Naročnina mesečno 23 Din, zu ino^m-stvo 40 Din — ne-deliska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v
Kopitar jevi ul. h/HI
Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2096. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dlinaj 24.797
U prnva: Ivopitnr-jeva 6, telefon 299.'
Izhaja vsak dan zjutraj, razei pondeljka in dneva po prnzniki
Rusija se približuje zapadu
Ženeva, septembra.
Predlog g. Litvinova o gospodarskem nena-padanju je pokopan. Glede na glasove o francosko-ruskih pogajanjih je zbudilo splošno pozornost dejstvo, da je proti Litvinovemu načrtu najbolj odločno nastopil prav francoski trgovski minister Flan-din. Med razpravo na seji evropskega odbora, ki ' proučuje načrte za gospodarsko zbližanje med evropskimi državami v smislu Briandove Panevrope, je Flandin zbadljivo omenil, da Zveza narodov pač ni čakala, da prav sovjetska Rusija da pobudo za razpravo o gospodarski krizi, temveč 6e s tem vprašanjem že davno bavi. Francija nima nič proti takšnim občnim gospodarskim dogovorom, kakršnega vsebuje predlog kom sarja Litvinova, toda škoda je zbujati iluzije s tak nimi splošnimi gospodarskimi krilaticami, ki ne veebuejo konkretno izdelanega načrta in za katerimi se skrivajo drugi politični nameni. Po Flandi^ovem govoru se je vne- j la ostra razprava, ker se je Litvinov odločno postavil proti telu, da bi njegov predlog kratkomalo izročili v proučitev gospodarskemu odseku evropskega odbora; nato je bil sprejet nemški posredovalni predlog, naj sc imenuje poseben odsek, ki bo Litvinov načrt proučil. Načrt je bil s tem postavljen v arhiv.
Kljub temu je Litvinov dosegel svoj namen. Sovjeti radi mečejo bombe, kater h eksplozija naj opozori svetovno javnost, v prvi vrsti delavstvo na boljševiško Rusijo. Kljub vsem kritikam, ki padajo po pravici in včasih tudi po krivici na račun Zveze narodov, jc Ženeva vendarle najpomemb-nejii mednarodni foium v danain ih časih, pa naj | razpolaga rej sarno z govorniškimi tribunami in ne z orožjem in dena.jem, s katerimi sredstvi bi svoje sklepe lahko tudi sankcionira'a. Da bo imela bomba zaželjen učinek, mora biti času prin.erno tem-pirana. V času razprav o razorožitvi je Litvinov pred leti vrgel z ženevske tribune bombo o popolni razorožitvi, na katero je priatala tudi sovjetska Rusija, ako pristanejo nanjo vse druge države: v času sploine gospodarske krize, ko si vai državniki be ijo glave, da bi našli izhod iz nje, in ko milijoni in milijoni lačnih in brezposelnih pojavljajo na rešitev tega vpraianja svoje upe. i« bilo treba zagnati v svet bombo gospodarskega tipa. 7arimivo je, da so si politične metode boljševizma in laiizma, to je dveh ekstremističnih gibanj, ki se tkuiajo opreti na svetovne mase — saj je Mussolini po uspehu hitlerjancev v Nem£i|i izjavil, da j« tudi faširem izvozno blago — povsem stične. Tudi Mussolini operira po svojih predstavnikih v Ženevi z znanim geslom, da je pripravljen razorožiti svojo vojsko do zadnjega moža, ako to store tudi drugi, v resnici pa vojaške vaje, na katerih nastopa po 800 letal, govore v drugačnem tonu. Litvinov predlaga splošno pogodbo, po kateri naj bi se države obvezale, da ne bodo v gospodarskem pogledu ničesar izrednega ukrenile proti drugi državi, kar bi imelo napadalni značaj. V resnici pa so bili prav boljševiki tisti, ki so organizirali na ramah zasužnjenega delavstva velikopotezni dum-ping in prodajajo danes rusko blago izpod produkcijskimi cenami «amo zato, da bi pospešili v drugih državah gospodarsko krizo in nato izzvali revolucijo.
To bi bili prvi vtisi Litvinovega nastopa na žcnevs'.:o publiko. Javnost pozna že igro sovjetskih komisarjev in jim instinktivno ne zaupa.
Na drugi strani pa se ni mogoče ubraniti vtisa, da sc sovjetska Rusija vendar približuje čedalje bolj zapadu. O tem ne more biti dvoma po pogajanjih, ki so se vršila že od aprila sem med Francijo in Poljsko. Vprašanje je le, s kakšnim namenom to delajo boljševiki. Nekateri trdijo, da jih mika francosko zlato, ki bi ga nujno potrebovali za izvedbo petletke, — tej želji bi na drugi strani odgovarjala želja francoskih industrijcev, da bi povijali svoj izvoz v Rusijo — drugi zopet pravijo, da so se boljševiški komisarji približali zapadu samo zato, da preprečijo sporazum med kapitalističnimi državami, ki so se po zadnjih konferencah v Parizu, Londonu, Cequer&u in Rimu zelo zbližale; v prvi vrsti so boljševiki imeli baje namen, da preprečijo zbližanje med Francijo in Nemčijo. S Francozi naj bi se bili začeli pogajati zalo, da zbudijo sumničenja v Nemčiji proti Franciji, ki da se namerava sporazumeti z Rusijo za nemškim hrbtom, na drugi strani pa tudi zato, da bi Poljake nadražili proti Franciji, češ da jih je ta pustila na cedilu. Težko je reči, ali so to samo kombinacije, gotovo pa je, da so imela pogajanja s Francozi doslej samo ta učinek. V kakšnem stanju se ta pogajanja nahajajo, vedo danes samo prizadeti. Po Flandinovih izjavah sc da sklepati, da so ti razgovori prišli v zagato, in sicer predvsem radi poljskega vprašanja, ker ni6o Nemci, na katere so vezani Rusi z rapalsko pogodbo, nikakor privolili, da bi Rusija končno pristala na sedanje poljske meje.
Po informacijah iz Moskve se mnenja glede politike napram kapitalističnemu zapadu med bo!j-ševiki dcliio, Komunistična internacionala je odločno proli vsakemu sodelovanju s kapitalističnimi državami in zagovarja idejo svetovne revolucije, ki naj se izvede z mečem. To mnenje je dolgo prevladovalo med boljševiškimi voditelji, ki so računali na naglo dozoritev socialnih in političnih kriz, katere bi ustvarile ugodna tla za veliko socialno revolucijo. V zadnjem času so pa prišli boljše viski dršavniki do spoznanja, da ne gre ta razvoj v za-?el'cncm tempu in zato se je baje Stalin, siljen Kdl radi težkega gospodarskega položaja, odločil, da sc približa zapadnim državam.
Naj vlečejo Ruse na zapad ti ali drugi interesi, eno stoji danes trdno, da Evropa ne more živeti brez Rusije in tudi Rusija ne brez Evrope.
Prva se ia Zveze narodov
Italijanski zunanji minister Grandi se odločno zavzema za razorožitev
in proti grupaciji držav
Ženeva. 8. septembra, tg Na plenarni seji Zveze narodov je prvi govoril italijanski zunanji minister Grandi, ki je sploh prvič govoril v Zvezi narodov. Njegov ekspoze dokazuje, da Italija prav dobro zna govoriti v jeziku Zveze narodov, če hoče in če naj 6e skrbno izdelani Grandijev manu-skript o razorožitvi, varnosti, gospodarskem in političnem pomirjenju in o oboroževalnem premirju za eno leto razume dobesedno. Grandijevu teza je brezj>ogojna tendenca za sodelovanje v Zvezi narodov, pa tudi z narodi, ki Zvezi ne pripadajo. Izpolniti pa se morajo vsi pogoji pakta Zveze narodov, posebno pa ludi dolžnosti za razorožitev.
Zveze narodov ne smejo vsak dan vznemirjati zahteve po reviziji, temveč mora Zveza narodov biti temelj za gospodarsko sodelovanje. Predvojno dilemo bo rešila končnoveljavna odpoved vseh vojnih konfliktov in energičen začetek razorožitve, to je na eni strani pomnožitev razsodiščnih pogodb, ki varujejo mir in na drugi sirani razširjenje raz-oroževanja. Grandi je govoril tudi o srečnem Hooverjevem predlogu in o pogajanjih, ki se morajo vršiti med interreiranimi državami samimi. Četudi ni nobene diplomatične zveze med razorožitvijo, reparacijami in vojnimi dolgovi, pa vendar obstoja brez dvoma mornlična zveza. Oni narodi, od katerih se zahtevajo žrtve na finančnem polju, si morajo biti najprej na jasnem o koristnosti teh njihovih žrtev, ker sicer ni pričakovati nove ureditve finančnih obvez. Grandi je dalje globoko obžaloval sedanje stanje negotovosti in vedno rastoče •.irinske meje. Razorožitev lahko postane ludi izhodišče na pot k varnosti, k obnovitvi zaupanja, kakor tudi k obnovitvi starih gospodarskih zakonov. Tu je najvažnejša nalogu Zveze ni rodov. Ustanova razorožitveno konference je samo začetek in je vse odvisno od politike, kakršno bodo ! vlade vodile mi tej konferenci. Zato je potreben pogum in zdrava človeška pamet. V tej iveii je Grandi stavil prodlos. ila sc takoj začno leto premirja t oboroževanju v času delovanja te konference. kar bi bila ia izvršitev razorožitve posebno praktična odredba. Omenil je dalje ratifikacijo generalnih aktov od strani Italije in izjavil, da je možnost novih pogajanj o ureditvi finančnih problemov prav posebno odvisna od skušenj prihodnjih mesecev. Nobenega mednarodnega problema ni, ki bi bil samo političen ali samo gospodarski. Zalo bi se morali obravnavati tudi politični problemi v enakem duhu sodelovanja kakor gospodarski problemi. Samo v taki splošni atmosferi sodelovanja se lahko rešijo konflikti med državami z najmanjšimi težkočami. Končno je Grandi Se izjavil, da osamljene akcije knke države nikdar ne morejo zadostovati, na ilruai strani pa ho nsta-narljonjo sklenjenih skupin več škodovalo, knkor pa koristilo, ker bi negotovost drugih s tem le še rasti«. Snmo skupni napori evropskih in neevropskih držav, bodisi, da so članice ali nečlanice Zveze narodov, lahko preprečijo nevarnost novih gru-pactj posameznih držav, ki tudi ne odgovarjajo paktu Zveze narodov ter molijo mir narodov. Tu v Zvezi narodov je vsaka država telo zase.
Mehika postane član Z\
Ženeva, 8. septembra, tg. Po sprejemu Mehike v Zvezo narodov se je začela generalna debata o vseh letnih in dnevnih vprašanjih, ki zanimajo Zvezo narodov, in bo trajala tri do štiri dni. Debato o Mehiki je otvoril dr. Curtius, ki je ravno tako kakor lord Robert Cecil, Briand, Grandi ter delegati Španije, Japonske, Kanade, Portugalske, Perua in Columbije izrazil največje zadoščenje o tem, da bo Mehika vstopila v Društvo narodov. Predlog za povabilo je bil sprejet soglasno.
Izvosliiev predsedstva
Pri volitvah za urad Zveze narodov so bili
izvoljeni za predsednike Briand, lord Cecil, Yoshi-sava, dr. Curtius, grof Appony in Kolumbijcvec Restreppo. Razen teh šestih tvorijo urad Zveze narodov predsedniki šestih komisij, to jo: Jansson za prvo komisijo za tehnična vprašanja, Perzijec Kalian Ala za komisijo za proračun, Politis za komisijo za razoroževanje, Motta za socialna in humanitarna vprašanja in Scialoia za komisijo za politična vprašanja. Razen tega spada v urad tudi predsednik komisije za dnevni red Bellegarde iz Hailija.
Za versko svobodo v Rusiji
Danes je dospel v Ženevo državni tajnik Bu-lovv, katerega smatrajo v krogih Francije m Male antante za povzročitelja načrta carinske unije, dočim se iz nemških krogov izjavlja, da njegov prihod v Ženevo po odpravi vprašanja neraško-av-strijske carinske unije dokazuje, da s tem nima nobenega opravka in da se hoče z dr. Curtiusom pomeniti samo glede obiska francoskih ministrov v Berlinu. Dr. Schober in Litvinov sta nocoj že zapustila Ženevo. V četrtek bo v katedrali velika manifestacija v nemškem, francoskem in angleikem jeziku proti verskim preganjanjem v Rusiji.
TituSescu mesto Apponvja
Pariz, 8. sept. tg. Francoski listi pozdravljajo izvolitev Titulesca za predsednika Zveze narodov.
Tud i socialistični »Populaire* smatra za srečo, da ni bil izvoljen grof Appony, ki deluje za restavracijo Habsburžanov, posebno ker je Appony že izjavil časnikarjem, da se bo po končanem zasedanju Zv eze narodov odpeljal v Francijo k bivši cesarici Žiti, kjer bo velik vojni svet, da se pospeši kronanje Otona Habsburškega.
