cfflSTTjjjj MariDorsRl JUTRA« Leto lil. (X.), štev. 121 Maribor, petek 31. maja 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob16.uri Račun pri poštnam ček. »v. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, prejemati v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo In uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarlfu Ogtaae sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullot *t* Poljski tisk Se ob razidu ministrov Male antante ba-vi z beograjsko konferenco, kakor vse ostalo evropsko časopisje. Mnenja so tudi v poljskem časopisju zelo različna, pač po razpoloženju ene in druge politične skupine napram državam Male antante. Dočim prijatelji miru naglašajo velik pomen konference in zlasti politično harmonijo v delu ministrov Male antante, najdejo drugi zopet velike diference v njihovih nazorih. Organ poljske aristokracije, ki jo vežejo z madžarsko vladajočo aristokracijo rodbinski odnošaji, krakovski konservativni, madžarofilski »Czes« ne najde na Mali antanti seveda niti za las dobrega. Nastala je — pravi — samo zato, da brani lahkomiselne določbe trianonske mirovne pogodbe. V vseh 8. letih obstoja ni izdelala nikakšnega pozitivnega Programa. Italijanska politika skuša paralizirati akcijo Male antante, ki hoče dobiti v podonavski Evropi dominanten položaj in s pritegnitvijo Avstrije in Mad Žarske ustvariti podonavsko federacijo s sedežem v Pragi. To bi pomenilo, da bi sčasoma v tem delu Evrope zagospodovala Nemčija. Italijanska politika odvrača Avstrijo in Madžarsko od te poti, Polj ska mora iti z Italijo in Madžarsko. »Slowo Polskie« v Lvovu piše, da so vesti o kakih novih političnih potezah ministra Zaleskega brez podlage. Med Madžarsko in Poljsko ni nikakih skupnih interesov. Obstoje pač tradicijonalno-zgodovinske simpatije, daleč vsaksebi pa gredo principijelne smernice zunanje ->-litike obeh držav. Madžari se ramo ob rami z Nemci bore proti stanju, ustvarjenem z mirovnimi pogodbami, Poljska Pa mora biti za stabilizacijo povojnih razmer. Madžari skupno z Nemci skušajo doseči spremembe v postopku napfam narodnim manjšinam, dočim države Male antante, Poljska in Grška v to ne morejo privoliti. Poljska mora vplivati na Madžare, naj ne bodo preradikalni v svojih stremljenjih, ker je to edino možna pot v smeri pacifikacije in zbližanja. Krakovski socialistični »Naprzod« pra-vl. da pomeni pot ministra zunanjih zadev g, Zaleskega v Budimpešto začetek •nove ere v poljski zunanji politiki: posredovanje med Rumunijo in Madžarska. Poljska zunanja politika se hoče v južni Evropi prilagoditi angleškim in italijanskim interesom. Varšavski »Kurier Poranni« pa prinaša interview z ministrom Zaloškim, ki demantira trditve nekaterih listov, da je "iegov pot v Budimpešto neprijateljski akt proti Mali antanti, in konstatira, da so odnošaji Poljske do Male antante najboljši, kakor so bili poprej. Kakor vidimo, so mnenja poljskih listov jelo različna tako v sodbi o Mali antanti kakor tudi glede smernic poljske zuna-bio Politike napram njej in napram dru« gim državam. V zvezi s tem ni brez zanimivosti glas dveh madžarskih listov: budiinpe-Stanski socialno-demokratski »Nepszava« odločno odklanja pofašistenje Madžarske in povdarja, da mora Madžarska iskati Prijateljske zveze v prvi vrsti s sosed- Pred zaključkom procesa ZASLIŠEVANJE PRIČ KONČANO, GOVOR DRŽAVNEGA TOŽITELJA, PRVI GOVORI BRANITELJEV. Včeraj je pričelo čitanje izpovedi prič, ki niso bile pozvane k razpravi. V glavnem so bile prečitane izjave bivših poslancev Kmečko - demokratske koalicije, ki so v splošnem obtežilne za obtožence. Med drugimi je bila prečitana tudi izpoved bivšega poslanca dr. Ljudevita Pivka, ki je izjavil, da je bil revolver Puniše Račiča v trenutku, ko je šel na govorniško tribuno, že pripravljen za streljanje. Po njegovem mnenju je Račič vsekakor hotel dr. Pernarja ubiti, ker je bil ta edini, ki bi se mu mogel z uspehom upreti, ako bi streljal na Stjepana Radiča. Ker je bil zapisnik z dr. Pivkom sestavljen v slovenščini, je eden od braniteljev vstal in-rekel: »Nisem dobro razumel. Predsednik senata: »Kaj morem jaz za to, slovenščina je državni jezik. Ako želite, zapisnik Vam je na razpolago, pa ga sami še enkrat prečitajte!« Ostali branitelji pa :.o nato zaklicali: »Razumeli smo!« Bivši poslanec dr. Nikola Dragič e- v i č, ki je prvi priskočil ranjencem na pomoč, je izpovedal med drugim: »Ko sem se nekoč razgovarjal s Punišo Račičem, mi je ta pri tej priliki rekel: Kako' morete biti skupaj s temi ljudmi (ra-dičevci). Streljal bom nanje.« Bivši poslanci dr. Sava Kosa no- vi č,. dr. G r i s o g o n o in dr. Svetislav Popovič so slišali, ko je obtoženi Dragutin Jovanovič za časa, ko je ležal Pavle Radič še v agoniji, vzkliknil: »Tako se pere čast. To ni konec, temveč samo začetek!« Zanimiva je dalje izpoved bivšega poslanca Avgusta Košuti č a, ki dokazuje, da je bil atentat 20. junija dobro organiziran. .To je razvidno tudi iz grozilnih pisem, ki so jih dobivali poslanci KDK in iz pisanja »Jedinstva«, ki je javno pozivalo na uboj Radiča in Pribičeviča. Obtoženi Toma Popovič pa je v občinskem sodišču v Giljanih celo izjavil: »Grem v Beograd, da s svojo roko in svojim revolverjem ubijem Stjepana Radiča.