Inserati se sprejemajo in vetji tristopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, 19 9 1 - ti »i n ii . ,l n D n n 3 i. Pri večkratnem tiskanji ne ceua primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N »ročnino prejema opravništvo (adn' iiistracija) in eksj:edicija na S 8rem trgu h. št. 16. Pilltltu list za ;i narod. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za pol leta . . 5 „ _ () za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Italijanska nenasitljivost mora vendar že celemu svetu presedati. Nihče jim ne zavida, da so imeli toliko sreče, da so navzlic zgubljenim bitkam skrpali zedinjeno Italijo, pa preterano je načelo naroduosti, če vsled njega za Italijo zahtevajo vsako mestice in vsak otočič, kjer je le nekaj Lahov naseljenih. Kam pridemo, če hočemo narodno načelo tako natančno spolnovati ? Po celi Evropi bi moralo priti do velikanske zmešnjave, v mnogih deželah , v mnogih mestih je po več narodov skupaj, kako bodo te delili? Le pomislimo, kako so Nemci raztreseni po vseh deželah: imamo jih v Banatu in na severnem Ogerskem, na Erdeljskem (Sedmograškem), v Rusiji poleg finskega morja; kako se hočejo vse te nasel-biue z Nemčijo združiti? In vendar Italijani narodnostno načelo prav na tak način nemogoč delajo. Zdaj hočejo imeti zopet laške Tirole iii primorsko deželo, ter ženejo po ctli Italiji velik krik zoper Avstrijo. Prej kot Istra bi se jim mogel še južni del Tirolske prepustiti, kjer kakih 300.000 Italijanov skupaj stanuje. Pa kaj hočejo v Istri, kjer so naseljeni le v mestih, in še taui niso pravi Lahi, ampak le bolj polaščeni Slovani, ali pa bastardi med laškim in slovanskim ži-veljem, kakor kažejo očividno prevladajoča slovanska imena? Na Goriškem je več Slovencev, nego Lahov, tržaška okolica je slovenska, in zastrau mesta bi se dalo tudi lahko dokazati, da čez polovica prebivalstva ni prave italijanske krvi. Koliko tisoč Kranjcev se je v Trstu že polaščilo ! Komaj je slovenska dekla štirnajst dni v Trstu , že laško žlobudra, in čez nekaj mescev že kranjski več znati neče. Ce se potem oraoži, eo otroci vsi Lahi, in se jim niti ne sanja, da bi tekla po njih žilah slovenska kri. Še če sta oče in mati Slovenca, otroci vendar ne znajo druzega jezika , nego italijanskega, ker druzega skoraj ne slišijo, in tudi v šolah druzega učnega jezika skoraj ni. Le malo je pravih Lahov tudi v Primorji, in vendar celo deželo za se zahtevajo I Kedar se dunajski listi nad Lahi jeze, navajajo vse druge vzroke, zakaj se Primorje Lahom prepustiti ne more, samo tega najvažnejega nečejo znati, da je večina prebivalcev v Pri-morji slovanska. Če so tako slabi v geografiji, naj bi pogledali vendar v kak „conversations-lexicon", tam bodo že zvedeli za silo, koliko je v Primorji še Slovanov , čeravno so vedno mižali, ko so Lahi svojo narodnost z vsemi sredstvi umetno širili. Pa toliko nevedni nemški listi niso, oni Slovanov v Primorji le zato nečejo videti, ker Slovana še veliko bolj sovražijo nego Italijana. Če se pa drugi nečejo, se moramo mi oglasiti, iu na vso moč vpiti, da nas bo ves svet slišal, da Primorje ni laško, ampak slovansko; to bo vzelo laškim rovarjem mnogo moralne sile. Evropci uiso posebno izvedni v geografiji izhodnih dežela, če slišijo Lahe po Primorji vpiti, mislijo, da je res vse italijansko, in zato vse simpatizira z laškimi kričači. Zato je nujna potreba, dajamejotudi primorski Slovani glasno vpiti, da niso Italijani in da nečejo nikdar biti. Tabori na desnem bregu Soče so premalo poznani po svetu, tudi se je tam premalo povdarjala slovenska narodnost. Naravoslovni materializem. (Pretresa Dr. Anton Jeglič.) III. Zoper edino , večno tvarino, zoper goli mehanizem v vsem svetovnem razvoju, zoper monizem, zoper naravoslovni materijalizem ugovarjamo tudi v imenu zgodovine in rečemo: materjalista uničuje 1. ideja duha in nadčutni sploh verski pojmi, ki se nahajajo pri vseh tudi najstarejih narodih; 2 kristjanstvo. 1. Ko bi bil goli mehanizem v svetovnem razvoju mogoč in resničen, ne bila bi mogoča ideja duha, ue nadčutni in sploh verski pojmi; ko bi bili mogoči, zadnji bi morali biti izmed vseb, kar se jih je v človeku izrodilo. Prvo trditev hočemo po svoji obljubi dani v vvodu prezreti, akoravno s tem najostreje orožje nerabljeno pustimu, o drugi trditvi pa nekoliko spregovorimo. Poprašajmo zgodovino, kdaj je ideja duha, kdaj so nadčutni verski pojmi nastali I Še le v novejšem času se jo vednosti posrečilo, da je najdla in more brati najstareje listine o ljudstvih v babilonskih planjavah in egiptovskih pokrajinah. Te listine pa sploh vsa s zgodovina nam jasno, razvidno spričuje, da se do- j bijo pri narodih tem čisteji in tem bolj vzišeni J pojmi verski, kolikor so stareji. Čisto česčenje naj vikšega bitja je pričetek pri vseh