Pariz, 8. sept. tg. Desničarski listi svarijo Lavala in Brianda radi groženj nemških narodnih socialistov, naj ne gresta v Berlin. »Figaro« pravi, da nc smeta kompromitirati dostojanstva Francije in se ne smeta dati izžvižgati.
Pomoč Kitajcem -
Pogum Evropa!
Ženeva, 8. sept. tg. Na današnji popoldanski razpravi Zveze narodov so govorili o angleškem predlogu, dn se nudi pomoč Kitajski spričo grozne poplave. Zastopniki Kitajske, Japonske in Indije kot reprezentanti vzbodno-azijske kulturne skupnosti so se zahvalili za pomoč, nnkar so govorili še dr. Curtius, holandski in belgijski zunanji minister, ki so izrekli globoke simpatije kitajski vladi in kitajskemu narodu. Za Španijo je prvič stopila na govorniški oder španska nadomestna delegati-nja Campoamor, ki je svojo nalogo opravila s kratkimi prisrčnimi besedami. Sprejeta je bila angleška resolucija, ki apelira na vse može in žene. ki so dobre volje, ila začno primerno pomožno akcijo za Kitajsko.
Nato se je nadaljevala splošna razprava po dnevnem redu. Najprej je govoril holandski zunanji minister, ki je navajal, da je popolnoma narobe pridigovati gospodarski pesimizem. Svet je že premagal neskončno večje križe in lahko z današnjimi sredstvi in novo organiziranim skupnim delom v Zvezi narodov premaga tudi lo krizo. Razorožitve-na konferenca se mora brezpogojno vršili. Estonski delegat Pusta je predlagal, da se mandat evropske študijske komisije podaljša in da se ji ila nalog, naj izdela ustavo za bodočo ovropsito unijo.
Grčija noče plačati Bolgarom dolžne odškodnine
Ostro prerekanje med Venizelosom in Malinovom
Ženeva. 8. septembra. AA. Na včerajšnji seji Sveta Društva narodov se je razvil ogorčen dvoboj med grškim delegatom Ventzelom in bolgarskim delegatom Malinovom o vprašanju grških plačil po odredbah konvencije, ki sta jo sklenila Molov in Knfandaris. Ob začetku seje je predsednik javil, da je prejel prošnjo madjarske vlade, da Društvo narodov napravi anketo o stanju madjarskih financ. Svet Društva narodov je odstopil prošnjo finančnemu odboru. Nato je dobil besedo Malinov, dn pojasni bolgarsko pritožbo Svetu Društva narodov proti Grčiji. Malinov je
« svojem govoru insisliral mi tem. da so plačila na podlagi konvencije Knfandaris Molov dolgovi Grčije bolgarskim emigrantom iz Grčije. Zelo nervozen je nato pobijal Venizelos to trditev, na-glašujoč. da so to le dolgovi Grčiji Bolgariji. V svojem govoru je opisal finančno stanje Grčije, ter ga vsporedil z bolgarskim in ugotovil, da Grčija plačuje več nn mednarodnih dolgovih kakor plačuje Bolgarija zn dolgove in reparacije skupno. O tem se je razvila ogorčena debata med Malinovom in Venizeloni. Slovar, ki sla ga uporabila oba, dozdaj se ni bil v rabi na sejah ZN.
B'tka med vladnimi letali in vstaškim brodovjem
Santiaeo, 8. sept. Buletin čilskega vojnega ministra javlja, da se je vstaško vojno brodovje v luki Coquimbo udalo. Vojnn ladja »Almiranto l>«torrp«, ki predstavlja sploh največji drednot v južnoameriških vodah, se pa še hrani, potem ko se je pet torpedo rušilcev že udalo. Pomorščaki so bili vse častnike zaprli pod krov in vo-: ilili bitko sami. Vlada je bila poslala nad vstaško I brodovje oskadre aornplanov z bombami in stroj-1 nirami. Pomorščaki so se s počelka branili z anti-aeričnimi topovi, vendar lo ni nič izdalo. Kri-Zarka »Rivoros« zadeta od bomb. sc je potopila, dočim se je križarka »Bratt< udala. Trije rušilci
in ena podmornica so zbežali. Druga podmornica pa se je zaletela v kopno in so jo vstaši zapustili. Pet rušilcev se je udalo, dočim so trije odpluli neznano kam. Zaenkrat se brani samo še »Almirante I^aten-o«. Seveda se ladja ne bo mogla več dolgo ustavljati.
Vlada je odredila, da se aretira bivši ministrski predsednik Proden, ker sumijo, dn je on organiziral vstajo vojne mornarice.
Pariz. 8. sept. A A. Poročajo iz Santiaga de Chile, da se je ustaška križarka »Admiral Lntora predala vladnim četam. Smatrajo, da je s tem sedemdnevna ustaja udušena.
V Španiji vlada zopet mir in red
Proti Družbi Jezusovi
Madrid. 8. septembra. Razgovori med sveto stolico in špansko vlado za nov konkordat se nadaljujejo v največji tajnosti. Kljub temu pravi zna-I na »United Pressc, da je iz merodajnega vira iz-I vedela, da sta se v zadnjem času med sv. slolico in vlado izmenjali tozadevni noti. V noti, ki jo je izročila sveti stolici vlnda, je rečeno, da je vlada pripravljena sprejeli vse, kar se je v dosedanjih razgovorih s sveto slolico smatralo kot sprejemljivo, tudi kar se tiče redov — dn pa ima svoje posebno stališče glede Družbe Jezusove. Ako bi se v tej ločki ne mogel doseči sporazum, bo Družba
Jezusova prva, ki bo izgnana iz Španije. To pa. pravi »United Press . ne bi pomenilo nobenega presenečenja za Družbo, ki da je v zadnjem času vse svoje dragocenosti, zlasti iz svojih knjižnic, poslala v inozemstvo.
Oblast naznanja, da je prišla nu sled veliki komunistični zaroti, ki je 0. t. m. v zvezi z generalno stavko v Barceloni uprizorila nemire v Madridu, Bilhau. Kordovi in Korunji. Ta puč naj bi se v velikem obsegu začel v Jaci, kjer pa ga je oblast pravočasno odkrila in zadušila. Bivši avijatični kapitan Repacli, ki je bil preteklo soboto aretiran,
Dejstvo je, da evropska industrija čuti pomanjkanje i velikega ruskega trga za odlaganje svojega blaga. I a na drugi strani nimajo Rusi dovolj denarja, da bi svoja ogromna naravna bogastva izkoristili. Kakor se bližajo Rusi zapadu, tako sc za njihov trg potegujejo zapadne države, kakor Anglija, Amerika. Italija in v zadnjem času tudi Francija. Češkoslovaška ter Avstrija. Tudi Schober sc je sestal po-
novno z Litvinom v 'ženevi in v teku so pogajanja med Avstrijo in Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Težke gospodarske razmere približujejo Moskvo zapadu in zapad Moskvi. Bržkone bo kmalu za vse države padla zadnja ovira na poti v Moskvo, to ie strah pred komunistično propagando; saj se drživa s socialno zakonodajo v smislu krščanskih ( načel lahko brani pred tijo.
češ da je sodeloval z voditelji gori omenjene zarote, je bil 7. t. m. izpuščen na svobodo, ker se je izkazala njegova nekrivda.
Generalni štrajk v Barceloni je končan. Voditelj? sindikata so delavcem veleli, da gredo zopot na delo. Oborožena moč straži vse ulice in stra-tegične točke mesta.
Sporazum z Rimom?
Madrid. 8. sept. tg. ZaupnK pogajanja meil špansko vlado in papeškim nuncijem trajajo dalje ter se smatra, da se lin vendarle doseglo soglasje s tem. da bo Rim pristal na ločitev med cerkvijo in državo in da se ho sklenil tozadeven sporazum pod posojeni, ila državna suhvenrija za kult in klo-rus ne hn takoj odtegnjeua. temveč da sp prizna cerkvi rok 10 let, da se ho mogla gospodarsko organizirati.
Avtonomna Katalonija
Barcelona, 8. sept. AA. Po končani današnji seji katalonskega parlamenta je bil izdan komunike, ki pravi, da so katalonski narodni poslanci sprejeli n znanje spremembe, napravljene v sporazumu s predsednikom španske vlade Z .morro dn se španska ustava spremeni tako, da bo soglašala z ustavo Katalonije,
Francoskorasht pakt gofo»>?
Ženeva, 8. septembra. Pogajanja mod francosko vlado in sovjeti za sklenitev trgovinsko-poli-tično pogodbo se po informacijah iz sovjetskih virov nadaljujejo zelo ugodno. Smatra sr. iln -o h« ta pogodba podpisala to v par dneh oben -ni • paktom o nonapadanju.
Kote rti v Irak ti
Bassora. 8. sept. Kolern se v nekaterih okrajih Iraka zelo razširja. Od 8. avgusta I. 1. dalji je registriranih 750 slučajev kolere, od teli smrtnih. Epidemija se razširja severno reke 'li grisn in v M.iri je 00 slučajev kolere, od teh 51 smrtnih.
Uspeh ljubezni do slovenske domovine
Monumentalno delo slovenske kulture — prvi titm
Ljubljana, 8. sept. j
Že teden dni teče prvi slovenski film, sad triletnega požrtvovalnega dela »Skalašev«, ki so si stav ili nalogo, da pokažejo nam in tujcu, kako lepa je naša zemlja. Svoj glavni namen so s tem brez dvoma dosegli. Koristno bo mogoče, če spregovorimo še o tem, kako so dosegli ta svoj smoter v primeri s filmsko produkcijo inozemstva.
Scenično snov za film nudi vsa Gorenjska s svojimi mesti, vasmi in po lepoti nedosegljivimi planinami. Pri izbiri te snovi je gotovo, da bi vedel marsikdo svetovati še kaj več. Saj je razumljivo, da en sani film ne more pokazati vsega, kar nam nudi naša zemlja. Ko gleda človek film, pa dobi vtis, da je izbira izredno posrečena. Kot tujsko-propagandni film nam pokaže središče tujskega prometa — Ljubljano in nato še vso pot rz nje do najvažnejših izhodišč v Triglavsko pogorje Alpinske slike so v glavnem take, da nam pokažejo sicer v prvi polovici manj znani dohod na Triglav čez Pokljuko in vmesno gorovje, hkrati pa pokažejo mnogo več zanimivega kakor more videti turist, ki zdirka po običajni poti na Triglav. S Triglava pa nas vodi že po običajni poti v Bohinjsko kotlino in odtod na Bled. Na kratko, film je povsem dosegel, da pokaže na čim krajši poti čim več lepega in najlepšega. Zato je gotovo, da je že po izbiri poti v resnici v polni meri dosegel svoj namen, saj pokaže najlepše bisere Slovenije.
Če je bila izbira slik posrečena, potem moramo pred vsem poudariti, da so se slike fototeh-ntčno naravnost čudovito posrečile in je ta film glede na fotogeničnost slik brez dvoma tudi med najboljšimi inozemskimi filmi te vrste — razred zase. Krasno fotografijo, ki nam jo kaže film, pa moramo ceniti tembolj, če upoštevamo, da je bit film posnet na dveh kino-aparatih, od knterih je prvi ležal pred dobrimi tremi leti še v ljubljanski zastavljalnici, drugi pa je običajni amaterski kino-aparat, ki stane okrog 8000 Din. Če bi hoteli primerjati ta dva aparata z aparati, ki so na razpolago moderni filmski produkciji in ki stanejo težke stotisoče. bi skoro ne mogli verjeti, da je mogla fotografija doseči pri tem filmu tako popolne posnetke.
Prezreti ne smemo naSiua, ki se ga je po-služil film, da nam je pokazal vso bogato zbirko krasnih naravnih posnetkov naše zemlje. Kakor je gotovo, da bi bil film kljub temu zanimiv, če bi kazal samo naravne posnetke po gotovi dispoziciji brez vsakršne igre. ki bi ga poživljala, moramo priznati, da je ideja treh turistov iz popolnoma različnih slojev, ki gredo skupaj v gore, jako posrečena. Saj nam ti trije požive marsikok prizor in pokažejo marsikaj, kar bi sicer moralo v filmu odpasti, ker bi bilo morda vendarle premalo »zanimivo«. Kako so ti trije rešili svojo nalogo kot igralci-diletantje, p'ča že smeh občinstva ob nekaterih prizorih. Najvažnejša njihova odlika pa je brez dvoma ta, da gredo v gore kot ljudje in ne kot igralci. Sem in tja naletimo na prizore, ki bi jih poklicni igralci brez dvoma napravili slabše. Drugje zopet opazimo, da bi bil prizor mogoče lahko boljši. Vendar to niti najmanj ne moti, zakaj pri takem filmu bi človek pač potreboval visoko izobraženih igralcev, ki bi morali biti prav tako dobri turisti, ko ti trije, in kje bi danes med nami našli takih?
