URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE leto ih. 25. april 1958 ŠT. 8 • VSEBINA • OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 72. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto 1958. 73. Odlok o proračunu okraja Celje za leto 1958. 72. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Celje za leto 1958. 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Celje za leto •958. ki sc glasi: Družbeni plan okraja celje za leto 1959 PRVI DEL I. poglavje SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957. I. V letu 1957 je bil v vseh gospodarskih dejavnosti dosežen velik porast proizvodnje. Obseg industrijske proizvodnje je bil za 17% večj.i kot v letu 1956. V kmetijstvu se ocenjuje, da je proizvodnja za '2,6% višja, v ostalih gospodarskih panogah pa je Prav tako zabeležen znaten porast. Povečani fizični obseg proizvodnje v letu 1957 je Povzročil .porast narodnega dohodka za 12,9%. Da se je povečal obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1956, so omogočili predvsem zadovoljivi splošni pogoji gospodarjenja, ustrezna .pre-skrba s .pogonsko energijo, boljša preskrba s surovinami in ugoden položaj na trgu. Tako, na primer, Pri preskrbi pogonske energije rezultat ni bil samo absolutno povečanje energetskih virov v preteklih bdi h, temveč tudi uspešno vsklajcni viri termo- in hidroenergije. Ugoden položaj na tržišču pa je omogočil, da industrija v vsem letu ni prišla v težave pri realizaciji proizvodov. Vse to dokazuje, da so bili v našem gospodarstvu uresničeni takšni skladni pogoji, v večji meri ustrezajo zahtevam blagovnega gospodarstva. V analizi gibanja v gospodarstvu v primerjavi s Prejšnjimi leti je bilo ugotovljeno, da je na proiz-'odnjo i.n realizacijo celotnega plana odločilno vplivalo dinamično gibanje gospodarstva v prvem četrt-'etju. Zaposlenost se je povečala v družbenem sektorju za približno 1856 oseb. Od tega odpade na industrijo približno 1313 oseb zaradi znatno povečanega fizičnega obsega proizvodnje. V letu 1957 se je znatno povečala produktivnost. Samo v industriji je zrasla produktivnost za 10%. II. 1. Industrija: Industrijska proizvodnja je v letu 1957 za 17% večja, kot je bila v letu 1956. Družbeni plan za leto 1957 je računal z 9% porastom, porast pa znaša 8% več. Obseg proizvodnje je presežen pri vseh panogah industrije rarzen pri predelavi in proizvodnji nekovinskih rud in papirni industriji. Na .podlagi realizacije' 1957 v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1956 je stanje (fizični obseg je izračunan po principu podjetij) naslednje: Indeks 1952 1956 111 proizvodnja in razdelitev olckt. encrg. 214 112 proizvodnja in predelava premoga 124 114 črna metalurgija 118 115 barvna metalurgija 117 116 proizvodnja in predelava nekov. rud 97 117 kovinska industrija 114 120 kemična industrija 135 121 industrija gradbenega materiala 106 122 lesna industrija 100 123 papirna industrija 106 124 tekstilna industrija 110 125 usnjarska industrija 107 127 živilska industrija 125 128 grafična industrija _ 123 Skupaj: 117 Na porast proizvodnje, električne energije je vplivala TE Šoštanj. Pri TE Velenje je proizvodnja potekala nemoteno. Proizvodnja in predelava premoga se je v primerjavi z letom 1956 povečala za 24%. Rudnik Velenje je v letu 1957 dvignil proizvodnjo za 28%. Glavni vzroki povečanju so naslednji: .povečanje jamskega staleža od 1.363 na 1.467 delavcev, povečanje produktivnosti dela, stimulativno nagrajevanje po akordih, nagrajevanje tehničnega nadzornega osobja po premijskem pravilniku, redna dobava električne energije, redna dostava vagonov ter zmanjšanje .izostankov z dela. Pri ostalih rudnikih v celjskem okraju je višja proizvodnja zaradi rednega nedeljskega obratovanja ozi- roma razširitev jame, kar je vplivalo na večjo jamsko storitev. V Železarni Štore so na porast proizvodnje, ki sc je dvignila od leta 1956 napram letu 1957, vplivali naslednji momenti: v letu 1957 je elelttroplavž normalno obratoval, ker je razpolagal skozi vse leto z zadostno količino električne energije, nadalje je v martinarni uspelo v letu 1957 doseči dosedaj največjo letno proizvodnjo jekla. Temu je pripomoglo uporabljanje plavžnega plina, ki je bil martinarni na razpolago. Vzporedno z martinarno sc je v letu 1957 tudi valjarna borila z izdelovajem kvalitetnejših izdelkov. Pri proizvodnji sive litino je bilo v letu 1956 pomanjkanje naročil, medtem ko se je v letu 1957 dobava povečala za 1.301 tono napram I. 1956. Samotama je bila kljub zastarelosti in ozkemu grlu pri pečeh maksimalno izkoriščena. V barvni metalurgiji se je proizvodnja dvignila za 17%. Proizvodnja se je prilagodila potrebi trga, ki je zahteval v letu 1957 boljšo kvaliteto predvsem v pločevini in finem cinku za industrijske potrebe. Izvozna politika si prizadeva, da bi povečala prodajo pločevine v tujino in zmanjšala prodajo nepredelanega cinka. Izvoz je glavni vzrok povečanja proizvodnje v lotu 1957. Proizvodnja in predelava nekovinskih rud je v primerjavi z letom 1956 padla za 3%. Padec je zabeležen predvsem v Keramični industriji, Liboje. V Steklarni Rog. Slatina je zabeležen padec proizvodnje za 5% napram letu 1956, vendar je to opravičljivo, kor je podjetje pričelo izdelovati finejše vrste proizvodov in vzporedno s tein zaostrilo kontrolo nad kvaliteto. Čeprav se izkazuje fizični obseg zaradi 'tega manjši, je na drugi strani zaradi boljše kvalitete finančni efekt boljši. Kovinska industrija se je v primerjavi z letom 1956 dvignila za 14%. Porast proizvodnje v omenjeni stroki se predvsem opaža v Tovarni emajlirane posode Celje, ki je v glavnem povečala proizvodnjo zaradi zadostnih zalog v surovinah. Tudi povečana proizvodnja ni mogla zadostiti potrebe trga. Na višjo proizvodnjo v kovinski stroki je vplivala tudi boljša organizacija dela, večja izurjenost kadra, boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet. V kemični industriji se je proizvodnja povečala za 35% napram letu 1956. Povečana proizvodnja pri Tovarni organskih barvil Celje je rezultat povečanja v asortimentu izdelkov in velikega povpraševanja na tržišču. V preteklih letih je bil odjemalec samo tekstilna industrija, medtem ko sta v letu 1957 tudi usnjarska in papirna industrija nabavljali proizvode te tovarne. No ugodno prodajo je vplivala tudi boljša kvaliteta izdelkov, redna nabava surovin ter boljše izkoriščanje kapacitet. Na zvišanje proizvodnje v Etolu Celje so vplivala precejšnja naročila za esence in arome. Slaba sadna letina je povzročila zvišanje proizvodnje umetnih alkoholnih pijač. V splošnem pa je v letu 1957 uspelo nabaviti cenejše surovine iz inozemstva, kar je vsestransko vplivalo na višjo proizvodnjo. V ostalih podjetjih kemične stroke je na proizvodnjo vplival trg, boljše izkoriščanje strojnega parka in organizacija dela. V industriji gradbenega materiala se je dvignil fizični obseg za 6%, ker so se povečali sušilni prostori. Lesna industrija beleži isto proizvodnjo kot v preteklem letu. Proizvodnja v tekstilni industriji se je dvignila za 10%. Vzroki povečanja so v pravočasni nabavi surovin in sredstev za proizvodnjo ter zboljšanje kvalitete proizvodov. Težave so bile z dobavo barv in kemikalij. Na dvig proizvodnje je vplivalo tudi veliko povpraševanje po bombažnih tkaninah na domačem kakor tudi na zunanjem trgu. Z ustanovitvijo novega obrata Tovarne perila Celje v Šoštanju se je znatno zvišala proizvodnja konfekcije. Usnjarska industrija je povečala proizvodnjo za 7%. Tak obseg proizvodnje so omogočile zadostne količine domačih in uvoženih surovin. Povečala se je tudi proizvodnja umetnega usnja. Proizvodnja živilske industrije se je dvignila za 25%. Pivovarna Laško je z ustvarjenimi zalogami piva v nesezonskih mesecih lahko zadostila tržnim potrebam. Mlinsko podjetje Celje je v letu 1957 imelo velike finančne težave glede na konkurenco vojvodinskih podjetij, kljub temu pa je proizvodnja porastla-V živilski industriji je bila proizvodnja presežena za • Pri grafični industriji se je proizvodnja dvignila za 23%. Na povečanje fizičnega obsega proizvodnje v industriji je vplivalo poleg že omenjenih činiteljev tudi povečanje povprečnega števila zaposlenih za 7,04%. S takim .povečanjem števila zaposlenih znašajo indeksi na osnovi 100 za leto 1956 v letu 1957: — število delovnih ur opravljenih po času 108,98 — število delovnih ur opravljenih po učinku 107.63 — število nadur 161,40 — skupno število vseh opravljenih ur 108,30 Od skupnega števila opravljenih ur je bilo 49,28% ur opravljenih po delovnem učinku. Od vseli opravljenih ur je bilo opravljenih 3,71% ur izven rednega delovnega časa v nadurnem delu. Fond je bil izkoriščen 8,75%. Zaradi bolezni, vojaških in državljanskih dolžnosti je bilo izgubljeno 7,42% od možnega fonda časa ali povprečno 23 delovnih dni na enega zaposlenega. V primerjavi z letom 1956 je bil delovni čas bolje izkoriščen za 1,13%, po učinku pa je opravil povprečno zaposleni za 0,46% več dela. Povprečno preseganje norm je znašalo v lotu 1956 108,3%, v letu 1957 pa 116,2% ali 7,9% več. Povečanje ravni v tarifnih postavkah in izplačilih napram letu 1956 je bilo naslednje: 1956 1957 indeks Povprečna tarifna postavka za eno delovno uro 49,65 din 53,54 din 107,33 Povprečno izplačilo za eno uro pri upoštevanju nadomestila za drž. praznike in letni dopust 52,99 din 61,76din 116,55 Indeks 106,70 117,25 Vsota plač izplačanih po tarifnem pravilniku brez sredstev za plače iz dobička se je napram letu 1956 povečala za 26,29%. poljecl hmelj 2. Kmetijstvo: V letu 1957 je kmetijska proizvodnja glede na leto 1957 1956 116.3 116,5 116.4 50.3 103,8 1956 po posameznih panogah naslednja: poljedelstvo brez hmelja poljedelstvo skupaj sadjarstvo živinoreja kmetijstvo skupaj 112,8 Planirani fizični obseg kmetijske proizvodnje jc bil presežen za 4,5%. Na povečanje kmetijske .proiZ" vod nje je v splošnem v majhni meri vplivalo vreme, ki je bilo sicer ugodno zn poljedelske kulture, medtem ko je pozeba v maju povzročila ogromno škodo v sadjarstvu in doloma v vinogradništvu. V glavnem jc povečanje 'kmetijske proizvodnje v letu 1957 rezultat prizadevanj za modernizacijo kmetijstva. Vrsta ukrepov, ki so bili storjeni za stimulacijo kmetijstva-večje investicije, krepitev zadružništva in uvajanj0 kooperacije med zadrugo in individualnimi kmetm valei. modernizacija kmetijskih gospodarstev in večj1 krediti za nabavni reprodukcijskega materiala faktorji, ki so največ pripomogli k povečanju proizvodnje v kmetijstvu. Izboljšana kmetijska služba je Prav tako prispevala svoj delež k napredku kmetijstva. Vsi agrotehnični ukrepi so prišli do popolnega učinka. Obdelovanje se je izboljšalo s povečanim številom traktorjev, obenem pa so bila poljska dela Pravočasno izvršena. Uporaba selekcioniranega semena se je povečala. Na razpolago je bila večja množina semena hibridne koruze, italijanske pšenice in semenskega krompirja. Naš obrat »Seme« je dobival kmetovalcem v letu 1957 naslednjo semensko žito: 1.171 q pšenice 313 q ječmena 50 q rži 1.543 q semenskega žita Izredno je porasla v letu 1957 potrošnja sredstev *n zaščito rastlin. Potrošnja umetnih gnojil se je na-pram letu 1956 več kot podvojila. Plan porabe umetnih gnojil, ki je znašal 12.0001, je bil presežen za 500 t. Za borbo proti koloradskemu hrošču se je porabilo 280 q škropil in 520 q prašil. Hektarski pridelki so bili v lotu 1957 znatno višji in so po kulturah naslednji: 1956 1957 q na hektar Pšenica Koruza Krompir Krmska pesa Črna detelja Lucerna Travnišlko seno 13,8 15,5 17,3 20,2 101,2 163,1 189,1 275,8 48,5 48,2 51.0 51,8 28.1 28,1 V glavnem so se povišali vsi hektarski pridelki razen krme, kar je povzročil spomladanski mraz, ki je občutno zmanjšal pridelek pri prvi košnji detelje in travniškega sena. Zaradi izpadku pri pridelku krme tudi uspeli v živinoreji ni takšen, kot bi moral hiti. Večjih sprememb kmetijskih površin v zadnjih lotih ni bilo in jih tudi ni pričakovati. Struktura posameznih skupin posevkov je ustaljena in sicer: 1955 1956 1957 v odstotkih njive skupaj 100 100 100 od tega: žita 52,3 54,1 53,4 ind. rastline 5,9 6,3 6,9 vrtnine 19,4 19,6 19,9 krmske rastline 19,8 18,1 17,9 nasadi neobd. 2,6 1,9 1,9 Znatne spremembe so nastale pri i aovršinah pše- niče in koruze. Te spremembe so bile d olocene v pla- Iiu 1957. Površina pšenice se je povečala od G,108 ha no 6,438 ha in površina koruze zmanjšala od 5,194 ha na 4,932 ha. Poudariti se mora, da se površine hmelja ■sirijo in so se gibale v zadnjih letih takole: 1952 1953 1954 1955 1956 1957 ha 1531 1603 1551 1681 1878 2024 % 100 100,6 101,3 109,8 122,7 132,2 Pridelovalci hmelja so v kooperaciji z zadrugo v letu 1957 dosegli zelo dober uspeh. Pridelek se je kvantitativno povečal in kvalitativno izboljšal. Nabrani letu 1952 se giblje pridelek po vrstah luko, kot Prikazuje naslednja tabela: .. 1952 1953 1954 1955 1956 1957 L Vrsta 100 27,1 82,5 141,2 142,9 259,7 {L vrsta 100 107,1 150,2 125,5 206,4 194,8 11. vrsta 100 771,3 350,0 247,5 103,8 46,3 'V. vrsta 100 1215,4 750,8 1823,1 330,8 223,1 Skupaj 100 144,2 152,8 156,9 184,0 201,6 Kvaliteta pridelka v posameznih letih pa kaže spodaj odstotni odnos: 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1. vrsta 26,1 4,9 14,1 23,5 20,2 33,6 II. vrsta 65,9 48,9 64,7 52,6 73,9 63,6 III. vrsta 6,9 36,8 15,8 10,9 3,9 1,6 IV. vrsta 1,1 9,4 5,4 13,0 2,0 1,2 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 V letu 1957 se je z novogradnjami povečala površina sušilnic takole: Pri KZ za 1280 m2 Pri KG za 272 m2 Pri privatnikih za 80 m2 Skiupna povečana sušilna površina je 1632 m2, kar je znatno vplivalo na boljšo kakovost hmelja. Živinoreja. Pri številu živine je v letu 1957 zabeležen padec goveje živine in porast števila svinj. Vzrok za padec goveje živine je v slabem pridelku krme in v ugodnih cenah goveje živine predvsem telet, ki so povzročale prevelik zakol. V tem letu je bilo oddanih v zakol 5500 krav, 1700 telic in 1800 telet. Povprečna molznost sc ocenjuje na kravo s 15001, pri kravah, ki so pod kontrolo pa je bila dosežena povprečna molznost 2500 1. Produkcija mleka se je povečala za 3 milijone litrov. Po oceni jc znašal prirast živine le 3%. Preskrba s plemensko živino je bila uspešna. Nabavljenih je bilo v letu 1957 70 glav plemenskih merjascev, 80 glav svinjk in 50 glav plemenskih bikov. Število bikov v okraju pada, ker se umetno osemenjevanje vedno bolj uveljavlja. Plan za leto 1957 je računal, da bo osemenjeno 13.000 krav in telic, osemenjenih pa jc bilo 14.870 glav, kar predstavlja 47% vseh živali, sposobnih za osemenjevanje. Valilnici v Ločah in Mozirju sta razdelili med kokošjercjce 50.000 enodnevnih piščancev. V preteklem letu se je v inozemstvo izvozilo 400 glav govedi in 3,216.000 jajc. V druge republike in okraje je bilo izvoženih 2.076 glav, uvoženih pa 1.400 glav govedi in 500.000 kg mesnih izdelkov. Velik uspeli je bil dosežen na področju zdravljenja živine in zatiranja kužnih bolezni. Zaradi goveje tuberkuloze je bilo pregledanih v letu 1957 20.000 goved. Tuberkulozno živino je uspelo zelo omejiti, saj je bilo v letu 1953 v okraju še 2,84% tuberkulozne živine, v letu 1957 pa še samo 0,6%. Kokoši, katerih jajca so bila oddana v valilnici, so bile pregledane zaradi kokošjega tifusa. Od 10.591 pregledanih kokoši je bilo le 93 okuženih. Borba proti ogrčavosti, ki je posebno razširjena v Zg. Savinjski dolini in v hribovitih predelih občine Šoštanj, je zavzela velik obseg, saj je bilo izločenih iz kože 18,785 ličink. Zaradi metljavosti jc bilo pregledano blato 8.000 živali in je bilo ugotovljeno, da je v našem okraju mctljave 70—80% živine. Zn zatiranje te bolezni se je ustanovil okrajni štab, pri občinah pa občinski štabi. Njihova naloga v letu 1958 bo borba proti metljavosti. V letu 1957 je bilo bolnih oziroma zdravljenih: konj 2.373 govedi 6.000 ovac 54 svinj 5.423 kokoši 407 V letu 1957 je bil pridelek sadjarstva občutno zmanjšan, zaradi spomladanske pozebe. Asanacija sadovnjakov se jc nadaljevala. Od približno 984.000 dreves je bilo v letu 1957 posekanih 34.000 ali 3,4%, očiščenih pa 801.000 ali 81%. Zatiralni ukrepi v sadjarstvu so bili v letu 1957 izvedeni v doslej največjem obsegu, saj je bilo porabljenih 136.000 kg škropil ali 0,20 kg na drevo. Ameriški kapar se ne širi, uspelo je zmanjšati število okuženih dreves. Proizvodnja v vinogradništvu v letu 1957 ni nazadovala in (udi kvaliteta pridelka je dobra. Zaščitni ukrepi (škropljenje proti peronospori) so bili v redu izvršeni. Izdelani so načrti za gradnjo velike zbirne kleti s kapaciteto 120 vagonov v Virštanju. V letu 1957 je bila prirejena kmetijska razstava, ki je popolnoma uspela. Državna posestva se usmerjajo v specializacijo. Pri nekaterih kmetijskih posestvih so se v letu 1957 določevale plače že po končnem proizvodu. Arondacija sc nadaljuje, odprodaja jo se neprimerne parcele in nakupujejo primerne. Kmetijske zadruge so uvidele, da je njihova glavna oziroma edina dejavnost pospeševanje kmetijske proizvodnje. Stranski obrati, ki nimajo neposredne zveze s kmetijstvom, naj sc izločijo. 