanju »jjjf^ v tam oairu ša i*** pogled. Člani 1. N. P. i-« •• % kater na ameli dati savajg * kim kranmrakim provokator stvo boljše razumelo čtim. v terega nam nudi jednota. dane bomo lovili slepe m». ^ redne konvencije smo ¿i 7. Ak ¿tiri j ■■■■■■ II ^ med to. fte kom daje wt-^ûm-à ŽELJE ŽUPANA' STANEJO 1 4 DENAR. roOLIDGB Q9TAL NA SVOJEM STA*!** GLBDE ponovil D» Moines, h*** — Predsednik zavzema slede ooljedetekeg* vprašanja svoje ¿¡aro staliMt. ki «a 1* orisal v gvojem čikaškem govoru. To je wredal t braojavki konferenci Jamarjev, k! ae*T»ča * vpraša* ftjem, kakp spraviti poljedelske produkte na trg. V tej braojav-5 pravi predsednik CooHdge, da je pripmtUan odobrili vsak n* ¿rt ki sloni na BdTavfe ekonomih principiMnnogiaSa z njimi. Nekoliko n** pa pove v hrao-jgvki, kakšne zdrave ekonomske principe si je on zamisli*. Prav jasno pove, da on naaprotujg, da vlada določa een»~* JMIbio ali pa «direktno, ali da bi vlada «kupovala in prodajala poljske produkte direktno ali nedirekt- no. ^ < ' . Udeleženci konference se mso dosti brigali za predsednikova priporočila, kajti konfresiiik N. Haugen je bil pripravljen, da priporoči konferenci, da odobri ustanovljen je zvezne agencije, ki naj spravlja poljske prodbkte aa trg. Poleg tega je Haugen priporočil tudi »vizijo colnine v tej smeri, da pomaga farmar- { . ■ i ' 'i-V ' ' Podporniki administracije bodo skušali vpreči konferenco v voz administracije. • —t- BREZPOSELNI DELAVCI RAZPOSTAVILI * OTRA-< ŽE • OKOLI MHBIJOttA. New York, N. Y. — Urbain Ledoux je organiziral brezposelne delavce, da so razpostavili stavkovne straže okoli misijona. Straže netijo tablice, na katerih 0bilo ge zadoje dni razpravlja se «ta: "Unfair Mission». Stra- v znaiwtvenih k ih> da name. že so razpostavljene pred znano petrograjski učenjak Iva- misijonsko hišo "Hadley Rescue Mission" na štev. 293 na Bowery. Brezposelni delavci zahtevajo, da jih puste v misijonski hi-, ii spati do šestih zjutraj. Brezposelni delavci so prisiljeni se u-dgležiti misijonske službe do pol desetih zvečer, zjutraj pa morajo vstati že ob petih. Tako spe komaj sedem ur ponoči. Brezposleci pa zahtevajo 8 ur počitka. ' < v n ■ ...... SENATOR WHEELER JE DOBIL BITKO NA SODlftCU. Washington, D. C--Senator Burton K. Wheeler iz Montane je zmagal na sodišču, kajti vse obtožnice proti njemu so črtane is razveljavljene. Najvišje sodišče Distrikta Kolumbije je mnenja, da se proti senatorju, ki je bil spoznan ne-krivim na sbdiftču v Montanl, potlačijo in zavržejo vse obtoCnice, ki »o bile dvignjene *woti njemu v Distriktu Kolumbije. Tako se je izreklo sodišče, ker je Whee-lerjev zagovornik senator Walsh iz Montane vložil ugovor proti obtožnici ta predlagal, da se ob* tožnica proti senatorju Wheeler ju zavrže. Senator Wheeler je zdaj prost »neh obtožb, izvzemŠi, če držav-»i pravdnik vloži priziv na naj-'Ufr inštanco. Wheeler j ev ca-►vornik sodi, da državni pravd* tega ne stori. »v, 'JNlfc^t^t^Biiaa' Tvški aristokrat ubil sebe in svojih 86 žen. Carigrad, 30. dec. — Ah ram ki. eden »najbogatejših in naj-v«člih starih turških aristokra-tov, je na božični dkn dramatič-*> končal svoje življenje in obenem svoj harem, v katerem je mel 36 žen. To je storil rajši, bkir pa da bi ae bil pokoril od-turške republike, ki je zahtevala, da mora razpustiti svoj harem In obdržati le eno ženo. Ahram bej je priredil sijajno Pojedino. On in vse njegove žene so sedele okoli mine v naj boljših oblekah in pojedina m je m šila s vsem sijajem starega orijentilskegU oMfcl* tW jutro so našli Ah rama in *fce njegove fteng *«žati mrtve okrog mize. V jedi je bil strup. Mafjea v Berila, 30. dec.' — Število Tezpoeelnlh