l9 G®NA lir 30
• 9p«d. abbou. post. - II. er.
>n1 ^ETO XI ŠT. 251
;upl> r
. C';
ceU'
oj d'
£OSl> IZVPl m $
'3 ^
m P1
azvP kor sak1 v S1
atki
bči. ni al'
riaa1
ansP
in mMm
z S lAV ^Gospodarstvu« smo brali članek J1 apredek tehnike Zahteva sposobnega v °veka«. Ne bo odveč, če spregovorimo °s{tf hekaj besed o pomanjkanju tehni-j; . °v sPioh tl vsemi posledicami v vseh X1$ |iail°sal1 gospodarstva ter na nezadost-riSj( j? strokovno izobrazbo današnje mla-
^.^prašanje tehnikov, strokovno spe-obiit 'a 'ziranega osebja ni problem, ki je in 1 šmt:jen na eno al’ več držav. To vpra-noS1 o“nje je splošnega značaja, lahko re-'ehio svetovne važnosti, ker ga občuti-iii' lo bolj ali manj močno prav vsi naro-—7-^	'' Gel tu tudi zaskrbljenost mnogih
/r ''o1* skorajšnjo bodočnostjo.
/ju Svet, v katerem živimo in se giba-D Z' si°’ Je svet tehnike. Ce živimo v mena I' • U nam tega I11* treba posebej doka-)ra'1	Vzemimo le nekaj primerov:
“irlO1 ]azsVetljava, kurjava, prevozništvo, de-r sPl°h, ali ni vse to del bolj ali manj ^Zvitega tehničnega kompleksa? Vse 0 Postaja stvarnost in resnica tudi v Shjših mestih in na podeželju, kjer .e Pojavljajo razni stroji in aparati v ‘•dno večjem številu, ter postajajo nuj-0 potrebni in iz dneva v dan vedno °*j gospodovalni. Začenjajo prevlado-ati stroji! S tem postaja tudi potre-a P° ljudeh, ki znajo s strojem rav-pj0‘ ''ati vedno večja, ki ga podrobno po-jzo diajo in uporabljajo tako, da je v ko-orni' r,s't ljudem in svojo lastno.
Ganeš skoro ni naroda, ki ne bi po-nal električnih hladilnikov, radijskih pParatov .avtomobilov itd. in vsi ti stro-jl. *n aparati zahtevajo sposobnih Iju-’ pa v trenutku ko nastopi okvara,
S roi ali aparat s svojo izkušenostjo 111 sposobnostjo strokovno in solidno vode Popravijo. Vprašanje sposobnih, specia-ci d' 'Ziranih ljudi zadeva prav vse narode, t0 smo vsak dan priča prave poplave s rojev in aparatov v vseh panogah go-so i ^odarskega in industrijskega delova-i »P1 t 8 •Tako ie Pri nas, tako v sosedni p0,i u8°slaviji in drugod. vaj); , G^nes se je celo pisarniško delo me-in P . aPiziralo. Težko je najti velika podrtja, ki ne bi poznala mehanizirane oprave. In mi? Koliko je naših zaseb-aikov, koliko naših učnih moči, ki te haprave in stroje pozna? Posebno sled-fjth (bi potrebovali, ki bi naš mlajši t°tl znali pripraviti in usposobiti, da bo ttPs zahtevam časa. Krivda ni sicer v "as samih. Tehnika in mehanizacija sta šli tako hitro naprej, da ji skoro nihče 111 mogel slediti in jo spoznavati. Celot-n° naše šolstvo bi se bilo moralo v po-vojnlh letih preurediti, če bi hoteli zadostiti vsem potrebam in zahtevam sodobne družbe.
Tehničnega napredka ni težko doseči, hlislini tistega zunanjega, površinske-ga' vidljivega. Dovolj je, če si kupimo avto ali televizijski aparat, ki ga lahko "»mestimo v najbolj oddaljeni koči (če v bližini elektrika) in že imamo znak Clvilizacije, tehničnega napredka. Ta aaPredek je le navidezen, če nimamo •stočasho tudi tehnikov, delavcev in drogih sposobnih moči, ki znajo aparat ^Porabiti v vsakem primeru, ki ga znalo »ohraniti pri življenju«.
Samo en primer, ki je verjetno še vsem v spominu. Pravijo, da je Naser opil najmodernejša letala na reaktiv-'ll Pogon; ko pa so mu bila najbolj po-vebna, jih ni mogel izkoristiti. Kako laserju so manjkali tehniki, ki jih cez noč ni mogel ustvariti. Manjkali so mu mehaniki, elektronski speciali-s \ in piloti, strokovnjaki v letanju, to-vvj cela vrsta sposobnih ljudi, ki bi le-p znali »oživeti«.
.oboda iz obstoječega načina življe-Ja v modernejše, popolnejše in meha-'Zirano, t. j. v »modernizacijo«, ne bo-t	n.koli doseči, če ne nastane
dni globoka sprememba v sestavi in polnosti nekega naroda ali države.
lP>čen primer so ZDA, ki so zaradi podobnih zgodovinskih prilik postale dr-save tehnikov, ki so do skrajnosti u-hierjene k praktični uporabi katerega °li znanstvenega izuma. Podobno se t°gaja v Rusiji. Sovjetska zveza je v em pogledu dosegla velike uspehe. Ne-r“ciljivo vzpodbuja strokovno izobraz-š0- ceni tehnike bolj kot druge delavce, 1,'h nudi najvišje plače in skuša ustva-r,*i v narodu lastno tehnično miselnost.
Upoštevati moramo še nekaj. Marši-kaSa bo iznenadilo veliko povpraševa-ic p0 tehnikih, ki jih dnevno lahko vitamo v strokovnih časopisih ZDA, An-“'Je in Francije. Iščejo vztrajno teh-, ke vseh vrst in vseh specializacij, kar a misliti bralcu, da tehnikov ni do-' -1- To je končno res in zakaj je to c>s\ Zato, ker industrije, ki iščejo spe-. izirane tehnike so vse v ekspanziv-^ fazi: veliko podjetje, ki je ustvarilo ri,go, vzporedno ali dopolnilno prvot-n?!na< ga mora dopolniti z novimi teh-‘čnhni močmi. Zato torej iščemo sled-lc, ne zato ker normalna potreba ni dostna, ampak zato, ker se podjetje rsz.vija.
Celotna zapadna industrija je v ek-jdzivnem razvoiju. Pojavi avtomati-.aciie, uvajanja elektronike, vedno več-!a 'h globlja specializacija orožja, zah-^cvajo tehnično osebje z manj ali bolj ,ls°ko specializacijo v vedno večjem številu.
Isto vprašanje se pojavlja tudi na po ezelju. Navaden kmečki delavec po-aia odveč, medtem ko je potreba po ehanikih, traktoristih, motoristih itd. v?a,k dan večja. Kamor koli se ozremo lc*tmo, da človek brez posebne stro-°vne izobrazbe ne more nikamor, po-Prt-i? vetlno hitreje nepotreben. rGTREBNA JE PREOBRAZBA ŠOLE . “r‘šel je čas, ko morajo narodi in f^ave začeti čimprej uvajati strokov-
PETEK, 3. MAJA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
/
Minister Marjan Brecelj na milanskem velesejmu - Važni pomenki zbornic za trgovino med Jugoslavijo in Italijo
Že v zadnji številki našega lista smo naglasili, da bodo predstavniki držav in gospodarskih ustanov v Italiji in Jugoslaviji izkoristili milanski velesejem za sestanke, na katerih bi pretresli najbolj pereča vprašanja v izmenjavi med Jugoslavijo in Italijo. Med temi vprašanji je bilo zlasti izvajanje italijansko-jugoslovanskega sporazuma o industrijskih dobavah Jugoslaviji, vprašanje tehničnega sodelovanja med podjetji (odstopitev proizvodnih licenc, izmenjava strokovnjakov itd), pa tudi tržaškega sporazuma, ki urejuje trgovino med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji, so se dotaknili na teh sestankih. Vsem tem sestankom med milanskim velesejmom, ki so imeli v bistvu namen še bolj pospešiti trgovino med Italijo in Jugoslavijo, pa tudi industrijsko sodelovanje, je dala še poseben poudarek prisotnost ministra za blagovni promet dr. Marjana Breclja.
Uvod v vsa ta posvetovanja in sprejeme je bil »jugoslovanski dan« na milanskem velesejmu (23. aprila). Sprejemu v prostorih Trgovinske zbornice v Milanu je prisostvoval tudi minister Brecelj, nadalje jugoslovanski rimski poslanik dr. Cernej in jugoslovanski generalni konzul v Milanu Ivekovič. Pozdravne besede je spregovoril predsednik zbornice dr. Morandotti.
Med predstavniki Italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice v Milanu in Jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Beogradu je bilo več sestankov, na katerih so podrobno razpravljali o trgovinski izmenjavi in tehničnem sodelovanju. Tako se je sestal medzbornični odbor, v katerem so predstavniki obeh zbornic, sestala pa sta se tudi izvršna odbora milanske in beograjske zbornice. Z italijanske strani je imel vodilno besedo podpredsednik dr. Dalla Volta. Milanskim sestankom pa sta prisostvovala tudi italijanski trgo-
no izobraževanje v smislu in duhu časa. Priznavamo, da to ni lahka stvar: preusmeriti je treba šolstvo, poskrbeti za visoko kvalificirane učne moči in temu primemo opremiti šole ustrezno po vrsti in specializaciji zavoda. Strokovna izobrazba je bolj resna, bolj »specifična« od splošne, ki jo danes daje večina šol. Zato se za enkrat mladina težje loti tovrstnega šolanjia In prav tako tisti, ki bi mladino morali usmerjati in voJith Posledica je, da imamo »nadprodukcijo«, če jo tako smemo ime novati, elementov, ki so družbeno manj potrebni, odveč, na drugi strani pa p> manjkanje socialno potrebnih, ki jih družba išče t. j. tehnikov vseh vrst in strok.
Dolžnost vsakega naroda je, da mladino usposobi, da bo ustrezala zahtevam časa. Vse premalo se pristojni či-nitelji zanimajo v tem pogledu, niti toliko ne, da bi mladino prepričevali in dokazovali koristnost take usmeritve in izobrazbe. Istočasno se tako ustvarja kriza, ki lahko postane še posebno občutna v primeru izrednih prilik. Gotovo je, da prehajamo v dobo »neseraz-merif«, o čemer je treba že danes misliti in preprečiti, da bi mlade sile ne po svoji krivdi, postale že v najbližji bodočnosti neuporabne.
Ce so vsa ta vprašanja pereča pri vseh narodih, so toliko bolj za nas. Naša mladina je odvisna od tujih delodajalcev, svojih skoraj nimamo. Zato mora biti kos vsem zahtevam, postati mora konkurenčna, če se bo hotela u-veljaviti v sodobni tehnični družbi. O tem smo dolžni razmišljati vsi in temu dosledno ravnati.
Lat.
vinski ataše v Beogradu in jugoslovanski trgovinski ataše v Rimu. Ker je ing. Kneževič ,preds. Jugoslovansko-italijan-ske zbornice, bil zadržan zaradi bolezni, ga je nadomestoval ing. Rakovič, podpredsednik, kateremu je bil ob strani tajnik K. Zoričič; med drugimi člani naj omenimo ing. Vehovarja, glavnega tajnika Trgovinske zbornice LR Slovenije in svetnika dr. Zidariča, ki je hkrati predsednik Tržaškega odbora pri Trgovinski zbornici v Ljubljani. Zunanjetrgovinsko zvezno zbornico v Beogradu je predstavljal g. Movič.
DR. BRECEU O ITALIJANSKO-JUGO-SLOVANSKIH GOSPODARSKIH ODNOSIH
Minister za blagovni promet dr. Marjan Brecelj, ki je med svojim obiskom v Milanu obiskal tudi tovarno šivalnih strojev Necchi v Pavi ji in tovarno FI SAC v Comu, je izjavil, da je bila s sporazumi v Rimu in Beogradu postavljena trdna podlaga za uspešno gospodarsko sodelovanje med obema državama, ki se bo v bodočnosti čedalje bolj razvijalo. Prizadevanje poslovnih krogov na obeh straneh je obrodilo pričakovane sadove in čedalje bolj odpira pot k sodelovanju. Italija je na prvem mestu med kupci jugoslovanskega blaga, a je hkrati pokazala razumevanje tudi za plodno tehnično sodelovanje ter prehitela celo Avstrijo in Zah. Nemčijo. (V resnici je že 11 velikih industrijskih
podjetij sklenilo z jugoslovanskimi podjetji sporazume za izkoriščanje licenc). Italija je znana po dobavah svojih stro jev in polizdelkov in se zdaj uveljavlja na jugoslovanskem trgu tudi s po trošnim blagom. Institut za zunanjo trgovino v Rimu je organiziral tudi udeležbo Italije na spomladanskem zagrebškem velesejmu.
Med milanskim velesejmom je ministra Breclja obiskal predsednik velesejma v Bariju, ki je povabil Jugoslavijo, naj se udeleži tega sejma v septembru. Dr. Brecelj je obljubil, da se bo v Beogradu v tem smislu zavzel .
TRGOVINA IN TEHNIČNO SODELOVANJE MED ITALIJO IN JUGOSL,
Sestankom predstavnikov Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu in Jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu so prisostvovali predstavniki ital. industrije. (Conf-industria) in kmetijstva. Z jugoslovanske strani so v zvezi s splošno italijan-sko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo izrazili zlasti željo, naj bi se še bolj sprostil uvoz v Italijo, da bi ne bile potrebne licence; tako n. pr. v kolikor zadeva uvoz goveje živine, konj itd. Razpravljali so tudi o uvozu jugoslovanskega lesa v Italijo; na italijanski strani so trdili, da so cene jugoslovanskega lesa previsoke ter da izpodrivata (Nadaljevanje na 2. strani)
Iz diplomatske in vojaške bitke za Sueški prekop se je angleški lev vrnil domov z ranjenim repom; v kotu je pripravljeno zdravilo za grlo, da bo lahko zopet rjovel. Tako je karikaturist »Observerja« prikazal položaj Vel. Britanije po padcu Edena, kateremu je sledil MacMillan. Angleži so se umaknili z Bližnjega vzhoda, tudi iz Jordanije, kamor je šla zdaj iskat kostanj Amerika. Angleški list pravzaprav ne prikriva svojega zadovoljstva, da ni
zdaj Anglija neposredno vmešana v spor z Arabci in Rusi zaradi Bližnjega vzhoda. Za takšne zadevice je treba mnogo denarja in človeškega napora. Pol leta po angleških porazih na Bližnjem vzhodu se je angleški funt zopet okrepil. Za praktične Angleže to že nekaj pomeni. Oni so se naglo prilagodili novi, manj pomembni vlogi na svetovnem pozorišču ter so prepustili boj za premoč v svetu Američanom in Rusom.
Ali bo drzna ameriška poteza rešila Huseina?
l/searabsko gibanje trenutno razcepljeno Irali in Arabija na strani Jordanije
Jordanski kralj Husein je izvršil državni udar, proglasil obsedno stanje, razpustil vse politične stranke ter zaprl njihove voditelje in imenoval lastno vlado, Tako bi se rad odkrižal nasprotnikov svoje zunanje politike in zapeljal svojo državo na ameriško stran.
že zadnjič smo kratko omenili, da je prejšnji Nabulsijevi vladi očital, da je hotela spraviti Jordanijo pod vpliv Sovjetske zveze in »mednarodnega komunizma«. Med arabskimi državami sta Sirija in Egipt odločno nasprotna zunanji politiki kralja Huseina, medtem ko ga podpirata dva druga arabska kralja, in sicer Ibn Saud, ki vodi Saudovo Arabijo in njegov bratranec F-eisal II., ki vlada v Iraku. Zdi se, da so Američani pridobili na svojo stran Ibn Sau-da med zadnjim obiskom v Ameriki, Irak pa je že poprej sodeloval z zahodnimi državami v tako imenovanem bagdadskem paktu. K temu je hotela pristopiti tudi Jordanija leta 1955, toda pod vplivom vsearabske propagande iz Egipta in Sirije se je jordansko ljudstvo dvignilo, vrglo vlado in preprečilo pristop Jordanije k bagdadskemu paktu, ki je delo Vel. Britanije.
Jordanski kralj Husein je izvršil državni udar ob hudem notranjem poli ličnem vrenju. Nastopila je tudi nevar nost zunanjih političnih zapletljajev Možen je bil oborožen poseg Sirije, k ima dobro organizirano vojsko; oddel ki te vojske so dolgo časa na jordan skih tleh. Tudi Izraelci so bili priprav Ijeni na obračun z Jordanijo zaradi o zemlja zahodno od Jordana. Toda A-meričani so z vso silo podprli Huseina in ameriška sredozemska mornarica (30 ladij) se je zbrala ob libanonski o-bali. Američani so hkrati posvarili vse sosedne države, naj se ne zganejo.
Ta nenaden ameriški poseg na Bližnjem vzhodu, ki je v zgodovini prvi,
in katerega so Rusi označili za vmešavanje v notranje zadeve tuje države, je zbudil veliko pozornost vsega sveta, saj je bil izvršen brez posredovanja Organizacije združenih narodov ter je vsekakor povzročil izredno mednarodno napetost.
Po tem ameriškem posredovanju in državnem udaru, ki ga je izvršil Husein, je trenutno nastal ha Bližnjem vzhodu nov položaj. Husein je razbil vojaško zvezo s Sirijo in Egiptom in s tem tudi skupno poveljstvo vseh treh vojsk, katerim so bili na čelu egiptovski generali. Z druge strani pa so bile poudarjene tudi korist: troh monarhij — jordanske, Ibn Saudove in iraške. Američani so očitno hoteli osamiti E-gipt in Sirijo, ki se oslanjata na sovjetsko politiko. Sirija je edina arabska
država, kjer je zakonito dovoljena ko munistična stranka.
Kako drzna je bila za arabski svet Huseinova poteza, dokazuje že dejstvo, da je načelnik jordanskega generalštaba Hayari že po treh dneh svojega imenovanja zbežal v Sirijo ter tako sledil prejšnjemu načelniku generalštaba, generalu Navvaru, ki ga je odstranil Husein. Hayari je iz Damaska očital kralju, da je izdal arabske koristi ter da je državni udar v Jordaniji organiziral ameriški vojaški ataše. Hayari je dodal, da je kralj od njega zahteval naj odslovi iz vojske okoli 30 oficirjev, ki se mu niso zdeli zanesljivi in so simpatizirali z Naserjem. Vse kaže, da je večina vojske trenutno ostala zvesta Huseinu, ki lahko računa tudi na zvestobo preprostih hašemitskih (arabskih)
plemen, med katerimi je monarhija precej utrjena.
Jordanija je bila kakor Sirija, Libanon in Palestina do leta 1920 sestavni del turškega carstva. S pogodbo v San Remu je Francija dobila mandat nad Sirijo in Libanonom, Vel. Britanija pa nad Palestino in Transjordanijo. Trans-jordanija je leta 1946 postala neodvisna in ko je kralj Abdulah zasedel še drugo obalo Jordana, se je preimenovala v Jordanijo. Angleško pokroviteljstvo nad Jordanijo je trajalo 23 let. Angleži so medtem organizirali arabsko legijo, ki so jo tudi finansirali. Vendar so morali poveljstvo te vojske nazadnje prepustiti Jordancem. Britanci so vzdrževali tudi jordanske finance. Ko so ustanovili finančno podporo so se Sirija, Egipt in Saudova Arabija obvezale, da bodo one vzdrževale jordanske finance. Toda v Jordan je prihajalo nekaj denarja samo iz Saudove Arabije, ki zasluži mnogo s petrolejem. Kaže, da se je Husein obrnil na Ameriko prav zaradi pomanjkanja denarja. Američani so mu že nakazali prvo pomoč 10 milijonov dolarjev. Jordanija je z gospodarskega vidika važna ker je čez njeno ozemlje speljan eden izmed naftovodov iz Iraka na Sredozemsko mor-je.
Prebivalstvo in vojske
Naj navedemo še nekaj podatkov o prebivalstvu in moči vojaških sil držav na Bližnjem vzhodu.
Jordanija ima danes 1,400.000 prebivalcev, to se pravi, da se je njeno prebivalstvo podvojilo, odkar se je priselilo okoli 750.000 Arabcev iz Palestine. Njena vojska šteje 20.000 mož.
Izrael šteje danes 1,700.000 ljudi; ima pa najmočnejšo vojsko (220.000 mož) med državami Bližnjega vzhoda.
Sirija ima 3,900.000 prebivalcev in vojsko 45.000 mož, ki je oborožena tudi s sovjetskim orožjem.
Raj je Tržačan videl na Koroškem
V ZELENEM CELOVCU
Prvi vtis, ki ga ima človek, ko stopi v Celovcu iz postajne veže na ulico, je vtis nenavadne spokojnosti, ki leži nad mestom. Tak vtis imamo vsaj mi, ki pridemo iz Trsta. Nikakih drvečih avtomobilov, četudi stojijo pred modernimi palačami raznih deželnih uradov, zavarovalnic, bank, socialnih zavodov in zasebnih palač, v katerih imajo svoje ordinacije in stanovanja številni zdravniki, dolge vrste lepih največ novih avtomobilov po večini nemških znamk. Nikakih ogromnih trolejbusov ali stražnikov z belimi dolahtnicami, ki bi z avtomatičnimi kretnjami urejali promet. Na velikem praznem, od toplega pomladnega sonca oblitem trgu pred postajo čaka navadno en sam pohleven tram-vajček, podoben tistim, katerih zadnje primerke smo še pred nekaj leti srečavali na ljubljanskih ulicah. Ce ima človek težek kovček, je že bolje, da stopi nanj. Gneče se mu ni bati. Pač pa je najbolje, da jo mahne kar mimo tramvaja, če se mu mudi. Prihranil si bo poldrugi šiling in najbrž še nekaj minut.
S tem pa ni rečeno, da je za promet v Celovcu slabo poskrbljeno. Po mestu vozijo praktični, četudi že prav precej ostareli avtobusi, ki povezujejo tudi bolj oddaljene predmestne kraje s središčem, in kot se zdi, še ni potrebe in morda tudi ne sredstev, da bi jih zamenjali z modernejšimi.
Poleg spokojnosti -pa napravi mesto tudi vtis izredne snažnosti in urejenosti. V tem pogledu je vprav vzorno. Zelo veliko je zelenja, kar nam Tržačanom še posebno dobro de, ko smo po zaslugi naših mestnih očetov (ali bolje rečeno očeta) prisiljeni živeti v
kameniti puščavi. Ce še stoji kje kako drevo, niso mirni, dokler ga ne posekajo in postavijo tja bencinsko črpalko. Poleti so zelene krošnje dreves v prijetnem kontrastu s potemnelimi zidovi starih celovških hiš iz prejšnjih stoletij, med katerimi je mnogo baročnih. Človek se čudi, kako da je zbrane v tako majhnem mestu toliko baročne lepote. Poleg tega jo Avstrijci skrbno varujejo in pazijo, da pride do veljave. Ta skrb za estetski videz mest in pokrajine se razodeva povsod, tudi v malenkostih. Tu bi se mogli Tržačani, pa tudi občinski možje slovenskih mest marsičesa naučiti.
Zelo prijetno vplivajo tudi mnogi stari spomeniki, da niti ne omenjam slavnega celovškega zmaja, ki baje vsakokrat pomiga z repom, kadar gre mimo... pa bolje molčati, da ne spravim kakšne mlada tržaške izletnice v zadrego, v Sloveniji so razne državne spremembe pometle z mnogimi spomeniki preteklih časov, tu pa še vsi stoje in ustvarjajo vzdušje povezanosti s preteklostjo in tradicijo, kar blaži mnoge modernistične pretiranosti.
MLADINA SE NE PLAŠI »SVINJARIJ«
SODOBNIH SLIKARJEV
Mnogo razpravljanja in razburjanja še vedno provzročajo na Koroškem velike freske, s katerimi je neki abstraktni slikar poslikal stene velike veže obnovljene celovške železniške postaje. Polemike v časopisju se še vedno niso polegle. Ko sem stal sredi veže in si ogledoval podobe na zidu, ki zelo spo-
minjajo na Černigojeve slike, se mi je približala starejša gospa in me vsa razdražena nagovorila: »Kaj pravite k tej svinjariji? Poglejte no tistole žensko postavo! Ali so to sploh še ženske oblike? Kje je le kaj takega videl? A kaj naj bi to pomenilo, sploh ne vem! Sramota!« Skušal sem jo pomiriti, da ima pač vsak čas svojo lastno umetnost in čut za lepoto, a se ni dala potolažiti. Odšla je mrmrajoč »Uboga mladina, če jo bodo krmili s takšnim !«
A kot se zdi, si mladina ne beli s tem glave. Malokdo med mladimi protestira proti taki umetnosti. Današnja avstrijska mladina je vedra in trezna. Bolj kot politične ideologije in demagogije jo zanima delo, tehnika, potovanja in »rock’n roli«. Četudi se je Avstrija komaj vživela v svojo nevtralnost, se zdi, če bi človek sklepal po tej mladini, da je avstrijska nevtralnost stara že vsaj en rod. Za politiko se mladina malo zanima in glavno besedo imajo v njej stari ljudje.