Če hočemo kritično gledati ta film, moramo nnvesli tudi njegove napake, ila nam ne bo mogel nihče očitali neobjektivnosti. In vendar je zopet težko brskati in iskati malenkosti, ko smo navajeni požirati pri inozemskih filmih kar z veliko žlico neprimerno hujše napake, da neštevilnega kiča sploh ne omenjamo. Mogoče bo še najhujša napaka filma ta, da ne pokaže kljub svoji dolžini še več neznanih lepot. To je seveda nemogoče, saj je film že sedaj sko.o predolg. Opazovalec dobi včasih utis, da gleda žive filmane fotografije, lo se pravi, da morda sem in tja filmu nedo-slaje onega izrazito filmsko - tehničnega dejanja tudi v naravnih posnetkih. V kolikor pa to občuti občinstvo, ta napaka najbrž ni odločilna. Očitki, kakor da kaže film preveč voda in vlakov, ne drže. Saj je prav film prvi, ki nas opozarja na krasoto naših voda, prizori z vlaki pa imajo za kuliso vedno pokrajine, ki so vredr da so prišle v film, vrh tega pa še vedno pojasnjujejo in kažejo smer potovanja naših treh turistov. Gotov krog gledalcev je najbrž pričakoval mnogo več slik iz turistike in plezarij. Kadi priznamo, da so za turista, kakor tudi za povprečnega gledalca tovrstne snemke najbolj zanimive in napete, vendar je prav, da so dobile v filmu razmeroma omejen obseg, saj je moral film pokazati še mnogo drugega, kar je za tujsko-prometno propagando prnv tako, če ne 6e bolj važno. Prav to jc v resnici velika prednost filma, ki se stalno izmika tudi najmanjšim poskusom senzacijonalnosti, kakršnih smo navajeni v tujih filmih.
Mirno lahko trdimo, da je film tak kot je, neverjeten uspeh požrtvovalnosti in ljubezni do domače grude in da brez temeljitega strokovnega znanja v tehniki snemanja film kljub žrtvam zda-leka ue bi bil tako mogočen. Razumljivo je seveda tudi to, kar priznavajo glavni delavci filma, da bi namreč bilo še marsikaj boljše in lepše. Če bi bilo več denarnih sredstev na razpolago. Zlasti v začetku je bilo treba štediti pri najmanjšem izdatku, radi česar so nekateri posnetki mnogo trpeli. Ker so bili vsi, ki so delali film pri laboratorijskih delih, zaposleni čez dan drugje, se je *es film delal le ponoči in so komaj skončali film z največjimi napori do premijere. V tem slučaju je nam naravnost nerazumljivo, kako se je mogla posrečili tako dobra razdelitev slik in prizorov, če upoštevamo, da so mogli delavci sami, zlasti g. prof. Ravnik, ki je vsa odgovorna dela v prvi vrsti opravljal sam, videti film na platnu šele na predvečer premijere.
Mirno lahko trdimo, da smo Slovenci ponosni na ta sijajni sad kolektivnega dela Skalašev, in ne samo to, iz srca smo jim hvaležni, da so nam tako dovršeno pokazali dušo naše zemlje. Napravili so še več. Kot tujsko-prometno propagandno sredstvo bo zalegel film mnogo več, kakor vsa draga in mnogokrat malo uspešna tujsko prometna reklama. Če bo film tekel v tujini, in t) tem smo prepričani, bo privabil k nam številne tujce, ktovišcarje in turiste. Prav v tem pa leži velikanski narodno-gospodarski pomen filma. Hkrati pa bo film dokazal inozemstvu, da premoremo ludi pri nas filme, na kakršne bi bili sami nad vse ponosni in katere bi pošiljali z velikanskim poinpom v svet.
Nas same pa bo film navajal k spoznavanju ožje domovine, zbujal ljubezen do narave in nas navaja) k pravi turistiki. Kot kulturni film bo zlasli važen za učečo se mladino in bo nedosegljiv pripomoček šolnikom, k! bodo ta film videli, s pravo lahkoto razlagali domovinoznanstvo. Mladina pa bo upeljana s filmom, z neprimerno večnim razumevanjem in veseljem sledila predavanjem svojih učiteljev. Zato bi bilo prav, da bi ai
99
Nautilus" se vrača,
ne da bi bil dosegel severni tečaj
Vožnja pod ledeno skorjo - Akumulatorji so ugašali - Led se ni dal prevrtati
Oslo, S. sept. Včeraj zvečer je uspelo na pod- | lagi radio-poročil od »Nautilusa« dobiti popolno ! sliko o njegovem dosedanjem potovanju in o po-vratku, ki ga je »Nautilus« nastopil, potem ko sc je njegova namera, da dospe na severni tečaj, ponesrečila. Kapitan »Nautilusa« NVilkins torej poroča:
»Nautilus« je zadnje dni, ko od njega ni bilo nobenih poročil, sklenil, da nastopi nadaljno pot do severnega tečaja, od katerega jc bil oddaljen 500 km, pod ledeno baricro, ki, kakor znano, loči severni tečaj od Evrope. Doslej je Nautilus« plul nad vodo med kanali, ki, kakor znano, tečejo skozi ledeno bariero do gotove točke. Zdaj pa se je pred očmi »Nautilusova posadke pokazala ledena ba-riera v vsem njenem belem veličastvu trdno sklenjena in kompaktna, tako da je bilo absolutno nemogoče prodirati skozi njo na površju dalje proti cilju. Samo kakšen ledolomilec bi bil lahko še plul dalje, pa tudi ne delj kakor eno stopinjo širine. Ce Bi bil »Nautilus« plul le še nekoliko naprej, bi ga bila ledena masa stisnila in ga tako poškodovala, da bi sploh ne bil več sposoben za nobeno plovbo.
\Vilkins je sklenil, da da povelje, naj sc podmornica potopi in posadka je popolnoma solidarna z njim sklenila, da to povelje izvrši. Najprej so skrbno kontrolirali učinkovitost baterij, motorjev in vseh drugih naprav. Noben mož posadke ni niti najmanj okleval in obnašanje posadke je bilo naravnost vzorno. Wi!kins je dal povelje in podmornica se je potopila pod rob ledene bariere in sicer do sredine med spodnjo ploskvijo ledene mase in pa morskim dnom.
Plovba pod ledom je nekaj časa bila pravilna. Stroji so funkcionirali, kakor se je pričakovalo in podmornica je držala kurz naravnost na severni tečaj. Wilkins absolutno ni imel namena, da bi se
vrnil, ker je bil nepreklicno trdno sklenil, da podmornice ne ustavi, dokler ne dospe na svoj cilj. Vpoštevajoč razdaljo okoli 500 km, ki ločuje roo bariere, tam kjer postaja popolnoma gladka, od točke severnega tečaja, se je smelo računati, da bo -Nautilus« dospel tja v 80 urah. Toda začetna hitrost podmornice je začela kmalu pojemati. Vzroki, zakaj se potrebna hitrost ni mogla vzdrževati, to je, zakaj so se akumulatorji začeli izčrpavati, natančno še niso znani.
NVilkins je sedaj sklenil, da se s svojo podmornico dvigne iz globine morja na površino ba-rijere s tem, da prevrta ledeno skorjo nad seboj, da bi mogel na površini zopet napolniti akumulatorje s pomočjo motorjev na nafto in potem nadaljevati vožnjo pod skorjo proti tečaju. Toda poizkusi prevrtanja so se ponesrečili. Poizkusi, ki jih je bil Wilkins napravil preje na barijeri tam, kjer še ni čisto sklenjena, so se bili posrečili, tukaj pa se je kapitan moral prepričati, da je debelost ledu prevelika, da bi ga mogel s svedri »Nautilusa« prevrtati. »Nautilus« pa se je že na vožnji pod morjem nekoliko poškodoval. Tako osrednji stolp kakor tudi sveder, ki je konstruiran na pratneu podmornice, sta trpela od sunkov ledu. Wilkins je moral svoje poizkuse prevrtovanja ledu opustiti in je sklenil, da nadaljuje pot v prejšnji globini v smeri proti tečaju. Toda po par urah ponovne vožnje je postalo popolnoma jasno, da bi Wilkins riskiral tako podmornico kakor življenje vse posadke, ako se nemudoma ne vrne, dokler je še čas. številke amperometra so pokazale, da bodo akumulatorji kmalu popolnoma izčrpani in da se bo ladja ustavila pod ledeno skorjo za večne čase.
Zato je Wilkins težkega srca dal povelje, da se »Nautilus« obrne. To je bilo v noči med torkom in sredo preteklega tedna. »Nautilus« se je obrnil
na 80 stopinji širine. Do tukaj je torej prišel in ne dalje. Koliko časa je vozil pod ledeno barijero, še ni znano.
Povratek je bil enako težaven. Ainpcrometer je kazal že blizu ničle. Posadka je doživljala dramatične trenutke, vendar njen pogum ni upadel. Ladja ni mogla več dolgo pluti, zalo je bilo treba zopet poizkusiti prevrtati led. Po dolgih in težavnih naporih sc je to posrečilo. Led je pač bil tu veliko tanjši nego je bil dalje gori. Posadka je izstopila na led m se oddahnila. Mraz je bil silen, nebo pa jasno. V petek z ečer se je potem -Nauti-lusu« s pomočjo napolnjenih akumulatorjev posrečilo, da s. je vrnil skozi kanale v svobodno morje. Moštvo je na ledeni plošči postavilo antene, da odda prva radio-poročila. Tudi to je bilo težavno delo, ker so luknje sproti zamrzovale. Vendar se se je končno poizkus posrečil in radio-postaji v TromsO in Berginu sla čuli prvo poročilo »Nautilusa«.
Kar se tiče znanstvenih uspehov Wilkinsove ekspedicije, trdijo, da je zbral velik in zanimiv material, posebno kar se tiče temperature arktičnega oceana, ki v različnih globinah kaže velike nered-nosti. VCilkins ni opustil namere, da doseže severni tečaj in izjavlja, da bo napravil novo ekspedicijo prihodnjega leta in sicer že začetkom pomladi ter z novo podmornico, ker se je konstrukcija »Nautilusa« izkazala kot preslabotna. Misli vzeti s seboj isto posadko. Znani milijarder llearst, ki je ekspedicijo financiral, je \Vilkinsu radio-telegrafiral, da naj se nemudoma vrne v Nevvvork.
Oslo, 8. sept. tg. Popoldne ob 14 je prišla vest od podmornice »Nautilus«, da ie dospela v pristanišče Longyaer na Spitzbergih in da je na krovu vse zdravo.
Angleška vlada dobila zaupnico
London, S. sept. tg. Ko se je danes popoldne nekoliko pred tretjo uro sestala poslanska zbornica na izredno zasedanje, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Ko je vstopil Mac Donald, so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Po opravljenih formalnostih je izročil Mac Donald govorniku kraljevo poslanico, ki je bila formalnega značaja iu daje parlamentarno možnost za ponovno razpravljanje o proračunskih vprašanjih. Nato je Mac Donald podal pregled o parlamentarnem poslovanju v prihodnjih dneh in še enkrat pojasnil zgodovino krize. Navajali je, da je dobil 8. avgusta pismo, katero je opisovalo položaj angleške Narodne banke kot skrajno resen radi neprestanega izvoza zlata. Zato se je iz-škotske vrnil v London in stopil v stike z voditelji strank. Ker ni bilo mogoče doseči soglasja med člani starega kabineta, je vlada odstopila in on je sprejel' kraljev nalog, da sestavi nov kabinet. Med 13. in 30. julijem je zgubila angleška Narodna banka za 34 milijonov funtov zlata. Nato so bili angleški Narodni banki dani na razpolago kratkoročni krediti. da popolni vrzeli. Ti krediti pa so bili v tretjem tednu meseca avgusta žc popolnoma izčrpani. Treba je bilo novega kredita zn podporo funta. Zalo ni smel Mac Donald izgubljati nobenega časa. Ves položaj bančnega sistema, vojnih dolgov iu reparacij bi se moral proučiti šele potem, ko bo kriza končana.
Svetovna depresija z brezposelnostjo je povzročila proračunski deficit, tako da je treba iti na delo skrajno previdno, da ne bi prišli v položaj, da bi morali v poravnavo angleškega imporla načeti narodno premoženje ali pa se poslužitj tiskanja bankovcev. London, bančni centrum sveta, je bil nezavarovan izročen viharnemu napadu, ki se jo začel od vseh strani. Vlada j^ mogla smo izbirati, da ali prevzame odgovornost, da bo obvladala krizo, ali pa da brez dela gleda, kako se poslopje ruši. Ni se smelo pripustiti, da bi narodna politika pre-j šla v roke finančnikov ali kakih drugih skupin. | Macdonald pa je bil mnenja, da bi se bankirji in finančniki, kolikor so tudi sebični, nikakor ne bi bili prepustili bankrotu radi stremljenja po politični moči. Financiranje zavarovanja brezposelnosti je bilo nezadostno iu povzročilo nezaupanje sveta. Ce je hotela Anglija ohraniti svoj kredit, je morala spraviti svoj proračun v ravnotežje in postaviti zavarovanje proti brezposelnosti na varno podlago. Ce bi se bila Anglija postavila na stališče, da ne potrebuje nobenih kreditov, bi kriza v Angliji takoj izbruhnila. On sam ima rajši, da se njegovi dohodki zmanjšajo za 1000 funtov na leto, kakor da pride inflacija, ki grozi deželi. Naravno te krize ne smemo napačno razumeti. Ta kriza no obstoji v pomanjkanju narodnih pomožnih virov, temveč v pomanjkanju trenutnega zaupanja. Macdonald je zaključil svoj govor s prošnjo, da poslanska zbornica podpira vlado v njenem dolu. Dolžnost vlade je, ostati toliko časa na krmilu, da bo kriza končana.