delavcev, ki preje-državno podporo, je zelo araaflo v decembru. Doe I. de-*>bra je bilo 672*00. IS. de- Poželel si je avto na lipdake stroške za 110,800. Philadelphia, Pa. — Mestnemu žripanu Kendricku se isdU njegov sedanji avto preveč beraški, da bi se vozil v njem prihodnje leto, ko se vrši razstava v mestu. Zaželel si je avto za deset tisoč dolarjev. Stari avto zamenjajo takoj v prihodnjem letu. TroŠke za Županove kaprice seveda plača ljudstvo. . vil,i , NOVO LETO PRINAŠA NE-SREČO ZA MNOGE ŽELEZNIČARJU Boston, Mass. — Na stotine uslužbencev na železnici Boston & Maine je prejelo za novoletno voščilo odpoved službe. To se je zgodilo tudi na njeni stranski železnici New York, New Haven & Hartford. Odpuščeni so bili strojevodje, kurjači, sprevodni-ki, zavirači, pisarniški delavci itd. V predsednikovem uradu so pa pomnožili število - uslužbencev, posebno pa pomožnih moči. Dramatični samomor ruskega pesnika Jeoenina. Moskva, 30. dec. — K včerajšnjemu poročilu o samomoru pesnika Sergija Jesenine^ bivšega soproga ameriške plesalke Isa-dore Duncan, se dodaja še sledeče: Jesenin ae je usmrtil v nekem hoteiu v Leningradu. Zamislil si je zelo dramatičen konec. Najprej si je preresal žile na roki in z lastno krvjo je napisal pesem, katero je posvetil svoje-mu sinu, nato se je obesil. Jese-nin je bil star 30 let Pred kratkim je bil izpuščen iz opazovalnice umobolnih v Moskvi. Dopis farmarja, bivšega ril- darja. K ^ Eaat Worceeter, N. V. — Ce se nič ne piše, se tudi ne šiU, aato želim nekoliko omeniti is te slovenske farmarske naselbine. Kar se ttee letošnjih pridelkov» so bili bolj srednji. Kronmiria._- ^^ , *mo jako malo pnLl^TZ S £21 fifiP i tega je bila le polovica za trg. ^ŽSJ*0**** Ravno tako so bile tudi druge dr* ~ fiki bataljoni. ^ta.itr Je bila ha poti v Goelar, je jedva »»vlekla konje in nekaj ljudi ia snoAaih aametov. .Tako debelih plasti snega, kakor so letos v HRcau, prebivalstvo že davno ne pomni; ? u , t . Na Tirolskem divjajo plasovi. V bližini Reutta ob tirolski meji m lav i na presenetila 30 mladih ljudi. Deset jih je sagrsbla s o- nov v svrho znanstvenega eksperimenta spariti nekega novo-guineškega domačina s šimpan-ao samico. Zadeya je takorekoč malo neokusna, pravijo vsi, tods znanstveno potrebna, ako se hoče dognati pravilnost1' Darwinovih teorij o izvoru človeštva. V dokaz te znanstvene potrebe sta pariški Paštetojev zavod in pe-trograjska akademija znanosti že votirala skupno 10 tisoč larjeV in eksperiment utegne slediti t doglednih dneh. - Naključje nanaša, da ravno te dni tUdI javljajo preko Amsterdama ominoziio zgodbo o'ifilade-niču, ki ga je na Sumatri Ugra-bila samica orangtttan. Fant, tamošn ji domačin, je bil kot prisilni delavec zaposlen v pragozdu. Nek večer je izginil brez sledu in šele zdaj, Čez mesec dni, ga je našla patrulja n&avestnto» ga globoko v pragozdu. Vrnila nfU je živIjenjLl hrano in pijačo, nakar je tJft podrobno izp(K vedal, kako neusmiljeno ga je človeška opica ugrabila, odnesla v svoje gnezdo fn ga nato lju bežnivo krmila s ^kokosovimi o-rehi, obenem pa najstrožje nad zorovala njegove kretnje. Po dolgotrajnih prevdarkih je u-grabljencu končno uspelo, da se je ponoči splazil iz gnezda in pobegnil. V neprestanem strahu pred zasledovanjem nasilne opi* ce se je potikal križem pragozda, dokler ni docela opešal, kakor ga je našla patrblja. Naalednji dan se je opica v zasledovanju ubeglega izvoljenca približala delavskemu taborišču in so jo ustrelili, i V ostalem je doslej znanih več primorov po*<»bne »IliklonjfnoMti med opico in človekom. Misel o poizkusnem križanju je leta 1918 «prožil Kpski profesor Rohleder, a tudi