starih rodovih, politheizem, sploh malikovalstvo se je še le počasi razsejalo in izraščalo. Vse prvotne vere so monotheistične in molijo Boga kot duha, povsod se pripisuje nastane k sveta duhovni moči in vse govore o nadzemljski prihodnosti človeških duš. Ali hočem omenjati še zavesti vseh narodov, da sov prvotnem svojem stanu prosto z Bogom občevali, da je zlo iz zlorabe človeške prostosti prišlo na svet, da bodo konečno še rešeni od sedanjega zla pa Bogu samem. Sploh zgodovina kaže: da ideja duha vsem narodom sveti nad njihovo zibeljko in gospodari v vsem njihovem nravnem, verskem in političnem življenju,— da je tajitev duha pri vseh ljudstvih sad poznejšega splošnega propada, rojena v nravni gnjilobi, — da se pa vsi bolji elementi ■temu upirajo in borijo za idejo duha. (Cfr. jllaffner, der Materialismus in der Culturge-schichte pg. Gl sqq. 45 sqq.) Vse to pa kar naravnost podira materijalizem , ker po njem bi tek zgodovine ravno nasproten moral biti. Naštete resnice so gotove, zgodovinske in napačna mora biti vsaka razlaga, nature, ki se ž njimi nikakor ne vjema. Mi si moramo sami sebi reklamo delati, in svetu razmere razkriti, ne samo v domačem ampak tudi tujem časopisju. Svet mora zvedeti, da so Lahi v Primorji v manjšini, mora zvedeti, da se jim nič hudega ne godi , da imajo deželne zbore v Trstu, Istri in na Goriškem v svoji oblasti, da imajo jezikovo rav-nopravnost v šolah in vradih, in če bi se kdo smel pritožiti, da se mu krivica godi, je to le zvesti slovanski živelj, ki obsega večino prebivalstva, pa se vendar povsodi prezira na korist onemu laškemu živelju, ki toliko kriči po svetu, kako ga Avstrija zatira. Prišel bo kmalo dan, ko bomo vse to Lahom v obraz povedali. Vprašali bi Lahe tudi še zarad onih 30.000 Slovencev, ki so pod laškim kraljestvom. Če Italjani toliko spoštujejo narodnostno načelo, zakaj tistih Slovencev ne izpustč izpod svoje vlade ? Se ve, da jih zdaj na vse preteze po-italijančujejo , tako da jih bodo v malo deset letjih vse polaščili. Pa to znamo tudi mi in bi poslovenili Trst in Istro in vso Goriško šo hitreje, če bi imeli toliko pomoči iu [jodpore kakor oni. Italijani priznavajo narodnostno načelo menda le tam, kjer je njim na korist, za beneške in goriške Slovence, za isterske Hrvate uemajo nobenega spoznanja. Toda najugodnejša jo zdaj prilika, da primorski Slovani odgovorijo na laške demouštracije, in vrlo društvo ,,Edinost'' naj stopi zdaj s kakim patrijotičnim činom pred svet, naj glasno protestira, tako da bo ves svet slišal, da avstrijsko Primorje neče nič slišati o Italiji, da so Primorci večinoma Slovani, in da hočejo pri Avstriji ostati, 2. Poglejmo kristjanstvo; ono je vera duha — duha je rešilo iz spon; ko bi kristjanstva ne bilo, davno bi bili že v materijalizmu pokopani. Poglejmo v njegov zgodovinski pričetek. Grški modroslovci so pričali, da je duh človeški, da je najviše duhovno bitje; a niso mogli zaprečiti, da bi ne bila vera v neumr-jočnost vedno bolj zginjevala iz grško-rim-ske olike. Česar pa niso mogli doseči duhoviti modroslovci grški, dosegli so revni, neučeni ribiči; epikurejski čutnosti, mesenosti, in sladnosti so nasproti stavili križ in zatajevanje, učili so visokost človeškega duha, njegov večni namen obstoječ v združitvi z neskončno popolnim duhom. To je čudno. Čudno je, da so se tako idejalni nauki sploh prikazali o času , ko jo ideja duha dozdevno zginila za vekomaj. Se bolj čudno je, da si je urno za-se pridobila toliko tisuč in tisuč vernikov; najbolj čudno, da si je skozi stoletja ljudstva tako priklonila, da tudi smrt prepričanja razdreti ni mogla. Kristjanstvo, vera duha, je v teku vseh stoletij izrodilo toiiko dušnih velikanov, izobrazilo in oblažilo toliko divjih narodov, poživilo iu posvetilo vse vede in umetnosti — kar je lepega, kar je vzvišenega, kar je na čast člove- čeravno se nezvestim Lahom prednost daje pred zvestimi Slovani. Ta protest moramo razširiti po časnikih domačih in vnanjih , da se bo laška nenasitljivost v pravem svitu pokazala. Slovanska bilanca, i. Berolinski shod, I. ki je vzhodno vprašanje rešil (?), se je razšel potem , ko je mir med turško in rusko vlado v sv. Štefanu sklenjen razstrgal iu ga z Berolinskim mirom nadomestil. Dosti jih je bilo, ki se niso zadovoljili s sv. Stefauskim mirom, z Berolinskim pa ni zadovoljna nobena država , še manj pa so zadovoljni ž njim posamezni narodi. Ne govorim tu samo od slovanskega ampak od vsih drugih ne izvzemši angleškega in nemškega. Ne brigaje se za ptuje narode, napravimo si bilanco mi Slovani in posebno mi Jugoslovani. Ali je jugoslovanskemu narodu zadnja rusko turška vojska prinesla sad, katerega smo si želeli, ali se je stanje Jugoslovanov vsled sklenjenega Berolinskega miru vsaj kaj zboljšalo? Zgodovina ne dela skokov, ona se