Sijajen govor voditelja opozicije Hendersona
London, 8. sept. tg. Po MacDonaldu je govoril H en de rs ou. Vprašal je, čemu obstoja stranka. kateri jc MacDonald pripadal nd vsega j počelka. če ne zato, ila pomaga revežem, ki imajo ! na razpolago samo svoje roke. Polrebn, izravnati i proračun, je temeljna, samo po sebi umevna potreba. Toda zakaj začeli s tem pri onih, ki so ir doprinesli svoje žrlve za družabni red in ki ga nc | morejo spremeniti? Krivdo današnjih žnlostnlh razmer v Angliji in na svetu ne more nihče pripiso-
vati ubožnini slojem. Na sejali kabineta v prvih dneh, ko je nastala kriza, so se ministri dogovorili o odredbah, ki bi prineslo prihranek 56 milijonov funtov. Ko pa se je ministrski svet prihodnji dati zopet sestal, so zahtevali nadaljnji prihranek 30 milijonov funtov, in sicer v glavnem potoni reduciranja podpore brezposelnim in zvišanja prispevkov za brezposelnost, llenderson je navajal, da je on in večina ministrov temu ugovarjala. Rajši hočejo odložiti svoja mesta, najmanj kar je potrebno, pa je, da vprašajo svojo stranko in jo prepričnjo o potrebnosti takih korakov. MacDonald pa ni storil nič tega. — Notranji minister sir Samuel je Hendersona prekinil, češ, da ne more dovoliti, da bi Hendersonove besede šle v svet brez ugovora. Voditelji opozicije niso nikdar zahtevali, da bi se moralo nadaljnjih 25 ali 30 milijonov funtov prihraniti s tem, da se zniža zavarovanje brezposelnih. — Na te besede je llenderson odgovarjal, da sir Samuel pač lahko ve, kaj je sam govoril, da pa ne more vedeti tega, kar se je govorilo v kabinetu.
Nato je dobil besedo konservativec lord C e -c i 1. Govoril je o odločitvi svoje stranke, ki je vstopila v kabinet, da pomaga narodu iz položaja, v katerega je zašel zaradi slabega gospodarstva delavske stranke. Prihodnost bo pokazala, ali je bil ta sklep moder ali ne. Samo temeljite odredbe morejo rešiti Anglijo iz sedanjega položaja in te odredbe so varnostne in prednostne carine. Za to pa socialistične opozicije ni bilo mogoče dobiti.
Za njim je govoril B a 1 d vv i n , da je zelo obžalovati opozicijo delavske stranke. Baldvvinovi pristaši pa bodo podpirali ministrskega predsednika. Dejstvo, da se velik del angleškega prebivalstva protivi potrebnim odredbam za rešitev finančne krize, napravlja nalogo kabineta še težjo, kakor jc že itak. Upa, da bo vendar mogoče spraviti angleško gospodarstvo v red Končno je govoril Se bivši delavski poslanec Mosley, ki jc nagla-šal, da so odredbe vlade primerne za sedanji položaj.
London. 8. sept. tg. Predlog ministrskega predsednika MacDoualda, da so poslanska zbornica konstituira kot finančni odbor, jn bil sprejet z večino 50 glasov. Razmerje glasov jo bilo 309 proti 250. To glasovanje pomeni obenem zaupnico vladi.
London. 8. sept. tg. Pred poslansko zbornico so' se zbirale danes veliko množice brezposelnih. Policijska straža jih je mogla razpršili šele potem, ko je dobila ojačenje. Tudi v Bristolu so bilo danes komunistične demonstracije proti kongresu strokovnih organizacij.
Zarotniki v Italiji izsledeni
Milan, 8. sept. tg. Danes je bila aretirana ljubica tovarnar ja Domenika B o v o d e j a v Ženevi, ki je osumljena, da je tudi v zvezi s fabrikacijo bomb in pripravo atentatov. Bovone ie skrival v svojem mlinu v okolici Genove veliko skladišče za izdelovanje bomb. Priznal je, da je položil bombe * Genovi in Turinu in da je imel napravljenih še pet drugih bomb, katere je hotel zažgati v Genovi. Njegova mati je bila ubita, ko je hotela pri prvi eksploziji odnesti iz stanovanja ostale bombe. Sestra Bovoneja jc po odkritju zločina znorela. Fa-brikant Bovone je užival do sedaj odličen glas in je lahko nemoteno potoval v Francijo, kjer je iz protilašističnih krogov dobival naročila za svojo atentate.
Rim. 8. sept. tg. Uradno se poroča, da je Bovone pri zaslišanju s svojo ljubico priznal, da jc bil v zvezah s pariško protifašistično centralo in da jc izvršil atentate v Bologui, Turinu in Gonovi.
Policija je dalje zasledila, da so v Bovonejevem mlinu pripravljali nadaljnje pomembne atentate, najbrže tudi proli Mussoliniju samemu, za kar so mu obljubili v Parizu veliko nagrado.
Zavarovanci naj se javijo
Ljubljana, 8. sept. AA. Zavarovalna družba »Allgemeene Maatschappy van Levensferzekering en Ljfrante« v Amsterdamu je likvidirala. Vsled rešenja apelacijskega sodišča v Amsterdamu se izplača gotova vsota zavarovancem iz bivše Avstrije, ki so sedaj državljani kraljevine Jugoslavije. Sledeče osebe, ozir. uiihovi dediči imajo se dobiti zavarovalnino in sicer:
1. Vfogrincc F. iz Očestavcev Din 298, 2. Ba-len S. iz Celja Din 284, 3. lurič O. iz Slov. Bistrice Din 443, 4. Paulič J. iz Pilšlanja Din 445, 5. Cerjak J. iz Lcskovca Din 14$, 6. Lipar A. iz Mengša Din 280, 7. Sitte G. iz Ponikve Din 361, 8. Moho-rič Jakob iz Mosenj, vsota ui navedena, 9. Grego-rinCifi Marija iz Maribora, isto, 10. Sturni A." i' Spod. Zreče, isto, II. Pelrič Jakob iz Maribora, isto. — Ker se bivališča teh zavarovancev oziroma njih dedičev niso mogla dosedaj ugotoviti, sc naroča, da vsa oblastva poizvedujejo o sedaniem bivališču teh oseb in njili dedičev, ki naj sklice-vaje se na ta razglas predložijo kraljevski banski upravi dravsek banovine v Ljubljani svoje prijave. Prijave morajo vsebovati: ločno iine, priimek m naslov, dan zavarovanja, zavarovano vsoto in , številko pokce ter ime koristnika zavarovanja. Pri-I javi naj se priloži polica ali pa pobotnica o vpla-I čanih premijah.
Mednamdm šahovski turnir
Viseče parliie: AjehinKashdan remis, P.rc premagal Asialoša
vse šole in društva postavita nalogo, da morajo film čimprrjc predvajati.
Sele potem, ko bo film videla vsa Slovenija, bomo mogli primerno oceniti zasluge. Skalašev. ki so nam ta film ustvarili. Takrat namreč bodo želi zahvalo vsega slovenskega naroda, kronist pa bo z zlatimi črkami zapisal njih monumentalno delo med največja kulturna dela slovenske sodobnosti.
Tartakovver je svojo partijo z Bogoliubovom, ki jc bila prekinjena včeraj v poziciji, ki mu ic nudila dovolj Sans za remi6, danes nenavadno slabo nadaljeval. Dopustil je menjavo trdnjav, nakar bi mu pa Bogoljubov mogel pobrati vse kmetu, česar pa Tartakovver ni več čakal, ampak se je udal.
Pire «i je pridobil proti Astalošu tako pozicijsko prednost, da Aslaloš ni mogel partije več držati in je kapituliral. S tem je Pire došel že dva mojstra in se bo mogoče jutri enkrat za vselej poslovil od zadnjega mesta.
Razigrani Colle je danes mogel v Niemcoviču poznali šc bolj rafiniranega nasprotnika. V zelo težki končnici, ki bi morala biti remis, jc Niemcovič z izredno globokimi potezami prišel v prednost. Končno si je na damskem krilu napravil močnega prostega kmeta, ki je s pomočjo kralja in konja prinesel Niemcoviču zmago.
Aljehin ie moral že zadnjič prestati precej strahu proti Kashdanu. Danes pa :,e je to Sc ponovilo. Toda končno se je etvar za Aljehina Ic dobro končala. Kashdan ni mogel uveljaviti svojih kmetov ter je moral prepustiti nasprotniku remis Imel je sicer dobljeno končnico, toda premalo časa, da bi upobteval vse mnogoštevilne možnosti, ki so
bile na deski pred kraljico, katerih pa brez izgube enega kmeta ni bilo možno izpeljati.
Stanje pa XII, kolu jc sledeče:
Aljehin 10 in pol, Kashdan 7 in pol, Bogoljubov, Flohr, Spielmann, Vidmar 6 in pol, Niemco-vič 6, Kostič 5 in pol, Astaloš, Maroczv, Stoltz 5, Colle, Pire, Tartakovver 4 in pol.
Jutri se bo vršilo XIII. kolo, v katerem igrajo: Niemcovič—Spielmann, Pire—Colle, Flohr--Vidmar, Bogoljubov—Astaloš, Kashdan—Tartakovver, Maroczy—Stolz in Aljehin—Kostič.
Belgrad, 8. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za nrosveto odlikovan z redom jugoslovanske krone I. razreda Nikola lesla, učenjak iz Nowyorka in častni doktor bel-grajske univerze.
London. S. sept. tg. John Thomson, najboljši m najslavnejši nogometni vratar v Angliji, so je na nogometni tekmi v (llasgovvu smrtno ponesre cil. Vrgel se je proti žogi, ki je ogrožala vrata, pri čemer mu je počila lobanja in je ponoči umrl. Njegov klub je Thonisonov angažnia stal svolo-čnsno 10.000 funtov.
Dunajska vremenska napoved. Menjaje, vedno bolj oblačno, nekoliko iculcic.-
Veličastna in ogromna manifestacija slovenske pesmi
Slovensko pesem počastila kraljica Marija — Pelo 2450 pevcev
Poslušalcev do 15.000
Perite vse Vaše fine stvari v blagi peni
Ljubljana, 8. sept.
še nikoli ni Ljubljana doživela tako veličastne, impozantne in ogromne pevske manifestacije, kakor jo je danes. Ogromna je bila ta manifestacija, tako po velikanskem, dosedaj pri nas še neznanem in še ncvidenem, številu pcvcev, kakor tudi po številu udeležencev tega pevskega slavlja, kakor ga ni imela še nikdar nikoli nobena slovenska glasbena prireditev. Priprosti slovenski možje, fantje, žene in dekleta, po večini kmetskega in delavskega stanu, so prišli v Ljubljano, s seboj prinesli svojo pesem — in si na mah osvojili srca vse Ljubljane. Vedela je Ljubljana že poprej o velikem kulturnem življenju, ki ga goji naš podeželski človek, kako zelo pa je to življenje razvito, se je pokazalo šele danes in Ljubljana je strme spoznala danes in občudovala, kako daleč je že napredoval naš slovenski kmetski in delavski človek. Le Pevska zveza, ki združuje v sebi domala vse podeželske pevske zbore, je inogla prirediti tako veliko pevsko manifestacijo, katere silni utis bo ostal nei7bris"n c'n-venci smo bili od nekdaj narod petja, vendar pa je bilo treba desetletij intenzivnega pouroon kulturnega dela, ki se je danes manifestiralo. Dolgotrajno delo je bilo danes kronano z uspehom, o katerem so nekdaj sanjali le največji optimisti.
Ko smo pred meseci jjoročali o načrtu za kraljevi teden in za festival, o katerem še nihče ni imel povsem jasne slike, kako naj izgleda tak festival, smo omenjali, da bo v Ljubljani nastopilo najbrže okoli 1000 pevcev. Ljudje so našo napoved sprejeli na znanje z dvomi. Kako neki naj bi se spravilo toliko pevcev skupaj? Pozneje smo napoved zvišali na 1600 in zopet so ljudje zmajevali rameni. Vsakdo je smatral naše najjovedi le > reklamo. Ali število priglašenih pevcev se je stalno , dvigalo in tik pred nasto|x>m doseglo rekordno število 2450. Ljubljana je spoznala, da naše napovedi niso bila nobena pretiravanja in je takoj spoznala vso veliko moč slovenske pevske armade. Pri tem pa moramo še posebej poudarjati, da so pevska društva skrbno izbirala materijal in po- j slala v Ljubljano le res izvežbane pevce. Zanima- i nje za ta koncert je v Ljubljani zadnje dni na- • rastlo, kakor za menda nobeno slično prireditev ne. i Pevci so bili davi že vsi zbrani v Ljubljani, zakaj ob 8 se je pričela skupna skušnja, ki se je vršila na dvorišču realke.