znanstvenik Ivsnov se baje t njo bavi že celih 10 let. Problem ni aamo znanstven, temveč —kakor se je dunsjski profesor Feldegg upal zatrditi na nedav-nem predavanju—tudi etičen. Resnega znanstvenika, ki hoče prov4*H svojevrstni * eksperiment, vodi izključno atremljenje po dognanju resnice. Njemu ne zadostuje dokaz s preiskavo krvi, ker po tem dokazu ni sorodstvo med člSvekom in opico nič bližje kakor med volkom fn med konjem in oslom. Spoznati torej h&e rezultat kri- ta ve prizadete, zato je bila tudi cena visoka. V naši okolici so ga prekupčevalci plačevali 60 funtov po $2.60. Drugih pridelkov je bilo tudi manj, ker je bilo preobilo dežja in hladne noči. Mnogo se je že pisalo, da farmarji in industrijski delavci so enako izkoriščani. Kot nad 30-letni premogar in sicer v petih državah, sem se naselil pred 6. leti na kmetih. Smelo rečem, da farmar je najbolj izkoriščan pod današnjim sistemom. Kolikor ti naložb davka, ga moraš plačati, če so' pridelki dobri ali slabi, ni popusta. Z delom je obložen ed pete do glave. Delati mdhi od ranega jutra do potnega večerat pa še če nima dovolj svoje delavne močf, najemnikom ne mo-ne plačevati, ko mu denarja primanjkuje. Primoran je popravljati poslopje in k temu š* poljedelsko orodje. Natančrieml ni mogoče popisati. Sedaj ptt*premici, dragi čitatelj, kdo j«-na slabšem. Resnica je, da Vsako leto^apusti več farmarjev svoje kmetije, kakor pa premogar jev rove. farmar mora'dosti riski-rati in biti potrpežljiv, pa ne ob« upati. To je moja skušnja Sedaj sem pa pričel, to je že dVe leti, s kokošjerejo. Tudi to ni* brez truda, preden si'moreš ufeditrf primerne prostore in tako, če i-maš do tisoč kokoši, se kohčno izplača električna luč, tako imam jaz in sem jako zadovoljen. To je ravno sedaj, ko so kfeatki dnevi in cena jajc visoka. Enako bi bilo priporočljivo za onega, ki se zanima za stvar, da bo Imel uspeh. Pozdravljam Čitatelje Prosve-te In voščim srečno novo leto. — XL SloYWSki Nffoftu tím w i W* IT. JMU* 1S0T v étUyi Illinois I Letošnji mraz v Evropi. — Napovedi in domneve; da bo letošnja zima izredno ostra, naravnost strupeno mrzla, se že hspdlnjujej». Sirom '' Evrope Je zadnje dni zavladal tako občuten mraz, kakor ga ne pomirijo ljudje že mnogo let. Velik »raz se je začel z gosto meglo v Londona. Ta megla je bila v petek 4. decembra tako gosta, da so morali delati ljudje ob belem dnevu pri luči. V središču 'Loa-dOna so vozile kočije in avtomobili le po 9 km nc uro. Gorele so vse čestne svetilke, toda IdJUb temu nI bilo'mogoče preprečiti nesreč, ki so v takem stanjme-izogtbne. Edina točka, na kateri se je dalO prečiWt! številke z žepne U-re," je W1 Picadllly-drkus, Kjer je bil prostor razsvetljen od ne-štetih žarometov. Megla je vpil-vrta tako deprimirajoče, da je popolnoma hglnilo tisto prijetno razpoloženje, ki sicer ob običaj nI' meKH vlada v londOrtskih kavanitfh Iti restavraciji. 4 > Radi' toegle'si je v Londonu ponesrečilo predvsem 18 Avtomobilov, ki šd trči» deloma «ug v drugega, deloma "v ctocmtne svetfllte fn druge naprave. Lsdy G rad stone, snaha slavnega vodi telitliberalne stranke, je bile pri eni takfh nezgod težko poškodovana. Vlaki no vozili znirtnimi Zamudami." Istočasno to na Angleškem megla, se je pojavil na Nfcm-Nketei velik hlad. V Biriinu je padel toplomer na IT stopinj pod ničlo; i vzhodni Prositi celo na 1« stopinj. Povaod pa je Mlo jasno vreme, samo V gorah je snežilo. Vode so zamrznile. Pro-tH0t na rekf Labi Je od Hambnr ga dalje ustavljen. Dne »n 6 decembra ae Je mraz Še stopnjeval. Temperatura Je padla od 10 stopinj na 17 in v Monako-vem celo do 27 stopinj pod ničlo, a v Berlinu Še nItj*. Tu Je namreč ¥ soboto zdrknilo Živo'4tf-bro kar na 3& stopinj pod n4dk> in to je zaenkrat rekord leto-šnjega mraza v Nemčiji.'