POLITIČNA MLAČNOST
Sploh je današnje avstrijsko politično življenje zelo mlačno. Niti volitve ga ne razgibljejo. Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je bilo komaj opaziti, da bodo že v kratkem volili novega državnega predsednika. Na vsem Koroškem sem videl komaj nekaj plakatov, ki spominjajo na to. Volilna gesla so kratka, umerjena in skoraj stereotipna. Zdi se, da je večini precej vseeno, če bo zmagal kandidat ljudske ali socialistične stranke. Veči-
ni razsodnih ljudi sedanje skoro popolno politično ravnovesje med obema strankama še najbolj prija in najbrž jih je malo celo med vodilnimi ljudmi obeh strank, ki bi želeli drugače. To ravnovesje je ustvarilo občutek stabilnosti in zaupanja v vsem javnem življenju. Še najbolj strastni in grobi v političnem življenju so bivši zagrizeni nacisti, ki so se vrinili tudi v ljudsko stranko in skušajo na Koroškem razpihati zlasti sovraštvo proti Slovencem. Vendar pa delajo to bolj potuhnjeno kot očitno in bolj na podeželju kot v mestih. Zagnali so se zlasti v dvojezično šolstvo in na žalost jim gre pri tem precej na roke celovški dnevnik »Volkszeitung«, glasilo avstrijske ljudske stranke, ki prinaša njihove hujskaške članke.
OČITNEGA SOVRAŠTVA
PROTI SLOVENCEM NI
Vendar pa niti v Celovcu niti drugje ni opaziti kakega očitnega sovraštva proti Slovencem. Nihče se ne obregne ob družbe, ki govore slovensko, le da so take družbe zelo redke. Slovenskih turistov praktično ni, razen kakšnih posameznikov bodisi s Tržaškega ali iz Slovenije, pa še ti pridejo največ po drugih, zasebnih ali trgovskih opravkih. V Celovcu je slišati manj slovenščine kot v Trstu, kljub temu da je petkrat manjše mesto. Pač pa slišite govoriti ljudi v slovenskem koroškem narečju na trgu, zlasti dopoldne, ko prihaja tja dosti ljudi z dežele, ali na postaji. Vsepovsod pa lahko naletite na Slovence, v hotelu, kjer znajo so-
barice slovensko, v gostilnah, kjer vam postreže slovensko dekle, v trgovinah in drugje.
Ko sem potreboval taksi, sem telefoniral ponj, in ko je slišal šofer, da govoriva z ženo slovenski, se je začel še sam pogovarjati z nama v kar dobri in pravilni slovenščini. Vendar pa je izjavil, da je »vindišer« in ne Slovenec, medtem ko je drugi dan, ko smo ga spet potrebovali, že kar pogumno priznal, da je tudi on Slovenec. Slovenščina mu celo zelo prav pride, ker vozi tuje turiste, n. pr. Švicarje, v Ljubljano in v Postojno ter Jim je lah-ho hkrati za tolmača.
PREMALO SLOVENSKIH TURISTOV
Človek ima vtis, da bi se slovensko življenje na Koroškem v splošnem zelo poživilo, če bi prihajalo tja več slovenskih turistov, če bi se n. pr. za vsak konec tedna razlile po Koroškem reke slovenskih izletnikov, kakor se razlivajo reke avstrijskih izletnikov po južnem Tirolskem ali iz Furlanije na Koroško. Posebno, če bi prihajali z dobro valuto, kot n. pr. Nemci ali Italijani. Tako pa je odsotnost slovenskih in sploh jugoslovanskih turistov vse preveč očitna. V tujskoprometnih statistikah so jugoslovanski turisti bolj na koncu, medtem ko bi morali biti glede na soseščino vsaj na drugem ali tretjem mestu. Vendar se zdi, da se v tem pogledu razmere počasi izboljšujejo. Vsekakor pa še nobena gostilna ali hotel nima izobešene nad vhodom tudi jugoslovanske zastavice poleg zastavic raznih sosednih in oddaljenih držav, katerih turiste bi rada privabila. Zanimivo je, da nikjer ne manjkajo zastavice skandinavskih držav in vse od pomladi do oktobra srečuješ lahko na
(Nadaljevanje ma 2. strani.)
Egipt je po prebivalstvu najmočnejša država na Bližnjem vzhodu, saj šteje 22 milijonov ljudi. Njegova vojska ima 100.000 mož.
Saudova Arabija ima 8 milijonov državljanov in vojsko 13.000 mož.
Irak ima 4,800.000 prebivalcev in vojsko 50.000 mož.
»SLOVENI! A-VINO«
NA NEVVVORšKEM VELESEJMU
Američani so se letos težko odločili za prireditev newyorškega velesejma, ker nimajo velesejmi v Ameriki še posebne tradicije; ameriška podjetja nerada razstavljajo. Zato je prirejanje velesejmov po evropskem vzorcu zaradi velikih stroškov riskant-no. Končno je zmagalo prepričanje, naj se tudi letos organizira newyor-ški velesejem od 14. do 27. aprila. Organizacijo velesejma so izročili nekemu podjetju. Odmev je bil tudi v Ameriki zadovoljiv. Sejma se je udeležila tudi Jugoslavija. Podjetje »Slo-venijavino« je organiziralo razstavo slovenskih vin. Razstavili so predvsem izvozna vina zlasti štajerska pa tudi kraški teran.
Po vesteh iz VVashinglona so se pogajanja med Poljsko in ZDA, ki so trajala od 26. februarja, zaključila z ameriško ponudbo, da so Američani pripravljeni dovoliti Poljski pomoč 90 milijonov dolarjev. Prvotno so Poljski ponudili samo 75 milijonov, medtem ko so Poljaki postavili zahtevo po 300 milijonih. Niti ameriški tisk ni zadovoljen s takšno pomočjo; tako je n. pr. republikanski list »New Vork Herald Tribune« pripomnil, da bo ameriška politika doživela hud udarec, ako bodo Poljaki razočarani in se bodo morali gospodarsko še bolj nasloniti na Sovjetsko zvezo. Med pogajanji z Ameriko je predsednik poljske vlade obiskal Moskvo.
Po poročilih iz angleških virov obstoji na Poljskem resna nevarnost pred inflacijo. Gomulka je nedavno opozoril, da so v prvih mesecih, odkar se izvaja njegova politika, to se pravi odkar je prevzel vodstvo poljske delavske stranke, plače in stroški za prehrano bolj narastli, kakor je bilo v načrtu, in hitreje, kakor je naraščala proizvodnja ter so se kopičile zaloge blaga. Vlada je mnogo storila, da bi zboljšala položaj potrošnikov ter je v ta namen tudi prc usmerila naložbe od težke industrije na lahko, ki izdeluje potrošno blago. Število vojske pod orožjem je bilo trikrat zaporedoma skrčeno in zmanjšani izdatki za državno obrambo na eno desetino od predvidenih. Vlada je spodbudila tudi zasebne obrtnike, ki naj bi vskočili in pripomogli k Izvršitvi gospodarskega načrta. Cene kmetijskih pridelkov so se dvignile in tako jc bila dana spodbuda za večjo proizvodnjo kmetijskega blaga; toda kmetje zahtevajo popolno ukinitev obvezne oddaje, da bi lahko prodajali prosto na trgih.
Da bi dopolnila zaloge blaga in s teni tudi zavrla težnjo za skakanjem cen in za inflacijo, bi vlada rada povečala uvoz; toda v ta namen je treba denarja. Z druge strani je močno popustil izvoz premoga, ki predstavlja skoraj polovico poljskega izvoza. Do tega je prišlo, ker je notranja poraba premoga narastla, z druge strani pa je bila proizvodnja skrčena, ker so skrčili delovni urnik. Izvoz premoga je n. pr. leta 1955 dosegel 25 milijonov ton, medtem ko ne bo letos presegel 14 milijonov ton. Računajo, da bo prihodnje leto na razpolago za izvoz manj premoga.
Iz teh razlogov lahko Poljska pokrije stroške za povečanje uvoza samo s posojili. Prav ta namen ima ameriško posojilo. Najprej so se Poljaki obrnili na Sovjetsko zvezo ter novembra lanskega leta podpisali v Moskvi trgovinsko pogodbo. Sovjetska zveza jim jc tedaj brisala stare- dolgove in obljubila dobavo 1,400.000 ton žita na kredit v letošnjem letu. Za izboljšanje položaja poljskega potrošnika vse to še ni bilo dovolj. Zato so se Poljaki obrnili še na Ameriko.
Kakor poroča Agence France Pressc, je Gomulka na gospodarski konferenci, ki jo je sklical centralni komite poljske delavske stranke, opozoril prisotne na gospodarske težave v državi ter priporočil, naj delavski voditelji skušajo ublažiti delavska gibanja in stavke, ki se pojavljajo tu pa tam po poljskih to"-varnah. Opozoril je tudi, da poljska proizvodnja ne zadostuje za kritje potreb notranjega trga in da bi stavke še bolj ovirale proizvodnjo.
Samo 700 lir!
Samo 700 lir znaša naročnina za »Gospodarstvo« in vendar je še danes mnogo naročnikov, ki je niso poravnali za leto 1956! Ako bi hotela uprava k vsakemu naročniku poslati inkasanta, bi zgubila od te nizke naročnine še 10" o. Prav tako stanejo opomini po pošti zopet denar! Ako si zgubil našo položnico ,kupi novo na pošti in jo naslovi: »Gospodarstvo« - Trst-Trieste, ul. Geppa 9/II - c.c. 11-9396. Tudi iz tujine ni danes več Jnikakšnih težav za nakazilo naročnine (2 dolarja ali enako vrednost v drugi valuti). Naročnina za Jugoslavijo znaša 420 dinarjev, ki jih nakažeš na tekoči račun »Adit« pri Komunalni banki - Ljubljana, št. 60-KB-l-Ž-375.
OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
MiGimnr angleškega blaga
TRST ULICA SAN NICOLfi 22 - TELEFON 31138 TRST
BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES!
Glavni tajnik angleške delavske stranke Gaitskell je bil nedavno v Italiji, da bi po svojih močeh prispeval k združitvi Nennijevih in Saragatovlh socialistov. Ne kaže, da bi bil v tem pogledu uspel. Angleški karikaturist je v »Punchu« prikazal z gornjo karikaturo vpliv obeh glavnih voditeljev na stranko; Gaitskell ima sicer v rokah krmilo stranke, v resnici pa vozi orjak Bevan, katerega moč čedalje bolj narašča. Gaitskell je v svojih zahtevah nasproti angleškemu kapitalizmu pa tudi v zunanji politiki mnogo bolj skromen kakor Bevan, ki vleče bolj na levo. Angleška delavska stranka se pripravlja na volitve in na prevzem oblasti, ker računa na zmago. Stranka je izdelala nov gospodarski načrt, ki predvideva podržavljenje samo podjetij, katerih glavnica in rezerve znašajo 2, 5 milijona funtov šterlingov ali več. Takih podjetij je na Angleškem okoli 700.
SOVJETSKA ZVEZA ZA POMIRITEV V EVROPI. Med svojim obiskom na Dunaju je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti predlog bivšega angleškega predsednika vlade A. Edena. Po tem predlogu naj bi se med Vzhodom in Zahodom ustvaril pas nevtralnih držav. Poleg tega je Mikojan izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena na sporazum o uporabi atomske energije in atomskega orožja sploh. Najprej naj bi prenehali z razstrelitvami atomskih bomb ter naj bi se sporazumeli, da ne bodo uporabljali atomskega orožja v bodoči vojni. Nato naj bi se ustavila proizvodnja atomskih bomb. Končno bi morali uničiti vse a-tomsko orožje. V Londonu so postali zelo pozorni na Mikojanove izjave, zlasti na izjavo, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti angleški predlog o u-stanovitvi pasu nevtralnih držav.
MEJA NA ODRI IN NISI JE TUDI SOVJETSKA MEJA. Med zadnjim obiskom predsednika poljske vlade Cyran-kijevvicza v Moskvi je bil na poljskem . poslaništvu prirejen sprejem, katerega sta se udeležila tudi Hruščev in maršal Žukov. »Poljaki, je izjavil Hruščev, Zahod vam zdaj dvori kakor kakšni zaročenki. Tega ne dela zaradi vaše mladosti, temveč z namenom, da bi našel moč, ki bi jo lahko izkoristil. Verjemite mi, nimate boljših prijateljev, kakor smo mi, to je kakor je socialistični tabor. Imamo številne nasprotnike. Zato moramo utrditi socialistični tabor in ojačiti našo obrambo. Meja na Odri in Nisi je naša skupna meja. Ako jo sovražnik prekorači, ne prekorači samo poljske meje, ampak tudi našo.«
ITALIJA V SPORU Z NASERJEM.
Italijanska vlada je predlagala Egiptu, da bi pristojbine za prehod italijanskih ladij skozi Sueški prekop plačevala v kliringu, to se pravi, da bi obračunavala v računu za zunanjo trgovino. E-gipčani zahtevajo tudi od Italije takojšnje plačilo pristojbin v prenosnih valutah, kakor so n. pr. dolarji, švicarski franki itd. Italija je nato odpovedala kliring z Egiptom. Tako se je spor še zaostril. Ladje zahodnih držav plačujejo sicer redno pristojbine za prehod, vendar z rezervo, da s tem njihove države še ne priznavajo pravno Naserjevo ravnanje.
PRAVDA ZA MUSSOLINIJEV ZAKLAD
Ko je bil odložen proces zaradi Vilme Montesi, ki je več mesecev držal v napetosti italijansko javnost, se je v Padovi začel proces proti partizanom iz čete, ki je ujela Mussolinija in ga usmrtila. Obdolženi so, da so se polastili Mussolinijevega zaklada (več sto milijonov lir in razne zlatnine) ter si v mestecu Dongo ob Komskem jezeru razdelili to veliko bogastvo. Proces ima politično ozadje.
OSTER VETER IZ MOSKVE. Sovjet ska vlada je z ostro noto opozorila Zahodno Nemčijo, češ da se izpostav Ija ve.iki nevarnosti. Ako se Nemčija oboroži z ameriškim atomskim orožjem, spravi v nevarnost obstanek nem škega naroda, ki prebiva v velikih mestih. Sovražnik bo v primeru spopada uničil ta mesta z atomskim orožjem Nota je osupnila Nemce.
NESOGLASJE MED PREDSEDNIKOM GRONCHIJEM IN MARTINOM?
Francoski listi poročajo, da ni pravega soglasja med predsednikom republike Gronchijem in zunanjim ministrom Martinom. Predsednik republike je mnenja, da je italijanski zunanji politiki potrebna večja prožnost. Italija bi morala iskati več stika z Vzhodom (s Sovjetsko zvezo). Po obisku podpredsednika ZDA Nixona v Rimu je Gronchi naslovil na Eisenhovverja posebno poslanico, v kateri je razložil svoje poglede. Zunanji minister Martino ni te poslanice poslal Eisenhowerju po diplomatski poti. Postavil se je na gledišče, da bi se moral predsednik o vseh takšnih korakih posvetovati prej z vlado Nato je Gronchi baje zahteval odstop zunanjega ministra; vendar je predsednik vlade Segni stopil na stran Martina. Sicer je znano, da predsednik republike rad posega neposredno v politične zadeve in se ne zadovoljuje z vlogo samo uradnega predstavnika države, kakršno je igral prejšnji predsednik Einaudi.
Italij ansko - jugoslovansko sodelovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
jugoslovansko blago češki in romunski les.
Med razpravo o tehničnem sodelovanju je prišlo na dnevni red na pobudo Jugoslovanov tudi sodelovanje na elektroenergetskem področju. Govorili so o možnostih izvoza energije iz Jugoslavije v obmejnih področjih zlasti poleti. Dogovorjeno je bilo, naj bi podjetja, ki želijo sodelovati na tehničnem področju stopila v stik s posredovanjem Zveze industrijcev v Italiji (Confindu-stria) in Zvezne industrijske zbornice v Beogradu. Jugoslovani so predložili spisek raznih tehničnih informacij, ki si jih želijo o raznih italijanskih industrijskih podjetjih, ki proizvajajo vse vrste strojev, kakor stroje za izkoriščanje zemeljskega plina, plinskih peči, plinskih motorjev in turbin, strojev za obdelovanje kože pa tudi za izdelovanje raznih avtomobilskih delov. Poleg tega se Jugoslavija zanima za vse vrste strojev, ki so potrebni za mehanizacijo kmetijstva. Stroje bi Jugoslavija nabavljala v okviru sporazuma o italijanskih industrijskih dobavah na kredit.
Proti sistemu licenc v tržaški trgovini
Na milanskem sestanku Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu in Ju-goslovansko-italijanske zbornice v Beogradu sta dr. Zidarič in tajnik Tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske zbornice dr. Maurel poročala o zaključkih ljubljanskega sestanka (10. a-prila 1957) med predstavniki Tržaške delegacije milanske zbornice in predstavniki odbora za obmejni promet Ju-goslovansko-italijanske zbornice v Beogradu; tega sestanka v Ljubljani so se
udeležili tudi predstavniki trgovinskih zbornic Slovenije in Hrvatske.
Na sestanku v Ljubljani so poudarili željo, naj se tudi trgovina med Trstom in obmejnimi področji sprosti in uvede izmenjava »čez carinarnico« za vse tiste vrste blaga, katerih izmenjava je bila liberalizirana že s splošnim jugoslovansko-italijanskim trgovinskim sporazumom. Uvozna oziroma izvozna dovoljenja so potrebna samo za artikle liste C, katerih izmenjava uživa posebne carinske olajšave, oziroma je sploh prosta carin. Potrebno bi bilo tudi urediti vprašanje nočne carinske službe na blokih v Škofijah in Femečah (pri Sežani). Pri izvajanju tržaškega sporazuma pri podeljevanju licenc se ne sme jo zapostavljati nekatere blagovne skupine na škodo drugih. Dobro bi tudi bilo, da se organizirajo sestanki med jugoslovanskimi izvozniki in italijanskimi uvozniki, da bi se odstranile 'morebitne težave, ki bi se pojavile v krajevni blagovni izmenjavi.
Dr. Maurel je v Milanu poročal, da so predstavniki Tržaške delegacije in trgovinske zbornice v Trstu že posredovali pri oblasteh, da bi se sprostil uvoz oziroma izvoz vseh tistih artiklov, za katere še obstoji sistem licenc v tržaškem sporazumu o prometu z jugoslovanskimi obmejnimi področji, medtem ko je ta trgovina po splošnem ita-lijansko-jugoslovanskem sporazumu popolnoma sproščena. Dano je upanje, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Nočno carinsko službo pa bo mogoče na obmejnih blokih pri Sežani in Kopru (Škofijah) vpeljati šele, ko bodo na teh blokih ustanovili redne carinske urade, za katere so potrebni primerni prostori. S predlogi za radikalne izpremem-be blagovnih list v tržaškem sporazumu pa bo treba še počakati, ko bo postavljeno vprašanje obnovitve tržaškega sporazuma.
Milan, 30. aprila
Milanski velesejem, brez dvoma ena izmed najpomembnejših gospodarskih prireditev v Evropi, je bil pred dnevi zaključen z zelo pozitivno bilanco. Dosegel je velik uspeh tako v propagandnem, kakor tudi v komercialnem pomenu; zato ni nič čudnega, če vse države udeleženke ravno ob zaključku milanskega velesejma naredijo nekako i bilanco svojih odnosov in uspehov.
Za Jugoslavijo je značilno, da se milanskega velesejma udeležuje stalno, čeprav je italijansko tržišče za njo že tradicionalno in dobro vpeljano. Toda ne glede na to se ob taki priliki, kot je milanski velesejem, utrdijo in razširijo gospodarske zveze tudi z ostalimi državami, kar brez dvoma prispeva k utrditvi medsebojnega sodelovanja na sploh.
Ob »jugoslovanskem dnevu«, ki je bil 23. aprila, so poleg visokih jugoslovanskih predstavnikov dr. Marijana Breclja, državnega sekretarja za blagovni promet in člana Zveznega izvršnega sveta, in dr. Darka Cerneja, veleposlanika FLRJ v Rimu, obiskali jugoslovanski paviljon tudi skoro vsi predstavniki podjetij tujih držav, ki so razstavljale v »Palači narodov«. Zanimanje za proizvode jugoslovanske industrije in kmetijstva je bilo zelo veliko, tako da se ‘ je zgodilo, da so bili sejemski kontingenti za nekatere proizvode mnogo premajhni in bi lahko podjetja zaključila mnogo večje posle.
Za primer navajamo usnje in usnjeno galanterijo. Podjetji Tobus-Ljubljana in
Toko-Domžale bi lahko zaključili trikrat več kupčij kot sta jih sicer zaradi prenizkega kontingenta. Za les in lesne proizvode je vladalo največje zanimanje pri kupcih iz Švice, ZDA, Grčije, Kenije in Italije. Nadalje so se kupci raznih držav močno zanimali za čisti aluminij in aluminijske polproizvode tovarne Impol - Slovenska Bistrica (Iran, Irak, Kuwait, Egipt, Grčija, Turčija, Ve-necuela). Nič manjše zanimanje ni vladalo za proizvode domače obrti (ZDA, Francija, Belgija, Holandija, Zap. Nemčija, Italija), kakor tudi za turizem.
Italijanski gospodarski krogi in predstavniki ostalih držav so se zelo ugodno izrazili o jugoslovanskem paviljonu, ki je letos pokazal več novih industrijskih proizvodov, namenjenih za izvoz. Ne glede na to, da jugoslovanski paviljon ni mogel prikazati industrijskega potenciala naraščajoče jugoslovanske industrije, je kljub temu pomembno poudaril prav ta del in dosegel tudi svoj komercialni uspeh.
Za časa velesejma sta se sestala v Milanu medzbornični komite in upravna odbora Italijansko-jugoslovanske in Jugoslovansko - italijanske zbornice, ki sta obravnavala vprašanje ekonomsko-tehničnega sodelovanja ter razvoj in režim blagovne menjave.
Na področju ekonomsko - tehničnega sodelovanja je bilo ugotovljeno, da se z dosedanjimi rezultati ne moremo zadovoljiti in da je potrebno najti nova pota in načine za razširitev, ker nam to narekujejo možnosti in vzajemne koristi. Dosedaj imamo take vrste sodelova-
nja z enajstimi italijanskimi, odnosno ustreznimi jugoslovanskimi podjetji.
Razvoj blagovne menjave je ugoden. Italija je v prvem tromesečju letošnjega leta zopet zavzela prvo mesto v jugoslovanskem izvozu in uvozu. Za nadaljnjo nemoteno blagovno menjavo bi bilo potrebno doseči liberalizacijo za nekatere kontingentirane proizvode, in to predvsem za živino, meso in ribje konzerve, ker so prav na teh področjih še velike možnosti za povečanje izmenjave.
K ugodnemu razvijanju izmenjave je mnogo pripomogel tudi sporazum o posebnih italijanskih dobavah, ki je bil podpisan letos februarja v Rimu v višini 30,000.000 dolarjev. Po tem sporazumu Jugoslavija kupuje od Italije investicijsko opremo in jo plačuje en del vnaprej, ostalo pa na kredit petih let. Tako je bilo dosedaj zaključeno:
ladijski motorji za ladjedelnico Split lir 3,494.000.000 od tega na kredit lir 2,766.000.000 ladijski motorji za »3. maj« - Reka lir 3,110.000.000 od tega na kredit lir 2,488.000.000 bagri za »14. oktober« - Kruševac
lir 600.000.000 od tega na kredit lir 450.000.000 traktorji za »14. oktober« - Kruševac lir 1,490.000.000 od tega na kredit lir 1,120.000.000 Podrobno je bilo analizirano tudi vprašanje obmejnega prometa in ostalih možnosti za povečanje blagovne izmenjave. Pri tem je posebno potrebno poudariti letošnjo kolektivno udeležbo Italije na zagrebškem velesejmu.
V bodoče bo treba razmisliti in najti način za še tesnejše sodelovanje na poljedelskem sektorju, ki tako v pogledu nabave umetnih gnojil, semen, ustrezne mehanizacije, izmenjave kadrov in tehnične pomoči sploh odpira nove možnosti za nadaljnje sodelovanje.
Srečko Rihtar
ZANIMANJE
za jugoslovansko blago
Jugoslovansko udeležbo na milanskem velesejmu je organizirala Zvezna zunanjetrgovinska zbornica v Beogradu, na sejem pa je prišlo tudi več predstavnikov jugoslovanskih podjetij. Sejemski kontingent za prodajo jugoslovanskega blaga je bil določen na 240 milijonov lir, kakor smo že omenili v zadnjem poročilu iz Milana. Z italijanske strani je bilo veliko zanimanje zlasti za jugoslovanski les, za kože, pa tudi za konservirane ribe, ki so pri italijanskih potrošnikih zelo priljubljene. Zdi se, da Italija pospešuje bolj uvoz španskih rib, ki se uvažajo skoraj do polovice kontingenta kar »čez carino«, to se pravi brez licence. Podjetje »Ži-vinopromet« izvaža v Italijo tudi mesne konzerve. Jugoslavija bi imela večji interes tudi na izvozu izdelkov domače obrti kakor čipk in drugih vezenin ter preprog.