25 kmetijskih zadrug je v letu 1957 oddalo vse nekmetijske dejavnosti. Skupno je zadružni sektor oddal: trgovinskih poslovalnic 35 gostiln 9 obrtnih delavnic 25 mesnic 8 pekarn 2 ostalih dejavnosti 7 Strokovni kader se stalno izpopolnjuje, prav posebno smo v letu 1957 skrbeli za vzgojo tistega kadra, ki bo v bodoče vodil mehanizacijo v zadrugah. V primerjavi z obstoječimi predpisi je v razdobju 1954 do 1956 realiziran fizični obseg obnove gozdov z 88%, nega gozdov s 75% in urejevanje gozdov s 44%. Leta 1954 je znašala površina gozdnih drevesnic 3.558 ha z letno kapaciteto 270.000 komandov sadik. V letu 1955—1957 je površina drevesnic povečana na 4.447 ha, a kapaciteta na 332.000 isadik letno. Sektor splošnega ljudskega premoženja Ima svoje drevesni-ce,^iz katerih krijejo v glavnem potrebe sektorjev Vzdrževanje gozdnih komunikacij. V letu 1957 so" se enako kot v letu 1956 gozdne komunikacije v sektorju splošnega ljudskega premoženja vzdrževale iz amortizacije gozdnih gospodarstev. Bolj pereč problem predstavlja vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju. Teh poti je v okraju ca. 1774 km. Prestrme so in brez utrjenega cestišča, zato jih vsako deževje, kopnenje in odmeka ponovno pokvarijo. Vzdrževanje teh poti je važen splošen problem. Nekdaj so ta pota vzdrževali posestniki sami. Z uvedbo gozdnega sklada pa je prešlo vzdrževanje in popravilo na okrajni gozdni sklad, ki ne more ugoditi vsem zahtevam privatnih gozdnih posestnikov in KZ. Letni limit perspektivnega plana za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju znaša 58.320 milj. din ali 100%. 3. Gozdarstvo: Površina gozdov v okraju Celje je naslednja: SLP sektor 31.121 ha zasebni sektor 79.037 ha skupaj 110.158 ha V letu 1957 je v okraju izvedena reorganizacija gozdarske služile. S 1. oktobrom so bila ukinjena revirna vodstva, istočasno pa organizirana javna gozdarska služba pri občinskih ljudskih odborih. Osnovani sta dve poslovni zvezi in sicer Gozdarsko kmetijska poslovna zveza v Mozirju in Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo v Celju, ki sta prevzeli gospodarsko dejavnost v zasebnih gozdovih ter logarsko osebje. Redno vzdrževanje, obnova in gojitev gozdov: 1. Primerjava realizacije s perspektivnim planom. Letni limit persp. plana je 84,327 milj ali 100% leta 1954 103,043 milj ali 122% leta 1955 65,622 milj ali 78% leta 1956 67,112 milj ali 79% leta 1957 _______________________ 74,471 milj ali 88% skupaj 310,248 milj ali 93% 2. Fizični obseg izvršenega vzdrževanju gozdov. Vrsta dejavnosti 1954 1955 1956 1957 SA a) obnova gozdov (pogozdovanje, podsaditve, spo-polnitve, setve, meliorac. itd.) v ha 486 558 466 517 2.027 b) nega gozdov (žetve, čišč., rahljanja itd.) v ha 2572 1790 1903 2325 8.590 c) urejanje gozdov v ha 5433 2339 3600 3382 14.754 č) varstvo gozdov v 000 din 3572 1263 261 797 5.893 d) ostala gojitve-vena dela v 000 din 8 742 750 Realizacija: (v m ilijon din) letu 1954 46,936 123 % leta 1955 21,928 57 % leta 1956 40,263 105 % leta 1957 47,177 123 % Investicije v gozdarstvu: Gostota gozdnega cestnega omrežja v sektorju SLP znaša 0,22 % km/100 ha. v zasebnem sektorju pa 0,41 % km/100 ha. V normalno odraslih gozdovih z normalno zalogo pa bi morala biti gostota cestnega omrežja 3 km/100 ha. V prvem primeru je to 7 % normalne gostote, medtem ko v drugem primeru predstavlja 13,3 % normalne gostote. Nizka gostota cestnega omrežja v obeh sektorjih se izraža predvsem v velikih gozdnih kompleksih, ki so praktično brez gozdnih cest. čeprav je v teh kompleksih naj večja lesna zaloga — Boč, Bohor, Pohorje itd. Poleg perečega problemu gozdnih komunikacij vlada na območju 01,0 Celje močno pomanjkanje gozdnih poslopij, tako logarnic, poslovnih in stanovanjskih prostorov. Fizični obseg investicij pri gozdnih komunikacijah in zgradbah je bil v letih 1954 do 1957 naslednji: Naziv objekta 1954 1955 1956 1957 SA a) gozdna cesta v Raduhi km 5,5 _ 5,5 b) gozdna cesta v Krašiici km 2,4 “V 1,8 2,4 c) partizanska cesta km 0,9 0,8 0,8 4,3 č) gozdna cesta Ivcnca-Rove km 1,8 _ 0,7 1.5 4,0 d) gozdna cesta Zreče — Kunigunda km 3,95 3,95 e) gozdna cesta Štore — Svetina km 0,9 1,9 2,8 f) gozdna cesta Vitanje — Močenik km 1,2 2,7 3,9 g) gozdna cesta v Macelju km 1.0 1,8 0,98 3,78 Naziv objekta 1954 1955 1956 1957 SA h) gozdna cesta Žamerg — Virštanj km 1,2 1,2 i) gozdna cesta Ljubno — Savina km 3,2 _ _ _ 3,2 j) gozdna cesta Kozje — Bistrica km 1,0 1,0 k) gozdna cesta Ljubno — Šentprimož km 1,6 — — 1,6 1) gozdna cesta Nova Štifta — Mačkin kot km 1,4 1,4 m) gozdna cesta Bočna — Bočni graben km 1,1 1,1 n) gozdna cesta Kosmačeve Rastke — Mrčiše 4,0 4,0 o) gozdna cesta Stara hiša — Vidovičeva bajta 0,86 0,86 p) gozdna cesta Farbanca — Borovnjak km 2,37 2,37 r) gozdna cesta Loče — Suha dol km 0,65 0,65 s) gozdna cesta Mozirje — Šmihel km 2,40 2,40 skupaj 26,25 0,8 6,9 16,46 50,41 a) Logarnica Trlično m2 — dovrš. v letu 1957 103,0 103,0 b) Logann|ica Rog. Slatina (od ploče) m2 150,0 150,0 c) Logarnica Zreče m2 dovrš. v letu 1957 126,0 126,0 č) Stan. poslop. GG. Nazarje m2 dovrš. v letu 1956 d) Upravni prost. OUG. Celje 350,0 — 405,0 — ' 350.0 405.0 dovrš. v letu 1957 — — — e) Gozdni obrat Nazarje m2 100 100,0 f) Gozdna stavba za taksacijo (od tretje faze) _ _ 189,0 189,0 skupaj 729,0 — 405,0 289,0 1423,0 Zaradi limitiranih izdatkov OGS v letu 1955 je realizacija fizičnega obsega zelo nizka. Limitirani izdatki so zadoščali komaj za gojitev gozdov in vzdrževanje gozdnih komunikacij. Organizacijska služba v gozdarstvu V sektorju SLP so opravljala v letu 1957 vso gospodarsko dejavnost — obnovo, nego, urejanje, varstvo, izkoriščanje gozdov, gradnje in vzdrževanje gozdnih komunikacij — gozdna gospodarstva v Celju, Nazarju in Brežicah. V zasebnem sektorju so vršili sečnjo gozdni posestniki sami. Gozdna gojitvena dela so v zasebnem sektorju vršile v letu 1957 kmetijske zadruge pod strokovnim nadzorstvom gozdarskih poslovnih zvez v Celju in Mozirju. Stroški te dejavnosti so se'krili iz sredstev za redno vzdrževanje gozdov, zagotovljenih v okrajnem proračunu. Iz tistih sredstev so se krili tudi stroški za rodno vzdrževanje gozdnih komunikacij. Deila so opravljale z nekaj izjemami izključno kmetijske zadruge pod strokovnim nadzorstvom gozdarskih poslovnih zvez. Da bi se dvignil strokovni nivo gozdarskega kadra, je okrajna uprava za gozdarstvo ukrenila v letu 1957 naslednje: a) strokovne izpite za logarsko osebje, b) možnost strokovnega izpopolnjevanja z obiskovanjem strokovnih seminarjev in predavanj v Celju in specialnih tečajev na gozdarski fakulteti v Zagrebu. 4. Gradbeništvo Vrednost gradbenih del se je v letu 1957 povečala za 37 %, zaradi večje stanovanjske izgradnje im izgradnje sušilnic za hmelj. Glavni vzrok je v tem, da je bila ponudba gradbenih del večja kakor v letu 1956. Tudi cene gradbenih storitev šobile v preteklem letu večje, ker so gradbena podjetja v letu 1956 v močni konkurenci znižala cene storitvam, medtem ko v letu 1957 niso mogla prevzeti vseh projektiranih objektov. Poleg teh investicijskih sredstev je porast pospešila tudi ugodnejša gradbena sezona in večja pripravljenost investitorjev. To je omogočilo, da se je gradbena dejavnost začela razvijati že v začetku leta. Pomanjkanje opečnih izdelkov in nekaterih vrst materiala ter nezadostne obrtniške kapacitete so pri gradnji stanovanj zavirale še večji obseg gradbenih del. Investicije v gradbeništvu so se povečale, kar je izboljšalo opremljenost gradbenih podjetij za večja gradbena dela. Vendar je mehanizacija za stanovanjsko izgradnjo še vedno nezadostna. Število nezaposlenih v letu 1957 se je dvignilo za 6 %. 5. Promet Obseg prometa v letu 1957 se je povečal zaradi večje proizvodnje in investicijske dejavnosti. Povečanje celotnega prometa so omogočile nove kapacitete in njihovo boljše izkoriščanje. Avtobusno podjetje je v letu 1957 imelo 33 vozil s 1.037 sedeži. V primerjavi z letom 1956 se je število avtobusov povečalo za 4, to je za cca. 6%, število sedežev pa za 12 % obstoječih kapacitet. V primerjavi z letom 1956 izkazuje obseg storitev avtobusnega in cestnega prometa naslednjo sliko: 1956 1957 indeks 1957 število prevoženih potnikov 1,588,875 1,723.554 1956 111 prevoženih km 1,056.836 1,355.426 128 potniških km 22,869.268 28,883.726 126 ton km 2„245.233 3,967.399 177 Prevozništvo Celje je zaradi nabave novih vozili preseglo plan za 35%. Poleg nabave novega voznega parka je na obseg proizvodnje v tem podjetju vplivalo tudi vedno večje uveljavljanje prevoza na dolge relacije. Podjetje za vzdrževanje proge Colje, katerega dejavnost je vzdrževanje tirnih naprav in obnavljanje dotrajanih železniških objektov, je v letu 1957 zabeležilo manjši obseg proizvodnje kot v letu 1956, medtem ko je ostal brutoprodukt na isti višini. Vzrok (emu je splošno povečanje cen pri materialu. 6. Trgovina in gostinstvo. 1. Promet trgovine v letu 1957 znaša 30.501,022.000 din, od tega odpade na zunanjo trgovino 4.368,540.000 din, na trgovino na veliko 13.160,725.000 din, na trgo- vino na malo 6.227,840.000 din, na promet trgovske dejavnosti KZ pa 6.743,917.000 din. Napram letu 1956 se je promet dvignil za 35,9%. Tako se je promet v zunanji trgovini povečal v letu 1957 za 75,2%, v trgovini na veliko za 36,6%, v trgovini na drobno vključno KZ pa za 23%. Blagovni promet v trgovini na malo skupaj z zadružnim sektorjem v letu 1956 in 1957 je bil po občinah naslednji: Občina 1956 ocena v 1957 000 din Indeks 1956 1957 Celje 5,387.000 6,965.797 129,0 Kozje 195.000 221.620 111.0 Laško 405.000 448.150 110,4 Mozirje 575.000 664.710 115,4 Rog. Slatina 444.000 534.652 120,0 Slov. Konjice 626.000 721.835 115,1 Šentjur 310.000 318.705 102,6 Šmarje 231.000 289.284 125,0 Šoštanj- 1,053.000 1,243.576 118,0 Vojnik 187.000 217.887 116.0 Vransko 830.000 94.461 113,2 Žalec 1,040.000 1,251.080 120,2 Največji porast v trgovini na drobno beležimo v občini Celje, zatem v občini Šmarje in dalje še v občinah Žalec, Rog. Slatina in Šoštanj. Najmanjši promet pa je v občini Šentjur 2,6%. Na večji blagovni promet v trgovini na drobno so vplivali večji osebni prejemki prebivalcev, večja industrijska in kmetijska proizvodnja ter večji uvoz potresnega blaga. Povečani blagovni promet je imel za posledico povečanje družbenega proizvoda napram letu 1956 za 13%, medtem ko ocenitev realizacije računa, da bo družbeni proizvod presežen za 9,2%. Število zaposlenih se je povečalo v letu 1957 za 7%. 2. Skupni promet ‘gostinstva v letu 1957 znaša 1.514,641.000 din, tako da se je povečali promet napram letu 1956 za 34%. Po posameznih občinah je promet gostinstva po vseh sektorjih naslednji: Celje 580.991 Kozje 9.871 Laško 66.020 Mozirje Rog. Slatina 122.714 215.330 Slov. Konjice 79.146 Šentjur 24.450 Šmarje 25.057 Šoštanj 173.854 Vojnik 99.096 Vransko 10.630 Žalec 107.482 Od tega odpade 82% na družbeni sektor ostalih 18% pa na zadružni in privatni sektor. Na tak porast je vplivala predvsem dobra turistična sezona in večja kupna moč prebivalstva, saj je bilo povišanje doseženo predvsem v turističnih krajih in večjih gospodarskih središčih (Rogaška Slatina, Mozirje, Celje, Šoštanj). 41% povišanje prometa odpade samo na občino Celje, na kar je vplivala gospodarska razstava »Celje 1957«. Struktura gostinskih storitev se bistveno ni spremenila in odpade na alkoholne pijače 49,5%, brezalkoholne pijače 4,5%, jedila 33,5%, nočnine 4,5% in ostale usluge 9%. Na poslovanje gostinskih organizacij je ugodno vplival pavšalni sistem plačevanja družbenih obveznosti, ki je zajemal vsa gostinska podjetju družbenega sektorja in nad polovico privatnih gostinskih obratov. Prednost pavšalnega sistema je v tem, da so gostinska podjetja imela na razpolago večja sredstva, ki so jih uporabila za obnovo obratov in nabavo sodobnejšega inventarja. Narodni dohodek splošno družbenega sektorja gostinstva se je v letu 1957 povišal za 19% napram letu 1956. Narodni dohodek na enega zaposlenega znaša 375,5 tisoč, v letu 1956 pa je znašal 329,2 tisoč, kar priča, da sc je produktivnost dvignila za 14% napram letu 1956. Povprečno število zaposlenih v letu 1957 je 628, indeks 57-56 je 104,6%. Plan narodnega dohodka in družbenega proizvoda družbenega sektorja je bil 100% realiziran. Realiziran bruto proizvod je nekoliko višji, na kar je vplival tudi porast cen pri gostinskih uslugah. 7. Obrt. Proizvodnja v obrti se je v letu 1957 dvignila za 12.8% v primerjavi z letom 1956. Na tako visok odstotek je vplivalo nekaj važnih sprememb in ukrepov v letu 1957. Večina podjetij obrtnega značaja je bila v letu 1957 pavšalirana. S tem se je podjetjem omogočilo, da dvignejo storilnost, predvsem zaradi manjših dajatev. V letu 1957 sc je nadalje vključilo nekaj novih podjetij v to gospodarsko panogo. To je tudi pripomoglo k dvigu delovne sile. Primerjava delovne sile napram letu 1956 se je za 18,4% povečala, zaradi splošnega povečanja gradbene dejavnosti so tudi obrtna podjetja gradbenega značaja in njim sorodna dvignila proizvodnjo. Skratka, gradbena dejavnost sc je po svoji zmogljivosti zelo dvignila, predvsem zaradi vedno večjih naročil. 8. Komunala. Komunalna izgradnja se je v letu 1957 razširila, vendar plan. ki je bil postavljen v letu 1957, ni bil v celoti realiziran. Vsekakor so bili doseženi vidni uspehi v nekaterih krajih posebno v Celju, Žalcu, Rog. Slatini, Mozirju, Šoštanju in Velenju. Pri cestnem omrežju se je vsa dejavnost omejila le na najnujnejše vzdrževanje, medtem ko smo opustili razen nekaj izjemnih primerov visako rekonstrukcijo princes,tah tretjega in četrtega reda. V letu 1957 se je iz stanovanjskega sklada izčrpalo 554 milijonov din za stanovanjsko izgradnjo. Po namenil so bila ta sredstva razdeljena takole: stanovanjski bloki 427,860 milijonov din privatniki 92,250 milijonov din ostali uporabniki 33,640 milijonov din Pripomniti je treba, da so bile investicije v sta- novanjsko izgradnjo za ca. 10% višje, ker je treba prišteti še udeležbo investitorjev. V zgoraj navedenih investicijah za stanovanjsko izgradnjo niso upoštevana zvezna in republiška sredstva za izgradnjo Novega Velenja. 