** ' ' V nem&em Harzu so MU zad žanja in želi, naj se javnost n*'nje dni veliki snržni zaneti Med zgraža, ako znanost tokrat tirja ! krajema TorOisus in "objekt^ ta eksperiment iz flo- berg obležali na mest« mrtvi, It pa je otettti. v , T Vesti o izrednem mrazu prihajajo tudi is Češkoslovaške, is Bvios Ur poaebno is akaadinav^ akih držav. V Pragi so imeli prešlo soboto 1« stopinj pod ničlo; so pa tudi kraji, v katerih je pa-del termometer na 80 stopinj pod aiAa. Promet se vrti doslej brez ovire. V Ôvici, zlasti v gorovju Jura, je padla temperatura aelo nizko. V Chaux de fonda je kazal termometer 16 stopinj* v La Brevéeru pa oelo 36 stopinj Celalja pod ničlp. - / Na Švedskem pritisks strašen mraz. Povprečna temperatura anaša dosedaj 83 stopinj pod ničlo. Za skandinavake dežele je to dejstvo posebno tsško. Bati se je, da bo promet a ladjami popolnoma ukinjen, kajti v takih razmerah ae vsaka ladja na odprtem morju izpostavlja nevar-nos ti, da zamrsne v ledu. Norveška pristanišča so izdala tozadevno že natančne predpiae. »vedske paroplovne družbe so Že postavile v službo lomtloe ledu, kajti v Severnem morju j*4ede» na skorja Še sedaj debel« 8—10 cm. Nekatere družbe so še defi-nitivno resignirale na plovbo letos pozimi, druge pa vadršujejo promet s največjim naporom in s težkimi žrtvami. Ce pejde tik ko dalje, bodo sigurno vse ladje morale ostati v domaČih pristaniščih. Po meteoroloških prog-nozah se bo mrzlo vreme drtalo Uelj časa in vobóe ni kmalu pričakovati isprememb na boljša. Letošnji mrM m Je temeljito lotil posla in postaja nefgproaen.' Obisk pri dr. Voronovu. 2ur-nalist Arved* Arenstam pripoveduje v dunajskem "Jourttalu"': "Zadnjič sem bil na diplomatskem dejeuneru predstavljen doktorju Voronovu. Njegovo ime je pač znano vaemu svetu; saj ga splošno nazivajo "pomlajeval-nega doktorja4' ter ga eitirajo obenem a slovitim danajskim profesorjem 8teinachom. V Pa-rirti je ime Voronov Še legendarno. Njegova teorija služi za popevke v montmartrskih kabaretih, meni pa že dve leti brni v ušesih verz iz pesmi« ki Jo je spesnil umrli poet Aristide Bry ant: "Va te mettre upe glande par le docteur Voronoff (Pbjdl k doktorju Voronovu, da ti vstavi novo žleeo!)!' Nisem s* sicer ravnal po tam nasvetu, kar same hvala Bogu pomiajenje še ni aktualno, valle trnu pa sem b| veselo presenečen, da ae mi je nudila prilika, pogovarjati se s dr. Voronovom o zanimivostih iz njegovega poklica Interesantna je že sunanjost tega Icrednega možat visokorasel je, širokopleč in eleganten Simpatičen jI njegov obras s finimi, temnimi potezami, Cenil M ga na 00 let, možno pa je, da je svojO metodo uporabil tudi na sebi In je torej v resnici starejši To je seveda uradna tajnost ¡ Voronov Je resen, «koraj ma-jestetičen. Prijetno ga je poslušat», kadar govori* njegove besede so šaljive, sarkastilne m skademtčne obenem. Francoščino obvlada perfektno ; vendar ga spoznaš po akcentu, da je Ros. V gumbniri ima zataknjen trak Častne legije. Največji mo-gotd na zemlji «I štejejo v čast. da ga smejo nazivati svojim prijateljem. "Bil sem zadnjič pri Alfonzu XIII. in pri belgijskem kralju. Oba «ta mi obljubila SVojo podporo. Bosi si s ml boeta opiee." Na prošnjo nekaterih is druž-be pripoveduje Voronov o svoji praksi. Njegovo pripovedovanje vzbuja začudenje. Človek bi ga poslušal do večera, tako zanimivo zna razlagati strmečim laji-kom o pomlajevalni teoriji. "Da, gospoda moja. človek ima prav lee, da živi 140 let na tej zemlji. To jo normalna starost človeka. Čemu se «mejite r Mo-je besede so