Glede jugoslovanskega paviljona naj še omenimo, da je Jugoslavija pri razstavljanju letos dala poudarek na industrijske izdelke, raznih vrst pločevine, bakra, aluminija, legur, elektrotehničnih izdelkov itd., ne toliko na kmetijski sektor. Med Italijani je bilo opaziti tudi precejšnje zanimanje za jugoslovanski turizem. Postreženo jim je bilo z raznimi brošurami in prospekti o naravnih lepotah Jugoslavije. Morda bi v bodoče kazalo posvetiti turizmu nekaj več pozornosti, čeprav ni za to potrebnega toliko prostora kot prejšnja leta.
Mednarodna trgovina
AVSTRIJSKI LESNI TRG
Na Tirolskem se je cena lesa zopet nekoliko zvišala zaradi ugodne konjunkture za izvoz. V zgornji dolini reke Inna so cene ozkemu »tondamu« 540-560 šilingov za kub. meter franko cesta, medtem ko se za debelejše »ton-dame« nad 30 cm gibljejo cene med 560 in 600 šilingov; dogaja se, da cena tej vrsti blaga doseže celo 700 šilingov. Cena jamskega lesa se suka okoli 350 šilingov za kub. meter franko cesta. Smrekov »tondame« vrste B (z večjim premerom kot vrsta 3 a) se je prodajal po cenah, ki so se sukale med 520 in 670 šilingov. Macesen z vzhodnega Tirolskega (30 cm dalje) so prodajali po 700 šilingov kub. meter franko cesta.
CENE KOVIN
Zaradi praznikov je na belgijskoluk-semburškem trgu z železom in jeklom vladalo precejšnje mrtvilo. Države izven Montanske unije so v svojih kupčijah zelo rezervirane; po otvoritvi
Sueškega prekopa so brodarine padle. Pakistan je kupil fino pločevino po 160 dolarjev za tono Fob Antwerpen. Standardno pločevino so prodali v Zahodno Afriko po 122 dolarjev. Betonsko jeklo je notiralo v Luksemburgu 112-113 dolarjev, jeklo v palicah manjših mer 120 dolarjev, večjih 127-128 dolarjev, in sicer za tono Fob Antwerpen. Na trgu s starim železom je še vedno težnja navzdol. Staro železo Siemens-Martin so plačevali po 2650 belgijskih frankov, za visoke peči 2500-2700 frankov za tono, livarsko staro železo po 3000 belgijskih frankov.
IZVOZ EGIPTOVSKEGA BOMBAŽA NAZADOVAL
V prvih šestih mesecih letošnje bombažne sezone, t. j. do konca letošnjega februarja, je Egipt izvozil
74.000	ton bombaža proti 156.000 tonam v istem obdobju prejšnjega leta. Zmanjšanje izvoza pripisujejo po eni strani političnim dogodkom, zara-
Tržacan na Koroškem
{Nadaljevartje s 1. sfra-1)
Koroških cestah številne skandinavske avtomobile in motorna kolesa.
V HOTELIH IN GOSTILNAH
Hoteli in gostilne so snažni, vendar pa posebno v manjših hotelih in gostilnah gostu ne posvečajo posebne pozornosti. Slabo je tudi to, da boste po polnoči v manjših hotelih in gostilnah le težko dobili prenočišče, če se vam posreči po dolgem zvenenju koga zbuditi, vam bo skozi okno godrnjaje odgovoril, da ni nobene proste sobe, četudi je pri vhodu izobešena modra zastava z belim napisom »Zimmer frei« ali pa se na daleč sveti enak svetlobni napis. Hotelskemu osebju se kratko ne ljubi vstati. Po taki »postrešljivosti« se zlasti odlikujeta hotela »Tiger-wirt« in »Konig«. Po polnoči je zato najbolje iskati prenočišče v kakem večjem hotelu, kjer so cene približno
za tretjino višje kot v manjših hotelih in gostilnah. Kategorija zase je hotel »Moser-Verdino«, kjer stanejo sobe (z dvema posteljama) od 80 do 150 šilingov, medtem ko stanejo sobe v drugih večjih hotelih okrog 60 šilingov,
v gostilnah pa okrog 40 šilingov. Sobe z eno posteljo stanejo v manjših hotelih in gostilnah približno deset šilingov manj. v splošnem so cene sob zadnje leto nekoliko porastle, približno za 15 do 20%.
, Se bolj je narastla cena hrani v restavracijah, tudi do 50%. Precej dobro popolno kosilo brez pijače stane okrog 20 šilingov, okoli 500 lir. Cene so seve-
da različne glede na lokal, vendar pa človeka pogosto mnogo bolje postrežejo v kakšni cenejši restavraciji ali gostilni kot pa v dragem in luksuznem lokalu. V tem pogledu je bolje, da se turist prej nekoliko informira. Hrana je v splošnem dobro pripravljena in okusna, porcije precej velike, tudi kar zadeva meso. Pivo je dobro, odlična, a draga so tudi nižjeavstrijska bela vina.
Zanimiva avstrijska posebnost so tako imenovane »Jausenstationen«, to je »postaje za prigrizek«; to so ponavadi lične lesene kolibe, podobne tržaškim kioskom za prodajo časopisov, samo nekoliko večje ter spominjajo nekoliko na železniški vagon. Skozi okence vam postrežejo z mlekom in brezalkoholnimi pijačami, s kavo, kuhanimi in surovimi klobasami, šunko, pecivom, sadjem, sirom in drugim, kar lahko človek stoje poje ali vzame s seboj. Cene so skromne, za polovico in več nižje od gostilniških.
— f. j. -(Nadaljevanje prihodnjič)
GOSTILNA
FIJRI, AJtf
REPENTABOR
DOMXCAliuHINJA^IN^PRISTNA VINA — CENE UGODNE I
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Eapentabor!
di katerih so odpadla britanska in francoska naročila, in zaradi zaprtja Sueškega prekopa, po drugi strani pa visoki ceni. Ceno so pognale navzgor špekulacije, ki so se pokazale deloma za neutemeljene, poleg njih pa izdajanje dovoljenj za dvostranske operacije, to se pravi za izvoz bombaža proti uvozu določenih inozemskih
proizvodov, na katere je egiptovski trg odgovarjal s premijo od 10-20%.
POVEČANA PROIZVODNJA CEMENTA NA SICILIJI
Proizvodnja cementa na Siciliji napreduje. Pred vojno (leta 1937) je dosegla 132.000 ton, v letu 1955 pa že okoli 700.000 ton in lansko leto okoli 770 tisoč ton. Računajo, da se bo z novo cementarno, ki jo gradijo v Palermu, in z razširitvijo cementarn v Augusti in Ragusi povečala proizvodnja cementa na Siciliji za okoli 400.000 ton. Vendar ne bo še proizvodnja zadostila domači potrošnji, ki je velika zaradi obnove Sicilije po petletnem načrtu.
OGROMNA LEŽIŠČA PREMOGA V SOVJETSKI ZVEZI
V	London se je vrnilo posebno tehnič no odposlanstvo, ki je proučilo sovjetska premogovna ležišča. Po njegovem poročilu je v sovjetskih premogovnikih 17-krat več premoga kakor znašajo rezerve premoga v angleških premogovnikih. Danes cenijo, da znašajo rezerve v sovjetskih premogovnikih 748 milijard ton; tako trdijo angleški izvedenci. Iz-nenadil jih je napredek v rudarski izobrazbi, zlasti rudarskih izvedencev v Sovjetski zvezi. Celo v notranjosti Sibirije so sovjetskemu strokovnjaku na razpolago strokovne knjige in revije iz zahodnih držav, življenjska raven sovjetskih rudarjev je še nizka. Tam vlada stanovanjska stiska, vendar uživajo nameščenci marsikatere ugodnosti.
VEDNO VEČ PREMOGA IZ AMERIKE
Po zadnjih podatkih Visoke oblasti so države članice Evropske jeklarske in premogovne skupnosti uvozile v letu 1956 iz Združenih ameriških držav skupno 36,200.000 ton premoga. Največ premoga je uvozila Zah. Nemčija, in sicer 11,5 milijona ton; na drugem mestu je Italija s 6,600.000 tonami, nato Francija (6,100.00 ton), Holandija (4 milijonov) in Belgija (2 milijona ton).
V	sami Evropi (izvzemši Sovjetsko zvezo) so lani izkopali 622 milijonov ton premoga proti 615 milijonov ton v letu 1955. Po posameznih državah se to število deli takole: Vel. Britanija 225,6 milijonov ton (leta 1955 225,2 milijona ton). Zah. Nemčija 134,4 milijona ton (130,7), Poljska 96 mil. ton (94,5), Francija 55,1 mil. ton (55,3), Belgija 29,6 mil. ton (30), Čehoslovaška 23,6 mil. ton (22,1), Posarje 17,1 mil. ton in Holandija 11,9 milijona ton.
Med Italijo in tujino
ZAHODNA NEMČIJA
Obstoječi trgovinski sporazum med Italijo in Zah. Nemčijo so podaljšali za leto dni, do konca marca 1958, s to spremembo, da je bil italijanski uvozni kontingent nemških kompletnih avtomobilov za prevažanje oseb povišan za 400 mil. na 1.800 milijonov lir.
Kolikor ne gre za sezonsko ali lahko kvarljivo blago, bodo kontingenti razdeljeni polletno. Rok za vložitev prošenj za udeležbo pri prvi razdelitvi pa bo treba vložiti med 1. in 20. oktobrom.
DARILNI PAKETI IZ NEMČIJE
Nemško gospodarsko ministrstvo je pred kratkim zvišalo od 50 na 100 mark znesek vrednosti, do katere se smejo pošiljati v tujino darilni paketi bodisi po pošti ali s kakršnim koli drugim prometnim sredstvom brez posebnih formalnosti. Po drugi odredbi istega ministrstva je od 1. maja dalje dopusten uvoz tujega blaga po pošti brez vsakršne formalnosti, če vrednost ne presega 100 mark; za plačilo blaga veljajo predpisi plačilnih sporazumov. Od te ugodnosti so izvzete jestvine, pijače, semena, oljnati sadovi, krma, žive rastline, okrasni rastlinski proizvodi in žive živali. Proizvodi knjižne in grafične umetnosti pa se morejo v Nemčijo uvoziti brez formalnosti do vrednosti 500 mark.
FRANCIJA
Tudi obstoječi trgovinski sporazum s Francijo je bil podaljšan do konca marca 1958. Kakor je znano, je trgovinska izmenjava med Italijo in Francijo v veliki meri sproščena. Vendar so kontingentni seznami blaga, ki je bodisi v tej ali oni državi podvrženo posebnim predpisom, precej obsežni. Posebni kontingentni seznami B/l, B/2 B/3 obstoje za blago, ki je namenjeno za izvoz iz Italije v Alžir, v čezmorska ozemlja in departmane, oziroma v Tunizijo.
Razdelitev kontingentov tistega blaga, ki je podvrženo ministrski licenci, se bo izvršila polletno; prošnje za prvo polletje se morajo vložiti med 1. in 25. majem, za drugo polletje pa med 2. in 27. septembrom.
S tem v zvezi je omeniti, da sta se italijanska in maroška vlada sporazumeli, da se podaljša veljavnost kon-tingentnega seznama za izvoz italijanskega blaga v Maroko, ki je bil priložen italij ansko-francoskemu trgovinskemu sporazumu z dne 21. 4. 1956, za tri mesece, t. j. do konca junija t. 1.
ŠPANIJA
Obstoječi trgovinski sporazum med Italijo in Španijo je bil podaljšan do konca meseca marca 1958. Za trgovinsko izmenjavo med obema državama bodo veljale z malenkostnimi spremembami dosedanje odredbe. Kontingent
4.000	ton tunine v olju je porazdeljen med carinarnice v Genovi (2.800 ton), Livornu, Neaplju in Palermu (po 400 ton). Kontingent »drugega blaga« je bil od štirih zvišan na pet milijonov dolarjev.
Prošnje za dodelitev kontingentov se morajo za prvi semester vložiti od 15. do 30. aprila, za drugi semester pa od 15. do 31. oktobra. Ministrska uvozna in izvozna dovoljenja bodo veljavna štiri mesece.
SIRIJA
Veljavnost trgovinskega sporazuma z dne 10. 11. 1955 je podaljšana do 26. 2. 1958. Po odredbi ministrstva za zunanjo trgovino je za uvoz iz Sirije pristojna tabela »A Import«, ki je v veljavi za dolarsko področje; se pravi, da gre blago, ki je navedeno v tem spisku, čez carinarnico, dočim je uvoz vsega drugega blaga podvržen ministrski licenci. Za uvoz sirijskega bombaža je potreben samo vizum ustreznih združenj. Za izvoz v Sirijo se pa uporabljata tabeli »Esport«, in sicer oddelek »A« pri plačilu v dolarjih ali šv. frankih, oddelek »B« pa, če gre za plačilo v angleških funtih; to se pravi, da je ministrski licenci podvrženo blago, ki je navedeno v omenjenih spiskih, dočim gre vse drugo blago čez carinarnico. V podrejeni vrsti so dovoljene tudi zasebne kompenzacije.
IRAK
Do konca februarja 1958 je podaljšan tudi trgovinski sporazum z Irakom. Za uvoz iraškega blaga veljajo v splošnem predpisi o uvozu iz dežel šterlinškega področja, za izvoz pa odredbe oddelka »B« tabele Esport.
ARGENTINA
Zaradi pristopa Avstrije k evropskemu arbitražnemu sistemu je ministrstvo za zunanjo trgovino odredilo, da so med področjem italijanske lire in Argentine dopuščena plačila tudi v avstrijskih šilingih.
IZVOZ ŽVEPLA IZ ITALIJE je v me
seču januarju tega leta dosegel vrednost 403,300.000 lir proti 221,500.000 ton v januarju 1956.
PRODAJA ITALIJANSKIH VOLNENIH TKANIN V KANADI POVEČANA. Kanadsko združenje proizvajalcev volnenih izdelkov se v listu »Journal of Commerce« pritožuje zaradi uvoza italijanskih volnenih tkanin v Kanado. List ugotavlja, da so italijanske dobave volnenih tkanin na kanadski trg v letu 1956 dosegle okoli 1,720.000 jardov (i jard = 91,44 cm), to je 1 milijon jardov več kakor prejšnje leto.-
Gospodarsho razstavišče
MED MODNIM SEJMOM V LJUB-LIANI je bila v največji kino-dvorani vsak večer dvakrat modna revija, ki so jo priredili skupno tekstilna industrija in obrtniška zbornica. Tu so razkazovali barve in desene modnih pomladanskih in letnih tkanin ter modne obleke obrtniške izdelave. Največjo pozornost je vzbudila pomladanska promenadna modna revija, na kateri je 109 manekenov po ljubljanskih ulicah prikazovalo najraznovrstnejša oblačila za oba spola in vse starosti za razne priložnosti in potrebe.
Računajo, da se je vseh treh revij udeležilo okrog 75.000 ljudi. Sam sejem je obiskalo 42.640 potrošnikov in trgovcev, od tega 30.240 iz drugih jugoslovanskih republik, 214 pa je bilo tujcev.
Na sejmu je bilo sklenjenih oziroma predvidenih za 1642 milijonov din zaključkov. Tuji razstavljale! so sklenili za 60.000 ameriških dolarjev kupčij. Najbolj donosne zaključke so sklenila podjetja »Makoteks« iz Skopja, »Mariborska tekstilna tovarna«, »Tiskanina« iz Kranja, »Tovarna usnja« iz šmart-na, »Mura« iz Murske Sobote, »Bača« iz Podbrda, »Astra« iz Ljubljane, »Pletenina« iz Ljubljane, »Tekstilna tovarna« iz Ajdovščine, »Industrija bombažnih izdelkov« iz Kranja, »Torbica« iz Ljubljane, »Partizan« iz Beograda, »Novo-teks« iz Novega mesta, »Jadran« iz Mirna, »Tovarna usnja« z Vrhnike itd.
AVTOMOBILI IN MOTORJI NA
SEJMU PROMETNIH SREDSTEV
Naslednji sejem, to je Sejem prometnih sredstev z mednarodno udeležbo, se bo začel na rojstni dan predsednika republike Tita, 25. maja ter bo odprt do 2. junija. Na tem sejmu bodo razstavljali vse vrste prometnih sredstev, kakor tudi signalnih in varnostnih naprav.
Zaradi novih olajšav pri uvozu motornih vozil tudi za osebno uporabo je med jugoslovanskim prebivalstvom zlasti naraslo zanimanje za mopede (kolesa z motorčkom), motoskuterje kakor tudi za majhne avtomobilčke. Prav zaradi tega bo ta sejem zanimiv in koristen za proizvajalce takih vozil; saj bo tu dana ugodna možnost za populariziranje tehničnega in proizvodnega napredka na tem področju ter za plasiranje omenjenih, splošno priljubljenih vozil.
iiiiiiiiniiiriiniiiliiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinmiiKtiiiniiiiiii
r>jE7vj\r*
DEVIZE V NEMŠKIH MARKAH.
Nemška narodna banka Bank deutscher Lander obračunava devize po naslednjih tečajih: 100 jugosl. dinarjev 1398 DM G (Geld - denar), 1402 DM B (Brief-pismo); 100 potrugalskih eskudov 14,50 DM G, 14,63 DM B; 100 grških drahem
14,00	DM G.
BANKOVCI PO 100 IN 50 LIR. Rimski uradni list je objavil odloK vlade, s katerim je bila veljavnost 100-lirskih bankovcev podaljšana do 30. junija, 50 lirskih bankovcev pa do 30. septembra 1957. Ti bankovci zgubijo svojo vrednost, ako ne bodo predloženi podružnicam državne zakladnice (finančni intendenci) do omenjenih rokov.
NOV DENAR v JUGOSLAVIJI. Narodna banka FLR Jugoslavije je te dni dala v promet nove bankovce po 100, 500. 1000 in 5000 dinarjev. Novost predstavljajo vsekakor bankovci po 5000 dinarjev. Namesto dosedanjih bankovcev po 10, 20 iri 50 dinarjev so prišli hkrati v promet bronasti kovanci, ki se po rumenkasti barvi in nazobčanem robu zlasti pa po večji teži razlikujejo od aluminijastega drobiža.
POSOJILO ARGENTINI. Mednarodni denarni sklad je podelil Argentini posojilo 75 milijonov dolarjev, to je polovico njenega deleža pri skladu. Argentina potrebuje denar, ker so njene zlate in dolarske rezerve zelo padle. Argentinci bodo vrnili posojilo v petih letih. Mednarodni sklad je podelil Argentini posojilo po proučitvi njenih u-krepov proti inflaciji.
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA
Celestin DANEC
OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034
Speditifako. ptoLfatie
ZALOGA PAPIRJA
PAPTEOS
di M. FERF0GLIA	TRST, Ul. F. Savano, lO
Telefon BB-4BS
Uvom • levom papirje ter grafičnih potrebščin
PREDVIDEVANJA O SLADKO?' PROIZVODNJI V AMERIKI. A^ 1 ško ministrstvo za kmetijstvo zatrj( > da bo ameriška proizvodnja sladk® v prodajnem letu 1957 verjetno prt5 la za 400.000 ton proizvodnjo v pf njem letu. Proizvodnjo sladkorja, I ga bodo pridobili iz sladkorne pest ' letine 1956, cenijo na okoli 2,000.000' (povišek 270.000 ton v primerjavi s f izvodnjo prejšnjega pridelka). PU° Rico bo po mnenju izvedencev ral' r lagal v letu 1957 s približno l.žSO-1 f ton sladkorja, in sicer za 100.000 ’ r kakor v letu 1956. Prav tako rai1 t ameriško ministrstvo za kmetijstvo, bo pridelek na Havajsikh otokih d« t gel 1,500.000 ton, to je 50.000 ton s" t korja več kot v lanskem letu.	r
t
A. Dbh&frfrifr
TRIESTE
Ubtcmoeljma leta 1912
IMPORT-EXPORT
0o°
2aloQa Mapa za ienike
in moSka oblaku
in podlog
t:
1:
t
o°o
TRST-RIVA TRE NOVEMBRE 0 TBL. 94-803
TELEaRAMIi DONAGGIO
CHIESAGRBCI
TRIESTB
t
Vozni red avtobusov
za Jugoslavijo r
Proga: Trst - Postojna - Ljubljana
Od 1. maja do 30. septembra dne'' -j Od 1. oktobra do 30. aprila vsako s' g do, soboto in nedeljo. 3 Odhod: iz TRSTA ob 18.00	j.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 i (SAP - Ljubiji n
Od 1. maja do 30. septembra dneva Od 1. oktobra do 30. aprila vsak tor* četrtek in nedeljo.	<
Odhod: iz TRSTA ob 7.30	f,
Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (S-4 6 Proga: Ljubljana - Postojna - God' F Vsako soboto do 15. junija. r Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI) ^
Proga: Trst - Opatija - Reka t: Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00	?
Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00	*
(AUTOTRAM
Proga: Trst - Herpelje - Kozina ^
Vsako sredo in soboto.	2
Odhod: iz TRSTA ob 7.00	s
Odhod: iz KOZINE ob 9.00	j,
(AUTOVIE CARSlCDf n
ti
AVTOBUSNA PROGA	f
TRST - LJUBLJANA	d
Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeli’ P
Odhod 7.30	TRST	Prilit « 1), P
8.35	SEŽANA	15' f
8.50	SENOŽEČE	1« ^
9.25	POSTOJNA	1? ^
10.30	LJUBLJANA	b
Prevažajo se samo potniki, ki potui jo preko meje. Dnevna proga od 1. $ ja do 30. septembra 1957. Nadaljeval1- f do Bleda od 16. junija do 15. septai: s: bra.	U
»AUTOVIE CARSICHE« - TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00	odhod TRST prihod )-'] ? 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh- s' Vozi vsako sredo in soboto. °
Proga: Trst — Opčine — Sežan*
V veljavi od 7. aprila 1957	^
Odhod Iz Trsta vsak petek in vsa| soboto ob 7. in 15.30	(S AT/S A? s]
—	vsak ponedeljek in vsako nedej t ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNI* 0,
Odhod Iz Sežane vsak petek in šoto ob 9.30 in 18.30	(S AT/S A?
—	vsak ponedeljek in vsako nedsj: n
ob 14.30	(SLAVNI*	k
____________________________________- ^
.VIST A'
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po- g, trebščin za višje šole, toplomerov ja in fotografskega materiala. u.
Oglasi	st
ŠIVALNI STROJ SINGER, z o kr ^ Hm čolničem, poglobljiv, druge ri; 0[ 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z 3. seno omaro; drugi »cikcak«, jams: g' 25 let. Sprejemamo popravila in izv? sj jemo predelave. Izdelava solidna. Tf pi ul. Manzoni 4, tel. 96-925.	jt;
........... —^ šl
»GOSPODARSTVO" h
izhaja vsak drugi petek. — URED? STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geff ^ 9_ tel. 38-933. — CENA: posamezna I' . vilka lir 30, za Jugoslavijo din l5- .. NAROČNINA; letna 700 lir, poli«* F 400 lir. Pošt. ček. račun »GospodarsO' ,1 št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 l? ^ polletna 250 din; za ostalo inozecos* 1 2 dolarja letno. Naroča se pri AJJ-*'.' . DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljub'- ^ na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. raČ. P ^ Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375' S1; CENE OGLASOV: za vsak m/m vil* v širini enega stolpca 40 lir, za $ * * * * v zemstvo 60 lir. ’
Odgovorni urednik: dr. Lojze Bef j, Založnik: Založba »Gospodarstva' j. Tiskarna »Graphis« v Trstu
ViiOSPOr^RSKEGA ZDRUŽENJA
Poviški plač trgovskih nameščencev
■.ot
Atf1 ,tr] dlto:
Dre*
pr«
•ja.
ese 1001 s f
puO;
raJ-	naši člani obračajo večkrat
250'1. j tajništvo za pojasnila o poviških
00	1 in mezd svojih uslužbencev, bo-
v,0 na kratko ponovno iznesli zadevno, ne določbe.