razvija korak za korakom na podlagi obstoječega. Bolgari bili so podvrženi oholemu grabežljivemu Turku; od reke Donave tja do egej-skega morja bila je ta bogata dežeia, turška drajna, in njeni delavni varčni slovanski narod bil je turški rob, Čerkesi so drli in ranili vbogo kristjansko rajo, požigali ji hiše, skrunili ji žene iu device, ter jih zvezane prodajali v sramotno sužnost. Prava ni dobil kristjan pred turškim sodnikom, pričati ni smel proti Turku kristjauski pes. Krvavo pridelani kruh deliti je moral Čer-kesu in Turku tako , da mu je ostalo komaj za nago življenje. Paša , zastopnik turškega prava in vlade, mastil se je, polnil si žepe iz žepa žuljavega Bolgara', iu svoj harem z brhkimi slovauskimi Bolgarkami. Stara Srbija, junaška Hercegovina, bogata Bosna umirale so pod kopiti konj poturčenih Begov in Agov, potomcev onih , ki so na Ko-sovein polju prelivali kri za krst iu svobodu zlatno. Nekedaujih Srbov in Hrvatov, pred ka terimi se je tresel dolgo časa turški polume-sec, nasledniki postali so krvopije, odrtniki svojih bratov in morilci čistosti svojih sester. Oni so si podjarmili sveti veri zveste brate, pobrali jim premoženje, polastili se njihove zemlje, podedovane po svojih prednikih, poro-bili so jih, ter j;h imenovali raja, čredo, ravnali z njimi tudi kakor s čredo, jih preganjali in klali. Gjaur trpi iu delaj, ne gani se! to je bilo pravo v stari Srbiji, v Ilrcegoviui iu v bogati Bosni. Kneževina srbska plačevala je danak (Tri-but) Turku, katerega sta slavna junaka Črni Jurij in Miloš Obrenovič z močno roko zapodila iz svoje mile domovine, katerega je ne-pozabljivi knez dika Srbije — Mihajlo pahnil iz njegovega zadnjega zavetja, iz srbskih trdnjav. Knez srbski moral je prejemati kneževo dostojanstvo kleče iz rok kletega busurmana, prisegati mu je moral vernost, poniževati se, da obvarujejo svoje podložue osode, kateri so bili podvrženi Bolgari in ostali po Turku neposredno tlačeni kristjani. Žalosten in v resnici sramoten prizor! Nad vso to revščino stal je neodvisni, da neodvisni I le na diplomatičnem papirju odvisni sokol Črnogorec. Bistrim okom razgledoval je iz svojih proti nebu strmečih pečin na muke nesrečnih bratov po dolini, oko mu zaplamti, z zobmi je zaškripal, puško nabil, ter sto- in stokrat svojemu handjaru okusiti dal kri krvo-loka turčina. Pač se je posrečilo temu tu ali tam prodreti v naravne trdnjave Črnogore, ali vselej je bil vesel, ako je zamogel pete spet srečno domu odnesti. Primerilo se mu je to le takrat, ko mu je renegat, Hrvat, Omer paša zapovedoval. Mukhtar paša, iu pozneji Sulejman paša, in posebno zadnji, pa sta plačala predrzno poskušnjo podjarmiti sokole, s celimi vojaškimi kardeli, le z malimi ostanki sta vbe-žala, drugo gnoji še danes črnogorske skalnate bregove, pticam ropar cam v veselje. Ali Črnogorci, akoravno prosti v svojih gorah , zaprti so bili v njih kakor oroslan v kletki. Z ene strani zapirala jim je Turku prijazna Avstrija pot do morja , od vsih drugih strani stražile so jih turške trdnjave Nikšiči, Trebinje, Podgorica, Skadar, Par, Spica in druge. Prisiljeni so bili Črnogorci revno živeti, vse potrebe dobivali so še le iz druge roke, skoraj bi rekel kakor miloščino od svojih zlo-volinib sosedov, in če se je tem izvolilo , dali jim niso tudi nič več. Vsak gmoten napredek vsak razvoj bil je junaškemu naroda pri takih okoliščinah nemogoč. Tako je bilo stanje Slovanov na u predugj rusko-turško vojsko. Kako je bilo o času prejšnjih in posebno zadnje vojske ? Ni nasvetu peresa, da bi popisalo vse, kar si je izmislila glava krvoloka Turka; trupla pomorjeuih moških, žena in otrok, pogorišča mest in vasi, na tisuče in tisuče bogunov v Srbiji , Avstriji in v Grški so priče nepopis-Ijive divjosti, zverinske grozovitosti krviželjne nečlovečnosti Turkov, Čerkesov in bažibozukov. Bolgarija . stara Srbija, Hercegovina in Bosna opustošene so, polje neobdelano, vasi in mesta so požgane, dežele so neobljudene. Tako je stanje slovanskih pokrajin sedaj po vojski. Zabliskalo se je izza vrhuncev Balkana, ruski topovi, kozaške sulice gnale so busurmana Turka tja do njegovega glavnega mesta, kjer skorpionu enak, sedaj razsaja sam nad seboj, mori sam svoje vladarje, pahne enega raz prestola, ojiaše drugega z Osmanovim mečem , in ta se mora zapreti v svojo vtrjeno palačo, se more obdati z dobro plačano verno vojaščino, da ga ne ugouobe tisti, ki so ga na prestol posadili. Politični pregled. V Ljubljani, 26. julija. Avstrijske dežele. Cemu-jevii Itiiilolf se l. avgusta ob 8. uri 25 m. zjutraj z Dunaja odpelje v Prag. Med potjo se hode mudil v Češkem Tri -bavu, Ustji, Ilocenu, Pardubicah, Prelavcu, Koli uu in českem-Brodu , kjer se mu bodo poklonili deželni iu državni vradi pa društva. V Prag dojdc ob 4. uri 30 m. popoludue. Na