rasno mišljene. !z-oebtto se svoji* predsodkov in satane vam dejstvo, ftl ga Ml Vrni GLAVNI STAR SSS7-SS SO. LAWWOALE AVE, CHICAGO, ILLINOIS Iz v rte vain i odbor: UPBAVR1 ODStK: Fr«Ms4k VImmI falaksei Msr^sešalk Aa4r.w vidrtcl», R. g. D. T, Bo« IM. Hrtrf—n Pa.; «L ialaik MaMkeir Tarkj Uialk WlnlAkHr* «Mdka Blaa N.y.k; »L Maf«lmk^Joka Vugrkh; eredalk glaaila J»U Ismtalk. POROTNI OINMULi Mavtla telaaalkar, pivdMaalk. Rdi tU, Rarbariea, Oklo) Fimm* A. TWmém, Saw R. M4e«way Ase. i hkas«. lU.t 4»ka ILvlšsMail«. »111 alaHsaAva. W«at Park. Qkkm Nary Uferfck, MU 8. Mdfevaj Ave« CM« MIT-IS B. UVRisls Ave» Raa. h. West Nevtea. Pa. Jaka Tar¿elL Bas IS, Rtrakaa«. Pa. * " Ji BOLNltol OSRBONJB OKROŽJE: Blas Kavak. " T 'C^lsaie. IB. »■ ♦ VEBODNO OKROŽJRt Ja«ab AaMU. Baa B ............< Jaesph lesRs. MNK S. ^^^^^^^^^^^^^^ ^HMMkt^flBMÉStb ut . vi. ftoaal Klan, Baz Sil, Ckiakalm. MUuu la SSV. saa. Jefe» Oslak Bes 144. Beak Striata. Wte. Nadzorni odbor: Paal Rarver. s»šaišaBi SMS flaw Lawaéals Ave« ORkaae, IIU Rkkard J. lam talk, ||ll 8. MlUarš Avr.j Fraak ZaJ«. Ill» W. Hik St., Ckleasa, 111. tdruütvwü odbor: 4 fraak Alsš. SIS4 Sa. Oraotadl Ave» < Ml ftU Ckicas». HUB Jaha OUR. S4SI Be. CklcaJflP^I VRHOVNI ID RAVNIK: Dr. V. I. Earn, SSSS Bfc Clair Ave^ CMaete, HLi Cliftaa Park Ave« s alsvahsl odboralki. U delale v stavaaai ■adalštve S. N. P. U SMT4I Ba. Uwalale Ave« CBIaage, Ok VSB EADEVB BOLNllKB PODPOBB R« NARLOVB: šiva B. N. P. Iw SMIMM Be. liSwaásAs Avsm CMasce» III. » RBNARNR POilUATVB W STVARI, RI sa llšalsjI Imjevatoaea acéra la |«Ésa aakša aa aallevei Talalštve R. N. P. U SUMS le. Ugašala A va« CMaeseï IIU VRB 1ADBVB V KVBBX S BLÁOAJNllKIMI POBU sa MBN« aa »vi BUgeJnUjtva S. 1t. P. !.. SMT-SS Be. Ufmisls Ave« CMaage, 1% v al* lania valaaaa adhere aa i isas adksra. Haw aaalav Is M aai sašlllajo aa aaalavi Mailla ___ITS, Barkartea, Ofcle. SSST-SI Be, Lavadals Avs« CWssgs, IB. - « * \ ■ ■ ........... * ■ m» brani ssalevl nussialltva V»eSrnMhs fli l'«ul Rrrsar|a, ne smem imenovati, brani mi slušhena tajnoat. Med njimi je bil slovit dramatik, • ki je trpel na starostni oslabelosti in ni mo. gel dovršiti tretjega dejsnja svo-je drama. Prva dva akla Je do-končal še poprej, a tretjim pa mu iti šlo ved* moSganl, prazni vaakega domisluksi ae mu nino hoteli ve« pokoriti. Zatekel ae je k meni. Operiral sem ga. Go-apoda; danes je tretji akt dokončan. Pojdite v gledališče In ob. Čodovali UoaUi dramo ... Imel sem dalje nekega kmeta, starega 72 let. Pod teto napornega šivljenja je docela obnemogel. Niti hoditi ni mogel več in ubil je oak), kako mu je ime. Danes je adrsv in vesel življenje, obdeluje sam svojo silo. Hodi vsak dan najmanj 12 kilometrov in se peča s stvarmi, na katsre poprej niti mislil ni. Naša naj. vešja zaveznica, gospods moja, je opica. Qoa je kulturni faktor prvega reda in za naa najdragocenejša šival, brez katere bi pomlajeval na teorija bila zgolj pu-hla fraza. Priakrblte ml opic, in pomladim vsa vse po vrati, In «I-veli boete gotovo 140 let. Je vous assure , . Diplomatje. novinarji, pisatelji in poslanci ae poaUvlJaJo od čudodelnega doktorja, ki prs-tvarja statve v mladenlčs in podaljšuje šloveško šivljenje. Htl-skajo mu obe roki In se kar ne morsjo ločiti od nJega. In ti, dragi čitatelj. va ts mettre une kIhikIm par le doeteur Voronoff, toda ne na mojo odgovornoet."n Blovenoa. Potrošilo se je res precej denarja v dotične svrhs, pa ni uspeha, radi česar obšaluje-mo. Saj tudi tam priznavajo, da je bilo med narodom preveč gorečnosti aa ohranitev itaraga zatiralskega načina. Oatali denar naj pri takih raa-merah ostane tu v avrho Prole-Urševe tiakarne. To bo delavstvu