9. Šolstvo. V letu 1937 smo v našem okraju prešli na organizacijo osemletk. Združitev osnovnih šol z nižjimi gimnazijami smo izvedli v vsem okraju razen v mestu Celju. Tako imamo v okraju 23 popolnih osemletnih šol s predmetnim poukom. Izdelana je mreža za razvoj šolstva. Poleg organizacijskih priprav v zvezi z reformo je svet za šolstvo skrbel zlasti za strokovno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev in to s seminarji, tečaji, predavanji itd. Občinski ljudski odbori so v okviru svojih možnosti skušali ustvariti boljše materialne pogoje šol s tem, da so izvršili razne adaptacije šol, nabavljali nov inventar in učila, deloma so dali prosvetnim delavcem na razpolago nova stanovanja itd. V Celju so začeli z gradnjo nove osemletne šole, prav tako so dogradili.osemletno šolo v Velenju. Sklad za kadre je usmerjal svoja srcdistva predvsem v investicije, za kar je bilo v preteklem letu iz okrajnega sklada razdeljenih ca. 55,5 milijonov din. Skupno s .pomočjo zveznega hi republiškega sklada je bila zgrajena do tretje faze industrijska rudarska šola z internatom v Velenju, zgrajene so bile nove delavnice z internatom pri steklarski šoli v Rogaški Slatini, dovršena je bila vajeniška šola trgovske stroke v Celju, z adaptacijo so bili pridobljeni novi prostori za vajensko šolo v Žalcu, dograjena je bila noiva vajenska šola v Šoštanju, zn potrebe internata vajenske mladine smo odkupili hotel Savinja v Celju, večje adaptacije m nabava inventarja so se- izvršile v Kmetijski gospodarski šoli Šentjur itd. V pretekli sezoni je delovalo 45 kmetijsko gospodarskih šol, ki so vključile preko 1.500 mladine. Občinski ljudski odbori is o pokazali polno razumevanje za te šole, saj so določili posebna proračunska sredstva za njihovo vzdrževanje. Tudi kmetijske zadruge so razen redkih izjem šolam nudile materialno pomoč. Nekaj šol je bilo internatskega tipu in so prav dobro uspele. 10. Zdravstvo. V letu 1957 je bila zdravstvena dejavnost zelo močna. Samo v zdravstvenih domovih (brez bolnišnic) je bilo v prvem polletju ca. 250.000 pregledov. Največ pregledov je izvršil Zdravstveni dom v Celju. V celjski bolnišnici je bilo lansko leto okoli 250.000 oskrbnih dni. Povprečna doba zdravljenja v bolnišnici je bila okoli 13 dni. V bolnišnici za TBC v Novem Celju je bilo v lanskem letu okoli 96.000 oskrbnih dni. Povprečna doba zdravljenja je bila 122 dni. Obremenitev vseli zdravstvenih zavodov je bila v lanskem letu zelo močna. V zadnjem letu sc je v bolnišnici v Celju mnogo dogradilo, tako so na novo opremili moderno higienično kuhinjo s kapaciteto 1.000 obrokov dnevno z vsemi higienskimi in tehnično sodobnimi pripomočki in stranskimi prostori. V bolnišnici .so dozidali nov oddelek zu fizikalno terapijo, otroški oddelek, novo pralnico, urejena in asfaltirana so bila cestišča in opremili so sc oddelki z raznim inventarjem. Prav tako se je dokončno zgradila šola za medicinske sestre z internatom. Ravno tako se je gradbeno dokončala stavba zdravstvenega centra v Celju, prenovil s e je zdravstveni dom in lekarna na Vranskem, nadaljevala pa so se dela zdravstvenih domov v Nazorju in na Polzeli. V letu 1957 so bile nabavljene potrebne količine instrument ari ja in inventarja. V letu 1957 je bilo 1.209 novih zahtevkov za priznanje novih invalidnin. Število upokojencev in število invalidov vsako leto naglo narašča. Vzrok temu je, da je pri nas večja koncentracija starih industrijskih podjetij in da vsako leto akumulira več upokojencev pa tudi več delovnih invalidov. II. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1958 Razvoj gospodarstva okraja Celje v letu 1958 je v skladu z osnovnimi smernicami, ki jih daje zvezni družbeni plan za celotno gospodarstvo FLRJ in republiški družbeni plan zn gospodarstvo LRS. Osnovni smotri gospodarske politike okraja Celje za leto 1958 so naslednji: 1. Nadaljnji porast proizvodnje na vseh področjih gospodarstva in s tem.porast narodnega dohodka za 10,9% in družbenega proizvoda za 11,6%. 2. Glede in a osnovno nalogo zveznega družbenega plana, da bi se znižal deficit v plačilni bilanci, je treba nadalje povečavah izvoz, vendar tako, da ne bo Prizadeto notranje tržišče. Obenem je treba v čim-večji meri uporabljati domači material, predvsem reprodukcijski ter tako zmanjšati njegov uvoz. Ukreniti je treba vse. da se inozemski turizem čimbolj razširi. 3. Vložiti je treba čim več naporov za nadaljnjo stabilizacijo tržišča, za povečanje osebne potrošnje in zvišanje življenjskega standarda. Porast osebne potrošnje pa bo odvisen od večje produktivnosti dela. Nova delitev dohodka daje gospodarskim organizacijam in delavcem večjo stimulacijo. Gospodarske organizacije pa so v letu 1958 postavljene pred odgovorno nalogo, da izvedejo najbolj ustrezno notranjo delitev ustvarjenega dohodka. Zato je potrebno narediti analitično oce.no delovnih mest v industriji in na tej podlagi urediti tarifne odnose v gospodarskih organizacijah. Plača vsakega iposamezika bo morala biti odvisna od njegovega učinka pri delu. Tak način plačevanja pa bo možen samo, če bodo norme realno določene po znanstvenih metodah normiranja in uvedeni sistemi plačevanja po enoti proizvoda. Prav tako se morajo uvesti premijski sistemi, ki naj imajo za osnovo doslej nedosežene učinke. 4. Še nadalje si morajo gospodarske organizacije prizadevati za racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet, za boljšo izrabo surovin in boljšo organizacijo dela v vseh gospodarskih panogah. 5. V skladu s predpisi se gospodarskim organizacijam priporoča ustanovitev skupnih skladov, da bo možno na tej osnovi vršiti smotrnejše investiranje. Ce bodo predpisi to dovoljevali, bodo gospodarske organizacije odvajale v skupni sklad 17% amortizacije za potrebe investicij kratkoročnega značaju za tista podjetja, ki bodo lahko ta sredstva najrentabil-neje investirala. 6. Investicijska sredstvu, s katerimi bo razpolagal okrajni ljudski odbor, bodo usmerjena predvsem za dvig manj razvitih predelov, da se tako ustvari materialna osnova za gospodarski napredek teh področij. Del teh sredstev pa bo namenjen tistim gospodarskim panogam, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda in se bodo uporabljata v prede,! ih z močnim industrijskim sestavom prebivalstva. DRUGI DEL III. poglavje Družbeni bruto proizvod, narodni dohodek in delovna sila I. Upoštevajoč uspehe dosežene v letu 1957 in glede na pričakovani porast proizvodnje in povečanje dejavnosti v vseh gospodarskih panogah računamo z naslednjim porastom družbenega proizvoda in narodnega dohodka: 1957 1958 1958 (v 000 din) 1957 družbeni bruto produkt narodni dohodek 57,659.709 63,515.242 109,8 24,922.239 27,639.163 110,9 2. Gibanje družbenega bruto proizvoda bo po po- sumezmh panogah glede in obseg takole: na splosni porast proizvodnje 1957 1958 1958 1957 Gospodarstvo skupaj 57,659.709 63,515.242 109,2 industrija 46,502.502 51,482.364 110,7 kmetijstvo 380.595 422.770 111,0 gozdarstvo 665.979 667.815 100,3 gradbeništvo 1,947.415 1,996.000 102,4 promet 696.500 735.000 105,5 trgovina 1,805.700 1,996.332 110,5 gostinstvo 891.787 978.474 109,7 obrt 2,691.500 3,014.480 112,0 komunala 503.233 524.193 104,0 KZ 1,574.498 1,697.814 107,8 Povečanje obsega proizvodnje, ki ga pričakujemo v letu 1958. je možno doseči z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, s stimulativnim načinom nagrajevanja, z boljšo organizacijo dela in z delnimi rekonstrukcijami posameznih gospodarskih dejavnosti. Pričakujemo povečanje produktivnosti dela v letu 1958 za okoli 7,6%, izraženo v narodnem dohodku na enega zaposlenega. Glede na pričakovano povečanje proizvodnje je gibanje delovne sile tako-le: Panoga 1956 1957 plan 1958 nun 1957 1956 BK.S1 1958 1957 industrija 18.647 19.960 20.760 107,0 104,0 kmetijstvo 639 800 840 125,0 105,0 gradbeništvo 2.158 2.275 2.301 105,4 101,0 promet 825 860 900 104,2 104,6 gozdarstvo 837 697 697 83,2 100,0 trgovina 1.376 1.471 1.520 106,9 103.3 gostinstvo 609 628 656 103,1 104,4 obrt 2.191 2.596 2.680 118,4 103,2 komunala 476 482 496 101,2 102.9 KZ 1.180 1.205 1.055 102,1 87,5 skupaj 28.938 30.974 31.905 107,0 103,1 TRETJI DEL IV. poglavje Industrija Po perspektivnem razvoju industrije v bodočih petih letih ter po doseženi ravni v preteklem letu se pričakuje v letu 1958 porast industrijske proizvodnje za 9,5% v primerjavi z letom 1957. Po posameznih strokah proizvodov se računa z naslednjim porastom industrijske proizvodnje: / 111 Proizvodnja elektr. energ. 112 Proizvodnja in predelava premoga 114 Črna metalurgija 115 Barvna metalurgija 116 Proizvodnja in predelava nekovinskih rud 117 Kovinska industrija 119 Elektro industrija 120 Kemična industrija 121 Industrija gradb. materiala 122 Lesna industrija 125 Papirna industrija 124 Tekstilna industrija 125 Usnjarska industrija 126 Industrija gume 127 Živilska industrija 128 Grafična industrija 1957 1957 1956 1958 214 108 124 116 120 102 118 111 95 113 114 113 188 102 123 109 108 108 100 109 163 136 108 110 107 102 84 86 125 110 101 102 Skupaj 117 109,5 Pri proizvodnji nekaterih najvažnejših proizvodov računamo z naslednjim povečanjem: Merska enota 1958 1957 1 indeks Energetski proizvodi električna energija MW/h 382.330,2 395.000 103 rjavi premog t 312.604.9 313.200 100 lignit t 1,674.000 1.850.000 til Reprodukcijski material belo in sivo surovo železo t 18.933,6 19.000 100 valjani proizvodi t 29.765,3 31.000 104 Merska enota 1957 1958 Indeks rafinirani cink t 5.565.6 6.357 114 cinkova pločevina t 3.409,7 4.635 136 siva in temper litina t 12.082,8 12.225 101 odlitki barvastih kovin t 14.5 15 103 odkovki prosto kovani in v modelu t 196 240 122 kovinska embalaža t 291.8 460 158 žveplena kislina t 23.637 23.700 100 solna kislina t 55.4 80 144 natrijev sulfid t 996.9 1.095 110 barijeV sulfid t 3.001 3.000 100 volneno predivo t. cf. 355,7 362.2 102 usnje m 2 599.697.7 652.971,6 109 furnir m3 292 1.700 582 Proizvodi, namenjeni pretežno kmetijstvu poljedelski stroji in orodje t 574.8 669 116 umetna gnojila t 50.961.2 31.000 100 sredstva za zaščito rastlin t 1.800,2 1.802 100 Proizvodi, namenjeni pretežno gradbeništvu lomljen in tolčen kamen m5 13.593,7 14.000 103 zidaki 000 kom. 12.668,1 13.800 109 strešniki 000 kom. 2.128 2.608 123 apno t 18.077.4 18.100 100 Proizvodi, namenjeni pretežno osebni potrošnji votlo steklo t 525,4 464 88 gospodinjska keramika t 1.272,1 1.33*0 105 emajlirana in ostala posoda t 5.972 6.440 108 tehtnice za tovor t 561,7 620 110 bombažne tkanine 000 m2 12.839,8 13.231 105 stanovanjsko pohištvo 000 g rt 1.674 1.732 103 volnene tkanine 000 m2 622 641,6 103 nogavice t 142,7 159 111 od tega: a) bombažne in volnene t 124 131.7 106 b) iz umetnih tkanin t 18,7 27,3 *146 konfekcija perila 000 m2 1.135,5 1.970 175 Proizvodnja električne energije je odvisna od energetskih situacij v celotnem sistemu. V precejšnji meri pride do izrazu vodno stanje rek in trenutne potrebe po električni energiji. Pri proizvodnji in predelavi premogu računamo v letu 1958 s 16% porastom napram letu 1957. Rudnik Velenje bo v tekočem letu vršil pripravljalna dela na večini etaž, ki se sedaj odkopavajo, za odkop pa se bosta začeli pripravljati še dve novi etaži. Za leto 1958 pričakujemo poLp rečni o d kop ni učinek 8,2 ton na dnino, kar je za 5% nad učinkom v lotu 1957. V ostalih rudnikih se proizvodnja ne bo bistveno izprc-menila. Proizvodnja črne metalurgije se bo v letu 1958 povečala za 2%. Na tak porast bo vplivala predvsem proizvodnja valjanih izdelkov. Plan za leto 1958 v barvni melarguji računa s skrajšanjem delovnega časa. potrebnega za remonte, povprečno za 20%. kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje. Sistematično se bo izboljševal interni trans- pori, ki sc postopoma mehanizira; s tem bo hitrejši in cenejši, delo pa olajšano. Vsi normativi so napram letu 195? korigirani in poostreni. Za leto 1938 računamo z nabavo merilnih in kontrolnih aparatov, s pomočjo katerih bo mogoče izpopolniti energets-ko-službo in doseči prihranke pri električni energiji in pari. odnosno premogu. Pri proizvodnji in predelavi nekovinskih rud računamo v letu 1958 s 13% povečanjem. Keramična industrija Liboje računa z 2% povečanjem. Spričo zastarelosti tega obrata bo za predvideni obseg proizvodnje treba mobilizirali vse notranje rezerve in preiti na spremembo asortimenta. Glede na tržne razmere bo treba omogočiti kvalitetnejšo izdelavo, ker l>o le z boljšimi izdelki možno obdržati tržišče. Steklarna Rogaška Slatina se bo v letu 1958 lotila finejših izdelkov, za kar je potrebno več delovnega časa, in zaradi tega fizični obseg proizvodnje ne računa s porastom. Ostala podjetja te stroke so precej odvisna od naročil in zato njihov plan proizvodnje ne presega standardnih količin. Kovinska industrija računa v letu 1958 s 13% porastom. Pri Tovarni emajlirane posode Celje nastopu motnja v proizvodnji največkrat zaradi pomanjkanja surovin, ki so močno odvisne od uvoza. Da se bodo te motnje kar najbolj zmanjšale, bo organiziran oddelek za materialno bilanco, ki bo skrbel, da bodo zaloge surovin zadostne in ne pretirane. Tovarna fino-mehanike »Idro« Celje bo v letu 1958 dvignila kapaciteto strojnega parka in ga bo bolje izkoristila da bo zaposlila delovno silo v dveh izmenah. V letu 1958 bo nabavila nove stroje, ki bodo začeli obratovati sredi leta. Kostroj Slov. Konjice namerava uvesti serijsko proizvodnjo nekaterih proizvodov. Strojni park bo tako bolje izkoriščen, zmanjšani bodo proizvodni stroški. Kovinsko podjetje Žalec bo v letu 1958 dvignilo proizvodnjo zaradi velikega naročila hm oljskih sušilnic. Industrijsko eksploatacijsko podjetje Gorenje bo v letu 1958 preusmerilo svojo proizvodnjo na proizvodnjo štedilnikov in peči, vendar bo za to treba izvršiti razne rekonstrukcije v podjetju. Vse ostale tovarne kovinske industrije nameravajo v letu 1958 izboljšati organizacijo dela. To bodo dosegle s tem, da bodo prilagodile delo sposobnosti posameznega delavca, obenem pa pravilno razporedile strojni park, da se s tem zmanjša notranji transport. Obenem pa bodo nekatera podjetja uvedla več izmon. Porast proizvodnje v kemični industriji znaša v letu 1958 9%. Na tak porast bo vplivala predvsem Tovarna organskih barvil v Celju, ki ibo svojo proizvodnjo dvignila od 450 na 664,5 ton. Galanterija Šoštanj bo v letu 1958 dobila tri nove oblikovalne stroje v gumbarni, ki so dosedaj predstavljali ozko grlo v podjetju. Izboljšal se bo tudi način dela s tem, da sc bodo proizvodi brusili strojno, ne več ročno. Kemična in lesna industrija Mozirje bo postopoma opustila lesno proizvodnjo in prešla izključno na Proizvod kemične industrije ter 'bo proizvodnja lota 1958 neprimerno višja. Predvideni fizični obseg industrije gradbenega materiala bo za 8% višji kot v letu 1957. Podjetja te stroke računajo v letu 1958 z rekonstrukcijami umetnih sušilnic. S tem v zvezi bodo uvedla več izmen in povečala proizvodnjo. Ta podjetju nameravajo v letu 1958 popolnoma izkoristiti svoje kapacitete zaradi velikega povpraševanja po gradbenem materialu na trgu. V lesni industriji bo proizvodnja za 9% večja. Na G porast bo vplivala proizvodnja furnirja, ki bo znašala pri Savinji Celje v letu 1958 700 m3, pri LIP Šentjur pa 1000 m3. Lesno industrijsko podjetje Sagaju Celje računa v letu 1958 z reorganizacijo pohištvenega obrata, ki je bil dosedaj nameščen v zagorelih in neprimernih prostorih. Zato je od tovarne sadnih sokov odkupila zgradbe za nov pohištveni "brat. kjer bo mogoče organizirati delovni proces po tekočem traku. Rekonstrukcije namerava Izvesti tudi Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice in sicer dograditi nov strugariski oddelek. LIP Mestinje bo zgradil v letu 1958 predelovalni obrat, da bo možno preiti od sedanjega obrtniškega dela na industrijsko proizvodnjo. Tekstilna industrija bo v letu 1958 dvignila svojo proizvodnjo za 10%. Ta porast se nanaša predvsem na Tovarno nogavic Polzela, ki jc povečala strojni park z modernimi visoko kapacitetnimi stroji. Tekstilna tovarna Šempeter bo z 'izboljšanjem tehnološkega postopka pri beljenju dosegla večje uspehe. Proizvodnja ostalih tovarn tekstilne industrije bo le delno'presegla proizvodnjo iz leta 1957, ker imajo težave z nabavo preje in s strojnim parkom, za kar bodo vsekakor potrebne rekonstrukcije. Usnjarska industrija bo v letu 1958 povečala proizvodnjo za 2 %. Konus Slov. Konjice bo v letu 1958 spremenil asortiment izdelkov. Plan usnjarne je narejen v okviru razpoložljivih .surovin, medtem ko je plani umetnega usnja glede na kapicitete postavljen maksimalno. Živilska industrija bo dvignila svojo proizvodnjo v letu 1958 za 10 %. Pivovarna Laško bi svojo proizvodnjo lahko zelo povečala, če bi bilo možno rešiti problem oddelka za polnitev steklenic. Porast proizvodnje v grafični industriji bo verjetno znašal v letu 1958 2%. Tovarna Aero bo v letu 1958 dosegla svojo proizvodnjo z naslednjimi ukrepi: zamenjala bo stare strojne kapacitete z novimi, mehanizirala ročna dela ter zmanjšala splošne stroške pogonske in upravne režije in uvedla nekatere nove proizvode. Celjska tiskarna bo v proizvodnji ostala na isti višini kot v lotu 1957. V industriji računamo s povečanjem povprečnega števila zaposlenih za 4%. Gibanje strukture delovnih ur glede na število zaposlenih je po letih naslednje: Indeks 195? 