1	^ B ^službencem, ki so v službi pri istem -1 sl’ tpt e^u ve^ časa, pripadajo, po pre-
ku določene dobe periodični poviški. 0 31. julija 1953 so bili ti poviški za adhiško osebje določeni v stalni iz-,et'i> a za neuradniško osebje v od-°tni izmeri na osnovi temeljne pla-1 I * °d 1. avgusta 1953 dalje pa velja-v tem pogledu sledeči predpisi: t ^rudniško osebje: Uslužbencem v ,,t?°vskih podjetjih z uradniško kva-n-r,*101!0. med katere spadajo tudi tr-? ^kl pomočniki in izleženi aran-t rJi. pripada 8 - dvoletnih poviškov,
•	J. po preteku 2 let službovanja pri flaff1 podjet-ju drugi povišek-in tako ralJe- Povišek se od gornjega datuma
cUna v izmeri 2,5% od temeljne pla-skupaj z izredno doklado, t. j. od letnih mesečnih prejemkov usluž-
Neuradniško osebje: Uslužbencem v ..^avskih podjetjih z neuradniško kva-t tkacijo pripada 5 triletnih poviškov,
•	J- po preteku 3 let službovanja pri ^ tekm p°djetju prvi povišek, po pre-
jpf.u 6 'et službovanja pri istem pod-ii tako dalje. Ta periodični po-Sek se računa v izmeri 4% od temelj-
SEDEŽ. TRST . ULICA PABIO PILZI ST. IO/I. - TELEFON ST. T«.»«
Plače skupaj z
draginj sko dokla-
.^iMajalci naj izpolnjujejo te do-°e in naj pazijo na osnovi matič-
nih knjig, kdaj njihovi uslužbenci dosežejo pravico do periodičnega poviška, t. j. pri uradnikih po preteku vsakih 3 let.
ZVIŠANJE DRAGINJSKE DOKLADE
V prihodnjem tromesečju maj — julij se bo draginjska doklada zvišala, ker se pregibna lestvica zviša za 1 točko. Kakor je že znano, se je s sporazumom z dne 15. januarja 1957 vrednost točke povečala. Zato dobe navadni težaki meseca maja 14.30 lir poviška, specializirani težaki 15.24 lir, kvalificirani delavci 16.10 lir in specializirani delavci 17.93 lir poviška na dan.
Uradniki bodo prejeli naslednje poviške :
III. kat. B 16.27 lir, uradniki III. kat. A 19.20 lir, uradniki II. kat. -25.30 lir, uradniki I. kat. pa 34.23 lir.
Gornji poviški veljajo za mezdno področje A, na področju B, ki obsega južno Italijo, pa so poviški sorazmerno nižji.
NOVI ODLOKI GENERALNEGA KOMISARJA
Uradni vestnik štev. 12 generalnega komisariata za Tržaško ozemlje z dne 23. aprila prinaša seznam ukrepov, ki imajo veljavo na Tržaškem ozemlju. Najvažnejši med temi so:
1.	Zakonodajni odlok začas. poglavarja države dne 15. 9. 46 štev, 622 (Predpisi o trgovskem, industrijskem in strokovnem oglašanju v tiskovinah in v uradih poštne, brzojavne in telefonske uprave), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gaz-zetta Ufficiale« št. 28 z dne 4. 2. 1947.
2.	Zakonodajni odlok začasnega po-
glavarja države z dne 8. 11. 47 št. 1417 (predpisi o javnih oglasih in podobnem oglaševanju), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 293 z dne 22. 12. 1947.
3.	Ukrep medministrskega odbora za cene št. 271 z dne 6. 4. 1951 (cene železnih proizvodov, železnih in jeklenih odpadkov in odpadkov gize), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 81 z dne 9. 4. 1951.
4.	Ministrski odlok z dne 15 dec. 1952 (določitev višine in pogojev za plača-nje davka, ki ga morajo plačati zadružne ustanove za navadne inšpekcije), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 299 z dne 27. dec. 1952.
5.	Ministrski odlok z dne 7. 5. 1955 (podaljšanje pogojev za plačanje davka za navadne revizije, ki jih morajo plačati zadružne ustanove za dvoletje 1955-56), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 140 z dne 20. 6. 1955.
6.	Ministrski odlok z dne 8. 1. 1957
(valorizacijski koeficienti glede cen predmetov, ki so bili uničeni ali poškodovani zaradi - vojne ter so v zvezi s kmetijsko delavnostjo), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 89 z dne 6. 4. 1957.	š:.r~
7.	Ukrep medministrskega odbora za cene št. 637 z dne 29. 3. 1957 (železni proizvod, cene jeklenih cevi), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije »Gazzetta Ufficiale« št. 88 z dne 5. 4. 1957.
|an*
.nev«
SPOROČILO UČITELJEM
^avodiia za namestitve in suplence ca šolsko leto 1957-1958.
Šolsko nadzorništvo slovenskih os-vnih šol v Trstu obvešča učiteljstvo, tel "'h ria ^eski pri didaktičnih ravna-- in pri šolskem nadzorništvu v
nev*’	iiauzuri
[c°	S!:u» ulica Scuole Nuove 12, na vpo-
°lea ministrska odredba št. 945-28 z la 6i16' marca 1957, ki vsebuje navodl-glede začasnih namestitev in suplenc jlj# * Solsko leto 1957-1958. Rok za vlaga-ijjevJ Je Prošenj zapade dne 31. maja t. 1.
smrt slovenskega profesor-
fp ' ^ne 2T aprila je v Trstu umrl pro-(SA ,^r- Josip Birsa. Rodil se je pred , p leti v Gorici, kjer se je tudi šolal. Gor1' o prvi vojni je nekaj časa deloval na ..onškem. Pozneje je služboval v Ljub-
V DOBERDOBU se je začel tromeseč-ni tečaj gospodinjstva. Predavanja so štirikrat na teden, vsako po štiri ure. Predavateljica Vilma Bregantova, ki je uspešno zaključila podoben tečaj v Pev-mi, poučuje krojenje, šivanje in kuhanje.
LADJE ZA IZVOZ. Dne 17. aprila so v »Cantiere Giuliano« splovili 935-ton-sko ladjo »Willy Bohner«, ki so jo zgradili za neko družbo iz Rotterdama. Isti dan so postavili gredelj za novo motorno ladjo, ki jo je naročila neka francoska družba.
NOVI KOVANCI. Po vesteh iz Rima bodo v prihodnjih letih zlati kovanci zamenjali sedanje bankovce po 10.000 lir. Bankovce po 500 lir pa bodo nadomestili s srebrnimi kovanci.
tani
.P)
Pri obveščevalni agenciji »Avala«, LESNO PODJETJE SBOCCHELLI
P° drugi vojni pa je poučeval na sionskih srednjih šolah v Trstu. Poko-Pali so ga v Gorici. Rajni je brat gorskega občinskega svetnika, ki je hu-9° bolan; v Jugoslaviji zapušča 2 bra-’a- Naše sožalje sorodnikom!
tajRL JE ZADNJI RAVNATELJ . ^IVNOSTENSKE BANKE
Brna je prispela vest, da je v za-^ j-ctku marca tam umrl v starosti 83 ct dr. František Skorkovsky, ki je bil Zadnji ravnatelj podružnice Živnosten-. banke v Trstu. Tržaška podružnica iCltf i ^ma^u po prvi vojni prešla v last Jdijanske bnake »Banca d’America e j rali a«. Rajni je bil dobro znan med zaskimi Slovenci in seveda med češko °-onijo v Trstu. S Slovenci se je rad . rpžil in zahajal tudi ribarit v Vipavo |’ri Dornbergu na Goriškem. Tudi do-Priltf na na Češkoslovaškem je posvečal svoj )9, Prosti čas ribarstvu ter napisal mnogo 18- azprav v domačem in tujem tisku.
so mu nacisti ustrelili sina, i’ h' k'* Predsednik mednarodnega od-16' ora Zveze češkoslovaških študentov, potni
T j USLUŽBENCI zdravstvenega zavoda e' 4« .M so prekinili stavko. Vsedržavni ept«*- sindikat INAM pa je izjavil, da bodo ’ n8 k^enci ponovno stopili v stavko, če IST Jeri npUove zahteve v kratkem re-
JAJ , Tr2AšKA KRIZA. Podjetje za izde-d o-	čevljev »Lucky Shoe«, ki ima
d1,	°brate v tržaški prosti luki, je
;0. oaPustilo 80 delavk.
žarP Manj dela — ISTA PLAČA. Prve t j111 aprila so v tovarni OLIVETTI m vssl J/6* vsklenili sporazum, po katerem se SA^ S),ra^a delovni umik na pet dni teden-ied«! tg?’ *etni dopust pa podaljša na tri r, t e' Bri tem bodo plače - delavcem [ sol> s a'e na prejšnji višini.
SA.J DELAVCI ŽELEZARNE ILVA v Sked-kJU z?htevajo znižanje delovnega urni-a- Sindikalne organizacije so sklenile, —a n°do gibanje podprle.
Več čehoslovaškega Prometa skozi Trst?
pp. g Ravnatelj Javnih skladišč v Trstu, dr rof :,ernardi, je ob povratku iz Prage iz-yVl1. da namerava Češkoslovaška pre-—✓ smeriti dobršen del svojega prometa J? ?rst‘ Pobudo so dali predstavniki : ^ vnih skladišč s tem, da so CSR po-Uaili ugodne tranzitne tarife. Z druge rani poroča tržaški dopisnik milan-okrJ 0tiega ”U Sole«, da bo češkoslovaško . rti ,P0sianstvo za milanskim velesejmom h z' d IS|Ra^° tudi razna italijanska mesta, tms11 a . ^ našlo nove poti za pospešitev tr-izvd sj Vlnske izmenjave z Italijo. Trgovin-; Ti* t/1 Pogodba med obema državama Pfedvicieva plačilo pristaniških uslug v /abjanskih pristaniščih s češkoslova-
j..nn izvozom, in sicer do višine 3 mi-,Jard lir- Ako se ta določba v resnici ta potem bo to pospešilo češkoslo-
;EB*j jaski Promet čez Trst. Cehoslovaki so GeP? g, prej, ko je bil Trst pod angloameri-na L o vojaško upravo, postavljali to zah-l5- tRv'’-t°Ra vojaška uprava jo je na pri-
0	< Ce«ultalijanskih industrijcev odbijala. lrst': čev,.s!ovaška je tedaj n. pr. ponujala 20 P; j® in sladkor za poravnavo prista-2ros’-' ^kih uslug.
-D-t ...e ob drugi priložnosti smo ugoto-jub" . b v kakšni meri je nazadoval češko-ač- , s] yaski promet čez tržaško luko. Do-iil' nip t n‘ nastopilo nikakšno zboljšati: v t Uako je februarja tega leta prišlo 18 ^ „a .rst iz Češkoslovaške 2.369 ton bla-27Qns 1956: 2-313 ton), leta 1938 pa Bet‘ Bn v5 ton; iz Trsta je februarja odšlo »tva* ™ železnici 2.878 ton blaga (leta 1956:
1	tl), ieta lg38 jg.jjg ton.
(žbokelj) v žaveljskem industrijskem pristanišču je že dalj čaša kazalo znake nazadovanja. Od časa do časa je namreč odpuščalo delavce. Zadnje dni pa je podjetje odpustilo zadnjih 40 u-službencev in prenehalo obratovati.
NEKAJ ŠTEVILK O REPATICI
Kakor so zvezdoslovci napovedali, se je repatica »Arend-Roland« tudi na Tržaškem prvič krasno videla zvečer 27. aprila. Imenuje se po belgijskih zvezdo-slovcih Arendu in Rolandu, ki sta jo odkrila 8. novembra 1956. Rep^Uca je pddaljena okoli 95 milijonov kilometrov od zemlje; rep je dolg okoli 10 milijonov kilometrov (razdalja med zem-iljo in soncem znaša približno 150 milijonov kilometrov). Repatice prejemajo deloma svetlobo od sonca, deloma imajo plini okrog repatice tudi lastno svetlobo. Sestava repatic ni popolnoma znanstveno še razjasnjena; domnevajo pa, da obstoje iz plinov, prahu in mo-teorskih drobcev. Takšne repatice, kakršna je ta, potrebujejo okoli 10.000 let, da se vrnejo na staro mesto. Zvezdoslovci domnevajo, da je okoli 10 milijonov takšnih repatic, ki pa niso vselej vidne s prostim očesom. Nekaterim ■manjšim repaticam je določena krajša pot v vlsemirju. Mnogi se še spominjajo repatice, ki se je pojavila na nebu leta 1910.
V Brdih je sadje odcvetelo
Števerjanski kmetje so letos prodali še kar precej vina. Le večje kleti ga teže spravljajo v promet, ker ga želijo prodati le v večjih količinah, za kar pa ni posebnega povpraševanja. Po trgatvi so kmetje prodajali grosistom mošt po 55 lir liter. Seveda je bil ta iz nižjih leg in zato tudi slabše vrste. Mošt najboljših vrst so prodajali po 90-100 lir liter. Zrelo vino - seveda običajno - so kmetje prodajali po 80-100 lir liter. Boljša vina (tokaj, silvanec) so šla po 120 do 150 lir liter. Po boljšem vinu je še vedno veliko povpraševanje.
Sadno drevje nam lepo cvete, le v nizkih legah je cvetju nekoliko škodovala slana. Najbolj so občutili pozebo po slani češnjevi cveti, manj breskve, najmanj pa jabolka in hruške, ker so že odcvetele. Cvet je namreč najbolj občutljiv, preden se odpre.
Nekateri naši kmetje so letos precej zanemarili škropljenje sadnega drevja. Čeprav so prejeli od Kmetijskega nad-zorništva škropivo zastonj, ga niso v celoti uporabili. Krompirja so kmetje posadili precej, morda celo preveč. S tem namreč zanemarjajo druga važna dela na polju (sadjarstvo), ki so veli ko bolj donosna kakor krompir.
Kmetje posvečajo tudi premalo paž-nje živinoreji, ker ne skrbijo za kvaliteto krme. Senožeti so namreč premalo pognojene. Večje koristi kakor od gnojenja krompirja bi imeli, če bi hlevski gnoj uporabili za gnojenje nasadov sadnega drevja in pa vinogradov. Po senožetih pa naj bi trosili umetna gnojila. Nekateri gnojijo senožeti z umetnimi gnojili zelo enostransko, in sicer samo s superfosfatom. Temu bi morali dodati tudi kalijevo sol in pa amoni-jak. V novejšem času pa že prodajajo sestavljena gnojila kakor n. pr. P.K.N. (fosfor-kalij-dušik), Termape itd., ki jih naši kmetje vse premalo poznajo.
Dar.
NAGRADITEV KMETOV. Preteklo nedeljo so v Gorici razdelili nagrade med kmeti, ki so se udeležili tekmovanja za povečanje kmetijskega donosa, ki ga je organizirala goriška pokrajina. Med tekmovalci in tudi med nagrajenci so bili številni slovenski kmetje,
Kdaj bodo uzakonjeno slovenske šole?
Od novega leta dalje so se naše politične in kulturne organizacije veliko bavile z vprašanjem novega šolskega zakonskega osnutka za slovenske šole. Rimska vlada je 28. dec. 1956 razpravljala o zakonskem osnutku za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. V osnutku niso bile Slovencem na Tržaškem in Goriškem — beneških Slovencev osnutek sploh ne omenja — zajamčene pravice o šolah, ki jih zagotavljata narodnostnim skupinam italijanska ustava in londonski sporazum med Italijo, Jugoslavijo, Ameriko in Britanijo. Starši slovenskih otrok bi morali posebej vlagati prošnje za vpis otrok v slovenske šole in dokazati, da je materin jezik otroka slovenski. Proti tako očitnemu kršenju narodnostnih pravic so protestirale vse slovenske politične in kulturne organizacije v Italiji. Resolucijo so poslale predsedniku republike, senatu, parlamentu, predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Temu protestu so se pridružili protesti slovenskih občin, ki so na svojih občinskih sejah protestirali proti osnutku. Resolucijo proti osnutku je sprejel tu di miljski občinski svet, v katerega ob čini je en sam slovenski razred pri Sv. Barbari. Prav tako so se proti osnutku izrekli socialisti v Dolini, šesti pokrajinski kongres italijanskih socialistov v Ronkih itd. Dne 8. februarja je sledil v Rimu razgovor tržaške delegacije slovenskih šolnikov s prosvetnim ministrom Rossijem. Kazalo je, da bo razgovor zelo koristen. Prosvetni minister je sam predlagal, naj bi Sindikat slovenske šole določil delegata, s katerim bi preučil vse sporne točke osnutka. Sindikat je sprejel ta poziv in takoj določil delegacijo, ki pa še vedno čaka, da jo pokličejo na razgovor v Rim. Med tem časom čaka vse zbrano gradivo, ki naj služi za pravično in demokratično ureditev slovenskih šol na Tržaškem, Goriškem in Beneškem.
Dne 6. maja se sestane v Rimu mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki je bila ustanovljena v smislu londonskega sporazuma z namenom, da ugladi vse spore, ki bi nastali pri izvajanju tega sporazuma. Upamo, da bo šolsko vprašanje pognano z mrtve točke. Jugoslovanska vlada je že prej diplomatsko posredovala sklicujoč se na londonski sporazum.
IZLETI NAŠE MLADINE. V zadnjem času so dijaki slovenskih srednjih šol v Trstu nriredili več izletov. Ne strašijo se dolgih poti. Tako na primer so dijaki trgovske akademije priredili izlet na Gardsko jezero; njim so sledili tudi dijaki in dijakinje slovenskega učiteljišča. Dijaki trgovske akademije, ki študirajo nemščino se pripravljajo na izlet na Dunaj, kjer so že lansko leto bili tržaški gimnazijci.
KAJ PA AVTOMOBILSKA CESTA TRST - LJUBLJANA - 0UNAJ1
Tale zemljevid je bil dodan članku, ki ga je napisal za tržaško revijo »II Traffico« dr. ing. Eduardo de Antonel-lis, ravnatelj Inšpektorata za civilno motorizacijo ,pod naslovom »Razvoj prevoza po cesti«. V članku so razni podatki o cestnem prometu, o razvoju turizma in avtomobilizma, medtem ko članek ne vsebuje nikakšnega komentarja o samem zemljevidu, ki kaže načrte za izgradnjo avtomobilskih cest v tržaškem zaledju po zamisli strokovnjakov Organizacije združenih narodov.
Vsak Tržačan bo takoj opazil, da je Trst v sistemu avtomobilskih cest, kakor so začrtane na tem zemljevidu samo privesek. Trst je priključen v ta sistem le s cesto do Vidma, medtem ko ni o avtomobilski cesti, ki bi vezala tržaško pristanišče neposredno z zaledjem nikakšnega sledu. To bi pomenilo, da pojdejo glavne prometne zveze iz zaledja pravzaprav mimo Trsta. Ali je mogoče da ni pri izdelavi načrtov za velike avtomobilske ceste pri OZN nihče mislil na avtomobilsko cesto Trst- Ljubljana - Maribor - Gradec - Dunaj? Dejansko ta cesta pravzaprav že obstoja, le pri Trojanah v Sloveniji še ni bilo delo popolnoma dokončano. Po vojni je Jugoslavija zgradila od Postojne dalje novo cesto po vseh sodobnih vidikih. Tudi avtomobilska cesta Trst -Ljubljana - Dunaj bi torej morala biti vključena v sistem cest OZN.
V zadnjem času se tovorni promet na tej cesti čedalje bolj razvija. Naj opozorimo samo na živahen prevoz lesa, s katerim se bavijo avstrijska (štajerska) prevozna podjetja, kakor J. Brejc, Blumauer, E. Konrad, R. Schrat-zer, J. Ziegner itd. Podatkov o cestnem prometu iz zaledja proti Trstu v lanskem letu še ni, ,pač pa je gotovo, da ta narašča. Med letom 1954 in 1955 je na-rastel za 37,1% in sicer je leta 1955 znašal 657.715 ton (po železnici 3,218.000 t). Obstojajo stalne proge med Juž. Nemčijo in Trstom (predstavnik Wetzler nasl.). Iz Jugoslavije vozijo v Trst razna podjetja zlasti perutnino in meso, nadalje les in gradivo.
Razvoj avtomobilskega tovornega prometa med Trstom in zaledjem precej ovira pomanjkanje sporazuma glede taksiranja vozil med sosednimi drža-
CESTNO OMREŽJE PO m ČRT/H OZN
t3'
\
NOpnberc

—”	'..»‘"I 4.
PQA$A \
fN, \
g E!H OSVOlf v.
MUNCHEN
J	Dunaj
/;

■ M/LAko-.r^%J
TOPIMO	^	'*■
Gradec
s
Celovec^
•''lfmkza-N
'■
•&*-
TRST <%.
.Ut) <
vami. Tako je pristojbina v Italiji razmeroma nizka (36% letne takse, ki jo plača vozilo za prevozniško licenco v lastni državi, in sicer ne glede na razdaljo, ki jo vozilo prevozi v Italiji). V Avstriji n. pr. plača tuje vozilo za pro-
m
Sredi preteklega meseca smo zasledili v časopisju reklamo za prvo slovensko opereto v Trstu, z zanimanjem smo pričakovali ta dogodek in priznati moramo, da nas Glasbena Matica in Slov. nar. gledališče tudi tokrat nista razočarala. Nasprotno, 23, aprila smo bili v Avditoriju vsi prijetno presenečeni.
Povsod je znano, da Slovenci, zlasti še primorski Slovenci, ljubimo glasbo in petje, prav tako pa tudi, da smo radi veseli in dobre volje. Ob uprizoritvi Gobčeve »Planinske rože« so prišli na svoj račun vsi tisti, ki ljubijo glasbo in oni, ki jim je pri srcu prijetno razvedrilo, ki smo ga v preteklih letih pogosto pogrešali.
R. Gobec ni novo ime v slovenskem glasbenem svetu, že pred vojno je uglasbil opereto »Hmeljska princesa«, ki si je osvojila domala vse slovenske ljudske odre in žela povsod velik uspeh. Nič manj zmagoslavna ni bila po vojni pot »Planinske rože«.
Njene domače, prijetne, na ljudsko folkloro uglašene melodije so osvojile vso Slovenijo in nič manj topel odmev niso doživele pri nas, v zamejstvu. Prijeten humor pa je opereto še izpolnil. Ni čudno, da je bila dvorana do slej ob vseh uprizoritvah napolnjena in prepričani smo, da je glas o lepi Katrci, simpatičnem Miranu in nad vse duhovitem Izidorju segel do slehernega Slovenca in da bo vsak, kdor še ni imel prilike, da bi si opereto ogledal, pohitel k eni izmed naslednjih predstav, ki bodo 4. in 5. t. m. na Opčinah, 12. t. m. v Avditoriju v Trstu in drugod.
Glavno vlogo, lepo Katrco igra in poje Elvira Piščančeva, ki je kljub temu, da je še zelo mlada in ji razumljivo primanjkuje odrsko znanje, pokazala izreden uspeh in s svojim lepim in prijetnim glasom vse prepričala. Prav tako se je vsem priljubil njen partner R. Kodermac, ki smo ga tudi videli prvič na odru, prepričani pa smo, da to ni zadnjikrat in da mu bomo še pogosto ploskali. Med našimi starimi gledališkimi znanci naj imenujemo na prvem mestu Silvija Kobala kot Izidorja, ki sodi gotovo med njegove najboljše komične odrske stvaritve. S svojo sproščenostjo in prist-
nim idrijskim humorjem je osvojil vse občinstvo, ki ob njegovih nastopih ni štedilo s priznanjem. Prav tako bo ostal vsem v spominu J. Lukeš kot češki komponist Dobrovik in za njima še Stane Starešinič in Stane Raztresen, L. Nakrstova ter ostali, ki so v opereti še sodelovali v manjših vlogah.
Vsak začetek je težak in gotovo Je stalo vse, ki so opereto pripravljali precej truda. Modest Sancin, režiser operete, je imel težavno nalogo, saj je večina igralcev prvič pela pred javno publiko, gotovo pa prvič v opereti. S skupnimi napori, pa se je vsem posrečilo doseči za prvič, če sodimo po odmevu pri publiki, kar zavidljiv uspeh. Naše priznanje pa velja seveda tudi O. Kjudru, kateremu je bil poverjen orkester in vsem ostalim vednim in nevidnim sodelavcem, ki so k uspehu pripomogli.	L. S.
AKADEMIJA SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU
V ponedeljek, 13. maja, ob 20. uri priredi mladina slovenskega učiteljišča v Trstu v dvorani Avditorija akademijo s pestrim sporedom. Na sporedu so recitacije, klavirske točke, slovenski in srbohrvatski narodni plesi, balet in enodejanka iz dijaškega življenja A. Ingoliča« »Našli so se«. Nastopi tudi pevski zbor.
NOVA DOKLADA ZA TURIZEM? Ustavno sodišče je razveljavilo dosedanji način nabiranja davčnih prispevkov za turistične pokrajinske ustanove v Italiji. Visoki komisar za turizem je zato pripravil zakonski načrt, ki dopušča uvedbo novih doklad na dohodke industrijskih in trgovinskih podjetij v višini 0,50%. Ta doklada bi vrgla 5 milijard na leto. Doklado bi pobirali hkrati z občinskimi davki na industrijo in trgovino. Finančni minister se za ta predlog posebno ne navdušuje.
MNOGO TURISTOV V OPATIJI. Tržačani so na svojih izletih med velikonočnimi prazniki opazili v Opatiji mnogo turistov iz Avstrije in Nemčije. Tudi v Crikvenici je že vse živo.