kolodvoru ga bodo pričakovali ces. namestnik, višji vojaški poveljnik s častništvom, policijski načelnik, mestni župan z mestnim odborom iu častniki praške mestne straže. Po ulicah, skoz ktere se bode cesarjevič peljal v kraljevo palačo, bodo razvrsteni stali dijaki praških učilnic in družbeniki raznoterih društev. Pred palačo ga bosta pričakovala in pozdravila kardinal Schvvarzenberg in višji deželni maršal, v dvorani pa dvorniki, duhovščina, deželni odbor in načelniki ces. vradov. Slovesni poklon duhovščine. plemstva, vradov, vojaščine in društev se bode pa vršil 2. avgusta. Mestni od- škemu rodu, iz kristjanstva je priraslo. To priča zgodovina. (Clr Haffuer 1. e. pg. 178 sqq.) Hočemo li še govoriti o pričetniku kristjanstva? Njegovo življenje, ujegova dela, njegovi nauki so ga spričali Božjega sina. Vse to je tako zgodovinsko spričano , spričano pismeno, spričano ustmeno v vsi osemnajstletni zgodovini, da se tajiti ne more. Naj nam materijalizem te zgodovinske prikazni razlaga; djanstvene so, zanikati se ne dajo. In pri tem bi si še kdo upal trditi, da na svetu je sam zgol mehauizem, ni nič druzega kakor moč kemičnih in fizikalnih sil, pa tvarina? Vsa zgodovina bi nam bila zastavica. V zgodovini pa je vendar zapisan razvoj naj-vikšega bitja na zemlji, razvoj namreč človeške nature, in če se ta tako očitno skozi iu skozi vse tisučletja kaže duhovno in le mogočuo, visoko, plemenito, kadar duh vse prevlada iu prešinja, kdo bi se potem drznil zagovarjati vsem tem prikazom nasprotovajoči monizem, naravoslovni materijalizem? IV Djali smo, da zoper gospod profesorjeve nauke oporekamo tudi v imenu sreče iu visoke časti človeške. Le par besedi. Če je materijalizem resničen, potem je nesreča za nas, da smo pametni, samosvestui ljudje; naše življenje nima čisto nobene veljave, posebno življenje trpiuov, kter h je vendar velika večina ua svetu. Naši naturi je neizbrisljivo vtisnjena želja po popolni sreči; mogoče je, da se ta želja spolni, ali pa ni mogoče. Ako ni mogoče, potem nas natura sama le muči in trpiuči, ako je pa mogoče, mora se tudi vresničiti in sicer pri vseli ljudeh. Skušnja nas uči, da na zemlji je le trud in jok ; kristjanstvo nam kaže večno, popolno srečo po smrti, za ktero se moramo tukaj pripravljati, — trpljenje v pravem duhu prestano nam bo še povikšalo našo srečo. V tej luči težave zgube svojo ostrino, svojo britko greukost; v tej nadi živi revni Zemljan tudi od vseh zapuščen v vednih britkostih m stiskah mirno, zadovoljno, vsaj ve, da po kratkem trpljenju pride večno veselje. Ravno večnost nas spodbuja k čednosti, k vstrajnosti;, k spolnje-vanju vseh dolžnosti, brani nas hudobije, varuje nas moraličnega propada. Človek spozna svojo visokost in imenitnost, spozna, da je kralj stva rjerija. Materijalizem pa vse to razdere. Uniči nam upanje po smrti, sreče nam pa na zemlji ne da, up posameznikom, tie vsem združenim. Vživauje je potem edin naš namen, naj bo že telesno, ali kaj bolj vzvišeno ; skrb za trebuh, skrb za čast, skrb za svetno visokost je prva in edina človeška ualoga. Kdor ima dosti premoženja, kdor ima velike zmožnosti, morda si vjame trenutek sreče, toda sreče, ki ne oblaži srca, marveč pusti srce prazno, pustotno. Kak pomen ima naše življenje, ki se z jokom prične, v težavah nadaljuje, v bolečinah skonča? Neumna je čednost, neumna krepost ohranjena le z velikim zatejevanjem — jej, pij,vživaj! in če tega ne moreš, uniči svoje življenje. Prav imajo oni in one, ki se za denar valjajo v vsi me-senosti; — prav ima slepar, ki prevari druge ali skrivaj ugrabi v varstvo mu izročeni denar in uide; prav ima ropar, ki z hudim jemlje, kar njemu primanjkuje za vžitek; — prav imajo vsi, ki šiloma koučajo nesrečno življenje. Vsaj človek ni druzega, kakor žival, da rev-niši od živali. Po krivici si se, o revni človek, bor dela že zdaj obširne priprave za sijajen sprejem. V deželnem gledišči češkem in nemškem bode slovesne prestave. Prag hoče pri tej priliki pokazati, da narod češki je neomah-ljivo zvest svojemu kralju in njegovi rodbini, dasi nasprotuje sedanji vladini sistemi. Mnogi upajo, in morda ne zastonj, da bode bivanje cesarjeviča v Pragu dalo priliko k povoljni rešitvi češkega vprašanja, ki Avstriji dela velike zadrege, dasi se to po vnanjem ne kaže. Sprava s Cehi bi ne zbudila samo na Češkem, ampak tudi pri vseh drugih slovanskih narodih neizmerno veselje, ker bi bila porok , da se ima enakopravnost med raznimi narodi dejansko izvrševati. Volitve za deželni zbor se bodo na Koroškem vršile 2., 5. in 10. septembra, na Solnograškem pa 9., 12. in 10. septembra. Ijalioitstvo. „Triest. Ztg." govoreč o demonstrativnih shodih na Laškem piše, da prebivalci tržaški so dobri Avstrijauci, iu pri poroča mestnemu zastopu, da naj nikar ne trpi, da bi se Trst zlorabil