1958 1956 1957 — delovnih ur opravljenih po času 108,98 — delovnih ur opravljenih po učinku 107,63 — skupno število vseh ur brez nadur 108,36 — nadure 161,40 104.37 109.38 106,66 85,0 Struktura delovnih ur opravljenih po učinku se mora spremeniti tako, da bo znašala 51 % vseh opravljenih ur, medtem ko je v lotu 1957 znašala 49,28 %. Nadure pa bodo znašale največ 2,98 % vseli opravljenih delovnih ur. V letu 1957 pa so znašale 3,71% Gospodarske organizacije bodo morale uvesti sodobne metode v izobraževanju odraslih, jih dobro organizirati, jih dosledno uporabljati za to. da bodo lahko izvedli naslednje: — skrajšanje časa za učenje in priučevanje novih članov kolektiva, — zmanjšanje izvržku in okvar v proizvodnji, — zbol jšanje kvalitete proizvodov, — zboljšanje metode dela, — zmanjšanje nadurnega dela, — zmanjšanje števila nesreč pri delu, — zmanjšanje izostankov od dela in fluktoacije, — zboljšanje odnosov med člani kolektiva. Gospodarske organizacije bodo morale izboljšati svoje sisteme pri normiranju in evidentiranju doseženih delovnih učinkov. To bodo dosegle s tem, da bodo bolje proučevale delo im posameznih delovnih mestih. Na podlagi temeljitih analiz posameznih delovnih mest, ki bodo opravljene skladno z analitično oceno delovnih mest, so gopodarske organizacije dol- žnc določiti norme za vsa dela v serijski proizvodnji. Prav tako so dolžne predpisati, kako sc bodo določile izvedene norme na podlagi reprezentančnih proizvodov za tista dela, ki se opravljajo na maloserijski proizvodnji. Po možnosti je treba uvesti norme tudi za dela v posamični proizvodnji in dela v režiji, ki se pogosto ponavljajo. Pričakuje se, da bo znašalo izkoriščanje časovnega fondu v letu 1958 90%, medtem ko je v letu 1957 znašalo 87,75%. Skladno s tem sc morajo zmanjšati izgube delovnega časa zaradi bolezni, vojaških ter državljanskih dolžnosti v letu 1958 na 15 delovnih dni letno povprečno na enega zaposlenega, medtem ko je vletu 1957 znašala ta izguba 25 delovnih dni. Delovni čas bodo morale gospodarske organizacije bolje izkoristiti tako, da bo odpadlo v letu 1958 na-pram letu 1957 na enega zaposlenega: Indeks 1958 _____ _ 1957 — delovnih ur opravljenih po času 98.24 — delovnih ur opravljenih po učinku 105,17 — skupaj opravljenih delovnih ur 101,65 Zaradi povprečnega dela in usposabljanja kadra po sodobnih metodah za izobraževanje odrastlih pričakujemo enako prekoračenje norm kot v letu 1957 t. j. 16,2%. Da bomo izvršili naštete naloge, bodo morale uvesti vse gospodarske organizacije primerno evidenco in jo uporabljati za odstranjevanje neskladnosti, ki bi se pokazale med letom. Svet za delo bo v letu 1958 spremljal po svojih upravnih organih izvršitev svojih nalog po gospodarskih organizacijah in po potrebi konkretno ukrepal v okviru predpisov in nalog, predpisanih s tem planom. V letu 1958 se pričakuje ureditev tarifnih odnosov v gospodarskih organizacijah s pomočjo analitične ocene delovnih mest, kar bo omogočilo pravičnejša način razdelitve sredstev za osebne dohodke po težavnosti dela. Za vsa dela,'ki bodo opravljena po učinku, naj se uvede način plačevanja po akordu s tem, da sta osnovi za postavko tarifna postavka za delovno mesto in predpisani učinek. Glede na možnost, da gospodarske organzacije iz sredstev svojih skladov, lahko ustvarjajo skupne sklade, je treba odločiti del omenjenih sredstev za ustanovitev skupnega sklada, ki bi se uporabil pretežno za rekonstrukcijo v tistih gospodarskih organizacijah, ki so pomembne za gospodarstvo okraja in celotnega državnega gospodarstva. V. poglavje KMETIJSTVO Vrednost kmetijske proizvodnje naj bi sc v letu 1958 povečala za 7,7 %. Po posameznih panogah računamo skladno s postavkami okrajnega perspektivnega planu za razvoj kmetijstva v letih 1957 — 1961 in pa dosežene proizvodnje 1957 z naslednjim povečanjem: ( prikazano v milijon din): 1957 1958 Indeks 1958 1957 poljedelstvo 5,235 5,476 104,6 sadjarstvo 82 232 282,2 vinogradništvo 334 380 113,8 živinoreja 2,934 3,158 107,6 sktupno 8,585 9,246 107,7 Poljedelstvo. Poljedelska proizvodnja se bo v letu 1958 povečala za 4,6 %, pri tem pa se struktura površin ne bo bistveno spremenila. Računamo sicer z manjšim povečanjem njiv — za 300 ha, kar je uspeh regulacije Ložnice. Večje izpremembe pa bodo pri strukturi posevkov. kar nam pokaže tabela (prikazano v ha): 1957 1958 Indeks 1958. 1957 žita 17.365 16.900 97,3 induistr. rastline 2.259 2.935 120,9 vrtnine 6.484 6.373 98.3 krmske rastline 5.836 5.986 102.6 nasadi 619 669 108,1 skupno njive 32.563 32.863 100,9 Pri žitih se bodo zmanjšale površine koruze, ovsa, rži, soržice, pire in prosa, vendar pa sc pridelek ne bo zmanjšal. Površine posejane s pšenico bodo ostale enake, pod ječmenom pa se bodo povečale predvsem v živinorejskih rajonih. Pridelki pšenice in ječmena bodo znatno višjii, ker se bodo povečali hektarski donosi za približno 10 % nasproti letu 1957. ko je bila žitna letina odlična. Tak porast hektarskih donosov bo možno doseči z uvajanjem naslednjih agrotehničnih in organizacijskih ukrepov: 1. Povečana in smotrnejša uporaba umetnih gnojil. 2. Setev kvalitetnega semena dobrih sort. V ta namen je že organizirana semenska služba, ki omogoča redno zamenjavo semen. V lotu 1957 je bilo uvoženega 17.000 kg dobrega semena, italijanskih sort pšenice. 3. Razkuženje vsaj 75% semenskega žita. 4. Uporaba herbicidov za zatiranje plevelu vsaj na 2.000 ha žit. 5. Vse večja mehanizacija, predvsem sejalnic in žetvenih strojev — kombajnov. 6. Dosledno upoštevanje rajonizacije žitarske proizvodnje, kakršno določa petletni perspektivni plan kmetijstva. 7. Kooperacija privatnih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami na okrog 1.500ha površin pod žiti. Površine hmelja se bodo povečale od 2.024 na 2.500 ha, produkcija hmelja pa bo znašala 2.7001. Za dosego tega pridelka je potrebno posebno v Savinjski dolini izpolnili mehanizacijo. V ta namen bo nabavljenih 215 traktorjev s priključki, predvsem lažjega tipa. S takšno mehanizacijo bo možno preiti že na kompleksno mehanizacijo vsega poljedelstva. Ker je proizvodnja hmelja na hmeljiskih drogovih dražja in manj kvalitetna in ker hmeljevk primanjkuje, bomo postavili žično oporo na 450 ha. posajenih s hmeljem. Proučiti je treba zamenjavo lesenih opornih stebrov pri žičnicah s stebri iz prednapetega betona. Da bi se dosegla kvaliteta hmelja, sc bo z. gradnjo novih sušilnic izboljšanega in cenejšega tipa povečala sušilna ploskev za 1.500 m-. Razširili bomo pridelovanje jarega lanu kot druge najvažnejše industrijske in tržne rastline, od sedanjih 75 ha na 240 ha v letu 1958. Proizvodni stroški pri lanu so razmeroma nizki, odkupna cena in prodaja zagotovljena — zato se bo v prihodnjih letih tu rastlina, še razširjala predvsem v nehmeljurskih predelih okraja in to izključno v kooperacijskih odnosih. Glede na izredno dobro letino krompirja v letu 1957 računamo, da bo proizvodnja te kulture v letu 1958 ostala na isti višini. Da nam bo to ob nekoliko zmanjšani .površini krompirju uspelo, so potrebni naslednji ukrepi: a) posaditi jo treba čim več semena dobrih sort. ki ga imu na razpolago okrajna semenska služba iz domače proizvodnje,deloma ipa še .uvoziti boljše sorte b) uporabljati večje količine umotnih gnojil. c) poostriti borbo proti koloradskemu hrošču, ki se jc v letu 1957 zelo razširil, č) vsa j 50% krompirišč poškropiti tudi proti krompirjevi plesni, d) v ta namen organizirati pri Institutu za hmeljarstvo prognostično službo, kakršna je urejena že pri hmeljarstvu, e) upoštevati je treba rajonizacijo krompirja. Sortni semenski krompir sc bo gojil le v 8 KZ Zg. Savinjske doline in to v kooperaciji na 80 ha površine, kur bo popolnoma zadoščalo za zamenjavo v prihodnjem letu. Preiti pa je na zgodnejše jedilne sorte. Odkupna mreža bo iz ,te semenske proizvodnje lahko zajela okrog 80 vagonov čisto sortnega jedilnega krompirja. V letu 1958 je treba pripraviti načrte za varno vskladiščenje pridelanega semenskega krompirja. Koruzo naj bi sadili le v vzhodnem delu okraja, kjer naj bo osnovna močna krma iza pitanje vseh vrst živali. To bomo lahko dosegli le ob čvrsti rajonizaciji kmetijskih kultur. Že v letu 1958 bomo uvozili večjo količino odličnega semena hibridne koruze, ki bo ob upoštevanju sodobne agrotehnike dajala vsaj za 50 % višji hektarski pridelek kot domače neizbrane sorte. Za zagotovitev osnovne krmske baze je treba povečati predvsem hektarski pridelek travnikov od 28 q na 33 q. To bomo dosegli: a) z izdatnejšim gnojenjem vseh travišč, predvsem z umetnimi gnojili, b) z večjo uporabo apna, ki ga je treba v ta namen zagotoviti, c) z zgodnejšo košnjo, č) s sodobnejšim načinom sušenja na sušilih, za kar je treba prirejati praktične tečaje in d) z osuševanjem in melioracijami zamočvirjenih travišč. V letu 1958 bomo začeli z melioracijami okrog 800 h a v glavnih mokrih in preplavljenih travišč. Vendar se bo ta pridelek poznal na hektarskem pridelku mrve večinoma šele v letu 1959. Zaradi povečanja krmske osnove je treba pospeševati tudi planinske pašnike. Razmejitev in izmera med gozdom in pašnikom je bila v letu 1957 v glavnem dovršena. Ker pa je donosnost teh pašnikov še nizka, je potrebna materialna pomoč iz. družbenih sredstev. Začeti je treba z izdelavo ureditvenih načrtov za skupne planinske pašnike ter te pašne skupnosti organizacijsko učvrstiti na osnovi kooperacije. Da bi zagotovili predvidene pridelke v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, bo v letu 1958 porabljenih 14.000 t umetnih gnojil, medtem ko jih je bilo v letu 1956 raztrošenih komaj 5.700 t. Povečanje vrednosti poljedelske proizvodnje nam pokaže naslednja razpredelnica: 1957 1958 (v milijon din) Indeks 1958 1957 žita 758 790 104,2 industrijske rastline 1.141 1.250 109,6 vrtnine 1.880 1.086 100,6 krmske rastline 1.289 1.340 104,0 skupaj 4.268 4.466 104,6 Živinoreja V letu 1958 ise bo število živine nekoliko izprcmc-nilo. Računamo s povečanjem števila pri govedu, prašičih in perutnini, z zmanjšanjem pa pri konjih. Govedoreja. Proizvodnja mleka naj bi se povečala za 3 milijone litrov s tem, da bi bila dosežena povprečna molznost 1.600 1 na kravo. Proizvodnja mesa pa naj bi se v letu 1958 povečala za 5%. To nam bo možno doseči, ker bomo — povečali proizvodnjo mrve za 13% ali 200 vagonov; — pričeli z načrtno pašo na planinskih pašnikih; — bolje izkoriščali strnišča s krmsko peso, kolerabo in zeleno koruzo ter čimbolj opuščali ajdo in strniščno repo; — siliranju predvsem napol ovenele trave posvetili več pozornosti; — nadaljevali z urejanjem črednih pašnikov in to največ na socialističnih kmetijskih gospodarstvih; -+ preprečili' preveliko klanje telet in organizirali pogodbeno pitanje hitro rastoče mlade živine; dokupili izven okraja in iz uvoza okrog 800 glav plemenske živine; — uvedli umetno osemenjevanje na 55% vseh ple-menic in to posebno z razširitvijo osemenjevalne mreže še v občinah Slovenske Konjice in Kozje; pospešili zatiranje metljuvosti s pomočjo okrajnega štaba in občinskih štabov za zatiranje te bolezni tako, da se bodo s sodelovanjem KZ našla in uničila tudi žarišča mctljavosti, to je polži — mlakarji; —■ zatiranje ogrčavosti v Zg. Savinjski dolini nadaljevali. Poleg navedenih ukrepov bo treba dosledno izvajati že postavljeno rajonizacijo proizvodnje v vzreji goveda in to v smeri specializacije na mesno in mlečno proizvodnjo. Z uvozom plemenjakov mesnega tipa in smotrnim uporabnim križanjem z domačimi pasmami bomo pričeli že v letu 1958. Treba pa bo organizirati prodajo in zagotoviti minimalne odkupne cene v pogodbenem pitanju, tako za domači trg kakor tudi za izvoz. Selekcijo domačih pasem na oba vzrejna tipa, to je p it a n ost in mlečnost, je treba načrtno organizirati po rajonih. Z dovršitvijo mlekarne v Kozjem in Šentjurju ter povečanjem kapacitete mlekarne na Planini je možno odkupiti ves tržni višek mleka na Kozjanskem. Da pa bo možno ta višek zajeti v vsem okraju, je treba že v letu 1958 pričeti z izgradnjo mlekarne s kapaciteto 20.000 litrov dnevno v Celju in kapaciteto 5.000 litrov v Šmarju pri Jelšah. Prašičereja. V konjiško-šentjurskem in obsotel-slceni rajonu, kjer se bo mleko predvsem predelovalo in bo zato na razpolago dovolj posnetega mleka, ker bo prevladovala na njivah proizvodnja žit in koruze, bo vzreja prašičev preusmerjena na proizvodnjo mesnatih prašičev za trg. Zato bo na tem področju organizirano pogodbeno pitanje v kooperaciji s KZ. V letu 1958 bo na tak način pitanih 4.000 komadov mesnatih prašičev oziroma bekemov. V vzrejnih središčih jc treba še nadalje voditi selekcijo predvsem hitroraatnih prašičev. Perutninarstvo. Da bo rejcem perutnine omogočena nabava potrebnega števila enodnevnih piščancev, bo kmetijsko gospodarstvo v Ločah v svoji valilnici povečalo proizvodnjo na 120.000 komadov ali za 22%. Prav tako bo povečana zmogljivost valilnice v Mozirju. še nadalje se bo preizkušalo industrijsko pitanje pohancev-brojlerjev. V ovčereji računamo s križanjem domače pasme z uvoženimi ovni, da bi povečali količino volne. Zato bo treba urediti planinske pašnike za ovce. V čebelarstvu računamo s povečanjem števila družin za 10% v glavnem v predelih, kjer