Napredek nabrežinshe posojilnice
Njena bilanca za leto 1956
V nedeljo, 28. aprila ob 10. uri, je bil v nabrežinski kinodvorani redni občni zbor »Kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini«. Upravni odbor je podrobno poročal o delovanju posojilnice v lanskem letu. Iz tega obširnega in izčrpnega poročila prinašamo nekaj podatkov, ki bodo zanimali poleg članov skrbno upravljanega zavoda tudi naše čitatelje.
Posojilnica v Nabrežini je bila ustanovljena že pred 43 leti. Njeno področje obsega celotno ozemlje devinsko-nabrežinske in zgoniške občine ter se je v zadnjem času razširilo tudi na Sv. Križ. Lani je pristopilo 24 novih članov. Konec leta 1956 je imela posojilnica skupno 259 članov. Na svojih številnih sejah je lani upravni odbor odobril prav vse prošnje za nova posojila. Bilo je 54 prošenj za navadna ali menična ter tri prošnje za vknjižbena posojila. Gospodarsko stanje posojilnice izkazuje ob zaključku leta 1956 naslednje aktivne in pasivne postavke:
AKTIVNE POSTAVKE:
a)	razpoložljiva denarna sredstva - bla-
gajna, naložbe pri drugih zavodih in vrednostni papirji	L.	11,295.142
b)	menična in hipotekarna posojila
L. 16,433.390
c)	premični inventar	L.	27.000
Skupno akt. postavke L.	27,755.532
PASIVNE POSTAVKE:
a)	hranilne vloge	L.	18,312.629
b)	vladno posojilo	L.	7,824.346
c)	odpravninski sklad in razni upniki
L. 478.380
Skupno pas. postavke L. 26,615.355
č) Zadružni deleži ter redni in izredni sklad	L. 962.842
d) čisti dobiček leta 1956 L. 177.335 Bilančno izenačenje L. 27,755.532
Upravni odbor je nato pojasnil tako aktivne kot pasivne postavke letnega obračuna. Povedal je, da so se razpoložljiva denarna sredstva lani povečala za 516.465 lir, predvsem vrednostni papirji, ker se je s tem zaradi ugodnejše o-brestne mere znatno povečal dohodek iz naložb pri drugih zavodih.
Menična in hipotekarna posojila so znašala začetkom lanskega leta Lir 14,675.080. Med letom je bilo na novo dovoljenih 54 posojil na menice za skupni znesek L. 8,106.020 ter tri posojila na vknjižbo za skupni znesek Lir 1,350.000, skupno torej L. 9,456.020 novih posojil. Ker so člani vrnili za Lir 7,697.710 starih posojil, znaša skupni znesek posojil konec leta 1956 Lir 16,433.390, kar je za L. 1,758.310 več kot prejšnje leto.
Posojila na menice, ki ne smejo presegati 200.000 lir na vsakega člana, so služila za razna izboljševalna kmetijska dela ter za popravila in dozidavanja gospodarskih poslopij in stanovanj. Posojila na vknjižbo pa za večja popravila hiš in stanovanj.
Med pasivnimi postavkami so najvažnejše hranilne vloge. Te so se lani s pripisanimi obrestmi povečale za Lir 2,651.876, to je za nad 16%. Novih vlog
je bilo lani enajst, tri pa so bile izplačane. Konec leta je bilo 144 vlog s povprečno naložbo Lir. 127.000 na vsakega vlagatelja.
Vladno posojilo se postopno odplačuje po določenem amortizacijskem načrtu. Obresti so ugodne, vendar trdi pogoji tega posojila — med temi omejevanje višine posojil — zavirajo večji gospodarski razmah posojilnice. Nadzorna oblast bi morala bolj upoštevati okolnost, da zadružniki že tako jamčijo za obveze zavoda z vsem svojim premoženjem.
Čisto bilančno imetje posojilnice znaša konec lanskega leta nad milijon lir.
Občni zbor je nato soglasno odobril poročila upravnega odbora in nadzorstva ter računski zaključek za leto 1956. Sledile so volitve novega upravnega odbora in nadzorstva.
V upravni odbor so vnovič izvolili dosedanjega dolgoletnega predsednika inž Antona Radoviča iz Nabrežine, za podpredsednika Škrka Jožefa iz Trnove, za odbornike pa Colja Jožefa iz Devina, Pernarčiča Antona iz Medjevasi ter Pertota Ivana iz Nabrežine. Nova člana odbora sta Kakeš Franc iz Nabrežine in Pipan Ivan iz Vižovelj. V nadzorni odbor so prišli: Gruden Edvard, Gabrovec Emil, Caharija Stanko ter Rojc Venceslav, vsi iz Nabrežine.
Z zadovoljstvom zaključujemo to po ročilo o lepem uspehu, ki ga je pokazala lani posojilnica v Nabrežini, saj je v mejah svojih možnosti storila vse, kar je smela storiti za gospodarski napredek svojega zadružnega okoliša. U-parno in želimo, da se bo njeno plodno in koristno delovanje v letošnjem le tu še bolj razširilo v splošno korist kra jevnega gospodarstva.
F. V.
met po avstrijskih cestah pristojbino od prevoženega kilometra; takšno taksiranje bolj obremenjuje tuja vozila, zato pa se tržaška podjetja ne bavijo sama s prevozom iz Avstrije, ki je prepuščen avstrijskim podjetjem.
Tuuzetn
TRSTU SE OBETA DOBRA TURISTIČNA SEZONA. Sodeč po številu turistov, ki so že zdaj prispeli v Trst, se Trstu letos obeta dobra turistična sezona, v Sekljanu so ob kopališču lepo uredili prostor za taboren je (cam-ping).
VLOGA TURISTIČNEGA PROMETA
V	AVSTRIJSKEM GOSPODARSTVU
Turistični promet predstavlja v nekaterih deželah odločilno postavko za njihovo plačilno bilanco. To velja zlasti tudi za Avstrijo, v kateri turistični promet od leta do leta močno narašča.
Število nočnin inozemskih turistov se je od 920.000 v letu 1948 dvignilo na 14,400.000 v letu 1956, vrednost vnesenih deviz pa od 9.5 milijonov na preko 3 milijarde šilingov. Vnesene devize leta 1956 so izravnale ves primanjkljaj avstrijske trgovinske bilance prvih enajstih mesecev istega leta!
Najmočnejši dotok inozemskih turistov izkazujejo Tirolska (33 odst.), Sol-nograška (20), Koroška (14) in Dunaj (9.5). Največ inozemskih turistov prihaja v Avstrijo iz Zapadne Nemčije (60 odst.), Velike Britanije (8) in Holandske (6). Po mnenju pristojnih krogov bi turistična privlačnost Avstrije za pripadnike zapadnoevropskih industrijskih dežel pomenila vsekakor ugodno perspektivo v skupnosti evropskega trga.
Ob.
PRVI LETOŠNJI TUJI GOSTJE
V	PORTOROŽU
Za velikonočne praznike je prišlo v Portorož lepo število inozemskih turistov. Že teden dni pred prazniki je prispela na štirinajstdnevne počitnice srednješolska mladina iz raznih krajev Francije, skupaj okrog 170 dijakov in dijakinj, pod vodstvom učiteljskih moči. Dijaki so nastanjeni v hotelu Central, dijakinje pa v hotelu Palače. V njihovem programu so izleti v bližnje kraje in obiski pri šolskih zavodih področja. Tudi kopanja ob sončni morski obali se ne ustrašijo, čeprav je morska voda še precej hladna. V Portorožu o-stanejo do 27. t. m. Za veliko noč so se pojavili tudi odrasli inozemski gostje, iz Švice, Avstrije, Italije, Nemčije in Francije, a tudi več Američanov je bilo med njimi. Skupaj je bilo teh inozem-cev preko 300. Prišli so večinoma s svojimi motornimi vozili, a ostali so po-največ le nekaj dni, čez praznike, za kratek oddih. Vsi so bili tako z nastanitvijo v obeh glavnih tukajšnjih hotelih kakor tudi s postrežbo in s cenami zelo zadovoljni.
Dr. O.
OBMEJNI PROMET
Jadrolinija je ukinila obmejno progo Trst - Koper - Umag, ki je vozila vsak dan razen nedelje. Ostanejo pa naslednje zveze:
Proga Trst - Pula - Zadar z vmesnim pristajanjem v Kopru, Piranu in Umagu: Odhod iz Trsta vsak petek ob 7.30, prihod v Koper ob 8.15, v Piran ob 9.45 v Umag ob 10.35, v Zadar ob 21.40
Povratna proga proti Trstu vsako so boto: Odhod iz Umaga ob 13.10, iz Pirana ob 14., iz Kopra ob 15.25, prihod v Trst ob 16.10.
Proga Trst - Pula - Reka z vmesnim pristajanjem v Kopru, Piranu in Umagu: Odhod iz Trsta vsako nedeljo in torek ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.45, v Piran ob 9.45, v Umag ob 10.35, na Reko ob 19.30.
Povratna proga proti Trstu: Odhod iz Umaga vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30, iz Pirana ob 16.20, iz Kopra ob 17.45, prihod v Trst ob 18.30.
NOVA PROGA TRST - CARIGRAD
Med Trstom in Carigradom bodo letos uvedli redno poletno 15-dnevno progo, ki jo bodo vzdrževale ladje turške pomorske družbe »Denizcilik Bankasi TAO«.
nn
nase
r 11
H9039
Adar se ni dovolj gnoja za tuje njive?
Znani slovenski politik v emigraciji je na poti po Evropi ugotovil, »do je danes v Italiji več slovenskih beguncev kakor pred dvema letoma ali celo fremi leti ter da vzdrčema prihajajo novi. Italijanske oblasti jih ne vračajo več, če ni res očito, da begunec ni šel v svet iz čisto osebnih razlogov, ki nimajo nobene zveze s komunističnim pritiskom in preganjanjem v J ugasla-vi ji«.
Mi stavimo z njim — in na naši strani bodo prav gotovo tudi italijanski policijski organi, ki zaslišujejo begunce — do bi danes v Italiji nove begunce lahko prešteli na prste, ako bi to držalo, kar je on zapisal, da namreč italijanske oblasti zadržijo samo tiste begunce, ki so pribežali zaradi komunističnega pritiska in preganjanja v Jugoslaviji.
Piscu in vsej naši javnosti moramo takoj povedati, da mu ne odgovarjamo zaradi polemike, niti ne morda zaradi njegovega gledišča nasproti sedanji politični vladavini v Jugoslaviji. Vnovič se vračamo k temu vprašanju zato, ker nam je pri srcu usoda našega naroda, ki ga v silnem boju za goli obstanek poleg drugih težav ob severozahodnih robovih že dobro stoletje drobi neusmiljeno mlinski kamen dveh velikih evropskih narodov — enkrat pod zastavo kljukastega križa, drugič pod drugo. Pri srcu nam je usoda tudi tistih nasrečnežev, ki zapuščajo svojo rodno zemljo brez treznega premisleka in naivno izročajo svoje mlade sile tujini, ki jih bo čez nekaj let vrnila rodni materi — domovini kot izmozgane starce in žene. Kaj pomenijo za bodočnost našega naroda še ljudje, ki se čez mejo razkropijo v daljni svet, je dobro označila tista dopisnica -»Glasa naroda«, ki se je te dni zahvalila temu ameriškemu listu, da Slovence v Ameriki bodri, »dokler ne utonejo v ameriškem morju«.
Prav te dni smo čuli, da pripravljajo v italijanskih begunskih taboriščih okoli 80 slovenskih deklet, da pojdejo služit v Zahodno Nemčijo. Ko so se k sreči po osvoboditvi za vipavska dekleta za vedno zaprla vrata Aleksandrije in ko je tudi za Piccolov tržaški kotel, ki prekuhava Slovence v Italijane, zaradi novih meja pričela primanjkovati sveža hrana, pojdejo zdaj slovenska dekleta s svojimi telesi gnojit nemške njive! Tako bodo nemški sociologi in zgodovinarji lahko zopet odprli poglavje »o slovanskem gnoju, iz katerega rastejo krepki Prusi. Ponemčevanje Slovanov je bilo namreč ustavljeno, ko so iz prve svetovne vojne vstale neodvisne slovenske držar ve.
Ako res ljubimo svoj narod, ako nam je do tega, da vzdrži na tako nevarnem mednarodnem križišču, kjer živi, in ako hočemo res dobro tudi njegovim sinovom in hčerkam, potem ni dovolj, da kronistično in morda celo s tihim zadoščenjem registriramo, koliko fantov in deklet je prešlo mejo. (V resnici nekateri listi na tej strani ne morejo prikriti tega strankarskega zadovoljstva). Tudi ni dovolj, da se zanimamo, kako se beguncem godi po raznih taboriščih, gmotno in duhovno. Treba je ljudem, ki se napravljajo v svet brez ovinkov povedati resnico, to je povedati jim, kaj jih čaka v tujini! (Prav te dni smo zopet srečali istrskega begunca, kl že dve leti in pol čaka v itaborišču z ženo in dvema otrokoma, na Kanado, a prav njemu je iz Kanade tovariš pisal, da bi bilo zanj bolje, da bi se »Saturnija« na poti v Ameriko potopila). Resnico povejte svojim v domovini, vsi tisti, kl trpite po svetu. Povejte jim vsaj, koliko gorja, telesnega in duševnega, ste pretrpeli, preden ste si ustvarili svoj novi dom!
Vemo, da ni Jugoslavija paradiž — težav sicer nihče ne prikriva — da pa se ne bi dalo tam živeti, da so tam gospodarske razmere tako hude in da vlada na deželi takšen političen pritisk, da morajo zaradi njega fantje in dekleta bežati v svet — to so bajke, kl jim sami italijanski policijski organi ne verjamejo več.
Zakaj torej gredo čez mejo? Za to razlago najprej nekaj osnovnega: političen pritisk bi gotovo moral čutiti najbolj izobražen človek. Med novimi begunci pa ne boste našli razumnikov. Mladi fantje in dekleta ne bežijo z dežele iz političnih razlogov, pač pa zato, ker so se naveličali dela na zemlji. Sanjarijo o avtomobilu ali vsaj o motorju, ob katerih se fotografirajo nekateri njihovi prijatelji v tujini, ter zapustijo tudi krasna premoženja z živino; ne gane jih niti jok in stok staršev. Da bo nesreča še večja, dogovorijo se še z dekletom za beg, ker tujina rajši sprejema poročence, da bodo pozneje tudi njihovi otroci delali zanjo.
Ne vemo, ali je izseljevanje morda tudi sad podtalne propagande. Značilno je, da se pojavlja kakor nalezljiva bolezen zdaj na enem sektorju, zdaj na drugem. Leta in leta je razsajala na področju od Pivke do Bistrice in Reke, zdaj pa na Vipavskem. Bolezen je morala že globoko razgristi državljansko zavest in osebni ponos teh ljudi, sicer se ne bi izročali tujcem s takšno lahkoto.
Rekli smo že, da je zdravilo proti njej v odkrivanju resnice, resničnih razmer in življenjskih težav, ki čakajo izseljenca v tujini. Končno bi morali vsi, ki res ljubijo svoj narod kot celoto, sprejeti dejstvo, da ni izseljevanje, kl nima političnega ne resničnega gospodarsko-socialnega ozadja, argument proti vladajočemu političnemu režimu! Zavedajmo se, da je izseljevanje v tolikšni meri tudi obtožba proti slovenskemu razumništvu in zlasti javnim delavcem, ki kažejo, nerazumljivo indiferentnost pred to zevajočo rano na telesu slovenskega naroda.
L. B.
VEC PETROLEJA V ITALIJI
Italijanska petrolejska zveza je objavila, da so petrolesjke čistilnice v Italiji lansko leto predelale 19,249.232 ton petroleja nasproti 17,606.896 ton v letu 1955, to je 1,642.336 ton več. Od te količine surovega petroleja, od katere je bilo začasno uvoženo 8,277.643 ton, so pridobili med drugimi naslednje proizvode: bencina 3,098.225 ton (v letu 1955 2,718.270), gorljivega olja pa 8 mi lijonov 508.101 ton (7,774.095 ton).
TRŽNI PREGLED
Tržaški trgr
KAVA
TRST. Cene kave na mednarodnem trgu so ostale v zadnjem tednu neiz-premenjene, čeprav so velikonočni prazniki negativno vplivali na razvoj kupčij.
SLADKOR
TRST. Ponudbene cene sladkorja so zelo visoke. Angleški sladkor, ki je pred kratkim kvotiral 74 funtov šterlingov za tono cif Trst v vrečah po 100 kg, se je v zadnjem tednu podražil na 74/18. Tudi francoski rafinirani sladkor se je podražil. Cena je namreč 128,80 lire kg fco Modane za 50 kg v papirnatih vrečah. Zaradi previsoke cene niso sklenili v Trstu nobene kupčije.
KAKAO
TRST. Po dolgotrajnem padanju so se cene kakava okrepile. Predvidevajo, da bo letošnja proizvodnja znašala približno 924.000 metričnih ton proti 848 tisoč tonam lanskega leta. Omeniti pa je treba, da se je potrošnja kakava v prvih mesecih tega leta zelo povečala glede na isti čas lani. To velja zlasti za Nemčijo, Združene države, Holandijo in Sovjetsko zvezo.
Ponudbene cene kakava v zrnih tržaškim grosistom so naslednje: Accra main crop good fermented 205 šilingov za 50 kg cif. Trst proti vkrcanju v ma-ju-juliju; 207/6 šil. proti vkrcanju v juniju-avgustu, 210 proti vkrcanju v ju-liju-septembru ;Lagos good fermented 200 šil. proti vkrcanju v maju-juliju, 202/6 proti vkrcanju v juniju-avgustu in 205 proti vkrcanju v juliju-septembru.
Italijanski trgr
V zadnjem tednu se položaj na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni izpremenil. Prekupčevalci so še vedno neodločni, kar je značilno za ta trg že delj časa. Na splošno je bilo sklenjenih malo kupčij. Nasprotno od trga z govejo živino, ki je bil živ in na katerem so vladale čvrste cene, je na ostalih trgih nastopilo mrtvilo. To velja posebno za trgovino z navadnim vinom in olivnim oljem. Zanimanje za maslo je zopet pojenjalo, potem ko se je povpraševanje pred prazniki močno povečalo. Na trgu z žitaricami, ki je v ostalem miren, so se pojavile protislovne težnje glede na koruzo in otrobe.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 7150 do 7250; dobra 6800-6850, navadna 6750; rumena koruza marano 5200-5300, bela koruza 4700-4900; inozemska pšenica 5100 do 5150; oves 5300-5500; inozemski oves 4450-4500; ječmen 4200-4400; pšenična moka tipa »00« 8700-9100, tipa »0« 8200-8800, tipa »1« 7800-8300, tipa »2« 7400 do 7700; moka iz trde pšenice 9000-9300; pšenični otrobi 3250-3350; pšenični zdrob tipa »0« 11.300-11.400, tipa »1« 10.800 do 10.900.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700; Pirreto 5800-6100; Balillone 5800-6200; Roncarolo 5800-6200; Allorio 5700 6000; Ardizzone 6500-6800; G. Rossi 6800-7300; Maratelli 6700-7000; Rizzotto 7000-7600; Razza 77 7100-7400; R. B. 7200 7800; Sesia 7100-7400; Arborio 6400 do 7000 lir.
Oluščeni riž: navaden 9300-9700; Pier-rot 10.400 10.800; Balillone 10.800-11.200; Roncarolo 11.200-11.800; Ardizzone 11 tisoč 500 do 12.000; Maratelli 12.000 do 12.700; Rizzotto 13.000-13.500; Razza 77 13.600-14.000; R. B. 13.800-14.300; Arborio 13.300-13.900.
ŽIVINA
LOGO. Živina za rejo: krave krajevne vrste 380 460.000 lir par; breje krave 400-500.000; krave s teletom 420-650.000; voli krajevne vrste 430-630.000; junice in junci 2-3 let stari težki 5 stotov 360 do 390.000; breje krave prvesnice 185.000 lir glava ; krave 2 stota težke 86-95.000; molzne krave 130-200.000 lir.
Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 310-375 lir kg žive teže, II. 250-270; krave 6 stotov težke 315-360, II. 250-260; junci 5 stotov težki I. 355-410, II. 300-330; telički I. 460-530, II. 370-410.
Prašiči za kg fco tržišče: prašički za rejo 480-525; suhi prašiči 350-410; prašiči za rejo 100-150 kg 330-335; nad 150 kg 340-350.
Konji za vprego I. 200-220, II. 100-140 lir kg; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 350-370; mezgi za delo I. 90-100 lir kg ali 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol I. 190-200, II. 150 do 170; osli za delo 80-90.000 lir glava; osli za zakol I. 160-180, II. 140-150; ovce 250-280 lir kg; jagnjeta 455485.
KRMA
MANTOVA. Majsko seno 2100-2300; o-tava 2000-2200; seno III. košnje 1900 do 2000 ;detelja I. košnje 1600-1700, II. košnje 1500-1600; pšenična slama stlačena 600-650 lir stot; koruzne pogače 5000 do 5100; specialna krma za molzne krave 5600-5650; specialna krma za prašičerejo 5650 5700.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 710, maslo II. 630-640, maslo II. 580-590; maslo IV. 560-570; sbrinz svež 430460, 3 mesece star 560-600; provolone svež 430-460, 3 mesece star 550-560; grana svež 390-400; majski proizv. 1956 510-540; zimski proizv. 1955-56 580-590; majski proizv. 1955 590-600; emmenthal svež 490-510, 3
mesece star 570 600; italico svež 380 do 390; taleggio svež 320-330.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 750-780, do največ l.SO^b kisi. 650-750, do največ 2,50% kisi. 600 do 650; do največ 4% kisi. 550-600; dvakrat rafinirano tipa »A« 585-590, tipa »B« 480485; prvovrstno semensko olje 370-375; olje iz zemeljskih lešnikov 385 do 390. Na trgu prevladuje ponudba, ker trgovci kupujejo samo majhne količine za takojšnjo potrošnjo.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci krajevne vrste extra 1050-1100, I. vrste 1000-1080; živi inozemski piščanci 500-520; zaklani piščanci izbrani 1150 navadni 1000; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 600-700, danski 650-700; jugoslovanski 400-530; žive kokoši 650-700; inozemske žive kokoši 530-600 ;zaklane kokoši 900 do 950; inozemske kokoši zaklane v Italiji 780-800; inozemske zmrznjene kokoši 480-700; živi kopuni 1100 ;žive pegatke 1000, zaklane 1200-1300; mladi golobi zaklani 810-900; navadni golobi 950 do 1050; inozemske zmrznjene pure 450 do 550; inozemski zmrznjeni purani 450 do 550; žive race 500, zaklane 550-620; zaklani zajci s kožo 630-680, brez kože 640-720. Sveža jajca I. vrste 21-23 lir komad, navadna 19,50-21; inozemska sveža jajca 19-23 lir komad.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Nov česen 100-150; karčofi 13-25 lir komad; koromač I. 35-45, II. 16-19 .-cikorija 50-80; grah 100-140; špinača 45-80; bučice 140-150; cvetača 50 do 80; nova čebula 25-30; krompir Bin-tje 33-35; Majestic 22-26; paradižniki 600-850; korenje 40-50; novo korenje 40 do 50; novo korenje 70-80; peteršilj 50 do 70; zelena 25-60. Nešplje 140-170; jabolka Morgenduft 70-90, Delicious 85-
Kaže, da je zaostritev mednarodnega položaja na Bližnjem vzhodu zaradi državnega udara v Jordaniji nekoliko vplivala tudi na gibanje cen surovinam v preteklem tednu. To velja zlasti za novo podražitev volne, katere cena že delj časa vzdržema narašča. Nekoliko se je okrepila tudi cena cina in bakra. Visoka je še vedno cena sladkorja.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 26. aprila popustila od 224 7/8 na 223 3/8 stotinke dolarja za funt. Ameriška vlada je določila podporo kmetovalcem za žito v letu 1958 na 1,78 dolarja za bušel. Podpora je za 22 stotink manjša kakor letošnja. Koruza je v Chicagu padla od 129 na 128 7/8 stotinke dolarja za bušel. Računajo, da bodo ZDA v sezoni do 30. junija prodale 475 milijonov bušlov žita v tujino, to je 25 milijonov več kakor do konca junija 1956.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju je v New Yorku precej nihala ter je končno padla od 6,72 na 6,60 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Združene ameriške države so v času sedanje sezone, in sicer do polovice aprila uvozile za 2,2 milijona ton sladkorja, to je za 100.000 ton več kakor v prejšnji sezoni. Glas, da namerava Brazilija razvrednotiti svoj denar, je pospešil kupčije s kavo. V New Yorku je cena v pogodbi M napredovala od 60 na 62 dolarja za funt, proti izročitvi v maju. Cena kakava je v New Yorku za malenkost popustila, in sicer od 23,99 na 23,44 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombažu je v Nevv Yorku v tednu do 26. aprila nazadovala od 35,45 na 35,35 stotinke dolarja za funt. V Liverpoolu je cena za ameriški midling ostala neizpremenjena pri 26,55 penija za funt. Kaže, da nameravajo Združene ameriške države povečati izvoz in poiskati nova tržišča za svoj bombaž. Volna je v New Yorku, kakor tudi na drugih trgih, zopet napredovala, in sicer od 166 na 167,5 stotinke dolarja za funt suinta proti takojšnji izročitvi; v Franciji (Roubaix) od 1370 na 1385 fr.