« Puniša Račič je bil med streljanjem popolnoma hladnokrven in je vsakikrat dobro pomeril na svoje žrtve. * BEOGRAD, 31. maja. Danes, peti dan razprave, so bile prečitane še zadnje izjave raznih prič, med drugimi izpoved sedaj že pokojnega pehot- __________________________ nega stotnika Ivana R o j e t a, ki | jutri ves dan. jo prisostvoval seji na galeriji. Zaslišan je bil tudi novinar J o v i č i č, scirudnik »Jedinstva«, ki je, kakor znano, pred 20. junijem pozivalo k uboju Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča v interesu države. Brivec Rajko Jermanovičje izjavil, da je dne 19. junija, torej na predvečer zločina, slišal, kako je neka gospodična pripovedovala, da se je Puniša Račič v neki družbi izrazil, da bo 20. junija Stjepana Radiča ustrelil. Nato je bila prečitana izpoved bivšega poslanca Ivana P u c 1 j a, ki je sedel za Pribičevičem in videl, kako hladnokrvno in mirno je streljal Puniša. Po njegovem mnenju je šlo takrat za zaroto. Enako je izpovedal tudi bivši poslanec Nikola Preka. Priča Stjepan Kluič je slišal pogovor neke mlade dame z obtoženim Popovičem pred poslopjem zunanjega ministrstva. Na vprašanje dame, kaj se je zgodilo, je Toma Popovič odgovoril: »To živino je treba do zadnjega pobiti!« S tem je bilo zasliševanje prič končano. Predsednik je prečital zatem, vrsto zdravniških izvedeniških mnenj, ki so se nanašala na zdravstevno stanje obtožencev. Po teh mnenjih so obtoženci popolnoma zdravi in odgovorni za svoja dejanja. Predlog braniteljev, da naj se povabita na razpravo še privatna tožite-lja dr. Pernar in Ivan Grandja, kakor tudi vse ostale predloge braniteljev je senat zavrnil z motivacijo, da je prinesel razvoj razprave dovolj jasnosti, da je mogoče presoditi materijah S tem je bilo dokazno postopanje končano in je dobil besedo državni pravdnik dr. Nikolič, ki je v nb-sežnem govoru naglašal, da je zavlačevanje procesa nepotrebno, ker so podani vsi momenti za presojo. Vztraja prejkoslej v polnem obsegu pri svoji obtožbi in zahteva kazen za zločin premišljenega umora. Po kratkem odmoru je dobil nato besedo kot prvi branitelj obtožencev ljubljanski odvetnik dr. Vinko Zorc, za njim pa Jovan K o r d i č in Živko Nikolič. Opoldne je bila razprava ukinjena in se bo nadaljevala popoldne. Govori braniteljev bodo trajali najbrže še Poraz konservativcev v Angliji VELIKA ZMAGA DELAVSKE STRANKE PRI VOLITVAH V SPODNJO ZBORNICO. - MACDONALDOV REŽIM ZOPET V OSPREDJU. LONDON, 31. maja. Včeraj so se vršile v Angliji volitve v spodnjo zbornico. Udeležba je bila izredno velika, posebno od strani žensk, ki so imele sedaj prvič volilno pravico. Čeprav končni rezultati še niso znani, vendar pa je že iz dosedanjih izidov razvidno, da je izvoje-vala delavska stranka veliko zmago, konservativci, ki so imeli v bivši zbornici sami nad dvetretjinsko večino, pa so doživeli usoden poraz. Liberalci, ki so nimi demokracijami. »Ujsag« pa pravi, da ne gre podcenjevati Male antante, ki sicer danes še stoji proti Madžarski, v kateri se pa že danes pojavlja dobro volja za sporazum z Madžarsko. povzročili velike izgube konservativcev, sami od tega niso imeli nobene koristi, tem večje pa zato delavska stranka. LONDON, 31. maja. Po dosedanjih rezultatih zaznamuje delavska stranka nepričakovane uspehe, konservativci pa silno izgubo. Dosedaj so znani izidi iz 200 volilnih okrajev: konservativci so dobili 78 (izgubili 51) mandatov, delavska stranka 121 (pridobila 57). Liberalci so obdržali 13, pridobili 7, izgubili pa skupno 11 mandatov. Neodvisni so pridobili 4 nove mandate, dočim so komunisti izgubili Še edini mandat, ki so ga imeli dosedaj v spodnji zbornici. Dosedaj so znani le volilni rezultati iz velikih mest, izidi volitev na deželi, ki bi mogli končno število izpremeniti, pa še niso znani. PARIZ, 31. maja. 'Jules Sauenveln 'ji poslal ponoči »Matinu« poročilo, v katerem pravi, da je delavska stranka iz-vojevala velikansko zmago. Po njegov vem mnenju bo prihodnji angleški mini* strski predsednik zopet Macdonald. Nev jasno je le eno: ali bodo pomenile sedav nje volitve absolutno ali le relativno zmago. Delavska stranka bo imela v no- vi spodnji zbornici okrog 300 mandatov LONDON, 31. maja. »Daily, Chroniclei piše, da je poraz konservativcev zeli občuten, vendar pa se na drugi strad nade liberalcev niso uresničile. Dosedaj nji rezultati kažejo, da je izvojevala det lavska stranka veliko zmago, izgube lit beralcev pa so znatne. Surov slučaj trpinčenja živali beleži včerajšna policijska kronika. L Pl iz Pesnice je vozil z enovprežnim voj zom večjo količino mesa v Maribor Konj, ki je bil vprežen v vozilo, je ime) 8 cm dolgo in 4 cm široko zevajočo raj no, iz katere je tekla zmes krvi, vode id gnoja. Kdorkoli je videl ta žalosten prij mer trpinčenja vprežne živali, se je zgraj žal. Nevolja je prišla tudi do