se širi načrtno sadjarstvo. Čebelarstvu je treba omogočiti pravilen razvoj tudi z organizacijo prevoza čebel na pašo in to posebno v Zg. Savinjsko dolino. Z zatiranjem nalezljivih čebelnih bolezni je treba nadaljevati. Vsi ukrepi v živinoreji so usmerjeni v ustvarjanje enotnejših proizvajalnih področij, v racionalnejšo in s tem tudi cenejšo proizvodnjo ter v večjo tržnost. Sadjarstvo Kljub obnovi sadovnjakov se bo v letu 1958 zmanjšalo število sadnih dreves za 10%. Odstranjeno bo vse suho in bolno sadno drevje. Očiščenih mora biti 90% vseh sadnih dreves, prav toliko pa tudi poškropljenih proti bolezni in proti škodljivcem predvsem proti ameriškemu kaparju. Pristojni organi morajo skrbeti, da se bodo zadevni predpisi dosledno izvrševali. Z asanacijo starih sadovnjakov bomo nadaljevali. Pri tem bo treba uporabiti zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč in izdelati predpise za obvezno asanacijo teh nasadov. Vsa navedena dela bodo vodile KPPZ, neposredno pa nadzirali zaščitni referenti pri KZ, občinske komisije in okrajna komisija. Pričakujemo, da bo znašala proizvodnja sadja v letu 1958 1.500 vagonov ali 30 kg na rodno drevo. Posebno skrb je treba ,posvetiti iborbi proti krastavosti ali škrlupu. Naše sadje je zaradi okužbe po kaparju in zaradi krastavosti neprimerno za izvoz, zato bo v letu 1958 organizirano poletno škropljenje sadnega drevja. To bo možno izvršiti tudi zato, ker bo v Savinjski dolini z uvedbo kompleksne mehanizacije sproščenih mnogo škropilnic, ki so še v zelo dobrem stanju in bodo koristno služile sadjarstvu v drugih predelih. Obnovili bomo 181 ha sadovnjakov, od tega 155 nasadov jablan, 3 ha hrušk in 13 ha višenj. Zasajeno bo tudi 38 ha ribeza, 10 ha malim in 1,5 ha jagod. Število drevesničarskih obratov se bo še nadalje zmanjševalo, povečala pa se bo kapaciteta okrajne drevesnice Miro-san. Tam bo urejen tudi učni center za kvalificirane sadjarje. V letu 1958 bo znašala proizvodnja sadik v naših drevesnicah 30.000 komadov. Ker pa bo teh sadik v bodoče primanjkovalo, je treba pričeti z organizacijo novega drevesničarskega obrata na Kozjanskem. Vinogradništvo Dosedanje površine vinogradov — 1556 ha žlahtne trte in 757 ha samorodnic, skupaj 2313 ha — se bodo v bodočih letih zmanjšale. Za leto 1958 računamo z zmanjšanjem za 150 ha, ker bomo opustili popolnoma izčrpane vinograde. Na družbenih posestvih in vinogradniških obnovitvenih skupnostih občine Šmarje bo obnovljenih 35 ha vinogradov. Vsi novi nasadi bodo sajeni v večjih razdaljah kot doslej in na žično oporo. Zaradi pomanjkanja humusa v zemlji bo v vseh mladih nasadih uvedeno zeleno gnojenje z večjimi obroki umetnih gnojil. Sadile se bodo take sorte, ki dajo dobro kvalitetno namizno vino. V okolici Celja pa bodo zasajene namizne sorte grozdja. Pridelek v letu 1958 nuj bi znašal 80.000 q ali ca. 40 q na ha. Da bi izboljšali kvaliteto vina in dosegli enotne tipe, bomo v bodočih letih gradili zbirne vinske kleti. Kot prva se bo gradila že v letu 1958 vinska klet s kapaciteto 120 vagonov v Virštanju. Načrti za njo so že izdelani. . Za obnovo vinogradništva bo treba trsni material uvoziti od drugod. Glede na povečano obnovo v nu-sledjih letih bo že v letu 1958 treba misliti na samo-preskrbo s trsnim materialom. Zaradi čimbolj smotrne in kompleksne obnove bo treba 1. 1958 izdelati ureditveni načrt za celotni vir-štanjski vinorodni okoliš. Socialistična kmetijska gospodarstva Kmetijska gospodarstva se morajo v letu 1958 ekonomsko in organizacijsko okrepiti, da bodo res postala napredni kmetijski obrati in bodo praktičen zgled svoji okolici pri doseganju visoke proizvodnje in uvajanju modemih tehnoloških postopkov. Ta cilj bodo dosegla, ker bodo izvršeni naslednji ukrepi: 1. S pomočjo občinskih ljudskih odborov in okrajne komisije bodo dokončno arondirali svoja zemljišča. V ta namen bodo odprodala preveč oddaljene parcele in nakupila okrog 80 ha zemlje zaradi aron- dacije. Zemljišča SLP naj se v ta namen posestvom čimprej dodelijo. 2. Kmetijska gospodarstva bodo zmanjševala število konj in uvajala kompleksno mehanizacijo. 3. prehajala bodo na specializirano proizvodnjo in to večinoma na hmeljarstvo, saj bodo v letu 1958 napravila 134 ha novih hmeljišč z žično oporo. 4. Vso proizvodnjo 80 ha semenskih žit kakor tudi precejšnje količine krompirja in h meljskih sadik so prevzela kmetijska gospodarstva. 5. Število goveje živine bodo povečala z lastno vzrejo in nakupom plemenskih in pitovnih živali od drugod. Uvozila -bodo okrog 100 krav mlečne frizijske pasme in povečala kapaciteto hlevov, predvsem odprtega tipa. 6. Motznost krav bo povečana od 2.600 na 2.900 litrov v letu 1958, ker bodo uredila še okrog 80 ha črednih pašnikov in prešla na siliranje. 7. Asanacijo starih sadovnjakov bodo v letu 1958 zaključila. Kmetijska gospodarstva bodo zasadila 30 ha novih sadnih plantaž ter pripravila zemljišče za (»saditev okrog 50 ha v letu 1959. 8. Z boljšo organizacijo dela in doslednim plačevanjem po končnem proizvodu bodo znižala letno ceno proizvodov. 9. Vsa posestva morajo z najtesnejšim sodelovanjem s komisijami kmetijskih strokovnjakov pripomoči k izdelavi ureditvenih načrtov v letu 1958, pri čemer bodo uživala družbeno finančno pomoč. Kmetijske zadruge Zadružne organizacije bodo v letu 1958 odigrale važno vlogo. V kooperaciji s KZ bodo kmetovalci zasejali 1.050 ha pšenice 426 ha ječmena 400 ha koruze 600 ha krompirja 240 h a lanu, medtem ko se hmelj že tako v celoti proizvaja po tem načinu. V kooperaciji bo tudi izvedeno globoko obdelovanje zemlje na površini 1.130 ha. strojna setev na 1.700 ha, spomladansko hrunanje in valjanje na 3.500 ha. Že navedeno gradnjo hmelj-skih žičnic in sušilnic bodo v celoti izvedle kmetijske zadruge. Dosedanje izkušnje in lastna sredstva, ki jih morajo ustvarjati iz kooperacijskih odnosov, bodo kmetijske zadruge -porabile za še širše poslovanje, organizacijo in sodelovanje v neposredni kmetijski proizvodnji. Pri tem bodo morale zadrugam odločilno pomagati kmetijsko-proizvajalne poslovne zveze. Investicijske naložbe. V kmetijstvu v letu 1958 naj bi znašale okrog 3.300.000.000 din. Od tega znašajo lastna sredstva kmetijskih organizacij in skladov okrog 1,200 milijonov, ostalo bodo pa kreditna sredstva. Investicijska gradile v je posebno nujna v hmeljarstvu, mehanizaciji in melioraciji. Odgovorna naloga izpolnjevanja družbenega planu kmetijstva je naložena tudi obema okrajnima kmetijskima institutoma. Hmeljarski institut v Žalcu bo svoje delo v letu 1958 razširil -predvsem na raziskovalna dela pri hmelju in na pedološka raziskovanja melioriranih zemljišč. Osnovan bo oddelek za kmetijsko projektiranje, ki bo odpravil pomanjkanje takšne institucije v okraju. Veterinarski zavod v Celju bo posvetil svojo dejavnost zatiranju inetljavosti. kužne malokrvnosti konj, problemom umetnega osemenjevanja in križanju s -plemenjaki tujih pasem. Družbeni plan v kmetijstvu bo mogoče izpolniti le. če bodo izvršeni -tudi vsi administrativni ukrepi. ki krepijo speciliazirano in tržno proizvodnjo,, predvsem pa odlok o rajonizaciji in racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč in če bodo zagotovljene nekatere minimalne odkupne cene posebno za živinorejsko proizvodnjo. Vsi ukrepi, ki krape socialistične odnose na vasi, se bodo morali dosledno izvrševati, šolanju strokovnega kadra za kmetijstvo s tečaji in štipendijami ter pravilni razporeditvi tega kadra mora biti še nadalje posvečena največja pozornost. Sredstva okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva in občinskih skladov za napredek gospodarstva moramo vlagati v tiste panoge in organizacije, v katerih bodo najbolj in najhitreje pokazala svoj učinek. VI. poglavje Ce upoštevamo 13% odpadka pri iglavcih in 10% pri listavcih, bo iz posekanega lesa možno proizvesti naslednje količine neto m3 gozdnih sortimentov: V gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospdarstva, Gozdno gospodarstvo m3 o 5 to listavci skupaj V tem jarilski in cel. le Brežice 2.000 5.950 7.950 500 Celje 18.200 19.500 37.700 7.800 Nazarje 25.000 13.150 18.150 9.100 Skupaj: 43.200 38.600 83.800 17.400 Gozdarstvo" V gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva in so že v glavnem urejeni, bomo tudi v letu 1958 sekali 108 % prirastka zaradi velike količine sestojev, zrelih za sečnjo, 'lak obseg sečnje predpisujejo izdelani načrti. V zasebnih zadružnih gozdovih je že doseženo ravnovesje med sečnjo in prirastkom. Pri tem bo zajela sečnja v letu 1958 samo 95.5 % prirastka. Ob upoštevanju obeh sektorjev lastništva računamo v letu 1958 98.3 % prirastka za sečnjo. Glede na to se bo gibalu sečnja takole: ( v bruto m3, t. j. etatna lesna gmota nad 7 cm premera) Plan 1957 Plan 1958 Indeks 1957 1958 Skupaj m3 346.100 334.400 96.6 Gozdovi gozdnih gospodarstev (blagovna in neblagovna proizvodnja) m3 94.700 95.000 100.3 Zasebni in drugi gozdovi splošnega ljudskega premoženja (blagovna proizvodnja) m3 130.400 138.100 105.9 Zasebni in drugi gozdovi splošnega premoženja (podeželska potrošnja) m3 121.000 101.300 83.7 Razmerje med sečnim planom in realizacijo za leto 1957 ter planom za leto 1958 je v neto m3 naslednje: Plan Rea-liz. 1957 1957 Indeks Real. 57 Plan 57 Plan 1958 Indeks Plan 58 Piam 57 Gozdna gospodarstva a) podeželska potrošnja 000 m3 6.7 5.0 75 6,7 100 b) blagovna proizvodnja 000 m3 75,2 87,2 116 77.1 102,5 c) skupaj 000 m3 82,2 92,2 112 83.8 101,9 Zasebni gozdovi in ostali gozdovi SLP podeželska potrošnja 000 m3 103.7 72.0 70 90,0 86,8 h) blagovna Proizvodnja 000 m3 111,5 135.8 122 121,0 108.3 c) skupaj 000 m3 215.2 207.8 97 211,0 98.0 V teh količinah je upoštevana blagovna in neblagovna proizvodnja. Gozdna gospodarstva naj se prizadevajo, da se bo neblagovna proizvodnja postopoma zmanjševala v korist blagovne. Gozdna gospodarstva lahko les za neblagovno proizvodnjo oddajajo samo v izdelanem stanju pri panju, na gozdnih poteh, na pomožnih in glavnih skladiščih. V zasebnih, zadružnih in ostalih gozdovih SLP (za blagono proizvodnjo) Obč. LO (m3) iglavci Mozirje 53.507 Šoštanj 6.760 Vransko 2.220 Žalec 6.120 Celje 1.170 Laško 1.650 Šentjur 2.230 Šmarje 40 Rog. Slatina 20 Kozje 110 Vojnik 3.050 Slov. Konjice 16.060 S k up a j: 23.000 4) o a p ■s v ten jamsl in ce 1.300 54.870 22.070 1.200 7.960 3.000 1.880 4.100 690 3.270 9.390 2.600 1.350 2.250 410 4.500 6.150 720 4.400 6.630 1.020 1.650 1.690 20 1.450 1.470 10 3.050 3.160 60 1.550 4.600 1.250 2.400 18.460 8.150 28.000 121.000 40.000 Od količin jamskega in celuloznega lesa odpade na območje KGPZ Mozirje 22.070 m3, na območju GLPZ Celje pa 17.930 m3. V' zasebnih, zadružnih in ostalih gozdovih SLP (za podeželsko potrošnjo) Obč. LO (m3) iglavci listavci skupaj Mozirje Šoštanj Vransko Žalec Celje Laško Šentjur Šmarje Rog. Slatina Kozje Vojnik Slov. Konjice 7.450 3.750 1.750 7.500 1.050 2.200 3.050 1.100 500 350 1.900 4.000 4.200 2.600 2.400 9.300 2.700 6.800 8.300 5.400 3.800 3.900 2.500 3.500 11.650 6.350 4.150 16.800 3.750 9.000 11.350 6.500 4.300 4.250 4.400 7.500 Skupaj 34.600 55.400 90.000 Računamo torej, da bo iz posekanega lesa iz gozdov vseh sektorjev lastništva možno proizvesti 294.800 neto m3 gozdnih sortimentov. Od te količine pa bo odpadlo cca 57.400 m3 na jamski in celu lozni les. Zgoraj navedene količine jamskega lesa in celuloznega lesa so minimalne in se lahko prekoračijo. I)a bi zagotovili določeni obseg sečnje, določa družbeni plan maksimalne količine lesa, ki se smejo posekati v gozdovih, v katerih gospodarijo gozdna gospo- darstva. Prav tako določa okrajni družbeni plan maksimalne količine lesa. ločene po občinah, ki se smejo posekati za blagovno in podeželsko potrošnjo v zasebnih, zadružnih in ostalih gozdovih splošnega ljudskega premoženja. V letu 1958 se bodo sredstva, ki so namenjena za reprodukcijo, vlagala za gojitev, varstvo in urejanje gozdov ter za vzdrževanje gozdnih komunikacij in za znanstveno raziskovanje. Določeno je, da se bo skupno porabilo 229,122.000 dinarjev. Gozdna gospodarstva bodo od teh sredstev porabila 77,105.000 din, za ostale gozdove splošnega ljudskega premoženja se bo porabilo 5,550.000 din, gozdarske poslovne zveze pa bodo imele na razpolago 146,467.000 din, od katerih je 31,560.000 din za vzdrževanje in popravila večjih gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju. V letu 1958 se bo porabilo 61,817.000 din za investicije v gozdarstvu. Družbeni plan LRS računa, da je treba v letu 1958 uporabiti najmanj 50% razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada za gradnjo gozdnih cest. Za ta namen je določil 32,625.000 din ali 53% vseli v letu 1958 razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada. Za gradnjo gozdnih komunikacij v gozdovih splošnega ljudskega premoženja se bo porabilo 12.700.000 din, v gozdovih zasebnega sektorja pa 19.925.000 din. V tem letu bomo začeli graditi gozdni cesti na Boču in na Raduhi (sektor Kosmačeve Rastke — Se-dclca) v SLP sektorju. V zasebnem sektorju se bo nadaljevala gradnja Partizanske ceste in ceste Mozirje —Šmihel. Določa se naslednja poraba sredstev za reprodukcijo gozdov: a) Sektor SLP — gozdna gospodarstva: gojitev go-zdov 3.176 30.884 24.800 58.869 varstvo gozdov 339 856 300 1.495 urejanje gozdov 1.800 250 2.500 4.550 zemljarina stroški geodetske 1.000 2.500 1.500 5.000 odmere višinskih kmetij 500 5.900 6.400 znanstvena raziskovanja 300 500 ■ — 800 Skupaj 6.615 35.490 35.000 77.105 b) Ostali SLP za reprodukcijo 5,550.000 din c) gozdarski poslovni zvezi: Vrsta dejavnosti LPZ elje 000 din o .5 N'^ CLO 0=8 j? 8 QU i> > CA ► gojitev gozdov 16.121 12.062 28.183 varstvo gozdov 100 200 300 urejanje gozdov 3.000 14.661 17.661 odka-zovanje 12.417 7.062 19.479 znanstvena raziskovanja 1.536 — 1.536 vzdrževanje gozdnih 32.259 komunikacij 47.049 79.308 Skupaj 80.223 66.244 146.467 Vzdrževanje in popravilo večjih gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju v znesku 31,560.000 din izvršijo gozdarske poslovne zveze in ustrezni režijski odbori. VII. poglavje Gradbeništvo Obseg gradbenih storitev se bo v letu 1958 povečal za 2,4%. Pri tem se poudarja, da čista gradbena kapaciteta podjetij zadostuje za zvišanje obsega tudi do 50%, medtem ko obrtniška gradbena dejavnost to onemogoča. Osnovni problem je v tem, da sc uredijo in okrepc tiste obrtniške stroke, ki sedaj popolnoma zavirajo delo in draže gradbene storitve. To so predvsem: silikarsko-plcskarska stroka, parketarskn, mizarska stroka, inštalacije elektrike in centralne kurjave ter teraeerska stroka. Da bi popravili to stanje, je treba nujno povečati obstoječe obrtne obrate in ustanavljati močne nove obrate za stroke, ki jih je premalo. Ugotavlja se, da je precejšnje število kvalificiranih obrtnikov, potrebnih v gradbeni dejavnosti, zaposleno izven svojih strok. Z ustreznim načinom nagrajevanja bi se določen del takih kvalifiranih moči vrnil v svoj poklic in s tem pripomoglo k delni rešitvi tega perečega vprašanja. Poleg že navedenih težav v gradbeni dejavnosti predstavlja resno oviro pri gradnji in draži objekte pomanjkanje gradbenih materialov predvsem opeke in betonskega železa manjših profilov. Potrebe po opeki, ki bodo leta 1958 znašale 22 milijonov enot, bi se lahko krilc s produkcijo opekarn na območju okraja, ker bodo v letu 1958 opekarne proizvedle 29.000.000 enot opeke. V letu 1957 je bilo proizvedenih 25,569.000 enot. Od te količine je bilo