120; limone 50 80; pomaranče navadne 60-70; rdeče pomaranče 130-135; hruške 140-145 lir kg.
VINO
ASTI. Barbera 11,5-12 stop. 5300-6150 lir stot; Barbera 12,5-13 stop. 7600 do 9050; Grignolino extra 10.250-11.250; Frei-sa sladko 7350-8500; Freisa običajno 7150 do 7850; Nebbiolo 10.900-11.650; Barolo proizv. 1953 14 stop. 21.500-25.000; Mal-vasia črno 9300-9800; moškat 9500 do 10.900; Asti spumante v steklenicah 350 do 400 lir steklenica.
TREVISO. Clinton 43004800; Raboso 5600-6200; Merlot 7000-7600; Cabernet 7000-7600; belo vino z ravnine 5600-6200; belo vino z brd 6300-6800.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 260, v škatlah 500 g 225, v škatlah 1 kg 215, v škatlah 5 kg 195, v škatlah 10 kg 190. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 275, v škatlah 500 g 240, v škatlah 1 kg 230, v škatlah 5 kg 210, v škatlah 10 kg 205.
KOŽE
REGGIO EM1LIA. Surove kože: teleta do 3 kg (kvadrati) 660-670 lir kg; 3-6 kg 680-700; 6-8 kg 600-620, 8-12 kg 530-540; junci 12-20 kg 400410, 20-26 kg 310-320; teleta do 30 kg 285-295; voli do 40 kg 240-250; nad 40 kg 230-240; biki do 40 kg 205-210, nad 40 kg 160-170; konji 205-215; mezgi 130-140; osli 90-100; ovni surove osoljene kože 180-190; ovni suhe kože 470480; jagnjeta 320-350 lir koža; suhe zajčje kože 280-300 lir kg.
VREČE
MILAN. Nove vreče iz jute 680-700 g težke (formata 120 x 70 cm) 220-230 lir komad, 700-730 g (120 x 70 cm) 230 do 235; 550-570 g (105 x 70 cm) 185-195.
Rabljene vreče iz jute: 550-570 g (105 x 70) 140-150; vreče za otrobe 110-115.
za kg v Londonu za vrsto 64’s B od 147 na 150 penija za funt. Cena volne se že 6 tednov neprestano dviga. Najnovejši skok pripisujejo novi napetosti na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija in Združene ameriške države si namreč pripravljata večje zaloge volne in kupujeta nove količine. Gospodarski komite britanske državne skupnosti ceni, da bo striža volne vrste merinos letos vrgla 5% več kakor prejšnjo sezono.
KAVČUK
V trgovini s kavčukom vlada precejšnje mrtvilo. V New Yorku je cena napredovala od 32,25 na 32,50 stotinke dolarja za funt, medtem ko je v Londonu ostala neizpremenjena (vrsta RSS) pri 27 penijih za funt, proti izročitvi \ maju. V marcu je poraba naravnega gumija v Združenih ameriških državah padla na 48.130 ton (v marcu 1596 pa 50.000 ton).
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra je v Nev) Yorku v zadnjem tednu nekoliko napredovala, in sicer od 28,70 na 29,30 sto tinke dolarja za funt; tudi cin se je dvignil od 99,37 na 99,62 stotinke dolarja za funt. Isti pojav so zabeležili tudi na londonski borzi, in sicer napredovanj pri bakru od 239 3/4 na 240 1/2 funtov šterlingov za tono v tednu do 26. aprila, pri činu od 770 na 773 fun tov šterlingov za tono proti takojšnji izročitvi. V marcu je bilo po vsem svetu prodanega 263.270 ton bakra, to je 48.475 ton več kakor meseca februarja. Cene evropskega cinka so nekobko čvrstejše, odkar so mu Združene ameriške države bolj odprle svoj trg. An timon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt, lito železo je v New Yorku napredovalo od 62,90 na 64,56 dolarjev za tono, Buffa-lo neizpremenjeno pri 65, staro železo pri 62,17 dolarja za tono, živo srebro pri 255-257 dolarjev za steklenico (76 funtov). Cene barvastih kovin na nemškem trgu 26. aprila: cin 943-952 DM za 100 kg, svinec 148,42 (osn. New York), cink (osnova East Saint Louis) 125,23, London 115,22-115,51 DM za 100 kg, elek-trolitičen baker 291,25-294,23, svinec v kablih 135-136 in aluminij 250-265 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . Koruza (stot. dol. za bušel) . . .
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) ....
Cin (stot. dol. za funt)..........
Svinec (stot. dol. za funt) ....
Cink (stot. dol. za funt).........
Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt) .... Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro (dol. za steklenico) . . Kava (stot. dol za funt Santos 2) .
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. tono) . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
3.4.	15.4.	2.4.
2243/,	224‘/4 2177,
1287, 129-7/8 129—
31.-
30.50	32,-
99.37	99.62	99.25
16	16.—	16
13.50	13.50	13.50
27.10	27.10	27.10
74 _	74.—	74.-
35-45	35.45	35 35
207.—	257.—	257.-
62.-	6085	61.25
246.7,	242-
776-	776
2407,
773
99 7,	99. V, 94,—
113— 112,- 109,—
495.— 411.90 470.90
B O R. Z A
VALUTE V MILANU
	16.4.57 30.4.57 min.			maks.
Dinar (100)	90,—	90,—	83,—	90,—
Funt šterling	6375,—	6400,—	6375,—	6450.—
Napoleon	4850.—	4850,—	4850,—	4900,—
Dolar	631.25	630.75	630.75	631.75
Franc, frank (100)	154.50	154,—	153.50	155.25
Švicarski frank	147.25	147.25	147 3/8	147.50
Funt šter. papir	1720,—	1722,—	1720 —	1722 —
Avstrijski šiling	241/8	23.75	23.75	24 1/8
Zlato	715,—	713,—	713,—	715,—
BANKOVCI V CURIHU				
	30. aprila 1957			
ZDA (1 dol.)	4,28 1/4	Belgija (100 fr.)		8,42
Anglija (1 f.št.)	11,73	Holand. (100 fi.)		112,—
Francija (100 fr.)	1,05	Švedska (100 kr.)		81.—
Italija (100 lir)	0,67	Izrael (1	f. št.)	1.25
Avstrija (100 š.)	16,30	Španija (100 pez.)		i 8.40
Čehoslovaška	12 1/8	Argent. (100 pez.)		10.85
Nemč. (100 DM)	100,90	Egipt (1 f. št.)		7.48
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	17.4.57 29.4.57		min.	maks.
Južna železnica	1.570	1.568	1.568	1.574
Splošne zavarov.	23.400	23.850	23.400	23.850
Assicuratrice	4.650	4.650	—.—	—.—
Riun. Adr. Sic.	6.750	7.100	6.750	7.100
Jerolimič	10.000	10.000	—	
»Istra-Trst«	535	535		
»Lošinj«	14.500	14.150	14.150	14.500
Martinolič	8.000	8.000		
Premuda	23.000	23.000	—.—	
Tripkovič	18.400	18.400		
Openski tramvaj	3.300	3.300	—.—	—.—
Terni	321	318	318	321
ILVA	578	581	578	581
Zdr. jadr. ladjedel.	330	322	322	330
Ampelea	1.450	1.450	—.—	—.—
Arrigoni	1.000	1.000		
0¥estnik KMEČKE
Znanost tudi n;
Samo ozrimo se malo naokoli, pa bomo videli, kako napredujeta znanost in tehnika na vseh področjih. Koliko listi v zadnjem času pišejo samo o jedrni sili atomske in vodikove bombe, o radijsko usmerjavanih izstrelkih, o raketah in satelitih, ki jih bodo spustili v vsemirje, o zastrup-Ijenju ozračja z radijskem izžarevanjem itd. To so novosti, ki vzbujajo v človeku radovednost in upanje, a hkrati tudi dvom in strah. Komu bodo služili ti moderni čudeži?
Zakaj ne bi vse te izume pametno izkoristili, zakaj ne bi učenjaki malo bolj mislili tudi na zemljo, ki je prva med pogoji za naš obstanek? Zemlja zalaga tovarne in delavnice; v zemlji so zaloge zdravja in moči, gmotnega in duhovnega napredka. iNe pravijo zaman, da je zemlja mati človeštva. Ne smemo je zanemarjati.
Na Tržaškem vsaj nekateri spoznavajo njeno vrednost, ker se vrata v razne druge poklice vedno bolj zapirajo. V mestu ostaja vedno več ljudi brez dela. Res, da stroj izpodriva človeka in da sodobna tovarna potrebuje čedalje manj ljudi, toda stroj se da izkoristiti tudi v blagor človeka. To mora biti pravzaprav prvi njegov namen; stroj naj bi delal namesto človeka. Treba je le pravilno izkoristiti in razdeliti dobiček, ki ga pridobimo s strojem.
V tovarnah vedno bolj uporabljajo stroj, da bi človeku olajšali delo. Le na kmetih se premalo zavedamo dejstva, da se s strojem da olajšati tudi obdelovanje zemlje. Bilo je izdelanih že vsepolno kmetijskih naprav, pa tudi drugih pripomočkov, s katerimi lahko dvignemo plodnost zemlje in se borimo proti škodljivcem vseh vrst, toda naš človek na deželi še ne izkorišča dovolj vseh teh izumov, v prvi vrsti zaradi tega, ker še ni o njih dovolj poučen.
Da vse to dosežemo so nam potrebne šole. Te morajo biti strokovne in temeljite. Toda poleg vzgoje na takšnih šolah je potrebna priprava že na osnovni šoli. Sole naj izpolnjujejo kmetijski in gospodinjski tečaji. V tem pogledu smo se v zadnjem času pričeli že nekaj gibati. Poleg kmetijskih tečajev in predavanj, ki so jih priredile razne stanovske organizacije in Kmetijsko natl-zorništvo, so se začeli v zadnjem času tudi nekateri tečaji za naša dekleta, kakor za šivilje. Da zagotovimo uspeh vsem tem tečajem, in da zbu dimo pri obiskovalcih resnično zanimanje za razne obrti, je nujno potrebno, da na takšnih tečajih in predavanjih uporabljamo jezik, ki jim je najbližji in najbolj razumljiv, to je slovenski jezik.
Nazadnjaško in napredno kmetijstvo
živimo v stoletju, ko si vse napredne države sveta prizadevajo in medseboj tekmujejo, da bi vse panoge zemlje-delstva kakršne so poljedelstvo v ožjem pomenu besede ter sadjarstvo in vinogradništvo ter živinoreja, bile negovane kolikor mogoče najbolj umno za dosego obilnih in najboljših pridelkov, ki služijo za preživljanje človeštva na vedno višji življenjski ravni. Za dosego teh namenov se izkoriščajo ustrezni izsledki znanosti in izumi moderne tehnike. Tako uporabljamo umetna gnojila za boljše gnojenje zemlje, umetno izboljšana krmila za boljše gojenje živine in perutninarstva, bolje odgojena sadna drevesa in trte za pridobivanje okusnejšega sadja in boljšega vina, nova kemična sredstva za uničevanje rastlinskih škodljivcev in za zdravljenje bolnih rastlin, izbrana (selekcionirana) in križana semena za boljše pridelovanje žitaric in drugih plodov, moderno in smiselno izdelano orodje za koristno in bolj umno obdelovanje zemlje.
če bi vsi zemljedelci vedno in povsod upoštevali najmodernejše nauke in uporabljali vse umne in priporočane izume in iznajdbe, bi bilo že dandanes kmetijstvo sploh na jako visoki stopnji in s tem tudi življenjska raven človeštva. Na žalost se širokih plasti zemljedelcev drži zakrknjena starokopitnost in železna srajca starih navad. Koliko je zemljedelcev, ki mislijo, da je globoko oranje zemlje škodljivo, češ da se z globokim oranjem dvigne iz globine mrtva in spravi s površja v globino dobra zemlja. Ne morejo razumeti, da je spodnja plast zemlje polna še neizrabljenih snovi ter da imajo rastline globoke korenine in da globoko zrahljana zemlja drži vodo ali vlago delj časa. Od starokopitnežev lahko slišiš, da umetna gnojila napravijo zemljo pusto in trdo. To bi držalo, če bi gnojili zemljo izključno z umetnimi gnojili. Toda umetna gnojila je treba dodati hlevskemu ali kompostu, ki ohrani zemljo rahlo s svojim razkrajanjem. Prav mnogi zemljedelci sploh ne poznajo vrst umetnih gnojil, marveč le »prah« (to je super-fosfat) in »sol« (soliter) ter »manjako« (amoniak). Koliko je pa treba dati zemlji enega ali drugega umetnega gnojila
i naše kmetije!
na določeno površino in za določene kulture, tega pa sploh ne vedo. Ne vedo zaradi tega, kei so preveč nemarni, da bi se o tem poučili s čitanjem poučnih kmetijskih listov in knjig, ki jih je bilo izdanih že na vagone, a je nevednost v kmetijskih rečeh še gorostasna. Za kmetijski pouk širokih množic bi največ pripomogla poskusna zemljišča po vseh občinah in kmetijski praktični razgovori, ki naj bi jih vodili strokovnjaki.
Čebelarji, pripravite čebele na glavno pašo!
Zdi se mi, da se radi lepih toplih pomladanskih dni bliža glavna, to je akacijeva, ali bolje rečeno robinijeva paša s hitrimi koraki in da je na prisojnih in zavetnih mestih cvetje že v lepem razvoju. Kdor je vzimil močne družine na obilnem medu in hranil čebele dobro odete na toplem ter jih od srede marca dalje vzpodbujevalno krmil, ima sedaj krepke družine, od katerih lahko pričakuje lep donos medu in lepe težke panje. Kdor ima iz kateregakoli vzro-
Kmet in nilnai v mi
Na njivi: Pričeli bomo z okopavanjem krompirja in drugih posevkov. Krompir bomo gnojili z umetnimi gnojili. V poštev pridejo posebno kalijeva gnojila, katera zadelamo ob okopavanju. Ta gnojila ne smemo trositi v neposredno bližino rastlin, ker vpijajo vodo in preveč izsušijo zemljo. Okopavanje ne sme biti površno. Krompir in druge oko-pavine potrebujejo zračno zemljo. To bomo dosegli, če bomo okopavali dovolj globoko 5 do 8 cm. Skrbeli bomo da -se na posevkih ne razvijejo razne bolezni in škodljivci. Posebno moramo paziti, da se ne razvije krompirjeva plesen. To se zgodi zelo rado v vlažnih in toplih dneh.
Na travniku: Kosili bomo deteljo. Ne smemo čakati, da pride detelja v seme, ker v tem primeru otrde vsi deli rastlin in začno odpadati tudi zeleni lističi, ki predstavljajo najvažnejši in najhranilnejšl del rastline. Od pravočasne košnje je odvisna kakovost sena. Frekasno košeno seno ima zelo nizko hranilno vrednost.
V	vinogradu: Paziti moramo že sedaj na prve pojave pero-nospore. Ta bolezen se pojavlja v vlažnih in toplih dneh. Ob najmanjšem znaku bomo opravili prvo škropljenje z 1% bordoško brozgo. Brozgi bomo dodali še arzenske pripravke za zatiranje škodljivcev. Mlade poganjke moramo zavarovati, da jih veter ne polomi. Odstranjujemo vse nerodne poganjke.
Na sadnem drevesu:	Mla-
dim poganjkom, ki rastejo iz cepljenih mest, moramo posvečati stalno skrb. Na mladih šibkih poganjkih se zelo rade gostijo razne uši, te zatiramo z nikotinskimi pripravki ali z D. D. T. Tudi odraslemu sadnemu drevju moramo posvečati dovolj pozornosti. Na sadnem drevju se v tem času pojavijo razni škodljivci, ki nam obžirajo listje. Proti njim škropimo z arzenati. Mlade stranske poganjke odstranimo, preden se močno razvijejo v škodo sadnega drevesa. Ne smemo pincirati tistih poganjkov, ki nam bodo služili v prihodnjem letu za izgradnjo krone.
Na vrtu: Rahljamo zaskor-jeno zemljo. Presajamo solato, paradižnike, papriko, in dru-de vrtnine. Zalivamo rajši zjutraj, dokler so noči še hladne, ker v nasprotnem primeru zadržimo rast zelenjave. Uničujemo razne gosenice, polže in druge rastlinske škodljivce.
Toplota je dosegla že tako stopnjo, da nam dovoljuje sajenje fižola. Ce hočemo imeti stalen pridelek fižola v stročju moramo saditi približno v enotedenskih presledkih.
V	hlevu; Postopoma mora mo prehajati na zeleno krmo. Paziti moramo na ta prehod, ker sicer se pri živalih lahko pojavi driska, ki jih močno oslabi. Čistoča hleva, živali in posode, ki jo uporabljamo pri krmljenju ali napajanju oziroma pri molži, je eden najvažnejših pogojev za ohranitev zdravja in proizvodnosti živine.
Da bo krompiL' dobro obrodil
V	mesecu aprilu je krompir že pognal stebelca. Odveč bi bilo poudarjati važnost nadzemnih rastlinskih delov za pridelek. Kmetovalec se pač zanima, kako bo rastlino čimbolj razvil in jo ojačil.
Kaj potrebuje krompir? Najprej moramo tej rastlini natančno določiti mesto v kolobarju, nato spoznati, kakšno zemljo potrebuje; nazadnje moramo tudi vedeti, koliko hranilnih snovi odnese iz zemlje povprečni pridelek.
Krompir prištevamo med okopavine. To so rastline, ki obnavljajo talno moč in vsled oskrbovanja obogate zemljo z organskimi in mineralnimi snovmi. Ta rastlina spada na srednje težke zemlje, ki vpijajo vlago, a ne dovoljujejo za-
ka šibke družine, naj se ns pomišlja, marveč naj takoj združi po dve družini v eno. Za mesec dni jih bo lahko zopet razdružil na dve družini, a v mesecu bo imel v združeni družini poln panj meda!
Sedaj ko so čebele natrpane v vališču, je čas predstavljanja ali prevešanja satnikov s pokrito zalego iz vališča v medišče. To opravilo, ki ga je vpeljal pred približno 60 Isti nemški čebelar Preus, naj se izvrši previdno in postopoma glede na moč družine in toplote v panju in izven njega. Sedaj se tudi pokladajo v va-lišče okviri z novimi umetnimi voščenimi medstenami za novo zidanje ali grajenje satnikov. Dobro je, da postaviš v vališče na krajno mesto desne strani tako imenovani preizkuševalni okvir, ki ti pove, ali se čebele pripravljajo na rojenje ali stoje tik pred rojenjem, ali pa sploh ne mislijo rojiti.
Stari čebelarji, kakor n. pr. pok. Janko Vodopivec iz Kamenj in Franc Golja iz Za-lošč pri Dornbergu so ob prvem odjemanju meda panje »izrojevali«, to se pravi delali so umetne roje in pomlajevali matice v svojih stoterih panjih.
dr. Leopold Bobič
drževanja vode v škodo zračnosti zemlje. Na lahkih zemljah bi ta rastlina preveč trpela zaradi suše, če tudi laže prenaša sušo kot močo.
Težke zbite zemlje niso dovolj zračne; to je za razvoj gomoljev resna ovira. Na takšnih tleh, ne moremo doseči zadovoljivih pridelkov, čeprav so tla dobro založena s hrano.
Na srednje težkih zračnih tleh je gojenje krompirja uspešno, če so tla rahlo kisla in dobro založena s sprsteni-no (humus). Na lužnatih tleh se lahko pojavijo razne bolezni (navadna hrastavost).
Krompir torej spada na njive, kjer je zemlja rahlo kisla. Naša rdeča kraška zemlja bi popolnoma ustrezala glede kislosti; paziti pa moramo na dejstvo, da ta zemlja zaradi živega delovanja raznih biokemičnih činiteljev, vsebuje zelo malo sprstenine.
Brez gnoja ni krompirja! Krompir potrebuje zelo velike količine gnoja. Zato ni niti malo pretirano če svetujemo, da se ob jesenskem oranju potrosi 200 do 300 stotov gnoja na hektar, to se pravi 200 do 300 kg. na 1 ar. (100 kvadratnih metrov).
Ker potrebuje krompir največ hrane v času cvetenja, mu z jesenskim gnojenjem preskrbimo potrebno hrano za ta čas. Izmed vseh hranilnih snovi potrebuje krompir največ kalija. Sto kg gomoljev z ustrezajočo količino kbompirjevine, odnesejo iz zemlje približno 50 kg dušika, 25 kg fosforne kisline in 75 kg kalija. Zaradi tega moramo vedno dopolniti organsko gnojenje z umetnimi gnojili. Posebno važnost igrajo dušična in kalijeva gnojila. Dušična gnojila trosimo deloma ob saditvi deloma po vzniku. Ravno tako lahko ravnamo s kalijvo soljo. Lepe uspehe so dosegli nekateri kmetje, ki so gnojili z amonsulfatom v dveh obrokih in so dodali spomladi še kalijeva gnojila pod grm. Kalijeva sol vpija zelo mnogo vlage, zato jo moramo trositi neposredno pred dežjem ali moramo v primeru pomanjkanja padavin namakati krompirjevo njivo. V nasprotnem primeru nam to gnojilo močno izsuši zemljo in lahko močno poškoduje krompirjeve rastline, ki so prikrajšane za prepotrebno vlago.
Umetna gnojila trosimo v sledečih količinah: 200-300 kg. dušičnih gnojil. 200 kg. super-fosfata in 250-350 kg. kalijeve soli na i hektar krompirjeve njive. Ta gnojila lahko uporabimo v pomladanskem času in jih trosimo pred okopavanjem krompirja. Ob uporabi vseh teh gnojil ne smemo pozabiti na pavila o mešanju umetnih gnojil. Ce ne bomo gnojil pravilno mešali, utegnemo napraviti več škode kot dobička.
Predaleč bi prišli, če bi hoteli še obrazložiti, kakšna gnojila mešamo med seboj. Ce si dvomu, se lahko pozanimaš, kako mešamo gnojila tudi v zadrugi ali v drugih trgovinah za kmetijske potrebščine.
ŠKODA NI BILA TAKO VELIKA
Zadnjič smo kratko poročali o škodi, ki sta jo na naših vinogradih in na polju povzročila nenaden mraz in veter. Kakor nam poročajo s tržaškega Brega, je več škode v vinogradih in sadovnjakih napravil veter kakor mraz. Veter je precej ogulil trtne poganjke; med sadnim drevjem so trpele zlasti marelice, deloma tudi breskve.
ŽETEV IN ČEBELA
češkoslovaški čebelar J. To-mek je prišel na to, da je s pomočjo čebel mogoče določiti, kdaj je najbolj prikladen dan za začetek žetve v kakšnem kraju. Opazil je, da mine od dneva cvetenja prvega travniškega cvetja do žetve povprečno 40 dni. Treba je samo natančno določiti dan, ko se razcvete travniško cvetje. To je mogoče doseči z tehtanjem če-belnih panjev. Od tistega dne, ko se razcvetejo travniki, se teža panja hitro veča in od tega dne je treba določiti štirideseti dan in prav ta dan je treba začeti žetev.
POSESTVA V GORAH ZAPUŠČAJO
na predelih Toskane, Emil' in Romanje. Okoli 68% premoženj je bilo zapuščen-v zadnjih petih letih. Fan* nijev zakon za obnovo gosp; darstva v planinah iz leta 1®’ ni imel pričakovanega učirf Na razpolago je bilo prerna denarja. Treba bi bilo 600 ^
Poslanec Marabini je v po- lijard, država pa jih je dc; slanski zbornici ugotovil, da so 32 milijard v zadnjih treh 11 kmetje zapustili v desetih le- tih. Kmetje v gorah so pre*' tih 3363 posestev v Apeninih obdavčeni.
IMPORT - KAPORT
Vseli vrst lesa, trdih goriv In strojev zn lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Clcerone S,TI - Telefon: ul. Cieeroue 80214 - Scalo Legnaml 905TO
če hočeš spoznati deželo, ljudi in zgodovino JUŽNE AMERIKE nabavi si knjigo:
MIRKO RIJAVEC:
Južna Amerika
dežela v razmahu
Pisec knjige je živel 22 let v tej deželi-Knjigo lahko nabaviš v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ter pri upravi Cena 300.- Lir »Gospodarstva« v Trstu (ulica Geppa 9)
1---------
—1
Kmetijska nabavna
in prodajna zadruga
Sedež v Trstu. Ulica Foscolo št- 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul. Roma 1
Nudimo Vam vse potrebščine sa vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
A o koše r ejci!