najbolj plodonosno. Ml smo tu še ravnotollko prakse potrebni kakor v Sloveniji. Nekateri svetujejo, da bi s tem denarjem invalid« podpirali. Ne strinjam se. Zbirali smo v isobralevalnl namen. Ce se delavci res ns bomo kaj vsč zavedali in praktlci-rall zmerom kot reveš, da mora revete podpirati, - kapitallatom pa proflte grabiti, bodo še tolkli po naa, . Ci ta tel Jem še priporočam, kar je špekulantom najmanj po volji. da podpiramo naše raa delav-ake liste, kolikor nam je mogoče, ker samo v njih dobimo tisto vodilno silo, s katero bo nam mogoče obračunati s krivičneii. — Marko Tekava. redni konvenciji, storimo na de- vetL ' / Pojavljajo se nakakl šovinistični nevedntfši, sli kako M te ljudi nad vali. <)n I pilejo, da bi se umoril duh nspredno mislečih Stanov. Prihsjsjo s Utm, nsj se črU vsako pol^ično izobraše-valno gibanj« Iz R. N. P. J. Takim gospodom, ki jih je še precej v današnjem aiatemu, svetujem. naj pogledajo v Rusije, kako tam dalavaka vlada p0m#-ta a kapucInarjI. tar do^im^ jih k naši jednotl, potem bomo lah-ko še k z poved i hodili k njimi Ampak ne verjamem, da bi član-.t vo -pri fl. N. P. i. krenilo na ra-kovo pot. Ko ae taki» vrti čaa in k nam prihajajo zopet na r«šeto atare razmera, je tudi tu razprava glede nabranega denarja za r«pu-MI kan. ko zdutenje. Ce pravilno ZnBm«n)« (Not. 81-1925) pomeni« zay praski vaeučiliški profesor uj mitske jeeike in raziskov* klinopisa. 2e doslej je v vr« •ornitologov užival velik slo« saj je on razbral klinasto pi« Hetitov. Z napetim zanimanj, ee sedaj pričakujejo nje* nadaljna poročila. / ^ ■ 111 ,..... »KM PK1KBDITOV SLOVI I OEOAKttACO V CH1CAI Druitvo "Franciaco Ferrar" it 8. N. P. J. v »oboto 9. Jamurit mUcs t dvorani 8. N. P.TT 1 Za vlataj» kralja Ludovika je iivel v Franciji ubog glumač, Barnabe po imenu. Doma je bil iz Compiegna. Hodil je od mesta do mesta in razkazoval čuda moči in spretnosti. t Ob semaajih dneh je razgrnil na ljudskem trgu staro oguljeno preprogo, privabil otroke in zijala s šalami, ki se Jih je bil naučil pri nekem starem mamiču in pri katerih ni nikdar ničesar Uinomsnil nato pa je začel s kretnjami, ki niso bile naravne in na svojsm nosu spravil v ravnotežje koeitren krožnik. Množica ga je v začetku gledala brez zanimanja. Toda kadar je stal na rokah z glavo navzdol in metal v srak i« zopet lovil z nogami Aeet medenih krogel svetlikajoč» v soln-en ali kadar se je tako ukrivil, da se je s tilnikom dotikal tal, da je bilo njegovo telo podobno kolesu in ee je v tem položaju Igral z dvanajstimi noži, tedaj je ffil gledalci vstalo začudeno mrmranje i» denar Je ker de-ževal na njegovo preprogo. Vendar pa je Barnabe eom-piegnski težke živel kakor večina onih, Id Mve od svojih zmoi-noeti. Služil si je kruh v potu svojec ga obraza in je prenašal vež kot svoj delež bede, katero moramo trpeti vsled greha naloga očeta Tudi* ni mogel delati toliko, kolikor bi bil rad. Da pokale svoje lepe spretnosti, mu je bik> treb* Splnčne gorkote in dnevne svetlobe kakor dreveeom, da morijo pognati evet in obroditi sad. Pogimi ni bil nič vsč kot drevo oropano svojega listja, ki je kakor Hurtvo. In kakor črviček, o katerem govori Marie de France, je trpel v neprijetnem let-nem času mras in lakoto. Toda, ker je bil preprostega srca, je potrpežljivo prenatal to slo. ♦ ( rodni dvorani rani 8KPJ. 81oTMuld dom, «ter. M 8. H. P. J Vajfliia t soboto. 2S. Jan., t dvoc, 1--w Maiinilnl A^^iL^ŠT ' januarja ▼ naročim evoram, DroKvo Nada, »Ur. 101 8NPJ. ^TpSOliCfl^ v (oboto iafaraarja, v dvorani ŽENITVENA PONUDBA. Fant, star 47 let, ee želim fl znaniti s Slovenko, dekletom i vdovo, v starosti 35 do 45 let svrho ženit ve. če katero ve« in resno misli, naj priloži svp sliko in pile naj na našlo "Promogar", 2807 S. Lawndi ave., Chicago, 111.