za take demonstrativne izjave. List pričakuje, da se bode mestni zastop o prihodnji seji izjavil v rodoljubnem smislu. „Triest. Ztg." ima prav, če prebivalce tržaške imenuje dobre Avstrijance1, večina prebivalcev je slovenska in zvestoba Slovencev je sploh znana in skušena. Zalibog. da ta večina v Trstu nima nič govoriti in da je vsled čudnih in neuaravnih razmer na krmilu mestnem stranka lahonska, na ktere ro-doljubje se pa , Triest. Ztg." zastonj sklicuje. Lahonstvo se je v Trstu tako podpiralo in gojilo, da se sedaj za groženje in prilizovauje več ue zmeni ampak gre svoja pota, ki pa niso avstrijsko-rodoljubua. Tudi zdaj dvomimo, da bi mestni zastop labonski spolni! ,,Triest Ztg." željo, če bo pa vendar le storil, storil bo to prisiljeno. Ziu^TCllNki mestni zastop je sklenil pritožiti se zarad madjarskih napisov na hrvatskih kolodvorih in je priporočil drugim mestnim odborom, da naj pristopijo k tej pritožbi. ISomiic še zdaj naša vojna ni zasedla. Eni listi trdijo, da je Avstrija pripravljena sprejeti turške nasvete, eni pa poročajo, da so se dotične obravnave razbile in je Avstrija naznanila to že vnanjim vladam s pristavkom, da bode Avstrija vsled sklejia evropskih držav zasedla Bosno. To naj bi se res že skoraj zgodilo, ker vedno odlaganje Di znalo pri nasprotnikih zbuditi misel, da se Avstrija teya boji. Nadvojvoda Janez Salvator, ki bode vodil oddelek besenske vojne , je že došel na Hrvatsko. Rodič je vstaške vodje poklical v Dalmacijo k razgovoru. do zdaj povzdigoval nad druge stvari, po krivici si zidal svoje stanovanje nad živinskimi hlevi, stopi iz lastne visokosti, objemaj ljubo živalico v hlevu, pozdravljaj drevje iu travo, poljubljaj pesek in prah — ker njihovega rodu si ti. Dovolj naj bo — kaj hočem govoriti I Ma-terijalizem uniči vso srečo, vso čast in dostojnost človeštva, pouiža človeka pod žival — zato ugovarjamo zoper njega v imenu vsega človeštva. Tako smo prav nakratko pokazali, da moramo v vsakem oziru energično ugovarjati zoper nauke dr. Gartenauerja, profesorja na gimnaziji Ljubljanski. Daleč smo zabredli, če se pri nas smejo take razprave v programih gimnazijskih tiskati: tožimo Vas gospodje, tožimo pred vednostjo in pred vesoljnim svetom, da Vi vednost vskruojate in mladini slovenski po gubue poti kažete! Vnanje države. ■■ruski liberalni listi so se toliko časa norčevali iz vjetnika vatikanskega, piše dopisnik „Vaterlandov" iz Berlina , da imajo sedaj sami namesto enega — dva vjetnika, cesarja Viljema v Babelsbergu in kneza Bis-marka v Kissingenu. Prvi se je sicer vedno vozil v odprtem vozu, v soboto bil je vjetnik v zaprtem, in danes pri selitvi v cesarski grad Babelsberg pri Potsdamu, so iz previdnosti in strahu pred drugim napadom Dodelnovim ali Nobiliugovim kočjažu vzeli vsa znamenja cesarskega kočjaža in še služabnika odpravili. Park (nasadi) v Babelsbergu so bili obdani od čuvajev, notranji del pa je bil zaprt že včeraj. Prej so vsakega tujca pustili v cesarjeve sobe, celo pri navzočnosti cesarjevi, zdaj nihče celo v park ne sme priti. Da je tudi Bismark v Kissingenu vjetnik , razvidi se že iz tega, da ga povsod obdaja truma skrivnih policistov. Pri vsem tem je osoda vjetnika vatikanskega še vedno milejša od pruskih. Prvega ne muči neprenehoma misel, da so ga zaprli lastni podložniki, ker njegovi jetničarji so uzur-patorji; cesar Viljem [pa je k temu primoran od lastnih podložnikov, pred kterimi življenja ni varen, dasi ima sto tisuče bajonetov iu ti-suče policajev. Sicer pa so začeli na pruskem dvoru drugače soditi, iu iz zanesljivega vira se mi poroča, daje cesar Viljem rekel: ,.Dva dela mojih podložnikov se ne smeta nikdar spun-tati: katoličani in delavci." — Ravno isti dopisnik omenja, da se Bismarkov list „Nordd. Allg. Ztg." raduje, ker so začeli celo katoliški listi pisati, da bode porazumljenje med vlado prusko iu Vatikanom že skoraj dovršeno. Katoličani nemški pa hočejo prej viditi dejanja, da so Prusi siti kulturnega boja, in jim gole besede ne zadostujejo. .?L njgledka kraljica je lordu Beacons-fieldu sama podolila red podveze (Ilosenband-orden) v pripoznanje za njegove zasluge na kongresu. Nasprotniki njegovi pa mu žugajo, da ga hočejo tožiti, ker je izdal Anglijo in Turčijo. V Albaniji se po nekterih naznanilih razžirja razdraženost proti Črnogorcem, ktero turški poveljnik Ilusein paša kuri. Če se dežela ne pomiri, pravijo, da bo Avstrija zasedla tudi Albanijo. — V Tesaliji Turki more in požigajo: menda hočejo kristjane prisiliti, da se še enkrat vzdignejo in jih popolnoma za-podo iz Ev rope. <1 pogodbi med Vatikanom in Carigradom se sliši, da ima biti v Carigradu vstanovljena internunciatura , ktera bo vladala zadeve katoliške cerkve na polotoku balkanskem Trdi se, da glede Bosne bodeStross-mayer imenovan metropolita