Dolgo pred napovedanim začetkom koncerta je pričelo občinstvo prihajati in se zbirati na Kongresnem trgu. Ob pol 3 je bil ves Kongresni trg j eno samo valoveče morje množic. Vihar navduše-
Nezaslišano odiranje obupanega hm,eta
če bo res tako, ne vem. Najbrž pa bodo ubogi izmozgani rudarji morali kupovati meso tudi od te krave kot drugo- ali celo prvovrstno meso po 12, 14 ali celo 16 l>in za kg, ne vem, kakšne so tam cene mesu. Radi tega dogodka je nastalo med omenjeno gručo moških pravo razburjenje. Zmajevali so z glavami in se vpraševali, če je to sploh mogoče. Na obrazih pa si bral strah pred bodoč nostjo ln obup.
Radi teh skrajno nizkih cen so začeli okoliški kmetje z zasilnim klanjem doma. V tem vidijo svojo edino pomoč. Vsako soboto ali dan pred praznikom zakoijejo v posameznih občinah po eno glavo živine, ki jo sekajo j>o 8—10 Din kg. S tem omogočijo, da dobe kmetje več za živino, ljudje pa bolj poceni meso kakor pri mesarju. Meso od tako zaklane živine je hitro razprodano, saj gredo celo meščani in gostilničarji iz mesta kupovat meso. Nekemu mlademu posestniku v Starem trgu je ponujal mesar 1000 Din za kravo. Preteklo soboto jo je zaklal doma in dobil za meso 1750 Din. Iz lega sledi, da bi mesar pri tej kravi, če bi jo kupil zn 1000 Din, kolikor je ponujal, zaslužil vsaj 1000 Din, ker bi meso gotov« prodajal vsaj po 2 Din dražje, kakor ga je kmet Zadnji čas je, da oblasti krepko stopijo mesarjem na prste in tudi določijo primerne cene živini, sicer bo naša živinoreja čisto propadla.
Velik fantovski tabor
pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah.
V	nedeljo, 13. t. m. se zberejo množice fant tov iz šmarske in rogaške dekanije na prijaznem griču Sv. Roka nad Šmarjem. Javno hočejo izpričati svojo odločno versko zavest in navdušenje za lepo življenje po naukih sv. katoliške Cerkve. Kresovi z bližnjih hribov na predvečer bodo oznanjali ta pomemben fantovski dan. Od vseh strani bodo prišli fantje, jieš in na kolesih, z vlaki in na okrašenih vozovih, iz št. Vida, št. Jurja, Ponikve, Teharij, Kostrivniee, Rogaške Slatine, Rogatca in še iz drugih župnij šmarske, rogaško in kozjanske dekanije. Tabor se prično s slovesno službo božjo ob 10 pri Sv. Roku. Naprošeni so odlični govorniki iz Maribora. Fantje, nn veselo 0'-Menjal Bog živi!
Ubogemu najemniku pogrnilo 5 govedi
Preval je. 6. septembra.
V	petek. 4. t. m. ie g. Ivan Fontnk, najemnik grofovegn posestva Pršla gora št. 22, spustil na pašo svojih U glav goveje živine, katera se je pasla dobre četrt ure nn njivi, poraščeni s pir-nico in sicer mokro, ker je deževalo. Okrog potili popoldne se živina vrne v hlev. Gospodar gre pogledal ali je vse v redu. Presenečen vidi ležati vso živino po tleli in strašno napihnjeno. Takoj pokliče domače, da bi mu pomagali zdraviti. Z največjo težavo so jih li rešili, 5 pa jih ie jKigt-nilo. Ubogi kmet je oškodovan za 12.000 Din.
KI VARUJE BARVO IN TKANINE
Kraljica pride
v Zvezdi posluša petje himne »Pravde Bog*.
taka, da je mogoče, da so vsi zbori tehnično na isti višini, da pa je celokupna masa vseh zborov skupaj — kar je ne samo mogoče, nego celo običajno, slabša kakor vsak posamezen zbor. Že tehnično je dirigentu skoro nemogoče po eni sami skušnji tako maso povsem koncentrirati nase in iz teh razlogov je upravičena neka skepsa a priori za uspeh pri vseh takšnih monstre koncertih kakor je bil ta.
No, Pevska zveza nas je presenetila tako, | da je moral tudi oni, ki ne zaupa masnim koncertom, imeti o njej najboljši vtis. Začelo se je malenkost sramežljivo s Pravde Bog, že Premrlova sočna Slovanska pesem pa je pokazala, kako lepo so odtehtani glasovi med seboj in kako disciplinirano se znajo podrejati celoti. V Svetkovcm Ponte dei sospiri smo videli lepo smotreno izdelano dinamiko in — to so bili mešani zbori — nato so dekleta zapela dva ženska zbora, Klemen-čičevo Slanico pa Železnikovo Jutro. Obe pesmi 6ta zadeti v narodnem duhu in občutenju in sta bili prav lepo izvedeni. Dotlej je dirigiral prol. M, Bajuk. Poslej jc pet pesmi za moški zbor dirigiral g. J. E. Gašparič. Bile so to ena Vodopivčeva umetna, O večerni uri, dve Maroltovi prireditvi
narodnih, pa ena Bajukova in Devova prireditev, značilna štajerska Flosarska, Hit, hit, hit! Iz fantovskih grl je pri narodnih kar vrisnilo, tu je bil naš preprosti človek v svojem elementu, pel je, kar je čutil. Potem so še dekleta zapela dve narodni, nakar so sledili še štirje mešani zbori prireditev narodnih pesmi — čuli smo hribčke, tička priletela, teče vodica, gor čez izaro itd. — zdravi, sočni glasovi so bili to, interpretacija enostavna, prav nič orokavičena in pomehkužena, zato pa tem bolj naravna in topla — to jc bil užitek. Končno je zaoril po Kongresnem trgu Fleišmanov Triglav, V gorenjsko oziram, kar so morali pevci ponoviti. Zadnjih sedem pesmi je zopet dirigirral g. Bajuk.
Alti so zelo močni, basi neprecenljivi — med njimi mora biti zlatega materijala. Soprani izborni, pa nevsiljivi, tenorjem ni kaj reči. Da se je pa takšna masa tako lepo »ujedinila« v celoto, gre pa zahvala organizaciji Pevske Zveze, kateri treba na tem uspehu iskreno čestitati. Naj bo pevcem in vodjem ta masna prireditev in njen uspeh v veliko pohvalo in bodrilo. Sama kraljica jo je počastila in kakor je bilo videti, ni se dolgočasila ob slovenski pesmi, ki je iz kmečkih in delavskih grl orila po najlepšem trgu Ljubljane.
Udeležba je bfla ogromna, tako da je prišlo do gneče, ki ji niti redarstvo ni bilo kdovekaj kos. Zanimivo je pa to, da se je petje sredi trga ali v parku Zvezda še daleč lepše čulo kakor pa na sedežih pred cerkvijo. No, kaj takšnega nam pa zopet kdaj preskrbite!	V.
Slovenjgradec, 7. sept.
Tudi pri nas bo treba stopiti na prste nekaterim mesarjem, ki odirajo izmozganega kmeta, katerega se polašča že prava resignacija in obup. Danes sc je vršil tukaj živinski semenj. Živine ni bilo veliko, pa tudi kupcev ne dosti. Kmetje ne marajo več goniti živine na semenj, ker vedo, da so cene, ki jim jih ponujajo nekateri mesarji, naravnost smešne. Z dogonom na semenj si samo povečajo izdatke. Cene živini so se sukuje takole: krave jio 2 do 3 Din za kg žive teže, voli pa 3 do 4 Din. Tudi prvovrstne pitane vole niso plačevali višje kakor po 4 Din. Mesar pa prodaja prvovrstno ineso po 14 Din, torej celih 10 Din višje, kakor jc plačal, in vprašanje je, če je meso res od prvovrstne živine in ne le od kaite mršave krave. Pa pustimo to in se vrnimo k stvari sami.
Tam na trgu stoji gruča moških, ki se živahno razgovarjajo. V svoji sredi imajo mladega mesarskega pomočnika. — Hitro sem stopil bližje, da slišim, kaj imajo. Mlad kmetovalec iz Starega trga me nagovori: Pomislite, ali je kmetu sploh še mogoče živeti? To, kar se sedaj godi in kar sedaj mesarji počenjajo s kmetom, je že naravnost velika sramota I GIlejte, tale mesar je plačal ubogi najemnici v Zavlerjevi graščini v Starem trgu za srednjevrstno kravo komaj 1 Din za kg žive teže. Kaj pravite k temu? Ali ni to oderuštvo kmeta in ne le samo kmeta, ampak oderuštvo ubogega zemljiškega najemnika, ki mora zemljo drago plačati, da si priredi kako ži-vinče?« Kmetič je dalje pravil, da je ta mesar kar z vso silo vzel kravo za to ceno, ker jo najemnica ni bila pri volji dati. Popoldne sem slišal, da je vendarle nekaj primnknil k zgoraj navedeni ceni. Trdil je, da bo imel kravo za klobase.
Sredi koncerta, ko je moški zbor prelepo pel /tranjsko narodno pesem »Žalost«, je nastal med občinstvom nemir: »Kraljica gre!« Res je bilo. Slovenske |ievce je prišla počastit tudi kraljica Marija, ki se je pripeljala z Bleda. Spremljali so jo: dvorna dama ga. Švrljugova, adjutant podpolkovnik Pogačnik in ordonančni častnik kapetan Stropnik. Na koncert pa jo je spremil še ban dr. Marušič. Dolgotrajne ovacije so nastale, ko so pevci odpeli pesem. Kraljico je v imenu Pevske zveze sprejel in pozdravil predsednik g. Lavrič, oba dirigenta prof. Bajuk in g. Gašparič pa sta ji bila predstavljena.
Pevska armada je po prihodu kraljice vnovič ilovnsko zapela himno »Pravde Bog'. Kraljica je poslušala nadaljevanje koncerta na častni tribuni, pripravljeni v Zvezdi. I ribuno je stražila častna pevska straža. Kraljica je poslušala konccrt do konca. Zadnja |iesem, ki so jo pevci približno ob 4 odpeli, je bila Fleišmanova Triglav . Mogočno, kakor v zatrdilo, so pevci odpeli tekst:
2150 pevcev pri glavni skušnji pod »odstMun prol. llajukn.
Od strani povset pogled nn maso pevcev pred nunsko cerkvijo na koncu koncerta.
nja je sprejel pevce. Težko je preceniti ogromno i množico v številkah. Ce računamo 2450 pevcev, ki I so stali v nepreglednih vrstah, potem moramo računati, da je bilo občinstva vsaj šestkrat toliko, torej okoli 15.000 Tako velikega števila poslušalcev ni imel še nikoli noben slovenski koncert.
Slovenske pevce so s svojim prihodom počastili tudi mnogi odlični gostje, tako knezoškof (r n ■ ■	» i h "' * * •
i . ,<
dr. Rozman, min. preds. n. r. dr. Korošec, divizij-ski general Bič, podban dr. Pirkmajer, avstrijski generalni konzul Pleinert, francoski konzul Neu-ville in italijanski konzul Rainaldi, dalje zastopniki drugih oblasti in korporacij.
Viharno aklamirani, so pevci najprej zapeli državno himno »Pravde Bog« in sicer v slovenskem jeziku. To himno je dirigiral prof. Marko Bajuk in io je občinstvo poslušalo stoje, Prof. Bajuk je nato dirigiral mešane zbore, to se pravi vse pevce in pevke, Jan. Ev. Gašparič iz Maribora pa je dirigiral moške zbore. Mogočno in ubrano so doneli na Koneresnetn trgu akordi pevske armade. Daleč na okofi je Ljubljana poslušala to krasno petje umetnih slovenskih ter narodnih pesmi.
Koncert Pevske zveze
Impozantno je bilo pogledati silno maso pev-stva na stopnjičastem odru pred fasado uršulinske cerkve. Sami mladi, zdravi obrazi, nekaj deklet v pestri narodni noši. Iz vseh krajev domovine so se vzeli. Skupaj jih je zbral idea izem, čisto veselje do gojenja umetnosti, slovenske pesmi in slovenske misli.
Eno jc treba poudariti. Med 113 zbori so taki, ki bi sc v tem ali onem oziru lahko kosali z mestnimi zbori, so pa tudi slabši zbori, srednji zbori in pevski materijal je v masi redkokdaj ali pa nikoli čisto »izenačen«. To je ena. Druga je pa
Kraiji a Marija po prihodu nu častni tribuni
»Vse je vihar razdejal, narod pa zmiraj stal.«
Ob odhodu so kraljico ponovno pozdravljale aklamacije tisočev in tisočev. Kraljica se je nato odpeljala k predstavi »Gorenjskega slavčka« v Tivoli. Občinstvo pa se ni hotelo raziti. Vrle pevce so tisoči neprestano aklainirali. Bil je nepopisen vihar navdušenja. Posebne pozornosti je bila deležna skupina koroških pevcev iz Selc, ki so prišli poslušat ta slovenski koncert. Šele dolgo po zaključku koncerta se je navdušeno občinstvo razšlo.