—(Adv.) PROfiNJAt Obračam ae do rojakov s pro njo, ako je kateremu poznan i jak Math Ambrožič, doma is P* hovega Gradca pri Vrhniki, * lim vedeti, ako je bil v star« kraju oženj en in če še živi nj gova soproga ali je morda loči od nje. Kdor mi sporoči vsa n^immmdk (jfli nrivoili Olsčati I njegov trud, ker to je zami ipj elal vam na pot, da va* po» j žen pot zvstfčanja/v nfli* ^šumZltm?6 "kttfrSr ji bil 0rejefp eo verniki poMono goreči častili prsMaženo Devico i in vsakdo jI je poeročal vee «vo-je vednosti in spretnost ketle-re mu je podelil Beg. > ' /v 1 Prtjor je sestavljal k^ tt so po ehoUstIčnih pravOA Razpravljale o čedaoetlh bd|je «Katere. Brat Mavridj je s vaWo roko prepisovel te razprav*na» pergamentne listé. Brat ÂUtoj*n-| dar je pg allkal tja odlične'tolni-iflfljflfÊ^^ÊË^ MBÎW^^ Jiî loofc^^ioo nebes sedečo lia Salomoilovten prestolu; ob njenih nogžh so ždeM Itirje levi, okoli njmuTow- rov svetega Duha: dar stflh^ božjetardar pabožnoeti, dajr£ia-nosti, dar močl, dar dobrega uro-ta, dar blstrosti In dal1 modfcoeti. Za družiee je imela Mt tfatola-sih devic: ponižnost, razuttmoet, samot nos t. epoštljlvoet, devi* žkoet in ubogljivost, i b Ob njenih nogah «ta Jt^all Ko je nekega večera pf (Ježevcem dnevi#opal, žalosten In >0-trt, s kroglami in zavitimi r svojo staro preprogo, je videl na cesti meniha, ki je Imel Isto pot Bpoltljiv» ga je poadrerfl. Ker sta korakala enako hiftr* sta b- "Tovariš," je ¿rekei menih, "kako to, da ste obloženi čisto v zeleno? Ni 11 to morda «a pred-stavljanje norca t kakem mlete- rijur "Nikakor ne, častiti oče," je odgovoril Barnabe. Tale, kakršnega me vidite, se iéenujem Barnabe in sem po svojem po-klicu glumač. Nal stah bi bil naj-lepži na svstu, 4« ne bi bilo treba vsak danjeeti." "Prijatelj Barnabe," je po-vsel menih, "parite na svojo jade. Ni lepžega stanu hot je me-nitki. V njem pojemo elavo Bo- Sil, Mariji in svetnikom in živ-•nji vernikov je rožna pesem Oépodu." ^Barnabe je odgovorili niti o neenakosti vanje. Končno me je poetreiljlvi kozel (Prebivalci samostana se dele v dve kategoriji: kl*-rt—duhovne in učenje ter koala. Stednjf ne običajno ljudje z mak» ali nič izobrazb*: Id opravljajo ročna dela. Imenujejo jih tndl Mke, dočim posvečene menilii imenujejo po latinsko "fratrO, a katerim sem p*ebil dolgo Bm r zakristiji, naoMfl z MM da pristop«*? «0h red. Po mnogih pogovorih sem se udal njegovemu vplivu. Dvakrat so ml okolžČine pomagale, da ae režim in ne vstopim, In okolOčin sem ee oprijel s ^ahkoto. Nazadnje pa jk bQ storjen poizkus sa moj vstop in proeej brezbrižno sem podpisal svoje ime kot očefeeb in sspirant sa satrostaneko življenje. Vasskozi ne in sledil ssm nasvetom etarejžih. Nobkne-ga določnega stremljenja takrat ni bilo v mojem življenju in prav gotovo nobenega notranjega "glasu, ki bi ml govoril" da om dofan pokoriti ee. S tem seveda ne miettm rtŠi da je bil stan, kateremu eem se podal kaka pvjei-Ijenoet. Ko sem pa bil enkrat sa zidovi samostana, sem že začel nekoliko meneče misliti, kolikor pač more reeno misliti deček petnallKih let. S tem samo opUujem način, kako ee je rodil duhovnitki "poklic." Skoro istočneno me je neki jeauit F. Anderdon, 8. roel v «oko od druge strani. Tako je bOo sklenjeno, da me požljejo v žkofljsko semeniUe, da žtudlram sa poevetnega mažnika. Zdi ee mi kak*r da eo bili v mojem mladenlžkem obnažanju opominjajoči simptomi žkandala v mojih posnejžfli ..