SVETOVANJE IN BREZPLAČNO TEHNIČNO PO MOČ dobite pri KMETIJSKI ZADRUGI — ulica Ug0 * Foscolo 1 — Tel. 94 386, vsak petek od 10. do 13. i® od 16. do 19. ure, kjer Vam bo na razpolago tehnik
»H Sleme«
Mesna industrija, Sesvete, Jugoslavija EXPORT — IMPORT Zagreb, Iliča 29 I p. p. 276
Telef. 23-738 — 33-132 Telegrami: SLJEME ZAGREB
IZVAŽA: ZAKLANO GOVEJO ŽIVINO S KOŽO, GOVEJE MESO IN TELETINO, SVINJSKO MESO, SUHOMESNE IDZELKE VSEH VRST, SUHO, SLANO MESO, GNJAT, DUNAJSKE KLOBASE, GOU-UVSH, LUNCHEON MFAT CHOPPED PORC ITD. UVAŽA: VES POTREBNI MATERIAL
'=
kolektiv
tovarne
motornih
koles
m
r\
A

\J

Telef. 186. 187, 2S2 Teleprint: 03-186 Telegrami:
TOMOS KOPER
19;' St,an 4
Emili % te uščeii Fani; gosp' ;ta A učin« )rema' 600 P
je d«' ;reh ■; pre',f
Knietovalci in vrtnarji!
Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine.
Marinac Vladimir
Strada Vecchia per ITstria Tel. 41-176
želi-;nji' ravi a 9)
ia 1
ilje-
pO
Ugo 3. i« hnik
z UBRATI; v Pivki
Ilirski Bistrici Prestranku, Baču
IN POSLOVALNICAMI:
v Ljubljani Zagrebu in Beogradu
Imlran
IMPORT - EXP0RT
IZVOZ US UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sožana, telef. 4, 62, 66
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
bratje DOLJAK
gorica
ULICA D0NIZETT1 27 ■ TELEF. 20-97
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL, 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
Jožef Kersevani
®ORIZiAi Como It«li» 24, - Tel. 2G.43
* e O R T — E X e O It T
Podružnica v Trstu
S. r. 1.
JR AN S - TRIESTE" s. o, i.
TR1ESTE-TRST V, Donota 3 ■ Tel. 38-82?, 31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
K LESA IN MOTORNA KOLESA »AL PES«, ŠIVALNI STROJI, RADIO APARATI IN NADOMESTNI DELI. NADO MESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TER PROIZVODI IZ GUME
J
zadružno izvozno, uvozno podjetje
Slovenija-Sadje
Ljubljana, titova io viii
P- P. 92 - Tel.: 23-201, 23-302, 23-303 Teleprint: 03-179
Trgovsko predstavništvo:
MARIBOR, Partizanska c. 3 BEOGRAD, Kneza Mihajlova 7/III SKOPJE, ul. Vaša Karajanova 10
Odkupna postaja in skladišče v VOLČJI DRAGI In KANALU
IZVAtA: sveže sadje In povrtnino, g. zd-ne sadeže, sadne izdelke (sokove, pulpe)
UVAŽA: agrume in ostalo južno sadje
Teidka
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
Gondrand”
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157 Telegroml : GONDRAND - TRIESTI
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
1ELKTARSA
JESKSICK
J
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA UL ALFIUHI, 37/« Telet. 50114/5404
TRST UL LAVAT0I0, 2 Telefon 2 4 . U 01
V
ivu!
AUTOnOTOR
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumne, injektorje ter traktorje
IRIESTE-TRST, Via Udine 1
TELEFON 30-1957 -30-198
„SILLA"
COSSI ALFONZ
uvoz; 1L,]E S JSL
GORICA
Ulica Duca d’Aosta 17
TEL. 34-36
_Unarna In zlatanna_
dUiiifoeitti
TRST LARG0 SANT0RI0 d
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Teleion pisarna 34-97 i. dom 20-70
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevezo za tn in inozem-slve. — Postrežba hitro. Cone ugodne
G. M. COLUBIN S FIGLIG
UVOZ - IZVOZ
MrUTOVINE in IZDEIzKOV
Trst, Ulica I. della Croce4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
JESENICE NA GORENJSKEM
Izradjuje za potrebe masinogradnje:
VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI)
-	HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZAVARENE CIJEVI
-	ELEKTRODE - POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU
U SVIM VRSTAMA:
GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE.
Detaljne podatke o vrstama, osobinama pojiedinih vrsta Čelika, načinu termič-ke obrade, dimenzijama, toLerancijama i načinu i sporu k e pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice
9otob Jvo
Prodaja in izVaŽa nado-
GORICA - TrgE ■DEAM1CIS1 mes,ne dete in pritlkUn,
za avtomobile, motorje in Telefon 21-3S	kolesa
SPLOŠNA
TRGOVSKA
VI V O *
IZVOZ
K O P E) H (CAPODISTRIA)
TELEFON 4» in 100
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva.
Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto.
Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd.
Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike.
PRODAJA TUDI NA OBROKE! T R S T
Piazza S. Giovanni L Telefon 35-019
Kerže
VOČE ZAGREB
IZVOZIMO:
Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva I njihovih proizvoda, naročilo sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskln sok, suve šljive, mekčlnu, mandorle, orahe. lešnike, med, raklju (šlj!-vovicu), šumske plodove, meklnje i drugu krmu
UVOZIMO:
Južno voče, kolonijalne I druge poljoprlvredne proizvode
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA
Ulica MoralM 14 - Tel. 22-06
Ue,tanovljwn« (•tu 1OO0
Največja svelovna proizvodnja moloskuleriev
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO
12S oc. ZA DELO «50 co. ZA TURIZEM 160 cc. ZA ŠPORT
Agencija za prodajo :
TRST
UL. S. F K AN GESLO 46, TEL. »S»40
O
UVOZNO POOJKTJJK
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja; pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 97,38 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
HOTEL
C/
LJUBLJAMA
priporoča svoje obrate:
RESTAVRACIJO, HOTEL, KAVARNO IN NOČNI BAR
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke 1 saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji.
žclite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije!
JUGOLINIJA
RIOEKA • Požtnl predal 379 Telegrami.	Tolahiul
JDGOUlVIjil - RIJBHfl	211-51, 2U-52, 20 53
Teleprinter. JbliOMIVIf: U2520
VZURŽDJH RBUHIIi IltflliOl/Slli lil! POTNIŠKI! PKOliU
Z/RIA JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 19 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA" Trieste - Tol.: 37-613,29-820 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
IMPEXPORT
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
L TV GORIZIANA.
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 ■ TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov ..CIMATTL', „NASSETTI‘‘ „A1ALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidančnih tablic
OPČINE, NARODNA 46
Telefon 21-322
I lutomakedonija
pottni predal 34 • ^ automakedonija Skopje • ^ 30 35, 1113 in 16-58
$kopj e
specializirano uvozno podjetje za vse vrste avtomobilov in nadomestnih delov
»Vsak je svoje sreče kovač"
a tržaških kovačev je vedno manj
Kovač danes ni več to, kar ljudstvo v njem še vedno vidi in kar je v resnici bil na koncu prejšnjega stoletja in deioma še v začetku sedanjega. 2e sama beseda kovač vzbuja v nas globoko spoštovanje; kovač, to ni navaden človek, ampak kovač! In res je zaslužen ugled, ki ga uživa kovaški stan, saj je \endar pri njem začel ogromen napredek, ki se danes imenuje industrializacija, jutri pa avtomatizacija. Naravnost klasičen dokaz za to imamo prav v našem mestu, ki ga predstavlja največje tržaško industrijsko podjetje, Tovarna strojev pri Sv. Andreju.
O tej tovarni mi je pripovedoval te dni star mlinar, ki je do leta 1902 delal pri Štrudolfu, kakor je ljudstvo imenovalo tovarno bratov Strudthoff. Tiče je zapustil Strudolfa in postal mlinar, ker je bila njegova žena rojena v mlinu in je hotela tudi v mlinu umreti. Ta stari mlinar mi je pripovedoval, da je prvi Strudolf prišel v Trst kakor' navaden kovač v začetku prejšnjega stoletja in je pri Sv. Andreju, kjer je zdaj Tovarna strojev, odprl majhno kovačijo, ki se je kmalu razvila v primitivno mehanično delavnico.
Kakor za marsikaterega špekulanta, je bila tudi za Strudolfa vojna zlati rudnik .Vojna je bila tedaj v Italiji, kjer se je Radetzki bil s Piemontezar-ji, kakor je takrat naše ljudstvo imenovalo Italijane iz tedanjega Piemonta. Strudolf je namreč izdeloval topovske krogle za Radetzkijevo vojsko in seveda s tem obogatel. To mu je omogočilo, da je poslal svoje sinove (dva ali tri) na visoko šolo, kjer so se izučili za inženirje. Z delom in znanjem mladih štrudolfov se je iz mehanične delavnice razvila največja tovarna strojev v Trstu.
Ta tržaški primer nam nazorno razlaga razvoj obdelave železa in sploh kovin od kovaške obrti do industrije. Nekoč je bil kovač mojster za vsa dela in izdelke iz železa in kovine, danes pa je podoben čevljarju, ki ga rabimo skoraj izključno samo za popravila. Ključavnice in celo žeblje so nekdaj naročali pri kovačih, danes dobimo vse to in sploh vse druge izdelke iz kovine v trgovinah. Kaj žeblji in ključavnice! Danes dobimo kar polna kovinasta vrata in okna z okvirji vred iz tovarne Kraftmetal v Žavljah. Tovarna je sicer v stečaju, toda ta zadeva ne zadeva
Ne samo piscu teh vrstic, tudi komu drugemu, ki je tistega večera poslušal neko francosko radijsko postajo, je gotovo ušel smeh, ko je iz ust napovedovalca čul, da je na sporedu opera »Bo-heme«, ki jo je uglasbil »Žjakomo Puk-sini«. Za Francoza, ki je pač vajen izrekati tuja imena po svojem lastnem pravorečju, napoved ni bila smešna. Ne gre pa, da bi v tej razvadi Francoze posnemali. In res se vsepovsod, razen pri njih, opaža težnja in hvalevredno prizadevanje, da bi se v izreki tujih imen in drugih besedi na moč približali izvirni izgovarjavi. Moderni leksikoni, n. pr. Webster, imajo za te namene posebne oddelke, tako imenovani »pronouncing gazetteer« za krajevna ter »pronouncing biographical dic-tionary« za osebna imena.
Po drugi strani ne veš, ali bi se smejal ali jezil, ko bereš ali čuješ govoriti o nekakšnem stroju »buldožerju«, kjer se ti vsili nejasna predstava o buldogih in nekakšnem požiranju, dokler ne zveš, da pravijo temu stroju, Angleži, ki so ga menda znašli, »bulldo-zer« z enostavno izreko »bu’ldo'zer«, pri kateri je glavni poudarek na prvem, stranski pa na drugem zlogu.
Kdo ve, kako zelo se razlikuje na primer angleško, francosko ali rusko pravorečje od našega, da ne govorimo o jezikih, ki so nam bolj tuji, bo tudi vedel, kako težko je zadeti pravilno izgovarjavo tujih imen in novih besedi, če jezika dobro ne poznaš. Zmešnjava je tem večja, ker pišemo lastna imena tistih jezikov, ki uporabljajo latinico ali cirilico, izvirno (n. pr. Churchill, Marseille, Ilruščev), čeprav jih izgovarjamo drugače; lastna imena jezikov, ki uporabljajo drugačno pisavo, pa fonetično, to se pravi tako, kakor jih izgovarjamo. Seveda nastane pri tem vprašanje, kako naj ime fonetično napišemo, če ne vemo, kako naj ga pravilno izgovarjamo. Tako se dogaja, da se pojavljajo v našem časopisju imena japonskih, kitajskih, indijskih, arabskih in drugih krajev, oseb in časnikov v angleški, franocoski, italijanski transkripciji; ni čuda, če si v zadregi, kako naj ta imena izgovarjaš.
Upamo, da bomo ustregli našim bralcem, če bomo kdaj pa kdaj v posebni rubriki, seveda brez posebne shemati-ke, kakor bo pač nanesla potreba, objavili napotke, kako naj izgovarjamo imena in tujke, ki jih bomo brali v časopisju ali slišali po radiu. Ker seveda naš namen ni, da bi učili tujo fonetiko, bodo napotki samo približni; tudi naj bralci ne pričakujejo od nas popolnosti.
Za danes se bomo omejili na bližnji vzhod, ki je v ospredju dogajanj. Poudarek bomo označevali z ostrivcem neposredno za poudarjenim samoglasnikom.
Kairo izgovarjamo pravilno »kajro« s poudarkom na »a«. Tako izgovarjajo Srbi in Hrvati, Italijani, Nemci, Angleži, predvsem pa Arabci sami, ki imenujejo to mesto »Misr Al Ka’hira«. »Slovenski pravopis« iz leta 1950 nakazuje sicer izreko »ka-iTo« s poudarkom na »i«, a je to napačno.
Aleksandrija v Egitpu ima poudarek na »i«.
Suez izgovarjajo nekateri po nemščini »suec«, kar ni pravilno. To ime izgovarjaj tako, kakor ga pišemo, z u-domačenim poudarkom na »u«. .
Ira’k, Suda’n, lMablu’s imajo poudarek na zadnjem zlogu, prav tako imena Abdula’h (kar pomeni »služabnik božji«), Abdurahnia’n (»služabnik usmiljenega«) in Ali’ (»visoki«), ki so na bližnjem vzhodu zelo v navadi. Nasprotno naglašamo na prvem zlogu imena A’ka-ba, A’den in A’dis A’baba (ali A’dis A’beba).
Ime egiptovskega časnika »Al Ahbar« pišemo s »h«, in ne »Akhbar« kakor Italijani; poudarek je na zadnjem zlogu; beseda pomeni »novice, vesti«.
(Se nadaljuje)
dr. d. a.
tehničnega napredka, temveč je le posledica finančne špekulacije.
Kovačnic je danes razmeroma malo v Trstu, kar velja gotovo tudi za vsa druga mesta. Kovaški meh je izginil, ognjišča večinoma počivajo in glasno, oglušajoče nabijanje na nakovalo se le redkokdaj čuje, in to samo še iz nekaterih večjih kovačnic. V manjših kovačnicah je danes mirno in tiho kakor v cerkvi brez orgelj in petja. V eni taki sem našel samo mojstra gospodarja, s katerim sem se neovirano precej na dolgo in široko razgovarjal;
»Kaj pa vaši pomočniki?« »Imam dva, delata zunaj.« »In učenci?« »Ah, učenci! Saj veste, kako je danes z učenci, sami stroški, koristi pa nobene. In kakšne upe imajo danes naši učenci, ko vendar kovaška obrt kot takšna propada? Razen nezgod, ki tarejo vse kovače, imamo mi tržaški kovači povrhu še »furlansko bolezen.«
»Kakšna bolezen pa je to?« »Vidite, to je furlanska konkurenca. Drobtine, ki padajo na tla z bogato obložene mize železne industrije, še te drobtinice nam pred nosom odnašajo furlanske kovačnice, ki imajo manjše občinske davke, manjše stroške in cenejšo delovno moč, ker je na deželi življenje seveda cenejše, kot je v našem mestu.«
Medtem ko sem se razgovarjal z mojstrom, je prišel v kovačnico nekdo po popravljeno igračo ali nekaj podobnega, nekoliko pozneje pa nekdo drugi, ki je naročil poštni nabiralnik za železna vrata na svojem posestvu. »Da, da — je vzdihnil mojster, ko sva bila zopet sama — vidi se, da se bližamo avtomatizaciji in od naše obrti ne bo ostalo nič drugega kot pregovor, da je vsak sam svoje sreče kovač.«
Drago Godina
Enotni trg ne more rešiti tržaškega gospodarstva
Na Tržaškem v zadnjem času pogosto čujemo trditev, da tržaško gospodarstvo lahko pričakuje od ustanovitve evropskega enotnega trga močno okrepitev. Dobro je, da takoj razčistimo pojme, da se ne bi Tržačani vdajali nepotrebno tem iluzijam.
Tržaško gospodarstvo se oslanja v prvi vrsti na pomorstvo in na tržaško pristanišče, deloma pa tudi na ladje-delsko industrijo, ki je v Trstu močno razvita. Kaj torej lahko doprinese evropski enotni trg k razvoju prometa skozi Trst in k razvoju njegovega la-djedelstva? Vprašanje pomorskega prevoza je pogodba o ustanovitvi evropskega entonega trga pustila popolnoma ob strani, pač pa napoveduje pogodba ureditev notranjega prometa v Evropi, to se pravi v državah, ki so pristopile k enotnemu trgu. Podrobno bodo prizadete države izvedle načelne določbe z novimi, bolj konkretnimi dogovori. Že danes pa lahko trdimo, da Trst ne more mnogo pričakovati od nove ureditve prometa med državami članicami enotnega trga. K temu dogovoru namreč niso pristopile države, ki predstavljajo v prvi vrsti tržaško zaledje, to je Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška in Madžarska. Zato ne bodo mogli dogovori o prometu med državami članicami evropskega trga v posebni meri vpli vati na razvoj prometa skozi Trst. Tarifno področje na katerega lahko vpli vajo te države, je preozko; z druge strani so nemške železnice s svojimi tarifami vselej varovale koristi nemških pristanišč.
Glede razvoja ladjedelstva v državah članicah enotnega trga predvideva po godba postopno ukinitev raznih carin skih določb, s katerimi so države podpirale razvoj ladjedelstva. Tržaške ladjedelnice ne morejo pričakovati od te določbe nikakšnih koristi, ker so že danes njihovi proizvodni stroški visoki. Prav zaradi tega so ladjedelnice potrebne carinske zaščite.
Piran, marca
Zaradi tehničnih ovir objavljamo naslednji sestavek, napisan ob proslavi desetletnice Pomorske srednje šole v Piranu šele v tej številki.
(Prip. ur.:
Mnogo stoletij že prebiva slovenski narod ob obalah severnega Jadrana, mnogo njegovih sinov si je izbralo v tej dobi pomorski poklic in sodelovalo pri razvoju pomorstva, toda iz raznih razlogov, največ zaradi siromašnosti ljudstva in morda tudi zaradi nezadostne zasebne podjetnosti, o kakem slovenskem pomorstvu skoraj ni bilo govora, dokler ni izid druge svetovne vojne ustvaril v tem povsem novega položaja. Slovenski živelj se je tedaj prvič v svoji zgodovini mogel uveljaviti ob morju kot nosilec državne oblasti in šele zdaj je stremljenje gospodarsko razgledanih posameznikov, ki so že poprej usmerjali svoje zamisli in načrte na morje in pomorstvo, postalo deležno pobud in podpore s strani javnih činiteljev za praktično ustvaritev pogojev uspešnega neodvisnega udejstvovanja na tem gospodarskem področju.
SLOVENSKA POMORSKA AKADEMIJA
Prvi korak v tej smeri je moral biti storjen z namenom, da se nameravanemu razvoju pomorstva zagotovi potrebno šolano osebje. Zato je že meseca septembra 1945 Poverjeništvo pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje odločilo, da bo treba ustanoviti v Trstu slovensko pomorsko akademijo. Zaradi razvoja političnega položaja se ta zamisel v pogledu sedeža projektiranega zavoda seveda ni mogla uresničiti. Zato je bila na pobudo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Trstu spremenjena v tem smislu, da je treba nameravano ustanovitev izvršiti na področju, ki je bilo pod upravo jugoslovanske vojske. Tako je bil še pred ratifikacijo mirovne pogodbe, ki je Trst pravno ločila od njegovega zaledja, ustanovljen prvi slovenski pomorski šolski zavod »Slovenska pomorska akademija«, v tedanji coni B. Sola je bila odprta v Semedeli pri Kopru dne 1. marca 1947.
že v svojem prvem šolskem letu je zavod imel 27 dijakov, a učnih moči, je bilo devet. Poučevali so v 1. in 2. razredu navtičnega, v 1. razredu strojnega in v 2. razredu ladjedelskega odseka.
Vodiči za tujce
v Ljubljani
Splošno je znano, da ima Slovenija izredno ugodno prometno lego, saj vodijo čez njo vse važnejše prometne poti, ki vežejo Severno in Srednjo Evropo z Jadranskim morjem (Trstom) ter evropski zapad z jugovzhodom Evrope in jugozapadom Azije.
Zanimivo je, da prihaja pretežni del turistov v Jugoslavijo prav skozi Slovenijo; saj prestopi 75°/o vseh turistov mejo na slovenskih obmejnih blokih, medtem ko prispe celo 95,l°/o vseh tujih motoriziranih cestnih vozil v Jugoslavijo čez slovenske obmejne bloke.
Pretežni del vseh teh turistov prihaja povsem naravno tudi v Ljubljano ali vsaj potuje skozi Ljubljano. Tako je Ljubljana nedvomno najprometnejša mednarodna turistična točka v Jugoslaviji. Vse to pa postavlja pred turistične in druge organe in pristojne kroge v Ljubljani tudi nove in posebne naloge. Nujno je, da tujec na potovanju skozi Slovenijo, zlasti pa skozi Ljubljano, lahko zve za vse turistične posebnosti in pomembnosti te dežele oziroma glavnega mesta Slovenije in da je o tem že pravočasno uslužno obveščan.
Turistična zveza Slovenije je skupno s tajništvom za notranje zadeve to stvar uredila izredno koristno s tem, da so vsi prometni miličniki v Ljubljani absolvirali posebne turistične tečaje. Tu so se seznanili s pomenom turizma, dalje s turističnim zemljepisom, s posebnostmi in turističnimi značilnostmi Ljubljane in Slovenije, z organizacijo prometa ter servisne službe za motorna vozila itd.
Med prometnimi miličniki v Ljubljani je tudi precej visokošolcev, ki opravljajo to službo honorarno nekaj ur na dan. Prav ti miličniki-študentje so pa zelo primerni, da lahko postrežejo tujemu turistu, zlasti motoriziranemu z vsemi potrebnimi zaželenimi podatki.
Vsi prometni miličniki v Ljubljani bodo imeli v prihodnje na uniformi posebno lično tablico, na kateri bo označeno, katere tuje jezike govore. Razen tega bodo imeli posebne bloke, v katerih bodo spravljeni načrte Ljubljane. V primeru potrebe bodo lahko tujemu turistu začrtali pot do zaželenega cilja, iztrgali list iz bloka ter ga izročili turistu.
Te novosti bodo vsekakor ugodno vplivale na tuje turiste, saj bodo pravočasno in takorekoč mimogrede opozorjeni na razne turistične zanimivosti, ki bi jih sicer prepuščeni sami sebi nedvomno prezrli ter zanje mogoče zvedeli šele takrat, ko bi se vrnili domov.
S.
SAJE PRAH IN STRUPENI PLINI Zdravniki se vedno bolj zanimajo za vprašanje, kakšen zrak vdihujejo ljudje in v kakšnem ozračju živijo; saj je slab zrak vzrok premnogih bolezni. Tovarne in druge človeške naprave. ki naj bi človeku olajšale življenje in dvignile življenjsko raven, ga z druge strani dušijo. Nemci so iz računali, da plava nad vsem ozemljem Zahodne Nemčije ogromna količina prahu in saj, s katero bi lahko napolnili kar 70.000 železniških vagonov. Samo nad Porurjem pade letno na tla okoli 60.000 ton prahu in saj. Eno izmed najbolj »umazanih« mest v Zahodni Nemčiji je Duisburg. Tam pade mesečno na vsak kv. kilometer 42 stotov prahu in saj na mesec. Seveda niso to saje in prah samo iz tovarn, temveč tudi iz kuhinj in peči po stanovanjih. Tej nesnagi je treba dodati še razne pline, tudi takšne, ki jih oddajejo avtomobili. Zato postavljajo zdaj zdravniki zahtevo, da bi avtomobile opremili s filtri. Izračunali so, da gre skozi pljuča človeka, ki živi v industrijskem mestu 30.000-50.000 litrov saj, prahu, ogljikovega oksida in žvepla na dan. Takšen zrak seveda pospešuje vse mogoče bolezni kakor glavobol, naduho, pljučne bolezni pa tudi krvne bolezni.
tehnične
Litij = najlažja kovina
Litij je najlažja med vsemi kovinami; saj znaša njegova atomska težina komaj sedemkrat več kot atomska težina vodika, najlažje izmed vseh prvin. Njegova gostota doseže komaj polovico gostote vode. Topi se pri 186 stopinjah, vrelišče pa ima šele pri 1400 stopinjah. Ima pa litij to slabost, da je močno koroziven. Najdemo ga vselej samo v raznih kemičnih spojinah, nikoli v naravnem stanju. Velika ležišča litija so v ZDA, pa tudi v Kanadi, Belgijskem Kongu in zlasti v Rodeziji (Južni Afriki).
Praktično so začeli litij uporabljati šele malo pred drugo svetovno vojno v steklarstvu. Med vojno je v obliki litijevega hidrida služil kot sredstvo za pridobivanje vodikovega plina, s katerim so polnili gumijaste balone pri reševanju onesposobljenih letal in za druge podobne, čisto vojaške namene.