bosenski. Ze zdaj je on duhovni načelnik katoliške cerkve z na-zovom: biskup „ Sremski iu Bosenski" in on-dotni bogoslovci so se vzgojevali pod njegovem nadzorstvom. Izvirni dopisi. Iz Ilizavika, 25. julija. (Čitalnična slovesnost.) Še le danes Vam poročam o veselici, ki smo jo v nedeljo napravili v naši čitalnici. Zabavali smo se prav dobro. Imeli smo Godežovo narodno godbo iz Kravje doline, katera ni predraga, pa vendar dobro dela. Tudi pevce srno imeli izvrstne: narodna osmerka „Naprej" je bila tako prijazna, da je sodelovala , za kar smo ji toliko bolj hvaležni, ker bi bili ostali drugače brez petja. Pogovarjali smo se sicer že, kako bi navadili domače fante peti, pa ue gre , ker nemarno učitelja. Med petjem in godbo so se vrstili govori, deklama* cije in uapitnice itd., da smo se do mraka prav dobro imeli. Zvečer so nas Ljubljančani zapustili in menda srečno domu prišli, le ue-ktere, slišim, je nevihta vjela, ker so med potjo prevečkrat „počivali". Druge nesreče pa ni bilo in se je vse v prav lepem redu vršilo. Ljubljanskih rodoljubov je prišlo precej k nam, pa vendar davno ne toliko, ko lansko leto, ko se je veselice tudi „Sokol" udeležil, Tako smo za letos opravili, drugo leto se pa zopet vidimo, če bomo se živi in zdravi. Vsem pa, ki so nam pomagali obhajati čiialnice obletnico, kličem: Prisrčna hvala I — Ud. ■z Maribora. (Šolski sklepna srednjih šolah) se je vršil 14. julija s sv. mešo in razdeljevanjem spričeval. Poročilo je izdala do zdaj samo c. kr. višja gimnazija, vodstvo c. kr. višje realke naznanja , da bode še le v avgustu svoje poročilo zgotovilo, učiteljsko pripravnišče pa menda nobenega ne izdaja. Statistična data, ki vam jih tukaj podajam so torej večidel posnete iz „Mariboržauke'' ki mora tudi za nje odgovorna biti, če niso ua-tančna. Na c. kr. gimnaziji je pretečeno leto podučevalo z ravnateljem vred 13 profesorjev in 4 učitelji, učencev pa je bilo koncem leta 253 javnih in 6 privatnih. Po narodnosti so razdeljeni na 28 Nemcev (?) 127 Slovencev (?) 2 Hrvata in lMadjara(?). Odlikašev je bilo na celi gimnaziji 30, prvi red jih je dobilo 156, drugi red 14, tretji red 12, neizprašanih je ostalo 5. — Na čelu ima program nemški sestavek od profesorja M. Valenčaka : Primož Trubar, der Begriinder der neuslovenischen Literatur. — Na c. kr. višji realki je pudučevalo z ravnateljem 10 profesorjev in 4 učitelji; učencev pa je bilo 129, po narodnosti 89 nem-cev, 15 Slovencev (??) 3 Srbi, 3 Madjari, 3 Hrvati, 1 Poljak in 1 Anglež. Z odliko jih je šolo dovršilo 11. s prvim redom 88; drugi red jih je dobilo 8, tretji red 2 in lo jih sme izpit ponavljati. K maturi se jih je bilo oglasilo 14, izmed kterih jo je 11 prestalo. Na c. k. učiteljskem pripravnišču je bilo 132 izpitanih, in izmed teh so vsi leto dovršili, toda 4 morajo izpit iz enega predmeta po počitnicah popravljati. V 4. letu jih jo bilo 20, ki so se vsi oglasili k maturi in jo vsi prestali. Izmed 12 vnanjih učiteljev, ki so se tudi mature vdeleževali, jih je 6 dobilo spričevalo zrelosti, 5 pa jih mora izpit ponavljati čez 10 tednov in 1 čez eno leto. S priprav-nisčem je sklenjen pripravljajoči kurs, v kterem je bilo 4G učencev; 35 bode jih drugo leto stopilo v 1. leto, ker so izpite zvršili, G bode jih moralo izpit popravljati, 5 pa jih je bilo čisto zaverženih. Podpore dobiva učiteljsko pripravnišče 9315 fl. in sicer 6085 11. iz državne blagajnice, 1580 fl. iz deželne in 1650 iz okrajne kase. Ako te statistične date primerjamo z onimi prejšmh let, vidimo, da se je število učencev ua gimnaziji jako skrčilo, zato pa na učiteljskem pripravnišču silno pomnožilo. I/, gimnazijskega poročila posebej pa razvidimo, da je zlasti zadnja 4 leta iz dežele vedno mauj, iz mest zmirom več dijakov. Temu je gotovo uzrok ubožanje kmetov, rastoča dragi na po mestu in morebiti tudi nova vojaška postava, ker si marsikdo misli, če že moj sin mora biti vo jak, mu zalo ni treba študiran ja, ki v sedanjem času toliko staue. V letošnjih do zdaj nam poznanih poročilih pa še smo neko posebno reč opazili, da se namreč na naših srednjih šolali slovenski duh vedno manj razodevlje in da se tudi število rojenih Slovencev krči ua vse mogoče načine. Ta mistl bo nam jo vzbudila pregledajoč program Mariborske gimnazije, ki irrm od slovenskega profesorja o slovenskem pisatelju nemški spisan sestavek, dani bi smeli zahtevati, da bi enak sestavek tudi slovenski spisan se vzel v program Mariborske gimnazije, kar se je bilo h- oje dni tudi zgodilo; potem pa smo najšli ine.i razverstitjo učencev po narodnosti. 