stražnikoj vih ušes, in posledica je bila, da so mul Čilca živali na policiji za sedaj oglobil! drugič pa se bo grda zadeva obravnaval la pred sodiščem. Težak karambol brez Človeških žrteviV Po Tattenbachovi ulici je privozil m pravilni strani in v zmernem tempu vdjj zač osebnega avtomobila, ki je last Kan la Robausa — šofer Ivan Kozar. Naspra ti mu je pripeljal takisto z zmerno brzfi no a po nepravilni st- mi nesrečni izvd ščelc Matija Misleta, ki nima sreče ne pl konjih in tudi ne v službi. S seboj je vej zil neko potnico. V trenutku, katerega mogel sprečiti ne šofer in ne voznik, si je oje Misletovega voza zarilo v spreJ nji del avtomobila. Razbita je šipa in am to je pokvarjen do škode v višini 1.5CH Din. Tudi oje se je prelomilo na dvoje,1 Misletovo kljuse je ohranilo svojo M popularno flegmo. Misleta ima 150 D« škode. Sreča v nesreči je, da so osebe ostale nepoškodovane. — Surov napad posurovele mladine. V noči od srede na praznik so 4 n pridipravi napadli okrog 11 zvečer Smetanovi ulici 20 letnega dijaka trgo-ske akademije P. V., ki se je s svojim: tovariši vračal na stanovanje. Samo to, ker so slišali med razgovorom dij; kov besedo »nemčur«, katero so srn: trali, da je njim namenjena, so planili Vidicu ter ga tolkli s pestmi po obraz metali po tleh ter ga obdelovali s plot planko po glavi. Vidic je dobil več p škodb, ki so pa lažje narave. Sedaj policija zadevo v rokah in bodo ponoči® napadalci prejeli za svoje junaštvo prir merno nagrado. — Čuden svat je Francelj, ki se je v znani Zokalijeia gostilni na Meljski cesti obnašal tako nepristojno, da so ga morali postaviti n^ cesto. — Ko je zunaj nekaj časa mirova mu je padla v glavo »pametna« misel: pestmi je začel obdelovati steklena vrat in ko je ista razbil, je začel energično zahtevati pijače... Ker je seveda ni deg] bil, je postal še bolj nasilen. Poslali so po stražnika, ki tudi ni uspel s svojirtvi! »pogajanji« in mu ni preostalo drugega,1 da odpelje Franceljna v zavetišče pri »Grafu« tam za vodo, kjer bo čakal na odločitev svoje usode. —* PC« in| Sfrafl % Nemškutarjenje v Mariboru In na daiall ODLOK POLICIJSKEGA KOMISARIJATA. — NEMŠKUTARENJE PO DE 2ELL — POTUJČEVANJE MLADINE. w v: m. Maribor, Ptuj, Celje in še nekateri večji in manjši kraji sedanje mariborske oblasti so bili za časa stare Avstrije umetno potujčeni. Temeljno in skoraj brez izjeme tudi vse ostalo meščanstvo in prebivalstvo je bilo po pokolenju slovensko in velik procent tega prebivalstva se je svoje narodnosti tudi zavedal. Zato smo mislili, da se bodo posledice potujčevanja prej zabrisale, kakor se to v resnici godi. V desetih, dvajsetih le lih tako smo računali, ko bo izšla iz naših slovenskih šol nova mlada generacija, se bo nemškutarenje obdržalo samo še pri starejšem pokolenju. Danes, po desetih letih samostojnosti našega slovenskega državnega teritorija pa vidimo, da smo se, žal, motili v tej svoji kalkulaciji, kajti nemškutarjenje ne le da ni izginilo, ampak je prešlo tudi na mlado, v Jugoslaviji šolano generacijo. V Mariboru, Ptuju, Celju in povsod tam, kjer je nemštvo imelo pred osvo-bojevanjem svoje postojanke, se danes prav tako kakor pred leti nemškutari.a v zadnjem času se nam zdi, da je tega nemškutarjenja celo vedno več. To je uvidel nedavno tudi naš policijski komi-sarijat in je izdal hvalevreden odlok, da je treba goste v vseh javnih lokalih pozdraviti in nagovoriti v državnem jeziku in šele potem, če tega jezika res ne razumejo, postreči nemško. Kako potreben je bil ta odlok, dokazuje dejstvo, da so se gosti v raznih tukajšnjih lokalih pogovarjali dosledno le nemško in je bilo tu in tam treba celo odločno nastopiti, če se je hotelo na slovensko zahtevo 'dobiti slovenski odgovor. Toda tako ni bilo samo v gostilnah itd., ampak tudi v trgovinah in naravnost neverjetno je, da se nahajajo v našem mestu še zdaj trgovine, v katerih našega jezika sploh ne poznajo. Deset let po osvobojenju! Kakor je bil ta odlok našega policijskega komisarijata na mestu, tako bo. pa ostal brez željenega uspeha, ako se mu ne bodo pridružile tudi ostale naše oblasti, posebno pa naša sreska poglavar-? stva za svoja področja, kajti iz izkušnje vemo, da »prejemajo go*>tt po javnih V1 kalih v predmestjih, v Ptuju, Celju, Slovenski Bistrici, Sv. Lovrencu na Pohorju, Marenberku itd., prav tako nemško kakor so jih v Mariboru. Ne vemo sicer, ali je za to dana zakonita podlaga ali ne, a potrebno bi na vsak način bilo, da bi se ta odlok razširil tudi na vse druge javne ustanove, posebno pa na naša privatna avtobusna podjetja, ker smo ugotovili, da šoferji teh prometni ustanov ogovarjajo potnike skoraj do sledno le nemško in nekateri državnega jezika sploh ne poznajo. Nič manj kakor to, pa podpira nemškutarjenje pri nas in na deželi tudi prizanesljivost naših osrednjih in lokalni šolskih oblasti, ki dopuščajo, da pozdravlja slovenska šolska deca še danes' ljudi nemško. Po Dravski dolini, n. pr. na Fali, Sv. Lovrencu, Marenbergu, Mut Vuzenici itd., se slišijo dan za dnem iz ust šolske mladine pozdravi »Guten Tagl«, »Griiss Gottl« itd.Slovensko pozdravljanje je poprejšnje nemško učiteljstvo najstrožje zabranjevalo in zato mislimo, da bi bilo edino pravilno, ko enako storilo tudi sedane slovensko z nemškim pozdravljanjem, in to tem bol ker je ta deca slovenska in so ti kraj slovenski! Naposled bi pa bil'' želeti, da bi se merodajni faktorji pričeli zanimati tud: za nekatera, dobro znana društva, prt katerih sodeluje v naraščaju tudi šolska mladina, ki pa v svojem bistvu niso prav nič drugega kakor z internacijonalno firmo prikrito nadaljevanje potujčeval nega dela bivše Avstrije. V teh društvih mladina, ki poseča slovenske šole, ne sliši drugega kakor nemškutarjenje in nič ni tedaj čudnega, ako potem tudi sama nemškutar!. Vse to so stvari, ki nas morajo zanimati, ako hočemo zacelit rane, ki so nam jih zadala na severu meji nekdanja avstrijska raznarodovalna stremljenja, kajti v lastni državi vendar ne bomo trpeli, da se bo slovenska mladina še nadalje vzgajala za janičarje! mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 31. maja. Zaprto. Sobota, 1. junija ob 20. url »Oča Boštjan« ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Nedelja, 2. junija. Zaprto. Mnogi marlb. gledališki abonenti še niso izplačali svojih obveznosti. Nujno se naprošajo, da to store najdalje do 5. junija. Krasne novosti v »Ljudski knjižnici«. Zadnji čas je prejela ^Ljudska knjižnica« zopet izredno lepe novosti, da tako zadosti želji čitateljev o najnovejšem čtivu iz evropske literature. Med drugim so došle v knjižnico sledeče novosti: Jack London: Die eiseme Ferse, der SeewoIf; Siwach (novele); Owen: Der Gliickspilz (roman iz Liverpoola); Fury: Aussenreiter, Viel LSrm um Liebe, Ro-binsonadozu Zwfilft; Hilgendorf: Maske gegen Maske; Desberry: Im Schatten des el. Stuhls; Greene: Der einsame Winter; Wassermann: Die Lebensalter; Svevo: Zeno Losini, Winder: Die nach-geholten Freuden. — Študentom! Vse mariborsko dijaštvo pozivamo, da z vsemi silami agitira za čim večjo udeležbo na pondeljkovem koncertu ljubljanskih visokošolcev. Društvo jugosl. akademikov in »Panonija«. — Donski kozaki v Mariboru. Program tega edinstvenega zbora, ki koncertira v 'nedeljo, 2. junija v Unionski dvorani, je sledeči: I. del: Kredo, Tebi pojemo, V cerkvi, Bog, usliši mojo prošnjo, Obožujem moč ljubezni. II. ys®bujc 8amo posvetne, in to umetne, kakor tudi najlepše ruske narodne pesmi, in sicer: Saljivka, 3 narodne, slovesni Ej ubniem. Pesem rajanja, Mirno zvoni zvonček, Signalka konjenice, Stjenjka Rasm (Volga Volga), Kozaška pesem. Opozarjamo, da se dijaških sto- jišč poslužujejo le dijaki, da ne bo nepotrebnega prerekanja z reditelji, kater imajo nalog, zahtevati dijaške legitimacije. — Veiesejmsko - poštno - brzojavni In telefonski urad bo posloval na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 9. junija. Uradne ure bodo sledeče: 1.) Za vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9.—18. ure. 2.) Za blagajniško službo pa od 9.—17. ure. — Sprejem gojencev v administrativno šolo v Beogradu, Razpis za sprejem gojencev v administrativno šolo v Beogradu s programom preizkušnje i. dr. je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. — Natečaj za kuhaoje s plinom. Mestna plinarna priredi prihodnji teden tridnevni brezplačni tečaj za kuhanje s plinom pod vodstvom gdč. Kamen-šek in sicer v dekliški šoli na Slomškovem trgu. Ker se je kuhanje s plinom v našem mestu že znatno razširilo in je zanimanje zlasti sedaj, ko se bliža poletje, zelo veliko, vabi mestna plinarna vse gospodinje, da se v lastnem interesu ude leže tega tečaja, ki se bo vršil v dneh 3., 4. in 5. junija ob 16. \ Pismene prijave za obisk tečaja naj se pošljejo takoj mestni plinarni v Mariboru. Ustanovni občni zbor podružnice Rdečega križa v Mariboru se bo vršil v soboto, 1. junija, ob 8. zvečer v Gambrinovi dvorani. — V kolodvorski restavraciji se dobi v soboto, dne 1. junija zvečer JANCA NA RAŽNJU in poleg tega vsak dan čevabčiči In ražnjiči. Se priporoča ^276 Tomo Majer. Mariborski in Našim naročnikom Cenj. naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki položnice ter jih prosimo, da poravnajo naročnino. — Zamudnike pa opozarjamo, da jim bomo list, ako do 18. junija svoj dolg ne poravnajo, ustavili. UPRAVA. !z mariborskega občinskega sueta V sredo zvečer se je vršila nejavna seja mariborskega občinskega sveta, ki je trajala od 18.