Po končani vojni je ameriška industrija litijevih proizvodov gledala, da bi usmerila svoje proizvode v druge u-porabne namene. Da se ji je to posrečilo, se vidi iz tega, da se je ladijski tovor litijevih spojin, ki je v letih 1935-1939 dosegel letno povprečje 175.000 funtov (funt je nekaj manj kot % kg) in v letu 1944 narasel na 1,700.000 funtov, po začetnem padcu v prvih povojnih letih dvignil v letu 1950 spet na 1 milijon 500.000 in dosegel potem ob stalnem dviganju 3,920.000 funtov v letu 1953. Uradnih podatkov o letni porabi litija ne objavljajo; sodijo pa, da je v ZDA znašala leta 1954 pet do sedem, naslednje leto 15-20 milijonov funtov, leta 1956 pa še več.
Sodijo tudi, da porabijo najmanj polovico vse proizvodnje litija v zvezi z raziskovanjem jedrne energije v fisiji in fuziji in pa za pridobivanje goriva za rakete (pri letalih na reaktivni pogon) in za radijsko vodene izstrelke. Tu je vzrok, zakaj so znanstveni izsledki o uporabnosti litija še močno zaviti v meglo. Jasno je vsekakor, da so nizko topišče, visoko vrelišče, dobra prevodnost toplote in njegova lahkost tiste lastnosti, ki usposabljajo litij v posebni meri za prej označene namene.
Uporaba litija se je pa uveljavila tudi v keramiki, predvsem za emajliranje (peči, kopalnih kadi, hladilnikov), zlasti ker emajlu močno zniža njegovo topišče. V čedalje večji meri se litij uporablja tudi v izdelovanju maziv; z dodatkom primesi litijevega stearata zadržijo namreč tako pripravljena maziva dalje časa svoje mazivne lastnosti in postanejo tudi proti vodi bolj odporna.
Gumi je prišel iz Južne Amerike
Nekaj nenavadnega je bila vest, ki jo je v Evropo prinesel Fernandez d’Oviedo y Valdas v letu 1536: povedal je, da so v Južni Ameriki odkrili neko novo naravno snov, kavčuk (gumi). Vendar niso bili prvi izkoriščevalci zadovoljni s predmeti, ki so jih izdelali iz surovega kavčuka. V mrazu so namreč kavčukovi proizvodi pokali, na soncu se pa lepili. Poleg tega so pa kmalu izgubili prvotno prožnost in postajali vedno bolj trdi. V veliki meri so pričeli uporabljati kavčuk šele po letu 1839, namreč od takrat, ko je Goodyear izumil vulkanizacijo kavčuka.
Pri vulkanizaciji izgubi kavčuk mnogotere svoje lastnosti, ki jih je posedoval v surovem stanju. Postane zelo vlečen in izredno prožen.
Vulkanizacija nadalje poveča odpornost kavčuka pred temperaturnimi spremembami: njegova trdota osta ne skoraj nespremenjena v toplotnem območju od — 40 stop. C pa do 100 stop. C. Nadalje imajo bencin, petrolej, rastlinska in mineralna olja mi
go manjši vpliv na vulkanizirani kavčuk kakor pa na kavčuk v surovem stanju.
Kavčuk lahko vulkaniziramo na različne načine: v hladu in pri višji temperaturi, s klorovim žveplencem ali pa z njegovimi parami vulkaniziramo v hladnem. Vroče pa vulkaniziramo z žveplom odnosno njegovimi parami. Mrzlo vulkaniziranje uporabljamo le za tenke predmete, dočim uporabljamo za vse druge gumijasto izdelke vulkanizacijo v vročem.
Vulkanizacija kavčuka je dokaj dolgotrajen postopek; vendar ga lahko pospešimo tako, da uporabljamo določene snovi, pospeševalce. S tem ne prištedimo samo na času, temveč tudi na gorivu in žveplu. Nadalje izvršimo postopek pri uporabi teh snovi pri nižji temperaturi in tako preprečimo morebitne neugodna spremembe na nastajajočem gumiju.
OHRANITEV MESA Z OBSEVANJEM
V Anglijo je prispela prva pošiljka govejega mesa iz Avstralije, ki so ga ohladili in obsevali z ultravioletnimi žarki. Gre za nov poskus, s katerim naj bi se avstralsko meso ohranilo sveže po 30 dnevnem potovanju. Do zdaj so uporabljali v ta namen postopek z ogljikovim bioksidom, ki pa daleč zaostaja za ultravioletnim obsevanjem. Avstralski izvozniki mesa si od tega načina konserviranja mesa obetajo, da bodo lahko konkurirali na angleškem trgu z novozelandskim in argentinskim mesom.
ANGLEŠKA DRUŽBA POSOJA AVTOMOBILE
Zaradi prevelike proizvodnje v angleški avtomobilski industriji je predvsem prizadeta »Standard Motor Company«. Ker so se pojavile težave s prodajo novih vozil, se je podjetje izmislilo zanimiv način izkoriščanja tega »mrtvega kapitala«. Novih avtomobilov ne prodajajo, temveč jih posojajo za dolgo dobo. Oseba, ki si izposodi novo vozilo plača za prvo leto izposojnino, ki ustreza približno polovici prodajne cene. Za nadaljnja leta pa je predvidena vedno nižja iz-posojevalna tarifa, če bi stranka po dolgih letih vrnila izposojeni avto, ali pa ga prodala, potem bi mu ta avtomobilska tvrdka celo izplačala odškodnino. Potemtakem so ti pogoji mnogo ugodnejši od odplačevanja na obroke.
MODERNA OPEKARNA V IZOLI
Ob glavni cesti pri Izoli so zgradili novo opekarno — stara ni več ustrezala potrebam — ki proizvaja letno 7 milijonov 500.000 opek. Opekarna je zgrajena iz cementa, ki je odporen proti visoki temperaturi peči in. je opremljena z modernimi stroji. Ta peč proizvaja namreč 1400 stopinj, to je več, kot je potrebno. Zaio namerava uprava opekarne »Ruda« zgraditi sušilnico, ki bi omogočila proizvodnjo opeke čez vse leto. S tem bi se povečala proizvodnja za 60%.
AMERIŠKE NALOŽBE V EVROPI
V	povojnem času so se ameriške naložbe v Evropi podvojile ter se dvignile od 2 milijard 300 milijonov na 4 milijarde 600 milijonov dolarjev. Od tega so ameriške družbe naložile v Evropi 3 milijarde dolarjev, za ostali ameriški denar pa so Američani kupili delnice zahodnoevropskih podjetij. Delnice nekaterih zahodnoevropskih podjetij no-tirajo na newyorški borzi. Okoli polovica ameriškega denarja je bila naložena na Angleškem, medtem ko so Američani naložili v Franciji 380 milijonov dolarjev.
V	Ameriki pa je investiranega evropskega kapitala za 4 milijarde 500 milijonov dolarjev. Samo holandsko petrolejsko podjetje Royal Dutch Petroleum Company je investiralo v Ameriki 500 -milijonov dolarjev.
Ladje lahko kupiš, pomorščake moraš vzgojiti
Her so bili šolski prostori v Semedeli neprimerni, se je šola že v drugem šolskem letu preselila v Piran in se nastanila meseca maja 1943 v zgradbi stare carinarnice, v svojem ustroju in v učnem načrtu se je zavod tedaj prilagodil vzgojnemu sistemu enakih šol v "Jugoslaviji. Takrat je bilo tudi zamišljeno, da bi se zavodu priključile neke postojanke znanstvenih institutov iz Slovenije, zaradi praktičnih opazovanj na področju biologije, oceanografije in meteorologije, toda stvarne težkoče doslej še niso dopustile popolne realizacije teh zamisli.
Zavod je v drugem Šolskem letu imel 3 razrede navtičnega, 2. razred strojnega in 3. razred ladjedelskega odseka, dijakov je bilo 39, učnih moči 12. v skladu s takratnimi nazivi tehničnih srednjih šol v Jugoslaviji je zavod bil preimenovan v »Pomorski teh-nikum«, a od tehnične srednje šole v Kopru, ki je bila ukinjena, je prevzel njeno tehnično opremo.
V	naslednjem šolskem letu (1948/49) se je število dijakov že povečalo na 107, število učnih moči pa na 16. Zavod je imel tedaj 4 razrede navtičnega in 3 razrede strojnega odseka ter
4. razred ladjedelskega odseka.
POMORSKA SREDNJA ŠOLA
Od tega leta dalje se je število di-
jakov gibalo od 77 do 128, a v pov-
prečju jih je bilo nad 100. Najnižje število je bilo v šolskem letu 1951/52,
ko se dijaki v 1. razred navtičnega odseka niso sprejemali, da bi število
absolventov te šole ne naraščalo prehitro. število učnega osebja je ostalo ves čas skoraj neizpremenjeno,
razpored razredov navtičnega in
strojnega odseka se je po potrebi iz-preminjal, ladjedelski odsek je bil ukinjen že leta 1949. Leta 1952 so
zavod preimenovali v »Pomorsko srednjo šolo«. Letos ima zavod 112 dijakov, a pouk se vrši v 3 razredih navtičnega in 4 razredih strojnega odseka. Učnih moči je 17.
V	prvih letih so bili dijaki, pretežno iz Trsta in iz ostalih krajev ob morju, le poredkoma iz slovenskega
zaledja. Kasneje so pa gojenci začeli
prihajati iz raznih krajev Slovenije,
iz Ljubljane, Maribora, Gorice, Trbovelj in tudi iz slovenske Koroške.
Absolventov je zapustilo zavod doslej 170; od teh je bilo 81 absolventov navtičnega, 85 pa strojnega odseka in štirje so dovršili ladjedelski odsek.
Kot ravnatelj je upravljal šolo v prvem šolskem letu dr. France Škerlj iz Knežaka, od septembra 1947 dalje jo pa vodi Slavko Kavšek iz Divače.
PRAKTIČNO ŠOLANJE NA MORJU
Poleg teoretičnega pouka je za strokovno izobrazbo bodočih pomorščakov zelo potrebno tudi praktično šolanje. Uprava zavoda se je tega zavedala, a ni imela vedno možnosti, da bi svoje namene uresničila. Leta 1948 je 39 dijakov dovršilo v poletnih mesecih enomesečno prakso na motorni jadrnici »Viševici«, v naslednjem letu pa 66 dijakov na motorni jadrnici »Jadran«. Obe ladji je tedaj brezplačno dala na razpolago Jadranska linijska plovba z Reke. v šolskem letu 1949/50 je bila uvedena, kakor v ostalih jugoslovanskih pomorskih akademijah tudi v piranski, enoletna obvezna praksa na ladjah jugoslovanske trgovinske mornarice. Ta praksa je bila predpisana za absolvente pripravljalne pomorske šole (prvega razreda) kot pogoj za vpis na pravi pomorski teh-nikum, ki je obsegal 2., 3. in 4. razred. Ves študij s prakso vred je trajal tako pet let. Ta praksa je imela svoje dobre strani, a je bila kasneje opuščena, ker je bila spojena s prevelikimi stroški za posamezne gojence.
Potem ni bilo več let nobene možnosti za praktično šolanje gojencev med počitnicami, ker zavod ni dobil na razpolago v ta namen nobene ladje, do šolskega leta 1955/56, ko je jugoslovanska vojna mornarica dala na razpolago šolsko jadrnico »Lavra«, na njej je 36 dijakov meseca avgusta lani opravilo šolsko potovanje, na katerem so si nabrali praktičnih izkustev v opravljanju z ladjo in z ladijskimi stroji.
LADJO LAHKO KUPIŠ — POMORŠČAKA PA NE
V šolskem letu 1950/51 je bil zavod v resni nevarnosti, da bo ukinjen,
vendar tedanja osrednja uprava jugoslovanskega pomorstva tega ni storila. V posebni spomenici, na takratno Vojaško upravo v Kopru je zavod naglasil zgodovinski in praktični pomen šole za razvoj ne samo slovenskega, marveč tudi celotnega jugoslovanskega pomorstva. Trgovinska mornarica Jugoslavije, je bilo rečeno v spomenici, se bo v prihodnjih letih znatno povečala in zato bodo potrebni strokovni kadri. Ladje se lahko kupujejo narejene, vzgoja dobrega kadra je pa dolgoletno naporno delo, ki se ne sme prekinjati. Piranski zavod je torej treba ohraniti in podpreti. Kot žarišču slovenskega strokovnega šolstva za pomorstvo naj se mu poveri tudi ustanovitev slovenske ribiške šole.
Ta spomenica je imela popoln uspeh. Edini slovenski pomorski šolski zavod je ostal in večina zamisli, ki so bile v spomenici izražene, se je v nadaljnjih letih pričela uresničevati.
USTANOVITEV RIBIŠKE ŠOLE
V letu 1951/52 je v okviru zavoda bila ustanovljena enoletna ribiška šola, ki je tri leta kasneje bila preosno-vana v dvoletno strokovno šolo s praktičnim poukom. Ustanovitev takšne šole je bila nujna. Ob zapad-ni istrski obali je lov na industrijsko ribo izredno bogat. Industrija za predelavo rib v območju koprskega okraja je v veliki meri bila odvisna od tega ribolova. Pred vojno je zaradi tega imela kar 130 motornih ribiških ladij, poleg manjših plovnih objektov. To ribiško ladjevje je bilo deloma med vojno uničeno, deloma odpeljano. Po vojni ga je bilo treba postopoma obnoviti. Treba je pa bilo obnoviti tudi ribiški kader, kajti italijanski ribiči so to področje večinoma zapustili in se izselili, slovenskih ribičev pa skoraj ni bilo.
NOVI ROD NA RIBIŠKIH LADJAH
Na področju koprskega okraja poslujeta dve ribiški podjetji, ki imata sedaj skupno 32 motornih ribiških ladij. Na teh službujejo deloma že absolventi piranske ribiške šole, deloma pa ribiči iz Dalmacije, večinoma sta-
liimetnihi
im immetm&bt
TONE MIHELIČ: REPENTABORSKI LOG
Med številnimi slovenskimi slikarji, ki danes žive in ustvarjajo v Trstu, ima posebno mesto Tone Mihelič. On ni Tržačan, ali že ves povojni čas je Trst njegovo mesto. Kadar ga slikanje ne veže na kake tuje kraje, ga pogosto srečamo v ulici Roma, kjer tudi stanuje. Vedno marljiv, vedno v delu, skromen človek, ki živi samo slikanju in od slikanja. Mihelič ni v nikaki državni ali zasebni službi in torej uživa le skromni kruh, ki mu ga daje umetniško delo. V tržaških izložbenih oknih njegove slike niso redke. Brž ga spoznaš po nekaterih značilnih barvah in po potezi njegovega čopiča. Mihelič je izrazit krajinar: tržaška obala in tržaško zaledje — to je njegov svet. Mehkoba barv in lirika preproste pokrajine v pomladnem in jesenskem času je našla v njem vnetega, iskrenega upo-dabljalca. (Mihelič tudi portretira, a v
tej zvrsti doslej ni popolnoma uspel)-u 1 Kot slikar ostaja zvest liričnemu rea .
lizmu. Njegove barve zbujajo v člov6" ]
ku ljubezen do narave, hrepenenje iskrenosti in domotožje: torej ni nik2'is. kega dvoma, da je Mihelič res umet nik. Kakšno pa je razmerje ostalih tr'j 2 žaškšh slikarjev do njega, ki je priŠe*u„ v Trst preko italijanskih akademij ^ , škofjeloške pokrajine — iz dežele Šubr i ‘cev, Ivana Groharja in Ivana Tavčar- 5 ja? O tem bi vedel največ povedati Mi'f01 helič sam. Vse kaže, da ga imajo neka^ teri modernejši (mogoče celo prem0'Tl demi) tovariši za sebi nevrednega ij1.^ gledajo nanj postrani ter si ne želij0^ njegove družbe na razstavah. Delaj0’ pa mu krivico. Preredko namreč P0' 1 mislijo, da je nestrpnost, ki se v tel*111? primeru istoveti še s »kampanilizmoni‘i * s pravo umetnostjo nezdružljiva. ter
V. B. 8 * * i
Sečovelishi rudnih zalila voda *
M
Premogovnik v Sečovljah na področju piranske občine je zalila voda, tako da se je delo v rovih moralo ustaviti. Ležišča tega premogovnika so pod južno obalo sečovljanskega zaliva in segajo v precejšnjo globino; stalno so o-grožena po podzemskih pritokih sladke vode s strani kopne zemlje. Prva raziskovalna dela so se tu začela še pod Italijo, leta 1935, pridobivanje premoga pa tri leta kasneje. Premog je viso-kokaloričen, ima pa razmeroma visok odstotek žvepla. Kljub temu je bilo v italijanski dobi močno povpraševanje po njem s strani industrije Tržaškega ozemlja, ki je ponekod svoje naprave prilagodila' njegovi kakovosti. Leta 1943 je delo bilo ustavljeno zaradi pomanjkanja delovne sile in električne energije, a premogovnik je zalila voda.
Pod vojaško upravo jugoslovanskega področja se je leta 1950 pričelo težavno delo obnavljanja. Treba je bilo s črpalkami odstraniti vodo iz premogovnika in kolikor mogoče zajeziti pritok novih voda. Pred dvema letoma je bilo to delo končano in začelo se je zopetno pridobivanje premoga. Lanskoletna proizvodnja je že znašala okrog 24.000 ton, letošnja je pa bila planirana na znatno večjo količino. Toda 14. aprila je voda, s katero se je rudniško vodstvo moralo stalno boriti, začela vdirati z naraščajočo silo. Kljub požrtvovalnim naporom vsega kolektiva in kljub tehnični pomoči, ki so jo nudila premogovniku druga rudniška podjetja Slovenije, se dotok ni dal zajeziti in v enem tednu je voda onemogočila vsakršno nadaljnje delo.
rejši ljudje, ki polagoma odhajajo v pokoj. Te bo treba postopoma nadomestiti z novimi močmi. A tudi ribiško ladjevje bo treba povečati, kajti tovarnam za predelavo rib primanjkuje na leto do 2.000 ton sveže ribe, čeprav si pomagajo z uvozom iz inozemstva in z odkupovanjem rib v Dalmaciji. Potreba po ribiškem osebju tako vedno bolj narašča in piranska ribiška šola je edina te vrste v Jugoslaviji. Drugod ob jugoslovanski obali love le priučeni ribiči. Tehnika ribolova pa stalno napreduje in zahteva od zaposlenega osebja vedno več znanja, ki -je potrebno za uporabo modernih ribiških sredstev. Ribič, ki opravlja službo na večji motorni ribiški ladji, mora poznati delo z elek-trogeneratorji, radiofonskimi postajami, modernimi mrežami itd., poznati mora osnove navigacije in mora imeti zato pomorsko izobrazbo. Na ladjah so potrebni tudi izučeni motoristi. Iz teh razlogov se je že pojavila misel, da bi podobno ribiško šolo ustanovili tudi v Dalmaciji, ali pa da bi se piranska ribiška šola preosnovala za potrebe celotne jugoslovanske obale.
NAČRT ZA NOVO ŠOLSKO ZGRADBO
Pregled dosedanjega delovanja šole in razvoj pomorstva in ribištva jasno dokazujeta nujnost srednje pomorske šole v Piranu, a hkrati govorita tudi o njenih uspehih. Ob proslavi desetletnice zreta uprava in učiteljski zbor z 'zadoščenjem na sadove svojega dela, ki ga hočeta nadaljevati v splošno korist.
Toda prostori, v katerih deluje sedaj piranska Pomorska srednja šola že devet let, ne ustrezajo več. Skupno z ribiško šolo posluje zavod v šestih poslopjih, v raznih delih mesta; učilnice so tesne, za kabinete, a tudi delavnice, ki so razmeroma dobro opremljene s stroji m z orodjem, ni dovolj prostora.
Uprava šole je zato pripravila načrt za gradnjo novega primernejšega šolskega poslopja. Investicijski program za gradnjo je že v izdelavi. Gradnja je zamišljena ob obali v Portorožu, v bližini skladišč piranskih solin. Tu naj bi poleg novega šolskega poslopja dobil svoj pristan tudi šolski plovni park. Uprava pričakuje, da bo investicijski program kmalu odobren, in se nadeja, da bodo gradnjo podprla tudi pomorska in ribolovna podjetja ter tovarne ribje predelovalne industrije.	Dr. O.
Gmotna škoda je seveda znatna, 1%^ ko neposredna kakor posredna, in P^ slc zadetih je zaradi ustavitve proizvodni^ okrog 350 rudarjev, ki pa bodo našli poslitev pri gradbenih delih in v drug%, podjetjih tamkajšnjega področja. Prilo premogovniku ostane do nadaljnjega,, vedno še zaposlenih okrog 100 dela'>e cev in nameščencev. O nadaljnji uso^j premogovnika ni še nobenih dokončni'1^ odločitev.	ju
Dr. O. y
i"" i p”*-i	»■■■■“"i r—n ■
liži h u* im
’ b
tsthmpeme ijt±l'Cc
Kostanjevica (Boletus badias) - cepP°Ki tello castagno - kestenjastl vrganj. -H Raste poleti in jeseni po mešanih i|;rtJ] iglastih gozdovih. Jo spoznamo tak°),š po ukrivljenem in gladkem kocenP3. ki se skoro ne loči po barvi od klob0'16 ka. Klobuk ima svetlokostanjeve b3r % ve, pod klobukom pa je umazanoh11 * * * * mene barve. Meso, ki je belkaste baf'N ve, če ga prerežemo pordeči proti ko t>il ži, a proti plodovnici pomodri. Mh prav dobrega okusa in prijetnega dlia ha, zato jo gobarji pridno pobiraj°|Q Kravjača (Boletus bovinus) - ceppate!1 ’ lo bovino - kravara.	p*
Jo lahko spoznamo po nenavadni cb
liki. Njen rdečkastorumen ali usnje®
klobuk je na robovih nekoliko
vzgor zavihnjen. Umazanorumen3l)d’ plodnica je mrežasta in nekoliko raščena na zakrivljenem kocenu. D0’01 muje posebno po obronkih iglasti®8^ gozdov in jo nabiramo poleti in šeni zaradi prijetnega duha in sla*)1 1 kega okusa. Njeno meso je belkaS^p ali rumenkastobelo in na zraku be *' spremenljivo.	,0s
Kresilna goba, lesna goba (PolvporbS®1' fomentarius) - fungo da esca - gub®'®1' trud.	p.
Že ime samo pove kaj je ta goba, NaP vadno zraste na posušenih stebli^ ’ dreves in je lesena. Ni užitna, rabij0.*' jo le za prižiganje.	P81 *
+ Krhka golobica (Russula fragilis) '|J
colomblna fragile - krhka krasnica.
Ta goba se prav rada lomi. Raste robovih gozdov od junija do pozi^j,, jeseni. Barve je v mladosti krvav^L, rdeče, v starosti pa bledejše. Klobu^L je skoro raven le ob robu navzd°',jC£
povešen. Njen kocen je bel in rnc>;.
tudi, le okusa je ostrega in diši P gobah. Je precej strupena.	Lj,
Kukmak navadni, pečenka (Psalioi:er campestris, agaricus) - prataiolo, Pritias tolaio - rudnjača.	tev
Ta goba ni prav nič lepa po bar^b toda spada med naše najboljše gob£iu) Raste po njivah in vrtovih, poleti i:e | jeseni. Ponekod jo celo goje. Njdjsti klobuk je precej okrogel, navaditi: umazanobele, včasih nekoliko rja' p, kaste barve. Lističi pod klobukom ; ^ od bele do čokoladne barve. NajbolJL. ši kukmaki pa so tisti, ki imajo r0>a, nate lističe. Kocen je belkast, g!f{ dek in nekoliko ukrivljen s kolobar kom (ostanek lupine, Id je v mlad® sti zapredala gobo). Meso, ki je bel' včasih lahnordečkasto, je prijetneU duha in orehovega okusa. Je vs8* stransko uporabna.	; L
nuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiH1'1'
RAZVOJ NEMŠKEGA TISKA 5f‘< V Zahodni Nemčiji in v zahodne®^ Berlinu je bilo ob koncu leta 1956 l^U.
listov s celotno naklado 17,5 milijon8 ‘ Po podatkih Instituta za publicisti®;^1 v zahodnem Berlinu je v Zah. Nemf^,)1 po letu 1945 izšlo 5630 časopisov » skupno naklado 118,8 milijona. Dan®112 izhaja v Zah. Nemčiji 316 listov z ns. 1
klado 2,8 milijona in 492 časopisov
STOTISOC CIGANOV JE V S® VJETSKI ZVEZI. Predsedništvo '';adi
hovnega sovjeta je izdalo ukaz, da
treba obsoditi na zapor tiste cigane, ne bi hoteli prenehati s svojim madskim življenjem in se lotiti del;81t( ki bi jim ga dodelile policijske ob!i;S: sti.	P