dobavljeno gradbeni operativi 12,765.000 enot, za potrebe okrajnih gradbenih podjetij pa samo 4,600.000 enot. Zavoljo tega so podjetja našega okraja nabavljala opeko iz oddaljenih področij, kurje močno podražilo gradbene storitve in obremenilo transportna sredstva. Da bi -se taki škodljivi pojavi odpravili, je svet za komunalo pri okrajnem ljudskem odboru sklenil priporočiti opekarnam, da s Svojimi proizvodi zalagajo v prvi vrsti domača gradbena podjetju. Da bi se rešilo vprašanje gradbenega materiala, se Iahko.cn del potreb po opeki nadomesti z izdelki iz žlindre. Ta produkcija se uvaja in naj bo vpeljana pri gradbenih podjetjih: Gradis, Beton, Graditelj in Savinjgrad. V letu 1958 bo za celjska gradbišča pričela obratovati v polnem obsegu gramoznica v Levcu. • Delati je treba za tipizacijo gradbenih elementov in obrtniških izdelkov, uvesti smotrnejše projektiranje, ki mora upoštevati uporabo vseh možnih tipiziranih elementov, saj to znatno -počen j uje gradbena dela. Svet za komunalo bo predpisal za območje okraje- začasne standarde za posamezne elemente. Komisiji za potrditev investicijskih programov in glavnih projektov se naroča, naj pri odobravanju programov upoštevajo smernice iz prejšnjega odstavka. Delovna sila se bo v letu 1958 povečala za 1,2%. Za dvig produktivnosti je treba izboljšati organizacijo gradbenih podjetij, izpopolniti mehanizacijo, pri tem izkoristiti vse možnosti za najetje kreditov, ki bodo za te namene na razpolago. Produktivnost dela se bo v gradbeništvu močno povečala le tedaj, če se bodo objekti, ki se nameravajo graditi na določenem zazidalnem okolišu, odda-'ali na licitacijah le enemu podjetju, ker se tako de-ovna sila in mehanizacija bolj sistematično izkoristita. Pri takem načinu -gradnje se zmanjšajo tudi stroški za pripravljalna dela. Svet za komunalo -bo vplival na investitorje, da sc tak način oddajanja gradbenim podjetjem v -letu 1958 v -polni meri uveljavi. Prizadevati si moramo, da se gradbeni objekti gradijo le tam, kjer so komunalne naprave že urejene, le v izjemnih primerih sc gradnja dovoli na področjih, ki niso komunalno urejena. VIII. poglavje Promet Za leto 1958 pričakujemo, da se bo vrednost dejavnosti v prometnih podjetjih okraja povečala za 6 odstotkov. Fizični obseg prometnih uslug se po letih giblje takole: Indeksi 1957 1958 1956 1957 Cestni promet 150,8 104,1 Blagovni promet 177 106 Potniški promet 126 104 Računamo, da bo v letu 1958 število zaposlenih pri podjetjih cestnega prometa v primerjavi z letom 1957 naraslo za 4,6%. Povečani obseg cestnega prometa je odvisen od nabave novih prevoznih sredstev. Resno težavo pomenijo v javnem cestnem prometu iztrošena vozila in bi jih morali v najkrajšem času zamenjati z novimi in bolj ekonomičnimi vozili. Avtobusni promet namerava nabaviti nove avtobuse. nekatere pa bo treba izločiti iz prometa. Tudi podjetje »Prevozništvo«: bo nabavilo v letu 1958 nova vozila. V letu 1958 bo dograjena nova železniška zveza med Kumrovcem in Stranjami, tako da bodo dobili obsoteljski kraji novo železniško zvezo proti Zagrebu in Celju. Otvorile se bodo nove avtobusne proge: Celje— Piran. Cel je—Logarska dolina, Celje- Gornji grad ter proge, ki bodo povezovale občinske centre s svojim zaledjem. To naj bi bila občinska prevozna podjetja. IX. poglavje Trgovina Povečanje proizvodnje in kupne moči prebivalstva bo v letu 1958 omogočilo naraščanje blagovnega prometa. Promet trgovine ua drobno in trgovine na veliko se bo v letu 1958 povečal najmanj za 7%. Splošno stanje trgovinskega omrežja ne ustreza porastu proizvodnje in blagovnega prometa sploh. Ne samo da je trgovinskih organizacij na splošno premalo, temveč tudi obstoječe trgovine so po svoji tehnični opremi na nizkem nivoju in zahtevajo rekonstrukcijo. Primanjkuje tudi skladišč za grosistično dejavnost, zato bo nujno potrebno v letu 1958 zagotoviti izdatna sredstva za rekonstrukcijo in razširitev trgovinskega omrežja. Potrebno investiranje v letu 1958 je določeno po občinah v naslednjem obsegu: Celje 466,5 milijone Kozje 5,5 Laško 4.5 Mozirje 18,4 Rog. Slatina 13,5 Slov. Konjice 14,2 Šentjur 6,6 Šmarje p. Jelšah 3,0 Šoštanj 44,8 Vojnik 3,6 V ransko 3,0 Žalec 198,1 „ Skupaj 779.5 milijone V navedenem znesku predstavljajo glavne investicije trgovska podjetja »Kovinotehna« Celje«, »Hmezad« Žalec. »Koloniale živila« Celje, »Potrošnik« Celje in Žitar« Celje, na katere odpade nekaj nad polovico vsote, ostali del pa je namenjen za investicije novozgrajenih lokalov v Velenju, Celju, Mozirju in Slov. Konjicah, za tehnično opremo in inventar ter za prevozna sredstva. V tem znesku pa niso vštete komunalne investicije za tržnice, ki se bodo najbrž ustanovile v Laškem, Štorah, Vedenju in Žalcu. Sredstva za investicije se bodo črpala v letu 1958 iz lastnih sredstev podjetij, iz družbenih investicijskih skladov ljudskih odborov ter iz zveznih sredstev namenjenih za trgovino. Okrajni ljudski odbor bo zagotovil iz investicijskega sklada najmanj 20 milijonov din, ki bo prvenstveno namenjen za finansiranje soudeležbe pri najemanju kreditov ter kot dopolnilo občinskih skladov. Računamo, da bo v letu 1958 zgrajeno 27 novih poslovnih lokalov, od tega 9 v Celju, 1 v Mozirju, 1 v Rogaški Slatini, I v Šentjurju, 8 v Šoštanju in 5 v Žalcu. __ Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij omogoča združevanje določenih skladov gospodarskih organizacij. zato bo nujno potrebno v interesu celotnega razvoja blagovnega prometa, da se bodo pri občinah ali pri okraju nalagala tovrstna sredstva v skupne sklade, iz katerih bo možno kreditirati investicije v trgovini. Iz naslova amortizacije bi bilo tam, kjer je vprašanje blagovnega prometa pereče, mogoče mobilizirati pomembna sredstva, ki bi omogočila rekonstrukcijo trgovine. S tem načinom medsebojnega finansiranja bi se lahko koristno angažirala sicer mrtva sredstva posameznih podjetij. Prizadevanja v letu 1958 naj se usmerijo na pravilno delovanje in organizacijo trga. predvsem trga s kmetijskimi pridelki. KZ in poslovne zveze pa bodo zadostile svojim nalogam, če bodo zagotovile potrebne količine kmetijskih pridelkov potrošniškim centrom. Nejasnosti okrog organizacije poslovnih zvez je treba v lotu 1958 popolnoma razčistiti v okviru zakonitih predpisov in prilagoditi -njihovo organizacijo pospeševanju kmetijske proizvodnje. Poslovne zveze naj postanejo organizator trgovine z reprodukcijskim materialom za kmetijske zadruge. Trgovine te vrste je treba ustanavljati samo v večjih proizvodnih področjih, kolikor bi takšna oskrba ne mogla potekati iz določenega centra. V letu 1958 je treba zaključiti reorganizacijo potrošnje v trgovini, ki je bila doslej v sklopu kmetijskih zadrug in jo izdočiti iz njenih dejavnosti. V tej zvezi pa je treba tudi pospešiti specializacijo trgovine, predvsem v večjih naseljih. Da bi se zagotovila stabilizacija tržišča in odstranile motnje v blagovnem prometu, je potrebno storiti predvsem naslednje: 1. Sveti za tržišče odnosno za gospodarstvo naj sodelujejo pri komunalni izgradnji s tem, da ugotovijo potrebe po izgradnji novih lokalov. 2. Omejiti je število grosističnih podjetij iste stroke s tem, da jih združujemo. Ta problem bosta to leto rešila Svet za blagovni promet in Trgovinska zbornica. 5. Pri trgovskih podjetjih na drobno moramo uveljaviti predvsem politiko ustanavljanja večjih organizacijskih enot, ki bodo sposobne garantirati potrošniku kulturno postrežbo in široko izbiro blaga ter učinkovito kontrolo. Pri vseh bodočili nalogah naše trgovine pa bi morali sodelovati potrošniški sveti, katerih vloga doslej ni prišla do izraza. Občinski ljudski odbori naj storijo vse, da se bodo potrošniški sveti v letu 1958 organizacijsko in vsebinsko utrdili. Skladno s porastom prometa in števila trgovin bo potrebno na novo vzgojiti 116 strokovnih delavcev. Zagotovljen dotok iz rednega šolanju je 75, ostali pa se bodo usposobili v strokovnih seminarjih, število vključenih vajencev bo v letu 1958 znašalo 252. Usposablja- nje trgovskega naraščaja bo z izgradnjo lastnega šolskega poslopja potekalo bistveno bolje kot doslej. Poleg osnovne naloge, da se zagotovijo v trgovini za široko potrošnjo in reprodukcijo potrebne količine in izbira blaga, pa je v interesu izravnavanja naše plačilne bilance treba stopnjevati izvoz aktivnih produktov iz našega področja. Iz področja našega okraja bo možno v letu 1058 izvoziti številne kmetijske in industrijske proizvode, na prvem mestu hmelj, živino, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, lesne izdelke, usnje, emajlirano posodo, cink in cinkove produkte ter tekstilno blago. X. poglavje Gostinstvu in turizem V letu 1958 računamo z nadaljnjim porastom gostinskih uslug za pribl. 5%. Ta porast temelji predvsem na povečanih dohodkih prebivalstva in na razvoju domačega in inozemskega turizma. V republiškem merilu naj bi se promet gostinstva povečal za 9% napram letu 1957. V našem okraju je promet gostinstva v letu 1957 poraste! za 54% napram letu 1956. Na tak porast je vplivala izredno dobra turistična sezona v letu 1957, ki je po vrednosti prometa presegala vse dosedanje po osvoboditvi. Velik porast prometa so povzročile tudi večje gospodarske razstave v letu 1957, ki pa v letošnjem letu niso določene. Tako računamo v našem okraju leta 1958 le s 5% porastom prometa napram letu 1957. Obseg gostinske mreže je v glavnem zadovoljiv. Povečati pa je treba nočitvene kapacitete in urediti obrate družbene prehrane. Omogočiti je treba primerno hrano delavcem in uslužbencem v menzah (Celje, Velenje in ostali industrijski centri) in delati na to, da posamezna gostinska podjetja, prav tako privatniki, uredijo svoje prostore, da bodo lahko pripravljali hrano. V izrazito turističnih krajih je treba razširiti gostinsko mrežo (Celje, Laško, Logarska dolina), ob glavni cesti Maribor—Ljubljana naj bi bili sodobno urejeni ekspresni bifeji, ki bi odgovarjali nivoju inozemskega turizma. Obstoječe gostinske obrate moramo postopoma sodobno urediti. Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet se bo reševalo z usposobitvijo obstoječih objektov, ki so že služili namenu gostinstva, pa se sedaj uporabljajo v druge namene. To so "smernice za razvoj gostinstva, ki jih naj zajema tudi perspektivni plan. Gostinstvo mora posvetiti vso skrb tej smeri razvoja. Raven gostinskih uslug je treba zvišati s sistematično vzgojo gostinskega kadra. Gostinska zbornica naj posveča temu vprašanju še večjo skrb. Za vzgojo kadrov je treba zajamčiti potrebna denarna sredstva in začeti v večji meri s štipendiranjem mladega gostinskega kadra. Treba je skrbeti v večji meri kot dosedaj za kulturno postrežbo, ker le na ta način bomo dosegli večji obisk domačih in inozemskih gostov. S tem pa nuj bi povečani promet omogočil večji dohodek in na ta način tudi večjo stimulacijo delovnemu kolektivu. Omogočiti je treba gostinskim podjetjem sredstva, da bodo lahko poslovala kulturneje ter imela možnosti za nabavo potrebne opreme za ureditev lokalov. V ta namen nameravamo dati iz okrajnega investicijskega sklada 18 milijonov din za vso udeležbo pri natečajih ter kot dopolnilo občinskim investicijskim skladom, ki so namenjeni gostinstvu. S sredstvi okrajnega investicijskega sklada bo okrajni ljudski odbor v glavnem sodeloval v krajih, ki so turistično ali industrijsko pomembni. Občinski ljudski odbor naj pri odmeri lokalnega prometnega davka stimulirajo gostinska podjetja, ki pretežno služijo družbeni prehrani. Obseg družbenih obveznosti naj bo ekonomski ukrep, ki bo vse gostinske obrate silil k temu, da si zagotovijo potrebno opremo. ki jim bo omogočila pripravo hrane. Tako se bo struktura gostinskih uslug spremenila na škodo alkoholnih pijač in drobno družbeno koristnih u,slug( hrana, nočitve, brezalkoholne pijače). Gostinska podjetja morajo skrbeti za čimboljše izkoriščanje kapacitet tudi s pravilno politiko cen v času izven sezone in (predvsem sezonska podjetju) delati na to, da s primernimi ukrepi (reklama, kulturne in zabavne prireditve) podaljšajo turistično sezono. Naravne lepote in priznana zdravilišča omogočajo v našem okraju uspešen razvoj domačega in inozemskega turizma. Ustvariti pa mu je treba materialno osnovo za povečanje dotoka turistov. Te potrebe morajo upoštevati tudi vse gospodarske panoge, ki posredno sodelujejo v turizmu. Glavni pobudniki za razvoj turizma pa naj bodo občine. Turizem je postal , življenjska potreba v naši družbi in lahko prinaša velike gospodarske koristi. Pri nas gospodarske panoge niso izkoristile možnosti za črpanje dohodkov iz turizma. S povečano materialno osnovo, z boljšo propagando in s pravilnejšim odnosom do turistov se bo lahko povečalo število gostov in število nočitev. Naš okraj je po številu gostov, nočitev in po doseženem finančnem rezultatu med najmočnejšimi turističnimi področji Slovenije. V letu 1957 je bilo zabe-ležnih 56.500 gostov, od tega 55.700 domačih in 2.600 inozemskih, število nočitev je znašalo 460.000, od tega 446.000 domačih in 14.000 nočitev inozemskih gostov. V letu 1958 pričakujemo nadaljnji porast turističnega prometa. Računamo, da se bo število nočitev povečalo napram letu 1957 za 10% — nočitve domačih gostov in 50% — nočitve inozemskih gostov. Sistematično je treba sproščati nočitvene kapacitete in jih ponovno vključiti v turizem. Povečati je treba kapacitere tudi z oddajanjem zasebnih sob, kar naj organizirajo turistična društva ob podpori občin. V sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori naj se pri Celjski turistični podzvezi osnuje sklad za pospeševanje turizma, v katerega se bodo stekali prispevki iz turistične takse. Vsi občinski odbori naj sprejmejo odlok o turistični taksi ter v njem določijo, da se ta taksa uporabi izključno za potrebe turizma. Na podlagi smernic okrajnega ljudskega odbora naj občinski družbeni plani konkretno rešujejo probleme gostinstva in turizma s sodelovanjem gostinske zbornice in turistične podzvezc. XI. poglavje Obrt V letu 1958 računamo s povečanjem obrtniške dejavnosti za 12%. Napredek obrtniške dejavnosti je vsekakor pomemben, vendar še vedno ne zadošča. V letu 1958 je treba posvetiti vprašanju obrti več pozornosti. To nalogo lahko uspešno opravijo le občine, ker najbolj poznajo stanje in potrebe v obrti na svojih področjih. Rekonstruirati in bolje opremiti je treba že obstoječe obrate. Uslužnostna obrt je pod vsakim povprečjem (1 delovna sil a na 95 prebivalcev) in nesorazmerno porazdeljena na posameznih področjih. V lanskoletnem planu je bilo to vprašanje poudarjeno, vendar do danes praktično ni bilo nič izvršenega. Pri stanovanjskih skupnostih naj se ustanovijo nove servisne delavnice za vzdrževanje in popravila stanovanj. Nujno potrebni so gospodinjski servisi, predvsem v gosteje naseljenih centrih, kjer je precej žena zaposlenih v proizvodnji. Ker je nujno, da občine ta plan izpolnijo, naj 'se investicijska sredstva, ki sc stekajo iz obrtne dejavnosti, uporabijo za obrtne potrebe. Več pozornosti je treba posvetiti dotoku mladine v obrtne dejavnosti. V okraju je tudi precej obrtniškega kadra v drugih poklicih. Tudi to delovno silo bo treba pritegniti v stroko. Občine bodo morale najti v letu 1958 možnost za razvoj obrti na svojili področjih, predvsem tam. kjer zaradi šibke obrtniške mreže ni konkurence ali pa sploh ni legalnih obrtnikov. Zaradi povečane gradbene dejavnosti, ki bo v letu 1958 še večja, se upravičeno pričakuje