-—21, ure. Uvodoma so bile dovoljene razne nabave za mestno avtobusno podjetje, skle njeno pa je tudi bilo, da se zaprosi za nove koncesije avtobusnih voženj na raznih progah v slovenjgraškem okolišu in na progi Maribor - Zg. Duplek - Sv. Martin. Občinski svet je nato podelil nagrade tudi delavcem pri mestnem električnem podjetju v obliki 14 dnevne mezde. Rešene so bile tudi prošnje za domovinske pravice in zagotovitve spre jema v občinsko zvezo ter zadeve napredovanj nekaterih uradnikov. Ministrstvo je načelno dovolilo zgradbo carinske in kolodvorske pošte. Na predlog Olepševalnega društva je občinski svet sklenil, da se v novem delu mestnega parka uredi novo otroško igrišče. Dovolil je nadalje tudi zgradbo prodajalnih paviljonov na vogalu Kopališke ulice in Trga Svobode na Scher-baumovem vrtu. Ugodno je bilo rešenih 22 prošenj za zidavo parcel v Vrbanov ulici. Zemljišča bo občina oddala proš njikom po 20 Din kvadratni meter in po< običajnimi pogoji. s Z gradnjo kopališča na Felberjevem otoku se je že pričelo. Ker pa bi bila dograditev brez dvoma cenejša, ako bi se z deli ne prekinilo, je bilo sklenjeno, da se nabavi, ko bo izčrpan prvotno dolo čeni kredit, še milijon dinarjev posojila. Glede zgradbe čistilnega kopališča je bilo sklenjeno, da občina ne bo prispevala, kakor je bilo prvotno dogovorjeno, ker sta ministrstvo za socijalno politiko in delavska zbornica v to svrho stavila le 1,300.000 Din na razpolago in bi se kopališče ne moglo zgraditi v ta kem obsegu, kakor je bilo nameravano, Mestna občina pa bo popravila dosedanje kopališče V Kopališki ulici, dokler sama ne bo utegnila zgraditi novega kopališča. Sklenjeno je tudi bilo, da se po pravi mostišče v parku in povečajo poslovni prostori gradbenega urada v Frančiškanski ulici. Nato je župan g. dr. Juvan ob 21. uri zaključil sejo. Smrtna kosa. V noči od četrtka na petek je premi nula v Mariboru gospa Antonija Weixl, roj. Trampuš, soproga veletrgovca in obč. svetnika g. Vilka Weixla. Pokojni ca je bila vzorna žena, skrbna mati ter icvživala splošen ugled. Pogreb bo v ne deljo, 2. t, m. ob 15.30 na pokopališču na Pobrežju. Bodi vrli ženi ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje. -- V bolnici je po kratki bolezni nenadoma preminula gledališka subreta Gina Kuntnerjeva. Pogreb se je vršil včeraj popoldne na ro-copališču v Pobrežju. Poleg številnega občinstva so se pogreba udeležili tudi člani mariborskega gledališča in članice SSK Maribora, ki so svoji bivši tovarišici položile na grob krasen šopek svežih cvetlic. — Ljubljanski velesejem, otvorjen. Ob številni udeležhi cdličnih gostov in v navzočnosti kraljevega zastopnika, divizijskega generala g. Save Tripkovi-ca. je bil v četrtek otvorjen v Ljubljani X. ljubljanski velesejem, glasnik slovenske marljivosti In podjetnosti. Letos i e razstavišče z razstavljenim blagom naravnost prenaklonjeno in je ves obsežen proator med paviljoni do zadnjega cotička natrpan z najrazličnejšim blagom. Razstavilo je okrog 700 tvrdk, med njimi približno 200 inozemskih. — Slovensko obrtno društvo poziva svoje člane k udeležbi pogreba gospe Antonije Weixl-ove, ki se bo vr-1 dne 2. junija ob M16. uri na ookooa-išču v Pobrežju. — Za jubilejne prireditve ISSK Maribora v dneh 28., 29. in 30. junija je prevzela protektorat mestna občina mariborska. Vršil se bo nogometni, hazenski in teniški turnir ter lahkoatletske in plavalne prireditve. — Novinarski klub. Člani se ponovno opozarjajo, da se bo danes, v petek, ob 18. uri vršil redni občni zbor v kavarni »Bristol« in da se ga zanesljivo udeleže polnoštevilno. Prve domače češnje so se danes pojavile na trgu. So še razmeroma drage — liter po Din 9.— a so nevarna konkurenca laškim črešnjam, ki veljajo 16—20 Din. Razumljivo je, da so prve domače črešnje, ki so zelo okusne, našle vse polno odjemalcev. — Opozorilo splavarjem na Dravi. Gradbeno vodstvo pri zgradbi kopališča na Felberjevem otoku opozarja, da je vsled pilotiranja v levem rokavu Drave ob Felberjevem otoku splavanje oteŽ-kočeno in prosi, da se splavarji po modnosti drže običajne poti po desnem -o-kavu. V slučaju nujne potrebe pa se pri vožnji po levem rokavu prosi za največjo opreznost. — Telovo v Mariboru. Ze v zgodnjih jutranjih urah so ozelenele ulice, okrašene z mladimi brezami, na oknih pa se je zasmejalo bohotno majsko cvetje vseh vrst in pestrih barv. Vmes svečniki z gorečimi svečami, vse pripravljeno za slovesno procesijo. Procesijo je vodil škof g. dr. Andrej Karlin ob asistenci številne duhovščine. Poleg raznih verskih društev in belo oblečenih deklic ter šolske mladine, ki so se formirali pred »nebom« — smo opazili zastopnike oblasti in oficirskega zbora, ki so stopali za Najsvetejšim. Med procesijo in ob blagoslovih je svirala vojaška godba, a častna četa domačega 45. r“š-polka je oddala pri vsaki postaji eksaktno posrečene salve. 'T*”"3 Hoče. Društvo Sokol - Hoče priredi v nedeljo 9. junija vrtno veselico v gostilni Frangeš. Vabimo že danes občinstvo in sosedna društva k mnogobrojnemii obisku. Avtobusne in železniške zveze na vse strani. Podrobnosti še objavimo. — Kakor slišimo, je hočki krajevni Šolski odbor zaprosil šolsko oblast za poletne šolske počitnice v glavnem za to, da se znova uveljavi oproščenje šolarjev v jeseni (september, oktober), ko jih starši rabijo za pastirje. Zanimivo pri tem je to, da je bil baje ravno hočki g. dekan, ki je kot oblastni poslanec izposloval jesenske počitnice za mariborsko oblast. — K temu pripomnimo, da je zadeva počitnic že pred ministrstvom in upati je, da bodo uvedene enotne poletne počitnice, ker je za vsakega pametnega Človeka jasno, da so v šoli dobri uspehi v najbolj