1. Ma-gjara v tretjem razredu, kije menda Murko vics Murtir, že po imenu pravi Arpadov sin (!), po rojstvu če se ne motimo Prekmurec in po narodnodti starišev Štajarski Slovenec, če bi se smeli pri statistiki držati pravila, da je vsak Magyar, ki je v Mngyar-orszagu rojen ali tam prebiva, tedaj bi po spodnjem Štajarskem in po Kranjskem ne imeli nobenega Nemca. Novo šolsko leto v srednjih šolali se začno dne 10. septembra. Domače norice. V Ljubljani 27. julija. (1 'stanova za slepega sicer pa zdravega otroka) iz Kranjskega, 7 do 12 let starega, je pri ilirskem zavodu za slepe razpisana. Prošnje naj se do 20. avgusta oddajo deželni vladi kranjski. (Vabilo k veliki zabavi,) katero napravijo tnkajŠna narodna društva v podporo po odhodu naših reservistov v Bosno zapuščenim sirotam v ri" leljo dne 28. julija 1878 v prostorih čitalnične restavracije. Program zedinjeni zabavi: 1.2. :i. „Putnica", Strausov ,,Valcar" in „llitra polka," izvršuje mestna godba. 1. Zaje. — „V boj!-' Zbor, poje možki zbor čitalničin. ,r). Govor gosp. dr. J. Vošnjaka. 6. Verdi. — Cavatina iz opere „Lucrecia Porgia," izvršuje, mestna godba. 7. Jenko. — ,,Strune". Zbor poje možki zbor čitalničin. 8. Ree.it.ativ in arija iz „Trovatore", poje gosji. J. Nolli. S). Nedved. — „Popotuik", zbor, tenor-solo iu čveterospev; solo poje gosji. J. Meden 10. Strauss. — „Polka mazurka", 11. Zaje. „Zadnji čas Zrinskoga", izvršuje mestna godba. 12. TovaČovsky. — „Veltava". Zbor, poje možki zbor čitalničin. 13. Recitativ in Cavatina iz open; „Sejslav Ijuti" od G j uro Kisenhutn, poje gosp. J. Nolli. 14, IIendrych. — „Poziv k spevu ". Zbor s Čvetcrospovom, poje moški zbor čitalnice. 15. Telovadba na drogu iu s sledečimi grupami: a) „Fa<;ado", b) „Ilerkulov spomin ', c) ,,Oltar", d) .,()rosloni", e)„Augeli", i) „Stolp". Predstavljajo druStveniki .,Sokola" s spremljevanjem mestne godbe. 10. P. ljm-vic. — ,,Domovina." Zbor z dvospevoin, pojeta gospodu Meden in Valenta z možkim zborom čitalničnim. 17. Zaje. — „Kadrilja" izvršuje mestna godba. 18. Kdrster. — „Samo", Zbor s čveterospevom, poje možki zbor čitalničin. 1!). Zdrner. „Slovenski venec", 20. Schinzl. „llitra polka", izvršuje mestna godba. 21. Jenko. — „Stu čutiš". Zbor, poje moški zbor čitalničin. 22. Loterija. 23. Balfe. Cavatina i/, opere ..Zaide'1, '21. Nilrodna pesem „Po jezeru", 25. Zaje. — „Oj Banovci", izvršuje mestna godba. Začetek ob '/,28 uri. Vstopnina 30 kr., brez omejenja radodurnosti. Ako bi vreme neugodno bilo, se zabava odloži, in pozneje dan vrSitve zopet pO plakatih naznani. Kegljanje na dobitke v isti ilobrodejni namen si; prične 1. avgusta in konča 20. avgusta. Od odbora „nurodne čitalnico", ,,Sokola" m „dramatičnega društva". I Dr :,/ni brumbovci na Slovenskem) letos ne bodo imeli vojaških vaj, da preveč no zastane kmetijsko delo. Dotične vaje so se odložile za prihodnje leto. Z Dunaja se „Po|il.iki" tclegrafiije, da bode vojno ministerstvo za letos boje ustavilo tudi navadno odpuščevanje vo- jakov (uormalmiissige Beurluubung, ki bi se imelo že v 0 tednih pričeti. (Za maiSnike so bili danes v stolnici po-sue(eni) iz IV. leta bogoslovja čč. gg.; Pajec Jakob iz Ilrenovic, Ferčej Matevž iz Dobrave fare Zaspiške na Gorenjskem, Lavtižar Miha iz Kranjske gore, Laznik Jožef iz Dravelj, Zaman Andrej iz Škocijana pri Dobrava, Zupan An ton iz Preznice; iz 111. leta pa čč. gg. Dolenec Jožef iz Planine, Koblar Anton iz Železnikov in Malenšek Martin iz Semiča. V Mariboru pa so bili posvečeni le 4 gospodje. (Utonil) jo 25. t. m. popoludne ob G. uri v vojaški kopalnici 17 letni vojaški učenec J. čret-nik, ko je hotel čez Ljubljanico in nazaj priplavati , pa je v sredi onemogel menda vsled krča. Čez pol ure so ga izvlekli iz. vode, ter so ga ribali do polu devetih zvečer, pa vse pri zadevanje, da bi ga zopet oživili bilo je zastonj (Rinige IVorte gegen den Artikel: Der naturirisseusrhaftlieliti Alate.rialisvius) v letoš njem programu gimnazije ljubljanske imenuje se priloga zadnje „Zgodnje Danice", kise tudi v posebnih odtisih v tiskarni Plaznikovi dobiva po 5. kr. Prof. (lartenauer se je s svojim spisom tako blamira), da tukaj skoraj ne more več vspešno delovati, in da bodo njegovi predniki občinstvu jako vstregli, če ga proniovirajo — kam drugam. (Občinskega zbora Ceciljiuega društva) 25. t. m. Se je vdeležilo mnogo vnanjih udov. Obširneje poročilo o njem objavimo prihodnjič. (Huda nevihta) je, tudi v sredo popoludne razsajala v okohci ljubljanski. V Moravčah je treščilo v neki kozolec, ki je pogorel. V če-tertek zvečer se je zopet napovedovala huda ura, pa ostalo je le pri blisku iu dežju, brez kterega pa skoraj noben dan m. — Ogenj ki je um dan uničil pod Turjakom posestvo kreinurja Jamnika, kakor smo že poročali, ni nastal v.