« (WJi») ' Tak je daaalnji navadni naralčaj duhovnU-tva. 8o izjeme, smpek ljudje zrelejže staroeti dandanašnji redko vstopajo v samostan. Se-mirttjs se v začetku irorečnoaU kak rimaki "iz-preobrnjenec" zaleti v pulčavnilko česmsmost. Vžigih ee poda kak molki etarejžih let v ro-dovjiilki stan, da lažje doeeže malniltvo. Samostanski predpostavljeni so voljni pomagati; poetbno če dobe v taldh slučajih vslikodulno milolčino sa samostan, potisnejo plaheha pripravnika skosi škofovska izpraševanja, (ki niso tako stroga za menihe), in mu potem s dovolitvijo is Bhna omogočijo doetop do posvetnega mažnižtva. So kajpada slučaji, ki«r po-Simienik ros vzljubi ssmostanski ideal ter vstopi vanj, ampak šolo redko se njegova gorečnost ohrani po prvih letih preiskulaje. . Basen takih isrednih slučajev torej dobe samostani njih letno po ječanje is vrst dečkov pri Atirinajatih In petnajstih letih. Kako bresupno hitro M katoliško duhovnižtvo obubožalo na močeh, ako bi rimsko-katoližka cerkev prakti-cirala •prej«nani« po angličanekem običaju, da kandidat v svoji dosorolosti žele premisli glede pristopa, si lahko mislimo. Zgodnja mla-denlžka želja je ljuboeumno goreča, kajti katoliški starži so v največ slučajih Is preveč nagnjeni do tega, da svojsga sina posvete duhov-ntžtvu, In oorkvene oblasti so nesnsnsko .po-puetljlve pri pažnji, koliko j« apoeoben kandidat sa duhovakl stan. Posledice je, nameeto da bi deček dobil priliko pouka, kaj je pravzaprav življenje, prodno žrtvuje evoje najlepše darove, ga skrbno drž« proč od vsakega stika In pouka Življenja e •trahovanjem, da bo ob svoj pokMe. Le prepogosto nedopustno vplivajo nanj s pomočjo strogosti dečkovih sorodnikov, ker deček vstopi v semotan ali •emanižče samo zato, da je doseženo njih samoljuhlju In pohlepu po časti. In če deček nima poguma, da bi se vslic vsemu razočaranju in zaničevanju njegovih prijateljev vrnil, ho «kosi v« evoje živ-Ijenje pod črno suknjo noell goljufano in varano lastno sree. Kajti pomniti je treba, da prodno deček doeeže starost, ko začne žiroko misliti, je že vklenjen k življenju, kakoržno je opieaao v naslednjih poglavjih. V mojem slučaju nI bilo nikakaga družinake-ga pritiska, da ee posvetim duhomlltvu, ampak moj poklic je bil tipičen po smil banalno-e* ki ba opiaan s malo beoedami. .¥0ft o uspehi četkoslovsike ekspedicije je vzbudil« vs«k interes posebno v krogih eemito-logov, Id najdeninam pripisujejo epohalev pomen. Zgodovini Hetitov je; bila dosléj prflično ne- ni znal drog« moMtvo kot Zdravo Marijo. Zaničevali «a tmra vernika radi njegov|wnevednoe® \ ko pa j« umrl, jo pooalo iz njegovih ust ieat rož v čast teetfan črkam Marijinega imena in nj»* gova evetoet je bila očita.« Ob tej zgodbi je Barnabe zopet imel priliko občudovati dobroto firohležono Device; toda ni ga potolažil vzgM te sre6m «biM, kajti njegovo srce je bilo pokio gorečnosti in je hotel služiti v čast in slavo svoje Ooape, ki jo v nebesih. lokal je, ne da bi nalel. Ia-od dno do dne ja bil mraČnejši. Nekega jutra pa ee je «budil fee v«sel in otekel je v kapelo, k£r o« jo mudil več kot eno uro. po koeilu ee je zopet vrnil tja. In od tega trenutka poženi! je zahajal vsak dan v kapelo ob uri, ko je bila zapuUona; Vedno je tam oetajal velik del časa, v katerem eo ee drugi menihi poavo-čall prostim umetnoetim In ročnim eprotnoothn. Nič več nI bil žalosten ln nič več ni vzdihoval. To čudno obnažanje je vzbudilo pri menihih radovednoet. Spraševali eo ee med eeboj, ^nj ae brat Barnabe tako po« gostoma umika. Prijor, čigar dolžnost je, da mu ne ootano ničooar prikrite- aabeja v njegovi °sanMti. Ke ae je le-U nekega dne «opat ««pri v kanelo le Drišel orlicrr v nprematvu d vek «emoetenekih predstojnikov in je pp««ov«l «ko-si Igranje pri durih, kaj ee godi ^joetl.