vročih mesecih nemogoči. — Tatvina denarja. V spalnico vpokojenega železniškega uradnika Alojzija Štrausa v Črtomirovi ulici je skozi odprto okno priplezal v neopaženem trenutku neznan tat, ki je iz predala nočne omarice »sunil« 2 bankovca po |00 in 5 bankovcev po 10 Din. Priče pripovedujejo, da se je pred kritičnim časom smukal okoli oglov neki 13 do 15 letni bosonogi fantalin, ki je nekam čudno motril okno Strausove spalnice. Dobrodelna tombol«. V nedeljo, dne 8. septembra, priredimo veliko javno tombola katero čisti dobi* ček bo služil kritin stroškov za ferijalno kolonijo na Pohorju. Opozarjamo na to našo javnost, posebno p« še vsa naša društva. — Mariborsko slov. žensko društvo. — Zahvala. Mestni odbor Podmladka društva Rd« Sega križa v Mariboru izreka vsem onim tovarnarjem In trgovcem, ki so darovali dobitke za javno tombolo, ki se je vršila dne 19. maja, svojo najtoplejšo zahvalo. »Vdova RoMnka« v Narodnem domu. V soboto, dne 1. junija, ob 20. uri priredi obrtniški naraščaj v veliki dvorani Narodnega doma igra »Vdova Rošlin* ka«. Prijatelje obrtniškega naraščaja vabimo najuljudneje k obilnemu obisku, "b predstavi nastop! pevski zbor prt koncertu. V M a r! W 61U, 3ne~ 31. V. i§2$? Neprlllke In nevarnosti stratosfere NOV VIŠINSKI REKORD. — NEUHOFEN DOSEGEL 12.500 METROV. * g e rwr»ifr im —iri iii.' i"—>—‘—-----■ Na Junkersovcm letališču v Dessau-u se je 26. tm. dvignil pilot Neuhoten na prometnem letalu tipa »Bremen« v zrak in dosegel višino 12.500 metrov. Senza« cijonelni polet, ki je trajal eno uro 50 minut, je Neuhofenu prinesel mnogo slave, kajti" potolkel je dosedanji višinski rekord 11.700 metrov, ki je pripadal Ameriki. Kot edino pomožno sredstvo je služila pilotu priprava s kisikom. V višini nad 10.000 metrov je pilot vzdržal nad 40 minut. Spuščanje je bilo dokaj lažje in ni zahtevalo nikakšnih naporov, čeprav je bilo v višini 10.500 metrov čutiti močne zračne vrtince, dočim se je doslej domnevalo, da v takih višinah sploh preneha gibanje zraka. Ko je pilot pristal, ga je občinstvo burno pozdravljalo in čestitk ni bilo ne konca na kraja. Smelega letalca so takoj obsuli novinarji in Viljem Neuhofen jim je moral dajati najrazličnejša pojasnila. Rekorder jim je pripovedoval sledeče: »Štiri do pet tisoč metrov lahko doseže skoro vsako letalo. To je nekako normalna meja povprečnih možnosti. Do tje ni v zraku nikakih sprememb ali posebnosti. Dramatična in nevarna pa postane zadeva po osmem kilometru. Tam prične pešati tudi stroj in aparat pušča za sabo ogromne snežno-bele oblake dima. Človek, ki ne pozna tega pojava v višinah, zaide v veliko zadrego, kajti vsakdo domneva, da s strojem ni nekaj v redu, dočim je sumljivi oblak le vodna para, ki ie v redkem zraku tako močno vidna. Visokim poletom sem se privadil v Južni Ameriki, kjer sem neštetokrat preletel visoke Kordiljere. Kljub temu je trajalo več tednov, predno sem si upal po izkusiti srečo. Dobil sem tovariša, ki je z mano prirejal visoke polete, tako da sva lahko v višinah opazovala spremem- be, ki jih je nami povzročala redkost zra ka. Vaje so trajale približno dva tedna in to je zadostovalo, da sem se v višinah do 10.000 skoraj udomačil. Pri nekem poizkusu mi je predla že prav slaba. V višini 11.500 metrov je nepričakovano zamrznila cev, ki mi je dovajala kisik. Zraka nisem imel in sem se onesvestil. Previdnost pa me je rešila sigurne nesreče. Ustavil sem motpr še pravočasno in u-smeril letalo proti zemlj5, sicer bi s preveliko brzino prehitro dosegel tla. V višini 4000 metrov sem se zopet zavedel in srečno pristal. Največja ovira pri višinskih poletih je strašen mraz, največja nevarnost pa redek zrak. Temperaturna razlika pri mojem poletu je znašala 80 stopinj. Poletje mogoč le brez zaščitnih očal, kajti vsled silnega mraza očala 7a-ledene, tako pa se je zgodilo, da mi je zamrznilo levo oko, ki se mi je pričelo solziti. Mnogo nevarnejši pa so vplivi redkega zraka. Čim višje se vzpenja letalo, tem močnejši je občutek, da pada človek v globoko narkozo. Noge postajajo ledeno mrzle, telo se ohlaja in roke odmrejo. Omotica se polašča človeka, ki bi najraje zatisnil oči in zaspal. Sposobnost mišljenja odpove skoro popolnoma in obstoja nevarnost, da se ne pozabi na krepko vdihavanje, kajti pljučam ni do prostovoljnega dela. Treba je enakomerno dihati, da se izognemo nevarnosti zadušitve. r . Edini užitek višinskega poleta pa ie prostranost razgleda. Z višine 10.000 m se vidi na eni strani v Magdeburg na drugi pa v Llpsko. Kljub ogromni višini zemlja ne i®ine izpred oči, Ie žal, da razgled ni čist in jasen. Dim industrij in sopare zamegli pokrajino pod letalom.