-ded strele, ampak zanetil ga je 3 letni deček, ki se je pod kozolecem z žvepljenkami igral; otroče se je neki že od pivcev navadlo tabak pili, iu si |e hotelo zažgati fajlo, pa je zažgalo hišo. Kolikrati se p' že svarilo, d« naj otrokom no puščajo žvepljenk, pa vsa svarila so zastonj. Naj bi ljudi izmodrilo vsaj nesreča, če za lepo besedo ue mariijo. („lirencelj" št. lil) seje že razposlal naročnikom. Mikaven kakor navadno, ima na zadnji strani podobo, v kteri je pesem „Au druževa" v sekireah (notah) z.a tercet postavljena; ta jiodoba je zelo komična in kaže, da je „lireucclj" tudi muzikaličen v svojem stroku Mikaven je tudi sestavek o Cel ji, kjer so nemSkutarija in renegatstvo posebno šopirita. Ker se s to številko prične drugo poletju je ravno pravi čas, da si ga lahko naroči vsak, kdor ga še nima. (Nesreča.) Na železnici so se pri Trebižu ravno na nekem mostu odprle vrata vagona: kondukter Pac, ki je pri njih slonil, padel je z voza čez most v strašno globočino ter je takoj obležal mrtev. Razne reči. Love v najem dale bodo 30. t. in. ob 10. uri zjutraj pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani tele občine: Jožica, Črni vrh in okolica ljubljanska. • V Zagrebu je za podpredsedniku prosinodalnega examinatorija imenovan preč g. A. Jandrie., za prosim cxaminatorja pn Slovenec prof. dr. Feliks S u k. — L i n z o r t h e o I. p r a k t. (,» u n r t a I-sehrift, III. Ili It, prišel je ravnokar nn svillo, m obsega zopet, sledeče jako zanimive reči: I. Der heilige Kraiiz von Sales, Lehrer der Kirelie. Von Pomcapitular Dr. Ernest Mliller in Wien. 11. Der Seelsorger als Frie-denssiif.cr zvvischen uneinigeu Kheleuten. Von Domcapitular Dr. Kari P\vor/.ak iu Wien. — III. Das Ileichtgeheiinuiss. III. Aus den liin-terlasseuen Schriften des sel. Prof. Dr. Jos. Reiter. IV. Die Leuguung der Superioritilt des Olaubens iiber die Vernunfr, und das Vatican. Concil. Von Prof. Dr. Sprinzl. V. Die Verbrei-tuug cliristlicher Ilausbilcher durch katli. Bil-cher- und Lose - Vereine. Von Prof. Josef Schtfarz m Linz. VI. Kreiheit und Ileiterkeit des Geistes. Von Consistorialrath Kari Kopp-reiter m Weisenkirchen. VII. Pastornlfragen und FiUle: 1. Unlernchiod twi«ehen dum eano-niijclion und bllrgerlich bHtcrreieliiHchen Klierrelite. II. Von Prof. Dr. Hiptnmlflr iu Lin*, 2. Oetavu pretil Lonci.....g duraelben. Von Conaiatoriul- Hekrotiir A. 1'iiuger iu Liuz, 3. Kinlragung iu «uh Taufbuch. Von doumelhcu. 4. Praktischo Winke fiir die Leitung vou Hrudeiueliafton. Von Pfurr-vikar .lomil' Sailer iu Omvald. 5. Das Kliehindernies der Kcligiotmvurticliiodcnhoit. Von Prof. Dr. Otto-kar von Griifuiiutuiii in Admont. li. Kinu KliediapetiH im Nothlalle. Von Prof. Jom-f Uundlhubor in St. Pil ll. '/i. 7. l^iHtaiulluicla iihvi (Ion iuitcclic.litichoii Itntorrieht. Von Deeliant II. J. Ildllrigl iu Ybl>s. H. Kin Ehefull iiber AlVinilUH legali«. Von Pfarr-prov. P. Stiickl. !l. lleatroitung der oholielien (lu-burt. V. Pl'. M. (leppl in OpponiU. ll>. Die Oo-lebratiou der iMeaso in oiner Irtimden Kireho. Von Prof. P. lgtiaz Schiicb in St. Plorian. 11-12. 2 iMoralfllllu iiber die PciuduHlichu. 13. Der Segeu den iieugeiveihten Prienler«. M. Die Hogonunutcn Altaraullugcn. 15. Dober dan fiinffuctio Skaputler. Von lleuelieiat. ,1oh. Mosor in Lhii, VIII. Literatur: I. Aberle. Kiuloilung in tlim Neuu Tnuta-ment. Kcccuairt von Prof. Dr. 11. Sehmitl iu Lin*. Scb.ifer. Die luligiiiHen Alterlhilmer der llibel. Kcecnairt vou Prof. Dr, Zachokko in \Vion. 3. Priill. doneli. den PriimoilHlralenHer Stiftes Seliliigl. Kr •eiinirt vou Stiltildcchnut Moindl iu Keiellerflber^. 1. \Veinbrvnncr. Miiliren und dan lliatlium Hriin. Keeeimirt von Prof. Dr. Kchiudler iu Prag. 5. '/.ueliokke IteiHobildor auu dem Seandiuaviiielien Nordon u. «. \v. Keeoie.irt von Prol'. I)r. A. Uoli-ling in Prag. li. (lutberlel. Dan Itiieli Tobiaa Hu-eunairt von Prof. Dr. Se.lnnid iu Liuz. 7. Martin. Die llarmonio doa Allon und Nemm Tostumcnte.s., lveccnsirt von Prof. Dr. Nchiifer in Minister. H P. Ilattler. Kallioliurliur Kindcrgurlcn. Kccenairt von Doinviear A. Schmucltcuucliliigor in Lin«. IX, Kirchliehe Ze.ilJiiufte, Von Dr. J Scheieher, X. Aiih dem geiNtlielien (leni'liii('l«lobe.n iu Olier-iiiiterreieli im 15. Jahrloinderle. II. Von A. Czerny in St. Plorian. I\ MlSCellailell : 1. Planeonkur«. 2. luliallHverzeicl:iuli8 von llroHeldiren und Zeit-Hehrilion. ligi i/,vršim ga čas.ijnsa izide vsako četrt leto snopič H '.i pol. Zadnji snopič jih ima eelo II1',. Izdaja se mino 15. janiiarija , 15. aprila, ir>, julija in lf>. oktobra. Naročnina se najlaglje pošlje po poštni nakaznici pod naslovom : An die Redaction dor Ouartalschrift in Liuz, Harrachstrasso Nr. U. -— Vredništvu opravlja ob enem opravništvo in ekspedicijo. Naročiti se zamore ludi pri poštnih vrndih vnanjih dežel m pri vseh knjigarnah. Cena celemu letniku po pošti m v knjigarnah znaša 3 ()l. 50 kr. Naročiti se zamore vsakdo tudi med letom. Eksokmtiva« n- 11.211 Izdajatelj in odgovorni vrednik: hiiijt lladerlup. J. ilIiiMimovi uauleiniki v l.|uoijaio.