Ljubljana tega pevskega triumfa ne bo tako zlepa pozabila, prav tako pa bodo tudi pevci odnesli iz Ljubljane zavest, da jih je Ljubljana sprejela z vsem ognjem ljubezni in da so jo povsem osvojili s svojo pesmijo. V slovenski pevski kulturi pa bo današnji dan mejnik, zapisan z zlatimi črkami.
Ljubljana Kraljica Marija v Ljubljani
Ljubljana, 8. septembra.
Danes popoldne se je pripeljala v Ljubljano kraljica Marija. Spremljali so jo: dvorna dama ga. Kleonora Švrljuga, adjutant podpolkovnik Pogdč-nik in ordonantni častni kapetan Stropnik. Naiprej si je ogledala spomenik kralju Petru pred magistratom. Nato jo je mestni župan dr. Puc povabil v magistratno poslopje in ji razkazal novo urc-ieno notranjščino magistrata. Župan dr. Puc je kraljico posebej še opozoril na prekrasne sgrafite. Nato se je kraljica podala v spremstvu bana dr. Marušiča na pevski koncert na Kongresnem trgu.
O tem poročamo na drugem mestu. S koncerta se je kraljica odpeljala do Jakopičevega paviljona, kjer si je ogledala razstavo umetnic.
Kraljico je na to razstavo povabila ob otvoritvi velesejmske razstave gospa Franja Tavčarjeva, kateri je kraljica tedaj obljubila svoj obisk. Ga. Tavčarjeva ji je v paviljonu predstavila mojstra Riharda Jakopiča in pa več razstavljajoči!) umetnic. Za tem se je podala kraljica na teraso hotela Tivoli, kjer je prisostvovala predstavi »Gorenjskega slavčka«. Množice so ji prirejale viharne ovacije.
Kraljica
pri »Gorenjskem s!avčku"
Ljubljana, 8. septembra.
Točno ob pol 5 se je pripeljala kraljica pred hotel Tivoli k predstavi »Gorenjskega slavčka«. Ko je kraljica izstopila iz voza, je operni orkester zaigral državno himno. Kraljico je sprejel župan dr. Dinko Puc in ji predstavil upravnika narodnega gledališča g. Otona Župančiča, zatem pa sta izročila član in članica opernega zbora, oblečena v gorenjsko narodno nošo, kraljici velik in lep šopek nageljnev in rožmarina. Nato je kraljica sedla v veliko iožo in za njo častni gostje.
Ob kraljici sta sedeli dvorni dami Švrliu-gova in Tavčarjeva. Navzoči so bili ban dr. Mamili, knezoškof dr. Rožman, rektor ljubljanske univerze dr. Šerko in mnogi drugi odlični gostje. Predstave se je udeležilo ogromno število ljub-janskega meščanstva in tujcev. Predstava je bila povsem razprodana in 6e je je udeležilo najmanj 2000 gledalcev. Še nižje ob poti pa so stale velike množice, ki niso mogle radi navala bližje. Predstava je potekla naravnost v veselem in navdušenem razpoloženju in je sijajno uspela. Ko je kraljica odhajala, jo je obsulo vse operno osobje s cvetjem in jo navdušeno pozdravljalo, z njimi vred pa je vzklikala kraljici vsa tisočglava množica.
Konjske dirke v Ljubljani
Ljubljana, 8. septembra.
Danes popoldne so se na vojaškem vežbnlišču pri Dev. Mar. v Polju nadaljevale konjske dirke, •ki jih je priredilo Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani. Vreme danes ni kazilo prireditve, kakor prvi dan dirk, prejšDjo nedeljo, pač pa je bila udeležba gledalcev nekoliko manjša. Ves čas prireditve je tudi igrala vojaška godba, prireditvi pa je do konca prisostvoval med drugimi odličniki tudi mestni komandant general Popovič kot voditelj dirk.
1.	Velika dirka mesta Ljubljane, proga 2100 m, nagrada 4000 Din. Prva »Danka« iz kobilarne Turniš (3.25), drugi »Uskok« poročnika Josipa Se-beliča iz Maribora (3.26), tretji »Lovčen« g. tovarnarja Zabreta iz Bobovka pri Kranju (3.34), četrta »Juliai g. Pavlina iz Podbrezja.
2.	Dirka Ljutomer (llandicap), proga 2000 m, nagrade 1000, 500, 200 in 200 Din, vožnja v štirikolesnih vozovih: prva »Bibora« g. MarinSka (4.46), druga »Olga« g. Flerina (4.48), tretja »Neli« g. Kodele (4.48), četrta »Frica« g. Stanka Podboja (5.01),
3.	Dirka Rudolf Warren-Lipitta, proga 2100 metrov, nagrade 1500, 750, 450 in 300 Din: prva >Julia< g. Pavlina (3.31), drugi »Rudi« g. Kocjana (3.35), tretja »Otero« iz kobilarne Turniš (3.37), Eetrti »Lovčen« g. Zabreta (3.43).
4.	Dvovprežna vožnja (Handicap), proga 3000 metrov, nagrade 1000, 500, 300 iu 200 Din: prvi par »Linda« g. Malusa iu »Olga« g. Flerina (8.02), drugi par »Miško« g. Kodela in »Eli« g. Hriberaika (8.08), tretji par »Gidran« g. Marinška in »Liska« g. Kodela (8.48), četrti par »Bibora« g. Marinška in »Janči« (8.52).
Med temi dirkami eo se vršile tudi galopne dirke, kjer so bili doeeženi prav lepi časi in rezultati. Junakinja dneva je postala brez dvoma »Beba« g. podporočnika Stanka Podboja, ki je v prvi galopni dirki dosegla prvo mesto.
fOTGAMATERJI!
Vse totopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni ▼ Ljubljani Zahtevajte ceniki
Gasilsko društvo za severno Ljubljano
Severni del Ljubljane se z neverjetno brzino čedalje bolj obljuduje. Nastajajo kar nova naselja, zdaj tu zdaj tam, ki se postopoma strnjujejo v enoto z lastnimi potrebami in težavami. V ta namen 60 se ustanovile razne kulturne in človekoljubne organizacije in naprave za la del mesta. Med temi tudi Prostovoljno gasilsko in reševalno društvo, Ljubljana, severni del. Po temeljitih in vsestranskih pripravah se je na prvem občuem zboru izvolil naslednji odbor: načelnik g. Julij Kovačič, trgovec, namestnik načelnika g. dr. Anton Milavec, posestnik, poveljnik g. Miko Ilojan, blagajnik g. A. Ravbar, trgovec in posestnik, tajnik g. geom. M. Čeme. odborniki g. dr. A. Kodre, posestnik g. inž. St. Sirca, ravnatelj Strojnih tovarn in livarn, g. C. Vidic, ravnatelj Hranilnice kmečkih občin, g. kapetan L razreda Milisav Stojanovič, g. inž. Iv. Hro-vatin in g. Daks Ludv., zavar. uradnik.
S prispevki prebivalstva severne Ljubljane si je društvo nabavilo motorno brizgalno in avto, ima svoj gasilski dom in dve četi po 30 mož kompletno opremljenih. S tem je prebivalstvo samo izvršilo plebiscit in potrdilo nujno potrebo samosvojega gasilskega društva.
Reda in spodobnosti radi (ne da hi prosilo za kako gmotno podporo), je društvo prijavilo mestnemu načelstvu ljubljanskemu, odd. V., z vlogo z dne 18. aprila 1931 svoj obstoj in 23. junija 1931 ponovno pobezalo za odgovor. Po štirih mesecih cincanja je končno 23. avgusta 1931, štev. V-10.870-31—2, dospel odgovor, češ, da »v tem okraju ni nobene nevarnosti za soseščino ali celo okolico z ozirom na to, ker se stavbe ne zidajo v strnjenem sistemu in bi društvo dejansko prišlo v poštev le v izrednih primerih velikih nesreč, požarov in elementarnih nezgod«.
Imenovanemu oddelku očividno ni znano, da se vprav severni del mesta nahaja v stalni nevarnosti »izrednih primerov velikih nesreč, požarov in elementarnih nezgod«. Še smo živi Ljubljančani, ki smo doživeli dve veliki eksploziji v tem delu Ljubljane, ko v Ljubljani še ni bilo nobenega :vsever-nega dela«. Zdi se, kakor bi ua tistem oddelku mestnega načelstva bili mnenja, da se požarov v posameznih hišah sploh ne bi izplačalo gasiti, ker niso v strnjenih vrstah, da bi padale pod plameni požara, kakor domino-kainni, druga za drugo. Mi, posestniki teh hiš, ki smo si postavili tc hiše po večini krvaveč na vse štiri žile, vprav iz teh vrst nesocialnega odgovora mestnega načelstva uvideva-. mo, da smo tudi v tem, kakor v marsikaterem drugem oziru vezani na samopomoč. Med severnim delom in mestom se je etablira! velik magacin ben-, cina in olja, ki je tako primitivno zavarovan, da bi pod enakimi pogoji noben vaški župan, ki mu je mar varnost občanov in pozna tozadevne predpise, v svoji vasi nobenemu trgovcu ne dovolil večje zaloge petroleja. In s tein v zvezi jo tehničen obrat, ki obratuje večkrat tudi ponoči.
Ker živimo v takih razmerah in ker smo prepričani, da lahko pomoč v sili najbolj uspešno dajejo domačini, torej listi ljudje, ki jim je znan vsak kot in kotiček njihovega okoliša, dn — dalje — gašenje in sploh pomoč v sili ni nikak privilegij ali monopol, smo ustanovili svoje društvo, trdno prepričani, da pri tem ne bomo naleteli na nikake zapreke, ker ščitimo osebno varnost in lastnino ne samo ljubljanskih meščanov, ampak tudi mesta samega. Ščitimo na načiu, ki mestnega proračuna niti najmanj ne obremenjuje.
Davkoplačevalci severnega dela mesta Ljubljane so z ustanovitvijo samosvojega gasilskega društva in ob nabirkah za gasilsko orodje povedali svoje zdravo mnenje jasno iu določno. Pozivamo pa tndi ljubljanske zavarovalnice, naj se izjavijo, ali je potrebno gasilsko društvo za severni del mesla Ljubljane ali ne.
Še za pravico, biti bližnjemu v pomoč, se moramo boriti.
Kaj bo danes
Jakopičev paviljon: Razstava umetnin. Velegejniska razstava.
Union: Film »Skale«: »V kraljestvu Zlato-,oga-:. Ob 17 iu 20.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec,
Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in
mr. Hočevar, Celovška c. 31 (Lj. VII.)
O Pogrel) pokojno Marije Lesjak bo v sredo 9. t. m. ob 5 popoldne iz Leonišča na pokopališče
k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
O Alpiuski film »V kraljestvu Zlatoroga« se predvaja danes nepreklicno zadnjikrat ob 17 in 20 v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice so v predprodaji v vestibulu hotela. Blagajna jo odprta od 10 do 12 in od 15. uro naprej.
© Fotografske aparate posoja Drogerija Gregorič. Ni minil še niti mesec, odkar nas je presenetila znana in solidna drogerija Gregorič v Prešernovi ulici z naravuost neverjetno novico, da posoja fotografske aparate za tedensko odškodnino deset dinarjev. Razni začetniki-foloamatcrji so si izposodili v dobrih 14 dneh vseh 50 za izposojeva-nje določenih aparatov. Tvrdka ima 6cdaj na razpolago 50 novih aparatov za isto odškodnino 10 dinarjev tedensko. Največja ugodnost pri izposo-jevanju pa je ta, da vsak, ki si bo kamero izposodil tolikokrat, da bodo znašale izposojnine njeno ceno, t. j. 450 Din, dobi kamero zastonj. Kamere so Volgliimderjeve jubilarke za navite tilmc 6X9 cm. So izredno lahke v opravljanju in celo za začetnika prava igrača. Slike, ki jih napravimo z njimi, so pa tako lepe, kakor da bi bile napravljene z mnogo držjimi aparati. Upnio, da sc bodo amaterji in začetniki poslužili te izredne ugodnosti, saj je na razpolago zopet novih 50 aparatov.
© Nov park, sicer majhen, pa mičen in lep, so nam obeta v Ljubljani. Pred Glasbeno Matico se mestni delavci že nekaj dni ukvarjajo s tozadevnimi deli. Napravili bodo novo sprehajalno pot mimo Matice ter poleg nie postavili lično klopi. Od univerze in ob Turjaški ulici so napravili male stopnice, krog in krog pa so postavili kamenito ograjo z vmrsnimi piramidnimi stebrički.