« Taka je torej bila pot človeka, ki si je upal tako visoko v zrak. Neznano odkritie o znani nerodnosti moške obleke To, kar bo tu »razodeto«, vemo pravzaprav vsi povprečni Evropejci. Torej takorekoč nekako »Kolumbovo jajce« v prenešenem smislu besede. Zdaj poleti lahko razumemo trditev, da je moška o-bleka štirikrat težja kakor ženska »oblačila« in da znaša temperatura pod moško obleko 7—8 stopinj več kakor pri ženski... To, kar smo tu povedali, ni nikaka iznajdba; kajti če hočemo biti docela stvarni in pravični, priznajmo brez ovinkov, da je temu res tako in da v tem mnenju soglaša z nami celokupni moški in ženski svet *— Ampak... ta »ampak«! Za njim namreč tiči brezobzirna diktatorica »moda«, ki zastavlja moškim pot k zdravju in — svobodi. Predsodki o predpisani in nepredpisani modi so tiste čudne molitve, ki za držujejo moški svet od pametnih in razsodnih sklepov. Zenske so se pa medtem osvobodile teh predsodkov; kajti četudi smatrajo.tako-zvano diktirano »modo« za nekako svetinjo, so prilagodile svoje modne težnje tako, da ne žalijo estetike, ne kvarijo zdravja in se ne zamerjajo boginji Svobodi. Dolge vlečke srednjega veka so za vekomaj diskreditirane. In to v taki meri, da celo najhujši peresni in tintni gromovniki proti dekolteju, golim rokam in kratkim krilom radi vidijo te »stvarce« Kraj sebe in se jim na ulici spoštljivo odlivajo. Zavarovanje prot! trojčkom . Občinski uradnik rJohn Pear v Londonu je imel preteklo leto srečo, oziroma nesrečo, da mu je žena porodila — trojčke. Ker se je Pear bal, da bi se mu taka sreča še ponovila, je odšel v neko zavarovalnico in se dal zavarovati proti —■ trojčkom. Zavarovalnica je res takoj sprejela njegov predlog, ker je bil rizi-ko jako majhen. Zavarovalnina je znašala 10.000 funtov šterlingov (2,760.000 Din), Pear pa je plačal letno samo po par funtov premije. Toda letos se dejanski more govoriti o Pearovi sreči. Zena mu j® namreč zopet rodila trojčke. Topot pa s® Pear bogatega otroškega blagoslova ^ or •strašil' *•«*<* celo -rodo- va!. Zavarovalnica mu je namreč morala izplačati 10.000 funtov zavarovalnine in ima Pear torej sredstev dovolj, du bo brezskrbno vzdrževal svojih 6 otrok. Toda, ko se je hotel Pear ponovno zr.va rovati, je zavarovalnica odbila zavarovanje. Kako se zločinci sami izdalo Kot klasičen vzgled, kako se zločinci sa mi izdajo, more služiti sledeči primer, ki se je pripetil v Reggiu v Italiji. Tamkaj so našli seljaki pretekli mesec v nekem grmu 411etnega posestnika Franca Bar-tellija ustreljenega in mrtvega. Okrog trupla se je zbralo mnogo radovednežev. Med njimi je bil tudi preiskovalni sodnik, ki je z ostrim pogledom motril vse navzoče. Nenadoma, popolnoma brez povoda in na način, ki je vse začudil, je stopil k nekemu suhemu mladeniču, če-gar bledo lice je zbudilo njegovo izredno pozornost. Mladenič je bil 17 let stari Alojz Ruffoll. Preiskovalni sodnik ga je prijel za roko, pokazal na truplo in energično vprašal: »Zakaj si ga umoril?« Mladenič je osupnil In ves preplašen odgovoril: »Ubil sem ga, ker me je udaril s palico.« Nato je ubijalec padel na kolena. Njegovo priznanje je bilo takoj pismeno zabeleženo in mladenič je bil odveden v zapor. Preiskovalni sodnik vsled tega kriminalno-psihološkega poizkusa torej ne bo imel več mnogo posla s tem zločinom. 300 ur v zraku Iz Newyorka poročajo, da se je na letališču Forth Worth dvignilo letalo s pilotoma Robbinsonom in Kellyjetn z namenom, da prekosita dosedanji vztrajnostni rekord, kar jima je tudi v polni meri uspelo. Ko sta nad letališčem prevozila 151 ur, 40 minut Ih M sekund, so ju množice burno pozdravile. Pilota pa sta vrgla iz letala sporočilo, da bosta vsaj 200 ur vztrajala v zraku, mogoče bosta vzdržala tudi tristo ur. Letalo je v zraku dobilo doslej 17 krat novih količin bencina, ki ga prejema od drugih letal. Zračne družbe pa so sklenile, da bodo za vsako uro nad rekordnim časom izol*č?le pilotoma 100 dolarjev. Le malo toaletnih potrebščin je tako vsestransko priljubljenih kakor steklenica Odol in k njej pripadajoča čaša za izpiranje ust. — Tajnost Odolovaga uspeha leži v nedosegljivem učinkovanju Odola. Dokazano je, da je po današnjem stanju vede Odol najboljše sredstvo za nego ust in zob. Sptrf ZAKLJUČEK HAZENSKEGA PRVENSTVA. ISSK Maribor : SK Ilirija 24:8 (12:5). Včeraj dopoldne sta družini SK Ilirije in ISSK Maribora odigrali zaključno tekmo pomladanskega prvenstva, ki je končala z zasluženo zmago državnega prvaka. Mlada in šibka družina Ilirije je pred-vedla tehnično popolno igro. Zlasti je ugajal napad, ki je spretno osvajal teren in ustvarjal dokaj nevarne situacije pred vrati Maribora, ki je imel v Zinki prvovrstno branilko. Ljubljančanke so zapustile najboljši utis in obetajo r*- v jeseni postati nevarne nasprotnice vodilnih slovenskih družin. ISSK Maribor je igral požrtvovalno, toda je kombinacijsko izgubil na preciznosti in sigurnosti. Napad razpolaga še vedno z vehementnimi streli in Izredno brzino. Obramba je šibkejši del dru žine. Krilki sta taktično mnogo grešili, dočim je bila branilka povsem zanesljiva. Vratarica je branila boljše kakor v prvih dveh tekmah. Potek je bil povsem zanimiv in tudi živahen, zlasti, ko se je po stanju 4:0 za Maribor približala Ilirija na 4:3. Mnogo je ustavljal igro sodnik g. Schneller ob nepravih momentih in škodoval obema družinama, zlasti pa efektnosti igre. Sicer pa je bil objektiven. Nenavadna bitka Pred kratkim se