porast storitev in povečanje dohodkov pri obrtih gradbene stroke in panog, ki so povezane z gradnjo. Podjetja teh panog bo treba nujno razširiti in ponekod ustanoviti tudi nova. V letu 1958 se naj plače zaposlenih v obrti odmerjajo po doseženi delovni storilnosti. Zato je treba v proizvodni obrti delo normirati, v uslužnostni obrti pa je treba uvesti realen način premiranja. Samo po teh ukrepih se lahko pričakujejo uspešnejša dejavnost, cenejše usluge in kvalitetnejše delo v obrti. Obseg kapacitet v obrti splošno družbenega sektorja se bo povečal za obrtne obrate, ki so jih kmetijske zadruge izločile iz svoje dejavnosti zaradi nekmetijskega značaja. V letu 1957 so kmetijske zadruge oddale 25 obrtnih obratov. Naloga občin je pomagati tem obratom, jih po potrebi razširiti in rekonstruirati, da bo njihovo nadaljnje delo uspešno. Da se obrtniška mreža in efekt dela v obrti poveča. morajo občine, oziroma komisije za napredek obrti, vse ukreniti za realizacijo smernic v planu. Za izvedbo teh nalog so v celoti odgovorni občinski ljudski odbori. Prav gotovo pa je naloga sveta za industrijo in obrt, da skupno z okrajno obrtno zbornico pomaga občinam uveljaviti navedena načela. Za obrt je v okrajnem investicijskem skladu namenjenih 20 milijonov din in bo na ta način Omogočeno okrajnemu svetu zn industrijo in obrt, da tudi materialno sodelujejo z investicijskimi krediti, kjer je vprašanje obrti najbolj pereče. Sredstva okrajnega investicijskega sklada naj se pretežno uporabijo za uslužnostno obrt v tistih krajih, kjer je vprašanje te obrti kritično, to je v gosto naseljenih predelih, l ak način reševanja obrtnega vprašanja bo omogočil dvig življenjskega standarda. XII. poglavje Komunala Da bi se pospešila komunalna izgradnja, ki mora vsekakor doseči takšno višino, da bo zadostila potrebam prebivalstva, vsaj v mestih in v industrijskih centrih, se postavlja pred ljudske odbore važna naloga za pravilno usmerjanje te dejavnosti. Računamo. da bo novo komunalno podjetje za razdelitev in prodajo električne energije — Elektro Celje investiralo del amortizacije za rekonstrukcije nizko in visoko napetostnega omrežja in razdelilnih naprav, predvsem v Celju kakor tudi v nekaterih krajih, kjer so dosedanji elektrovodi popolnoma dotrajali. Od 120 milijonov din, ki so na razpolago, je potrebno ca. eno tretjino rezervirati za novogradnje v tistih industrijskih in turističnih predelih, kjer je električno omrežje pomanjkljivo ali pa sploh ne obstaja. Pri novogradnjah stanovanj morajo stroške za električno priključitev nositi investitorji sami. Glede na skromna sredstva, ki so na razpolago za celotno službo pri občinskih ljudskih odborih, je nujno, da občine organizirajo vzdrževalna dela ite službe tako, da bodo uporabniki prispevali predvsem s fizičnim delom, prevozi in gradbenim materialom. V večjih centrih, to je v Celju, Žalcu, Velenju in Rog. Slatini se bo v letu 1958 nadaljevalo z deli za razširitev in oskrbo s pitno vodo ter izpopolnjevalo kanalizacijsko mrežo. Večjo skrb pa bodo morali občinski ljudski odbori posvetiti predvsem ostali komunalni dejavnosti, to je zunanji podobi naselij. To delo ni vezano na večja sredstva, je pa važno zaradi pospeševanja turizma. V letu 1958 sc bo pričel reševati problem mlekarne v Celju. Za stanovanjske namene določa družbeni plan 858,7 milijonov din. Občinski ljudski odbori naj skrbe, da bodo ti skladi smotrno uporabljeni. Računati jc treba, da se v tem letu zgradi maksimalno število stanovanj. Občine naj za to stanovanjsko izgradnjo namenijo tudi proračunska sredstva predvsem tam, kjer je zaradi velike koncentracije delavstva to nujno potrebno. Vodna gospodarstva bodo sama ali po drugih izvajalcih opravila v letu 1958 naslednja investicijska dela: v porečju Savinje se bo za regulacijo in za melioracijska dela porabilo ca. 500 milijonov din in to za glavna delovišča v Celju. Ložnici, Eolski in Raki; v porečju Drave na sektorju konjiške občine, kolikor spada to v področje Dravinje, se bo investiralo iz sredstev vodne skupnosti »Drava« ca. 22 milijonov din; iz teh sredstev se bodo izvršila melioracijska dela ter regulacija Dravinje v Zrečah in hudourniškega potoka, ki teče skozi Slovenske Konjice; — za manjša melioracijska dela na Sotli je v proračunu okrajnega ljudskega odbora določena dotacija 10 milijonov din. XIII. poglavje D r u žbe n i js ta n d a r d in osebna potrošnja a) Šolstvo Z reformo naše šole moramo ustvariti take pogoje, da bo vsa naša mladina, tako v manjših kakor v večjih krajih, deležna iste splošne izobrazbe, ker se zavedamo. da bomo kvaliteto dela na vseh področjih našega gospodarstva — od industrije, obrti pa do kmetijstva lahko dvignili le z ljudmi, ki bodo imeli širšo splošno in politično vzgojo. T udi v našem okraju smo v tem pogledu že storili prvi korak in izvršili vse organizacijske priprave, tako da bo potem, ko bo sprejet zakon o šolski reformi, izvedba lažje potekala. Ukinili smo na podeželju vse nižje gimnazije in jih združili z osnovnimi šolami v osemletke, v katerih v nižjih razredih poteka pouk po novem učnem načrtu. S prihodnjim šolskim letom pa bomo to izvedli tudi v Celju samem. Kvalitetno delo v naših šolah je seveda v veliki meri odvisno od strokovne usposobljenosti kadra. Ko na eni strani ugotavljamo občutno pomanjkanje učnega osebja, ki je prav zaradi tega ponekod preobremenjeno. pu moramo na drugi struni priznati, da kljub tem težavam na naših šolah poteka delo normalno in da so doseženi učni uspehi prav zadovoljivi. Naši prosvetni delavci sc v polni meri zavedajo svojih velikih nalog, jih opravljajo vestno in skrbno. Važen element za dvig našega šolstva je seveda tudi materialno stanje šol. Moramo ugotoviti, da se v našem okraju tudi v tem pogledu stanje od leta do leta zboljšuje. Precej sredstev je bilo že porabljenih za izpolnitev šolskih kabinetov in knjižnic, mnogo šolskih poslopij je bilo adaptiranih, zgrajenih tudi nekaj novih šol. in sicer v Jurkloštru, Velenju, Polu-lah, nekaj pa jih je v gradnji. Dejstvo pa je, da bodo morale občine prav tem materialnim vprašanjem posvečati vso skrb. Tudi kadrovskemu vprašanju bomo morali posvetiti več pažnje, kajti pomanjkanje učiteljstva je tudi v našem okraju še občutno, saj primanjkuje še vedno ca. 120 učnih moči. Zato bodo morale občine določiti še večje postavke za štipendiranje učnega kadra za naše obvezne šole. V letu 1958 bomo nadaljevali z gradnjo šolo v Celju, v Dobrni in pripravili načrte za nove šole v krajih, kjer prebivalstvo bolj raste, to je predvsem v industrijskih centrih, tako da se bo v bodočnosti pouk razvijal normalno v dveh izmenah. Šolska poslopju je treba primerno vzdrževati in razširiti učne prostore s potrebnimi adaptacijami. Nadalje je treba v občinskih proračunih zagotoviti potrebna sredstva za nabavo najnujnejšega inventarja za šole in nabavo vsaj učnih pripomočkov. Glede na vedno večje potrebe po strokovnem kadru v našem gospodarstvu bi bilo treba povečati kapaciteto industrijskih šol ter iz sklada za kadre dograditi industrijsko rudarsko šolo v Velenju. Rogaški Slatini in internat pri Metalurško industrijski šoli v Štorah. Politika štipendiranja naj sc usmerja na najbolj kritične stroke. b) Prosveta in kultura Celjskemu gledališču je treba zagotoviti vsaj minimalna sredstva za nemoteno delo. Pričeti je treba s postopno adaptacijo celjskega muzeja, začeti je treba z ustanavljanjem centralnih občinskih knjižnic in čimbolj podpreti delovanje Svobod in prosvetnih društev. c) Telesna vzgojo Za uspešnejši pouk telesne vzgoje je treba čimbolj pospeševati ureditev primernih igrišč in telovadišč pri šolah. Kader naj se nadalje usposablja na raznih tečajih. Okrajnemu odboru TD Partizan in raznim športnim organizacijam je s primernimi dotacijami treba omogočiti nadaljnji razvoj. Občinski ljudski odbori naj prevzamejo skrb za vzdrževanje telovadnic in raznih športnih objektov. d) Zdravstvo V letošnjem letu je treba vsekakor posvetiti več pažnje razvoju preventivne službe. Kljub skrbi za izboljšanje te službe že v preteklem času, si moramo v tem letu prizadevati, da se to stanje še izpopolni. V letu 1958 bo množična akcija fluorografiranja, to je množičnega rentgenskega slikanja prebivalstva v našem okraju. S to preventivno akcijo bodo v drugi polovici tega leta rentgensko slikali in zdravniško pregledali vse prebivalstvo tako zavarovance kot ne-zavarovance. V letu 1957—1958 je tudi zelo pomembna akcija proti poliomielitisu, ki je v teku in se bo še nadaljevala, izvedeno bo splošno cepljenje proti kozam. hesežiranjc in fluorografiranje zobovja. Dejavnost vseh zdravstvenih domov je bila v letu 1957 zelo močna. Najbolj obiskan je bil Zdravstveni dom v Celju, kjer je bilo izvršenih skoraj 50% vseh pregledov v celotnem okraju. Ordinacijski prostori tega zdravstvenega doma pa so zelo majhni in neprimerni. Zato se nadaljujejo začeta dela novega zdravstvenega domu v Celju, ki bo najverjetneje začel poslovati v tem letu. Sredstva za to bodo zagotovljena po občini. Zavodu za socialno zavarovanje in OLO. V letu 1957 je bilo za zdravstveno zavarovanje potrošenih ca. 940 milijonov. V letu 1958 pa pričakujemo še večje stroške za zdravstveno varstvo posebno večje stroške ambulantnega in bolniškega zdravljenja in to zaradi povečanih plač zdravstvenega osebja in večjega števila kvalificiranih zdravstvenih delavcev. Za zdravstveno zavarovanje določa okrajni zavod v letu 1958 preko milijardo din izdatkov. V letu 1958 bomo pripravljali splošno zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva na področju celjskega okraja. Zdravstveno je treba zavarovati še ca. 85.000 prebivalcev. Način zavarovanja je treba proučiti tako. da se v letu 1958 razčistijo pogoji tega zavarovanja. Zato naj odgovorni sveti pripravijo material in ga predložijo v diskusijo ljudskemu odboru. Osebna potrošnja Povečanje osebne potrošnje iz osebnih dohodkov prebivalstva temelji na predvidenem gospodarskem razvoju kakor tudi na izboljšanju življenjskih pogojev delovnih ljudi, kar pa je vezano na pričakovane rezultate v napredku gospodarstvu in posebno na porast produktivnosti dela. Le na tej osnovi bo porast gospodarske aktivnosti in zlasti proizvodnje omogočil povečanje zaposlenosti in povečanje osebnih dohodkov. Na tej podlagi računamo porast narodnega dohodka. v primerjavi z letom 1957. za družbeni gospodarski sektor za 10.9%. Računamo z možnostjo zu nadaljnje povečanje osebne potrošnje v planu za leto 1958 in sicer zaradi najmanj 6 do 7% povečanega plačnega sklada v socialističnem sektorju gospodarstva ter zaradi ca. 10% povečanja plač pri državnih organih in javnih uslužbencih ter pokojninah. Porast osebne potrošnje je treba pričakovati tudi zaradi poživitve ostalih dejavnosti, predvsem turizma, gostinstva in obrti. Večja produktivnost dela bo ustvarila tudi pogoje za povečanje splošne potrošnje na področju šolstva, socialnega zavarovanja, zdravstva, kulture in prosvete ter stanovanjsko-komunalne dejavnosti. V okviru predvidenega razvoja osebne potrošnje in izboljšanja življenjskih pogojev delovnih ljudi bodo morali ljudski odbori in organi družbenega samoupravljanja prevzeti važne naloge. Ljudski odbori bodo morali v siplošni politiki za izboljšanje življenjskega standarda pravilno uporabljati razpoložljiva sredstva za osebno potrošnjo in družbeni standard. Posebno pozornost bodo morali posvetiti tistim gospodarskim dejavnostim, ki • neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva, kot je razvoj trgovine, obrli in raznih uslužnostnih dejavnosti, posebno v mestu Celju in v industrijskih centrih našega okraja. V mestu Celju in v industrijskih centrih bodo morale stanovanjske skupnosti in hišni sveti prav tako delati za boljši življenjski standard prebivalstva. V ta namen bodo usmerili svoje napore zlasti v ustanavljanju raznih servisov, s katerimi se lahko racionalno izvršujejo razna dela, ki jih sedaj opravlja vsako gospodinjstvo zase. XIV. poglavje Izvoz V letošnjem letu se mora izvoz prilagoditi splošnim smernicam zveznega družbenega plana, da se zmanjša primanjkljaj v plačilni bilanci. Vendar je pri povečanem izvozu treba gledati na to, da ne b.o prizadeto notranje tržišče. Gospodarske organizacije morajo varčno trošiti uvoženi material, s tem da ga racionalneje izkoristijo in, kjer je to možno, nadomestijo z domačim. Računamo s povečanjem izvoza, predvsem premoga, izdelkov kovinske stroke, votlega stekla, finalnih izdelkov lesne industrije in usnjarske industrije. Od kmetijskih pridelkov se bo količinsko povečal izvoz hmelja, jagodja, sadja, bekonov, pitane živine in jajc. Povečani izvoz je potrebno zagotoviti z ustreznimi ukrepi že ob začetku leta. XV. poglavje Investicijska sredstvu in skladi 1. Računamo, da se bo v letu 1958 v investicijske sklade ljudskih odborov, po odbitku sredstev za LRS, nateklo 534,940 milijonov din. Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada okrajnega ljudskega odbora Celje pa bodo po odvodu dela za proračun znašala 157,584 milijonov din. Ta sredstva so v glavnem namenjena za soudeležbo pri najetju posojil gospodarskih organizacij tistih panog, ki direktno vplivajo na življenjski standard prebivalstva, za dopolnilna sredstva skladov občinskih ljudskih odborov, za investicije v kmetijstvu nerazvitih področij, za negospodarske investicije in komunalno dejavnost ter za soudeležbo pri posojilih tistih industrijskih podjetij, ki so za gospodarstvo okraja najbolj pomembne. Računamo, da se bodo sredstva razporedila takole: trgovina gostinstvo in turizem obrt kmetijstvo industrija negospodarske investicije in komunala 20 milijonov din 18 milijonov din 20 milijonov din 27,5 milijonov din 50 milijonov din 42 milijonov din 2. Na območju okraja bo v letu 1958 možno koristiti sredstva stanovanjskega sklada za zidanje hiš v višini 858,738 milijonov din. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da upoštevajo določila zveznega družbenega plana, po katerih je možno najeti posojilo iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš, za razširitev in novogradnje osemletnih šol. 3. V sklad za urejanje voda se določa dotacija iz proračuna v višini 10 milijonov din za Vodno skupnost Sotla. 4. V sklad za kadre se bo v letu 1958 verjetno nateklo 108,605 milijonov din. V tem letu pa bo možno uporabiti le 44,467 milijonov din. Sredstva pa so predvsem namenjena za gradnjo, dograditev industrijskih, vajenskih šol in internatov kakor tudi za dvig strokovnega kadra. 5. Sklad za pospeševanje kmetijstva se bo lahko uporabil v višini 14,884 milijonov din in je namenjen za pospeševanje kmetijstva, za zatiranje kužnih bolezni in za investicije pospeševalnega značaja. 6. Okrajni cestni sklad bo v letu 1958 razpolagal z 42,996 milijonov din. Sredstva sklada se bodo uporabila za vzdrževanje cest in popravila mostov. 7. V letu 1958 bo okrajni gozdni sklad razpolagal samo s sredstvi, ki so bila v letu 1957 blokirana in bodo leta 1958 sproščena. Po odvodu 10% v letu 1957 blokiranih in v letu 1958 sproščenih sredstev OGS v okrajni proračun v znesku 6,868.00din, bo OGS razpolagal z 61,817.000 din. Sredstva OGS v letu 1958 se bodo uporabljala na podlagi posebnega predračuna OGS za leto 1958. S sredstvi tega sklada se bosta načeli graditi gozdni cesti na Boču in Raduhi (sektor Kosmačeve Rastke — Sedelce) v SLP sektorju. V zasebnem sektorju se bo nadaljevala gradnja Partizanske ceste in ceste Mozirje—Šmihel. Del sredstev je namenjen za velika popravila gozdnih komunikacij, za nove gradnje, dovršitev in velika popravila gozdarskih stavb in za vzgojo kadrov. 