0 Nesreča na tramvaju. Cestna železnica ima sedaj, v teh dnevih, ogromen promet in so vsi vozovi redno polni. Včeraj ob pol 3 popoldne jo padla s polnega voza na Marijinem trgu 50 letna Neža Tavčarjeva, žena posestnika in gostilničarja iz Zg. Limbuša pri Kranju. Pobila se je precej po glavi. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
M o zet j
V torek, 8. t. m. smo imeli na Zdlhovem malo žegnanjo. Župnišče pri tej ekspozituri je vsled tega, ker že uekaj let ne stanuje nihče v njem, začelo razpadati. Zadnji čas pa so se izvršila najnujnejša popravila, tako du je sedaj zopet v dobrem stanju. Tudi cerkev so nameravali prekriti z deščicami. Opustili pa so to namero in bodo ob prvi ugodni priliki pokrili cerkev z opeko, kar je gotovo mnogo bolje, če tudi trenutno dražje. — Na rebri proli Kolpi pod Zdihovem kopljejo in pripravljajo delavci prostor za kuhanje oglja Več kot 70 cm globoko so našli v zemlji sledove ognjišča in okoli njega črepinje lončenega lonca. Od kod to, se samo ugiblje. — Suša je sicer pojenjala, a še vedno primanjkuje vode. — Fižol je v najlepšem cvetju, mnogi uživajo zele-nega šele. sedaj. Dozorel ne bo in bo celo za seme stiska. Tudi krompir ua mnogih krajih cvete. Sadja je razmeroma dovolj. — Divji prašiči vedno pogosteje javljajo, da so Se živi. Krompir in koruza na njivah v Muha vasi in Kuhlarjih jim prijata. Jazbec jim jo veren tovariš. — Lov je mnogim v zabavo, nekaterim pa je, saj zdi se lako, le vir dohodkov. Kar boli človeka, ko Cuje, da je v naših loviščih padlo na desetine srnjakov. Pa res ni treba, da bi se vse obrnilo v želodcih ljudi. Kaj bo pa drugo leto in potem? Srnjak ni kruh, je le priboljšek.
HIROMANT
in
GMAFOLOG
ki točno prrčita vsakemu iz dlani preteklost, sedanjost in prihodnjost. -Spre ema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. v hiši Mestni trg 5, II. nad stropje. v Ljubljani ostane samo malo časa.
Dospel je znanstveni in najboljši
Kulturni obzornik
Mariborsko gledališče t93t 32
Iz razgovora z višjim režiserjem Joškom Ko->ičem, ki je istočasno vodia mariborske drame, posnemamo zlasti glede dveh vprašanj, ki se nanašajo na novo dramsko sezono, sledeče misli:
»S kakšnim upanjem greste v letošnjo sezono?«
»Pri tem vprašanju se človeku nehote vrine ie nešteto drugih vprašanj, ki stoje pred nami kakor komplicirana vhodna vrata, vodeča v nove sezone, da — za gledališče v novo življenje. Počitnice niso za gledališče samo oddih, temveč zareza, ki loči preteklost od bodočnosti. Vsaka nova 6ezona pomeni za uspešno gtedališče: novi cilji, nove težnje, novi ideali, novi uspehi — razvoj do čim večje popolnosti, do čim večjega stika gledališča z občinstvom. Kadar se bo občinstvo tako približalo gledališču, da mu neobhodno potrebna zadeva, da bo zanj življenska potreba in da bosta gledališče in občinstvo eno, tedaj bomo lahko govoril o pravem narodnem gledališču. Za to skupno vez pa naj bi skrbeli vsi kulturni faktorji, ki jim je do tega, da postane gledališče duhovno in duševno vzgojna institucija. Po mojem mariborsko gledališče ni samo »obmejna zadeva«, pač pa drugo slovensko poklicno gledališče, ki naj bo centrala r.a štajersko in prekmursko ozemlje. Razdalja od Ljubljane do Maribora jc vendarle tolikšna, da je Maribor doceia upravičen imeti svojo lastno hišo «te glede na to, da šteje mesto z najbližjo periferijo skoro 60.000 prebivalcev.
S kakšnim upanjem gremo v prihodnjo se-tono? No, da: s strahom in optimizmom, Oboje je potrebno. Ta strah pa ni bojazen pred izvršitvijo našega programa, ampak le respekt pred velikim delom, ki nas čaka vsako novo lelo. Optimizem pa tudi ni zgolj zadovoljno in brezskrbno spoglc-davanje z novimi načrti, pač pa nam krepi vo'jo in duha. Naša nova sezona bo sodeč no sedanjih .pripravah dobra in uspešna.«
toar?
>Kako si zamišljate letošnji gledališki reper-
»Glcdališče mora vplivati na občinstvo v du. hovnem -in duševnem pogledu; skratka: biti mora kulturno središče. V današnjih časih je to zelo potrebno, a na drugi strani nemalo težko. Denarno pomanjkanje pri občinstvu in nezadostna denarna sredstva (podpore) gledališču. Za uspešno vzgojno in umetniško procvitanje gledališča pa je danes bolj nego kdajkoli potrebna zadostna finančna podlaga. Če hočemo v danih razmerah 6ploh še gledališče, je nujno potrebno, da zgradimo most, ki naj spaja gledališče z občinstvom, treba je napravili nekak kompromis. Žalibog! (Tako so primorana danes delati večja gledališča z mnogo večjo podporo in številnejšo publiko). Prepričani pa smo, da se bodo tudi v tem oziru prejkoslej »zjasnila vremena«.
češče se čujejo očitki o breizidejnosti reper-toarnega načrta. To pa ni tako kot se zdi na prvi pogled. Res je, da Shakespeare in recimo »Char-lejeva tetka< ne spadata v en koš, in da tu ni nikake organične zveze; toda o tem bi sc nazadnje moglo obširneje govoriti. Nedvomno mora imeti vsak načrt gotov cilj, mora vsebovati določeno idejo.
Pri sestavi dramskega repertoarja, ki je bil sestavljen v glavnem sporazumno z menoj in upravnikom dr. Brenčičcm, smo imeli kakor vedno v prvi vrsti pred seboj umetniške cilje. Je tu več smernic. Najidealnejša bi bila in bi morala biti za nas vsekakor ta, da naj raste in se dviga narodno gledališče iz narodne literature t. j. naj se seznanja občinstvo z literarnimi in umetniškimi proizvodi iz naroda, In nihče ne more trditi, da mariborsko gledališče zlasti v zadnjih sezonah ni imelo odprtih rok za domače avtorje, dasi včasih v finančno škodo. Tudi v letošnjem repertoarju prevladujejo slovenski odnoano slovanski dramatiki, Slovenski ln slovanski avto ji. Cankarjeva drama - Kralj na Betajnovi«. Razen tega imamo v načrtu Šilihovo dramo »Ka vernain Golonkovo ' sodobno satiro -Komedija sedanjosti . Tudi Golar nam je bil obljubil svoje najnovejše delo. Od Če-j hov bomo vprizorili najnovejšo Zanderievo dramo
»Spreobrnitev Ferdinanda Piškurja«. Hrvaško dramo bo zastopal Kulundžič z interesantnim »Škor-pijonom«; od Poljakov bomo videli satirično komedijo Szaniavvskega »-Mornar«; iz ruske književnosti je na sporedu močna drama Oslrovskega »Nevihta« in pa Gogoljeva »Ženitev«. Angleži nas bodo seznanili s komedijo »Volpone« od B Jon-sona in vojno učinkovito dramo »Konec poti«. Nemci: Dehmel »Človekoljubci■■<. Dalje bomo videli Claude-Anet-ovo tragedijo *Mayerl'ng«. Ljudske igre nam bodo dali Anzengruber »Slaba vest«, Nestory '-Utopljenca« in Real-Ferne »Trije vaški svetniki«, Kmalu v začetku pride na vrsto tudi otroška igra »Rdeča kapica« od D. Gorinška.
Otvoritev sezone 1931-32 bo prvega oktobra s klasično, satirično komedijo s-Volpone od B. Jonsona, Shakespearejevega sodobnika; takoj za teui sledi Anzengruborjova »Slaba vest (v režiji B. Krefta kol gosta). Tretja premijera bo habsburška tragedija -Mnyerling« ob proslavi 25-let-nlcc umetniškega delovanja E. Groma, četrta - Konec potk, peta pa - Trije vaški, svetniki . Vseh teh pet preinijer bo Se v oktobru.
Zn gledališče se je sezona pričela. Vadimo žo štiri ledne z veseljem, marljivostjo in požrtvovalnostjo. Zato smo poleg vseh težav upravičeno — optimisti. Želimo, da bi bilo ludi občinstvo ter da bi nam bilo s številnim posetom v moralno in gmolno oporo. S skupnimi močmi bo narodno gledališče zares narodno — in to mora biti!«
Prejeli smo:
Vzajemnost, glasilo jugoslovanskega svečen-stva. Mesečnik, št. 9, 10, Ujjrava: Kongresni trg 17, Ljubljana.
Lovec, september 1931. —■ Uvodnik jc posvečen kralju kot lovcu.
Ženski list, septembrska številka. Modni del prinaša prve jesenske kostume iz raznovrstnega blaga. Oddelek, namenjen domači družini, vsebuje dobre nasvete za hišo in dom. — Uprava 1. Zagreb, Samostanska nI. 2.
Katoliški misijoni. September. S to številko je zaključen VIII. letnik zanimivega in pestrega
Povsod isto mišljenje s
Pomaga zares i
Prhljaj izgine.' Izpadanje las preneha!
Lasjo zopet poraste jo J
Sredsivo za nego las, Izdelano na znanstveni podlagi. Dobiva se v vseh lekarnah, drog;erijnh, parfumerijah ln boljših brivnt-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr Pli. Josip Hoffmann, Zagreb, MoSinskoga ul. 5,
Trbovlle
Noca koča na Mrzlici. Mlada trboveljska podružnica Slov. planinskega društva kaže na svoj prvi uspeh — na novo kočo na Mrzlici. Ko so je pred par leti ustanovila, so imeli vse bribo okoli, nas zasedeno že drugi, tudi ua Mrzlici jo žo bila koča celjske podružnico SPD, ki ni od daleč več odgovarjala sedanjim potrebam iu ogromnemu obisku, ki ga je deležna iz rudarskih okolišev posc-buo Trbovelj in Hrastnika. Zalo fu Celjani ra.ievo-Ije odstopili Mrzlic« z malo kočo vred naši novoustanovljeni podružnici, ki se je na tej edini njeni točki skušala uveljaviti. Takoj je odbor začel zbirati denar in lansko jesen so žo betonirali temelje in pripravljali les, sedaj pa se delo bliža svojemu koncu in bo olvorjena in blagoslovljena nova koča 20. t. m. Radi zimskega športa, za katerega sc tudi delavska mladina vedno bolj zanima, bo koča otvor-jena m oskrbovana tudi vso zimo.
Vendarle zveza s Savinjsko dolino? Lani jo banska uprava prišla z velikopoteznim načrtom nove ceste iz Trbovelj v Sv. Pavel v Savinjski dolini. Delo se jo začelo z vrha hriba proti Trbovljam, a se je ustavilo žo pri drugem kilometru, ker ni bilo denarja in g. inženjerji iz Ljubljano so odšli. Vendar pa se je posrečilo članu okrajnega cestnega odbora g .ravnatelju Pamerju, da žo započeto delo cestni odbor nadaljuje, sicer bolj tiho in ponižno, n vendar gre. Cesta bo ua trboveljsko stran lepo izpeljana in primerna za vsak promet; a to je šele polovica dela. Na savinjski strani, kjer je že bila dosedaj najslabša cesta, se nič ne giblje. Naj sedaj savinjski cestni odbo; skuša vsaj do Urbana izpeljati novo cesto pc krasno izdelani trasi banovinskih inženjerjev. Br. tudi predvsem v korist Savinjčanov, ki iinajd Trbovljah najbližji in najboljši trg za svoje pridelke.	Hi v
Šoštanj
»Vaški lopov«. S to Sttfggerjevo ljudsko dramo v 4 dej. bo v nedeljo, 13. t. m. otvoril igravski ansambel mestnega gasilnega društva letošnjo dra-matsko sezijo. Imenovani ansambel jo našemu, dramatiki naklonjenemu občinstvu pripravil že več dobrih uprizoritev. Zlasti močno se je uveljavil, ko jc lani spravil na oder popularne Gra-ničarje*, ki so doživeli tudi 3 reprize. — Vabimo vse, da v nedeljo posetijo prireditev in lako gmotno in moralno podpro trud in prizadevanje vnetih igralcev.
Na meščansko šolo je bil letos naval zelo velik. V I. razred se je priglasilo 51 učencev. Tudi ostali razredi so močni. V vseh štirih razredih je letos 118 učencev; to število je največje, kar obstoja meščanska šola
vSlovenca« lahko dobite v dnevni in nedeljski prodaji v trafiki ge. Valdlove. Segajte po njem I
šolska vest. Na tukajšnjo osnovno šolo ji1 premeščena ga. Theuerschuh-Kužel iz Zdol pri Krškem; na osnovno šolo v Žire pa jo odšla g*. Močnik-Selak, dosedaj učiteljica v Šoštanju.
slovenskega misijonskega glasnika, ki ga spretno urejuje g. Jožef Godina C. M. Istotako je zaključen drugi letnik priloge Tuji svet, ki je letos prinašala zanimivo povest Pod indijskimi polma-mi. Izdaja Misijonišče Domžale - Groblje.