je vršila v vzhodnem Tunisu med domačini in skupino Ameri-kancev nenavadna bitka. Ameriški parnik »Nlle« je zadel v bližini rtiča Bona na neko skalo. Ladja je oddajala svetlobna znamenja in spuščala rakete, da prikliče pomoč. Toda edini uspeh je Ml, da se je pojavila ob obali skupina RHov-cev, ki so hotel) zvabiti mornarja na kopno, da bi potem parnik oplenili. Domačini o kulturi očlvidno še niso imeli dosti pojma. Kajti, ko je eden izmed njih našel v vodi plavajoči kovčeg, je vzel iz njega vse obleke, vrgel pa proS debel zavitek ameriških bankovcev, ker ni vedel, kaj bi pravzaprav pričel Ž njimi. Posadka parnika, ki ie šla ponoči radi o-groženega položaja parnika na kopno, se je ob jutranjem svitu zopet vrnita. Ko so domačini to opazili, sov strahu, da M jim mogel plen uiti, planili na ladjo in skušali splezati na krov s pomočjo vrv). Toda posadka se je ubranila napada. S slučajno priročnimi jabolkami je o- tvorila pravcati »ogenj« na napadalce, ki so se potem kmalu umaknili v notranjost dežele. Parnik »Nile« so kmalu nato rešile na pomoč doile ladje, ki sb spravile na varno tudi n}egovo*posadko. Službeno iz sodniške sekcije. V nedeljo 2. junija sodijo: Rapid:Svo-boda g. Nemec, Maribor: 2elezničar g. dr. Planinšek. Stranska sodnika pri prvi g. Vivod, pri drugi g. Fasching. Rapid železničar mladina (2X35) sodi g. Ermenc, Maribor:2e!ezničar rezerve g. Vesnaver. Teniški turnir ISSK Marlbor-Čakovečkl SK 8:4. Včeraj so gostovali v Mariboru člani Čakovskega SK in odigrali prijateljski teniški turnir z ISSK Mariborom. Gostje so v posameznih igrah pokazali prav dobro igro in si zagotovili celo štiri točke, kar pa je predvsem pripisati dejstvu, da »Maribor« ni nastopil z vsemi za turnir določenimi igralci. Umetnost. »Gospod ravnatelj, kako ste mogli vlogo grofa poveriti ravno temu neotesanemu človeku?«. »Ker na! frak nikomur ni tako krasno pristoja!.« Bojevita raca V javnem drevoredu v Richmondu so opazili sprehajalci nedavno zanfanhr dogodek. Neka raca je peljala svoje mladi* če na neko pot, kjer so jih ljudje Krmili z drobtinicami in dragimi stvarmi Vmes pa je prišlo krdelo vrabcev, k) so račke ovirali v pobiranju drobtinic. Razjarjena raca se je zato divje zakadila v motilce miru, ki so potem naglo zbeiaH, pustivši v boju vse polno perja. Dva posebno dr* zna vrabca pa je raca zagrabila za vrat ju vlekla k bližnjemu ribnika In Ju držala toliko časa pod vodo, da nista po* kazala več nobenega znaka življenja. Kmalu nato se je pojavil majhen pes. M je ogrožal račjo družino. Stara raca je kmalu spoznala kritično situacijo. Zato je pričela tako spretno markirati, da hfta eno perut polomljeno, da se Ji Je pas, ki je bil že prepričan, da pride z lahkoto do mastnega plena, približal. V tem tre* nutku pa ga je raca parkrat z nogo tako krepko kresnila po nosu, da je pes zbežal, mlade račke pa so imele med tem dovolj časa, da so se rešile in zbežale v ribnik. Prepočasi Je vozH. Miha že zopet sedi. »Kaj pa imaš na vesti?« »Počasi sem vozil z avtomobilom!* »Meniš, da prehitro?« »Ne. Prepočasi. Lastnik avtomobila me je dohheLt ■ Mšrl&flRsH VECERNTR JuTfi V MarTEortf, 3ne 3l. V. ‘f0?9. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodevlnskl roman Iz starih Benetk 80 Naprej! Ovadi Rolanda, stori, da pogine pred očmi tvoje hčere, bodi mu povrhu vseh krivic še strašen sodnik! Tvoja hči te bo preklinjala, tvoja hči bo umrla od gorja, toda ti boš mogočnejši, nego si bil katerikratkoli, kajti rešil boš republiko!... Dandolove ustnice so zaigrale v nekakem trpkem smehu. S pogledom polnim srepega obupa je pogledal razbojnika, ki se je čudil njegovemu molčanju in vedenju. Vstal je ter si obrisal Čelo, ki je bilo vse v potokih mrzlega znoja. V prvem hipu je vprašal samega sebe, ali naj ne bi popadel pištole, ki je bila ostala na mizi, ter ubil Sandriga, kakor je ubil tajnega policista. Toda sko-mizgnil je z ramami. Čemu? ... Neizogibnost se je morala dopolniti! Treba je bilo, da prej ali slej ugonobi Rolanda Kandiana, sicer pride dan, ko vstane on pred njim ter mu zakliče: »Zločinski oče, kaj sl storil s svojo hčerjo? Kaj si storil z menoj?...« Naglo se je obrnil k Sandrigu. »Pravkar sl izkazal republiki in meni veliko uslugo, je dejal z bridkostjo, ki je bandit ni razumel. Preostaja samo še, da poveš, kakšno nagrado zahtevaš, ker praviš, da ne maraš zlata!« »Gospod,« je dejal Sandrigo, »gotovo boste poslali par stotnij, da se polaste Rolanda Kandiana in Skala-brina?« , »Gotovo,« je dejal Dandolo z negotovostjo. »Vidite, zaradi Rolanda Kandiana je nepotrebno.« »Zakaj?c je vprašal Dandolo, tresoč se že naprej v pričakovanju odgovora. »Zato, ker je Roland Kandiano v Benetkah: treba v.vOp, Dl« 6>' Mali oglasi Žanitva. dopi—»»}♦ In Ofla. •I trgovskega «H raUamnaga sitafej«: «*aka baaada 60 p, ujiMMjH muli Die to*— {Velika zaloga kuhinjske posode, ‘ W5ne in kuhinjske potrebščine vseh £vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje milne za meso, orehe, ikavo. mak ln poper. Tehnlce za kuhi-“njo in meropreizkusne za trgovce z