8. V gasilskem skladu je določenih 7,958 milijonov din, ki se bodo v celoti potrošila za nabavo opreme gasilskih enot. v 000 din 1. Dohodnina iz kmetijstva 238.620 2. Ostala dohodnina 83.400 3. Prorač. prisp. iz oseb. dohodka 785.540 4. Obvezna 4% doklada na krneč, dohodnino 41.180 5. Prometni davek od davč. vrednotnic 6.000 6. Državne takse 75.000 7. Prometni davek od zasebnikov 166.000 8. Prometni davek od vina in žganja 18.000 9. Zemljarina 16.000 10. Dohodnina uradov — ustanov 4.000 11. Ostali nepredvideni dohodki 16.000 12. Prorač. prispevek od pavšalistov 20.000 13. Obč. doklade na krneč, dohodnino nad 4% (v povprečju okraja 15,3%) 199.150 14. Doklade na ostalo dohodnino 17.000 15. Občinske takse 16.000 16. Občinski prometni davek 78.300 17. Prometni davek od maloprodaje 203.100 18. Dopolnilna dohodnina od lesa 113.417 19. Obč. doklada na prorač. prispevek iz oseb. dohodka v povprečju okraja 8% 89.130 20. 20% del skladov skupne porabe 56.000 21. Prisp. gozd. uprave za fin. gozd. službo 17.897 Skupaj 2.259.734 Ta sredstva naj bi se uporabila: a) za kritje administrativnega dela proračunov občin 1,392.900 — 68% b) za kritje administrativnega dela proračuna OLO 673.850 — 32% Skupaj 2,066.750 —100% Ostanek od predvidenih skupnih sredstev, ki znaša 192,984.000 din, naj bi občinski ljudski odbori uporabili predvsem za investicije in v korist družbenega standarda. Občinski ljudski odbori, ki bodo v letu 1958 ustvarili višja proračunska sredstva, kot so določena v dokumentaciji tega družbenega plana, si s tem ustvarijo možnost večjega investiranja v družbeni standard oziroma v negospodarske investicije. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da se pri sestavi administrativnega dela svojega proračuna omejijo na kvote administrativnih proračunov, ki so razvidne iz dokumentacije tega družbenega plana in da jo po možnosti zmanjšajo, da se na ta način izloči vsebinsko naraščanje administrativnih delov v proračunih in omogoči, da se usmerijo čim večja dosegljiva sredstva v družbeni standard. Pri formiranju predvidene kvote za administrativni del proračuna je vzeta za osnovo proračunska potrošnja administrativnega dela proračunov iz leta 1957, povečana za zakonita proračunska povečanja, ki nastopajo v letu 1958, predvsem pri osebnih izdatkih. ČETRTI DEL Ekonomski ukrepi za dosego družbenega plana Okrajnega ljudskega odbora Celje XVII. poglavje XVI. poglavje Amortizacija Formiranje kvote administrativnih proračunov I. in predvidena skupna proračunska sredstva za 1. 1958. Računamo, da se bodo v okraju Celje v letu 1958 stekla naslednja proračunska sredstva, ki pripadajo proračunom občin in okraja: Polni amortizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jih določijo zvezni predpisi, se zmanjša za 80% pri gradbenih objektih, ki jih kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge no morejo uporabljati (stroji, hlevi in drugo). XVIII. poglavje Sredstva za proračun II. Razdelitev prometnega davka 1. Po XVI. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1958 pripada okraju prometni davek od vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. Ta prometni davek se v celoti odstopa občinskim proračunom. 2. Na prometnem davku od zasebnikov, vplačanem na teritoriju posamezne občine, so posamezni občinski ljudski odbori udeleženi tako-lc: Delež občine Celje 50% Mozirje 50% Slovenske Konjice 50% Šmarje pri Jelšah 75% Šoštanj 50% Vransko 50% Okrajni ljudski odbor ni udeležen na prometnem davku, ki ga plačajo zasebniki na teritoriju ostalih občin. III. Dohodnina 1. Na dohodnini od kmetijstva, ki ostane po vplačilu prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov in po odbitku deleža LRS, je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež okraja Celje 50% Laško 50 % Mozirje 50% Rotgašdca Slatina 50% Šoštanj 50% > Vransko 50% Žalec 50% Slovenske Konjice 50% Šentjur 20% 2. Na dohodnini od samostojnih poklicev in premoženja je okrajni ljudski odbor po posameznih občinskih ljudskih odborih udeležen takole: Delež okraja Celje 50% Mozirje 50% Slovenske Konjice ' 50% IV. Razdelitev proračunskega prispevka iz osebnega dohodka t. Pri prispevku k proračunom iz osebnega dohodka, ki ostane po odbitku zveznega deleža in deleža LRS, je okrajni ljudski odbor udeležen takole: Delež okraja Celje 56% Laško 43% Mozirje 84% Rogaška Slatina 18% Slovenske Konjice 64% Šoštanj 47 % Vransko 52% Žalec 46% 2. Pri prispevku k proračunom iz osebnega dohodka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku, okrajni ljudski odbor ni udeležen. Ves preostali del proračunskih dohodkov, ki po določilih zveznega in republiškega plana pripadajo okraju Celje, se odstopa občinskim ljudskim odborom za kritje proračunov. V. Zemljarina Pri zemljarini gospodarskih organizacij, razen splošnih kmetijskih zadrug in kmetijskih organizacij, okraj ni udeležen. Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa v dobro njihovih skladov osnovnih oziroma obratnih sredstev 15% skupne zemljari-ne, ki jo obračunavajo in plačujejo po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Od skupnega znesku zemljarme gre 20% v občinski investicijski sklad, 15% pa v okrajni investicijski sklad za finansiranje investicij, namenjenih za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ostanek zemljarine se razporedi po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Ta ostanek razporedijo občine. XIX. poglavje Investicijski sklad okraja VI. 1. Od prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij. ki pripada investicijskim skladom občin, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS steka v okrajni investicijski sklad 40% razen prispevka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku in ga občine razporedijo. 2. Okrajni ljudski odbor lahko najame iz tega sklada v letu 1958 posojilo za finansiranje negospodarskih investicij do 50 milijonov din. XX. poglavje VIL Gozdarstvo Določitev količin stoječega lesu za posek v letu 1958 1. Za posek v letu 1958 se določajo v gozdovih SLR, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva za posek, tele maksimalne količine stoječega lesa (v bruto m3, t. j. etatna lesna gmota nad 7 cm premera): Gozdno gospodarstvo Iglavci Listavci Skupaj Brežice 2.300 6.600 8.900 Celje 21.000 21.750 42.750 Nazarje 28.700 14.650 43.350 S k u p a j 52.000 43.000 95.000 Gozdna gospodarstva lahko maksimalno oddajo na blagovno proizvodnjo naslednje količine lesa v neto m3: Gozdno gospodarstvo Iglavci Listavci Skupaj Brežice 250 300 550 Celje 800 2.300 3.100 Nazarje 650 2.400 3.050 Skupaj 1.700 5.000 6.700 2. Za posek v letu 1958 se določijo za blagovno proizvodnjo (za prodajo) v zasebnih, zadružnih in ostalih gozdovih SLP tele maksimalne količine stoječega lesa v bruto m3 (t. j. etatna lesna gmota na 7 cm premera): Občina Iglavci Listavci Skupaj Mozirje 61.600 1.440 63.040 Šoštanj 7.800 1.530 9.030 Vransko 2.250 2.100 4.650 Žalec 7.100 3.640 10.740 Celje 1.350 1.500 2.850 Laško 1.900 5.000 6.900 Šentjur 2.600 4.880 7.480 Šmarje 46 1.840 1.886 Rogaška Slatina 23 1.610 1.633 Kozje 131 3.400 3.531 Vojnik 3.500 1.720 5.220 Slovenske Konjice 18.400 2.640 21.040 Skupaj 107.000 31.100 138.100 3. Za posek v letu 1958 za podeželsko potrošnjo se določijo naslednje maksimalne količine stoječega lesa, v ostalih gozdovih SLP. v zasebnih in zadružnih gozdovih v bruto m3 (t. j. etatna lesna gmota nad 7 cm premera): Občina Iglavci Listavci Skupaj Mozirje 8.580 4.670 13.250 Šoštanj 4.320 2.900 7.220 Vransko 2.000 2.670 4.670 Žalec 8.630 10.260 18.890 Celje 1.200 3.000 4.200 Laško 2.530 7.550 10.080 Šentjur 3.500 9.200 12.700 Šmarje 1.260 6.000 7.260 Rogaška Slatina 580 4.220 4.800 Kozje 400 4.350 4.750 Vojnik 2.200 2.780 4.980 Slovenske Konjice 4.600 3.900 8.500 Skupaj 39.800 61.500 101.300 Razdelitev brutodohodka gozdarstva: 1. Za gozdove SLP se določi naslednja cena lesa (v bodoče skrajšano CLP) pri sečnji lesa 1958: 3. Od zbranih prispevkov od sečnje lesa v zasebnih gozdovih znaša delež okrajnega gozdnega sklada 27%. 4. Od sredstev, namenjenih za -reprodukcijo v zasebnih gozdovih, se zagotovi GLPZ Celje 55% KGPZ Mozirje 45% XXI. poglavje 2. člen Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje bo po potrebi tolmačil družbeni plan. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1958. Objavi se v Uradnem listu LRS in v Uradnem vestniku okraju Celje. št. 01/3-1658/1-58 Celje, dne 27. februarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 73. Po 17. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. št. 13-126/56) in 3. točki 26. člena statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1958 sprejel ODLOK o proračunu okraja Celje za leto 1958. 1. člen Okrajni proračun za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega: I. Okrajni proračun z dohodki v znesku 703,450.000 din z izdatki v znesku 673,850.000 din in dotacijami občinskim ljudskim odborom 29,600.000 din GG Brežice 14,700.000 din C,G Celje 84,500.000 din GG Nazarje 70,000.000 din Ostali SLP 11,100.000 din Skupaj 180.300.000 din CLP po m3 iglavcev in listavcev bo določila okrajna uprava za gozdarstvo. 2. Delež okrajnega gozdnega sklada od ustvarjene cene lesa nu panju v gozdovih splošnega premoženja znaša: II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 1.411,311.667 din z izdatki v znesku 1.456,282.426 din s presežkom dohodkov v znesku 15,829.241 din in s primanjkljajem v znesku 60,800.000 din III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi z izdatki v znesku in s presežkom izdatkov v znesku 208,187.386 din 147.122.885 din 192.122.885 din 45,000.000 din a) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Brežice 25% b) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Celje 28% c) za gozdove SLP v gospodarjenju GG Nazarje 20% č) za vse ostale gozdove EL P sektorja 20% 2. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada znašajo 1.371.341 din in se prenašajo iz leta 1957 v korist proračunskega leta 1958. 3. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 60,800.000 din. se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 4. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 45,000.000 din sc krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 5. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na okrajni proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1958. Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobrenju tajništvu za finance OLG. Za sklad za nagrajevanje se lahko uporabi največ 1/i5 rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1958, toda ne več kot 50% presežka, za katerega st; odobri vplačilo v sklade. Za razdelitev presežka nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni finančno samostojni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. 1. FLRJ, št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. 1. LRS. št. 15-74/56). 6. člen Namestitev pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, sc lahko izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev. 7. člen Tajništvo za finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščeno, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu določen v posebnem delu proračunske rezerve, za izravnavo osebnih prejemkov delavcev. 8. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih okrajnih organov in zavodov, se med postavkami osebnih izdatkov brez privoljenja Tajništvu za finance OLG Celje ne smejo virmirati. 9. člen G uporabi proračunske rezerve sklepu Svet za družbeni plan in finance OLG Celje. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1958. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS. št. 01/3-605/1-58 Celje, dne 27. februarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odboru Riko Jerman 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OKRAJA CELJE (OKRAJNI PRORAČUN) PO DELIH iqsssq i sssffi 9$ "o o a ' ' r—< i 1 < » ■ ^ i 1 * i '< i < i —■ < cd a)a)Q!Dl I)) Finančni uspeh Razporejeni dobiček....................... A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.......................... 628 Invest. posojilo za osnovna sredstva . . . 1.185 Razni skladi................................... 1.690 Drugi viri za finansiranje investicij ... 58 B) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev.......................... 575 Humka — kredit za obratna sredstva . . 9.709 Pasivne časovne razmejitve........................ 25 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji im druge obveznosti .... 2.275 D) Finančni uspeh Dobiček.................................. Skupaj ■ . 15.o41 Brinovšek Olga I. r. Direktor: Skornšek Janko I. r. Skupaj ■ ■_____15.941 Računovodja: Magdič Cilka I. r. Predsednik UO: Postavljeni plan prometa je bil dosežen v znesku 99,609.000 d in ali 150%. Zaposlenih je bilo povprečno 9 nameščencev in 2 vajenca. Poslovanje podjetja je bilo v letu 1957 v splošnem uspešno in rentabilno. TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« LAŠKO A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva ............................... 3.726 Investicije v teku..................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 2.99. B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstvu........... 22.414 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............. 2.123 Druga aktiva.......................... 255 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček....................... ■Skupaj . ._____51.515 Računovodja: Kokol Silva 1. r . Predsednik A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev............. 3.726 Razni skladi .................................. 5.405 Drugi viri za finansiranje investicij . . B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obrana sredstva . . . 17.919 Pasivne časovne razmejitve ...... 28 Sklad obratnih sredstev. 389 C) Viri sredstev v obrač. ih druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti . . . 3.506 Druga pasiva.......................... 544 D) Finančni uspeh Dobiček.................................. Skupaj . ._____ 31.515 UO: Samec Jože I. r. Direktor: Preščak Jože I. r. TRGOVINA »RUDARSKI MAGAZIN« ZABUKOVCA A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 562 Sklad osnovnih sredstev 562 Investicije v teku Izločena sredstva in druga invest. sredstva 502 Razni skladi Drugi viri za finansiranje investicij . 641 B) Viri obratnih sredstev B) Obratna sredstva Banka — kredit za obratna sredstva 2.510 Celotna obratna sredstva 3.576 Pasivne časovne razmejitve 2 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Sklad obratnih sredstev 15 Kupci iu druge terjatve ...... Druga aktiva 38 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... Druga pasiva 808 140 D) Finančni uspeh D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček Dobiček Skupaj . . 4.678 Skupaj . . 4.678 Računovodja: Rezec Drugo I. r. Predsednik UO: Zerovnik Sonja I. r. Poslovodju: Laznik Anton I. r. Izdaja finančno samostojni zavod Uradni vestnik okraju Celje- v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — liska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06. interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din. cena posamezni številki 30 din — Tek. račun: 62-KB-1-Z-599