Hrvatska revija, september 1931. Beletristični del poživlja 7 slik mladega hrvatskega slikarja Josipa Račiea. Cena posamezni številki 20 Din. Celoletno 200 Din.
Mladika, september. Tudi tokrat nas naš priljubljeni družinski list prijetno preseneča s svojo slikovito in raznoliko vsebino. Mladiko človek vedno znova rad v roke vzame, lista po njej iu bere in najde vedno kaj zanimivega in koristnega. Posebno drugi, praktični del, posvečen gospodinji in ženi se lepo razvija in spopolnjuje. Stane za celo leto 84 Din. — Naroča se pri upravi Mladike v Celju.	,
Cvetje z vrtov sv. Frančiška. September. Časopis dobro služi svoji nalogi, ki je nuditi dobrega, nabožnega čtiva treljerednikom kakor tudi drugim vernikom. Izdaja Irančiškanska provinca sv. Križa v Ljubljani.
Slovenski učitelj. 7-S štev. Strokovno glasilo slovenskega krščanskega učiteljstva zasluži v?o pozornost. Jc namreč ua tako visokem in stvarnem nivoju, da postaja bolj in bolj prava pedagoška revija. Listu se pozna, da sc uredništvo resno (rudi. da napravi list vsestransko koristen in prikupen, Priporočamo ne-le učiteljstvu, ampak vsem pedagogom. Uprava v Ljubljani, Jenkova ul. 6 Naročnina znaša letno 50 Din.
Mara Pavič: Pravica in usmiljenje. Povest. Iz hrvaščine prevedel Fr. Kolenc. Murska Sobota 1931. Samozaložba. Tisk Prekmurske tiskarne v Murski Soboti. Cena broš. 10 Din, vez. 15 Din. Dobi sc. v Jugoslovanski knjigarni, Novi založbi, v Cirilovih knjigarnah (Maribor) ter v Slomškovi in Mohorjevi knjigarni (Celje). Knjižico priporočamo našim knjižnicam.
Biblioteka za pouk in zabavo. France Bevk: Prcclporočna noč in drugi spisi. Tiskala in založila -Tipogralia Cousorzialc . Trsi 1931.
Dnevna kronika
Slovenski bogoslovec aretiran
v Gorici
Ljubljana, 8. septembra.
Pretekli torek je bil v Gorici aretiran bogoslovec Stanko 1 e r j a 1, doma iz Rihemberka. Žerjal se ;e pripeljal v Gorico iz Rihemberka s tržaškim vlakom. Ko je stopil z vlaka, so ga prijeli detektivi in ga odpeljali na goriško policijo; '.u so ga pridržali v zaporu. Aretacija je vzbudila veliko ogorčenje ne samo med Slovenci, temveč ludi med italijanskimi katoličani.
Aretirani je lansko leto dovršil prvi letnik goriškega bogoslovja. Domači orožniki so ga stalno zasledovali. Pred dobrim letom je organiziral slovesnost ob priliki blagoslovitve nove cerkve na 3rjah, kjer je sam doma. Ker je moral radi tega
mnogo potovati po deželi in iskati duhovnike, ki naj bi slovesnosti prisostvovali, so ga orožniki osumili, da uganja propagando proti državi... Drug njegov greh je bil ta, da je vadil domači cerkveni zbor, ki seveda prepeva v slovenskem jeziku.
Radi takšnih »zločinov« morajo slovenski bogoslovci in duhovniki v zapore, v času, ko se fašizem ponaša, da uživa katoliška cerkev v Italiji vso svobodo in v dnevih, ko je bil sklenjen med cerkvijo in fašistično vlado sporazum. Mari slovenski duhovnik ni duhovnik katol. cerkve?!
V zadnjem hipu nam je prispela vest, da je bil Stanko Zerjal po tridnevnem zaporu izpuščen.
Koledar
Sreda, 9. septembra: Peter Klaver, spoznava-vee; Serafina.
Osebne vesti
—	Himen. Jutri, 10. septembra se poroči v Dubrovniku g. dr. Ivan Tomšič, univerzitetni docent na ljubljanski univerzi z gdč P i u o Lardar iz veleugledne dubrovniške družine. Mlademu paru k veselemu dnevu naše najiskre-nejše čestitke.
—	Poročil se je včeraj v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Roman Petrovčič, naš odlični znane«; iz radia, z gdč. Dano Pavličevo, hčerko strojnega stavca Jugoslovan, tiskarne v Ljubljani. Naše ikrene čestitke!
= Ilimon. Dne 6. septembra 1931 sta se poročila v Mariboru odvetniška uradnica gospodična Marglta Gyorfi iu trgovec ter knjigovez gospod Ivan Zver, oba iz Murske Sobote. Oaslitamo!
= S pošte. Nastavljeni so: za služitelje II. skupine Mehora Rudolf v Bohinjski Bistrici, Springer Anton v Celju in Škrobar Matija na kolodvorski pošti v Mariboru; za dnevničarje: Maharovič Ado v Celju, Zorn Alojzij v Murski Soboti, Dornik Feliks na ravnateljstvu, Hribar Franc in ICopčič Jožko pri mestnem ter, t. t. odseku v Ljubljani ter Daris Angel pri X. ter. t. t. odseku v Mariboru, — Napredoval je za tehnika VIL skup. Urbanec Miroslav tehn. VIII. skup. pri mestnem t. t. odseku v Ljubljani. — Premeščeni so: služ. 2. skup. šperne Jožko s poštne podružnice štev. 6 v Ljubljani, na Ljubljansko glavno pošto, Jazbinšek Jožko z glavne pošte na poštno podružnico štev. 6 v Ljubljani, Štrukelj Albin iz Bohinjske Bistrice v Moste prj Ljubljani, Marinko Linda iz Celja v Beltince, Drobnič Jožica iz Beltincev v Celje, Zupane Franc iz Celja v Grobelno in Smodej Jernej iz Grobelnega v Celje. — Upokojena sta: zvan. 1. skup. Filipič Franc in Kavčič Franc v Celju.
s= Spremembe v u"itcljsVem zboru drž kon-servatorija in šole Glasbene Maticc. V učiteljski zbor drž. konservatorija v Ljubljani je vstopil pogodbeni član absolvent pariške Sfhole Cantorum g, Mirko Pngelj. Poučeval bo solopetje gospode. V smislu sklepa odbora Glasbene Matice je vstopila v učiteljski zbor v začetku šol. leta 1931-32 gdč. Marica Vogelnikova in prevzela klavirski pouk na konservatoriju in na šoli Glasb. Matice. Nadalje je sopet vstopila v uč. zbor drž. konservatorija in Sole Gl. Matice ga. Ruža Šlajsova. Poučevala bo klavir.	_
Izletniki ne pozabite,
da je RADENSKA MINERALNA. VODA najcenejše in najboljše krepčilo in osvežilo.
Ostale vesti
— Otvoritev novo planinske poti v Kara-
/ankah. Osrednji odbor SPD opozarja vse planince, da otvori v nedeljo, dne 20. t. m. agilua Tr-žiška podružnica SPD novi planinski pot od Zele-niške koče (1534 m) v Koncu Zelenice (za Be-gunjščico) Čez Zgornja vrata pod Nemškim vrhom (2178 m) proti Stolu oz. proti Mnčenski planini (Klagenfurterhiitte). Ta novi pot je brez dvoma eden najzanimivejših in najlepših v srednjih Karavankah! Zato vabimo, da se udeleži le planinske slavnosti čim večje število naših planincev, ki bodo pri tej priliki lahko spoznali enega naj-slikovitejših predelov naših Karavank. Udeleženci iz Ljubljane imajo posebno ugodno priliko, ker bo na razpolago direktni avtobus, ki bo vozil iz Ljubljane skozi Kranj in Tržič do cestarja pri Sv Ani in n. ij za ceno 40 Din. Čas odhoda ob šestih zjutraj izpred kavarne Evrope. Sedež se rezervira samo onim, ki se najkasneje do petka, t. j. 18. t. m. popoldan prijavijo v Irgovini Goreč (palača Kreditne banke) v Ljubljani in založijo jbenem 10 Din. Podrobnejši spored bo objavljen po plakatih.
—	Dovoljenje za postavitev radiofonskih postaj tajim državljanom. Na vprašanje, kaj naj se zahteva od tujih državljanov, ki prosijo za radio-lonske postaje v dokaz njih državljanstva, razglaša ministrstvo, da zadostuje za ta dokaz vsaka verodostojna listina, ki jo ima prosilec pri sebi. Ko bi pa inozemec napisal na prijavo, dn je državljan naše kraljevine, tedaj se smatra, da je postavil rudiofonsko postajo brez dovoljenja ter se postopa proli njemu v smislu radio pravilnika oziroma se kaznuje v smislu člena 253. finančnega zakona.
—	Uadio-komarjl. Radio si osvaja ves kulturni svet. Pa kakor rasle število radio naročnikov, rasle tudi četa radio komarjev navzlic vsem ostrim kaznim, ki so v veljavi za radio komarje. V mesecih aprilu, maju in juniju jo bilo na Nemškem zasačenih in kaznovanih 320 oseb proti 217 osebam v enaki dobi prošlega leta in proli 288 ose-
bam v prvem četrtletju 1931. V nekem primeru je zadela radio Komarja tudi tritedenska ječa. Med kaznjenci je 13 oseb, ki so radio komarjem v dosego njih namena pomagale na kakršenkoli način. Radio komarji so 'udi v Sloveniji tiči posebno sorte. Dasiprav so zanje določeno občutne denarne globe, pa vendar njih število ne pojema, ampak še vedno raste.
—	Službeno novino št. 203 od 5. septembra t. 1. objavljajo »Naredbo za izvršitev zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu.«
—	V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 205 od 7. septembra t. 1. je objavljen »Zakon o volivnih imenikih«.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Die Vorbedingungen des intemntionalen Friedens^ od B. Scharer-ja v založbi Amallhea v Ziirichu, Leipzigu in na Dunaju.
— V prilogi Službonih novin št. 202 od 5. t. m. je objavljen »Zakon o prodaji pšenice v lu-zemstvu« in »Pravilnik o prodajnih cenah pšenice v tuzemstvu.«
—	Velikega gospodarskega pomena in važnosti je pri nas brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinjo prav prizadevajo, kako isto dobičkonosno uporabiti. Iz zadrego bo izborno pomagala izvrstna knjiga: >Sadje v gospodinjstvu«, kf jo jo spisal naš prvi strokovnjak Martin Humek. Knjiga je 1'azdeljena ua tri dele. Prvi del opisuje razne vrate in sadna plemena ter nego sadja itd. Drugi del se bavi z uporabo sadja, kako ga vkuhavamo in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v konserviranju in sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in naj ne bo brez nje nobena slovenska gospodinja. — Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani ter velja 24 Din.
—	Zastrupljenja z gobami se najlažje obvarujemo, ako znamo ločiti strupene in užitne gobe. V knjigi »Naše gobe« ki jo je spisal naš priznani strokovnjak Ante Beg, so opisane vse vrste gob, ki rastejo po naših gozdovih. Poleg tega vsebuje knjižica tudi slike v naravnih barvah vseh golš, ki jih opisuje knjižica. V knjigi najdeš tudi obilo receptov kako pripravimo gobe za okusno jed, dalje navodilo kako naj gobe nabiramo, sušimo in kon-serviramo. Za vsako gospodinjo, kuharico in nabiralca gob je ta kniiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. Cena Din 50,— in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Opozorilo na oglas tvrdke Ivančič.
— Tovarna Jos. Rcich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
— Pri žolčnih in boleznih na jetrih, Zolč-nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Jose!« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josek vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode. »Franz-Joscf« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bolan
izgublja življensko moč In sposobnost /n delo ter je v breme ne samo sebi ampak tudi svoji rodbiui
Noč in
sta bogastvo, ki ju mora varovali vsakdo. Pri gfavobo u, zobobolu, pri trganju v udih iu pri bolečinah, ki so pojavljajo kot posledica prehlajenja, so bolečino naglo odstranijo, če bolna mesta trikrat
ua dan dobro nadrgnete z DIANA — FRANCOSKIM ŽGANJEM Pa tudi pri prehlajenju. bolečinah v vratu, želodčnih bolečinah, krčih, omotici je zelo koristno, če imamo pri hiši steklenico pravega Diana-francoskega žganja. | | | Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah. | Mala steklenica za Din 10"—, večja za Din 26'—, velika za Din 52 —
Celje
JSr Maša zadnšnica za tržaške žrtve. Radi odkritja spomenika Kralja Petra v Ljubljani ni bilo mogoče obhajati obletnice po štirih, lani v Bazovici ustreljenih žrtvah; zato pa počastimo spomin teh narodnih mučenikov s peto mašo zadušnico v četrtek, 10. t. m. ob sedmih zjutraj v celjski župni cerkvi sv. Danijela. Pridite vsi k tej pobožni manifestaciji, ki naj nam poživi ljubezen do naših bratov in do naših divnih jugoslovanskih krajev, ki so domovina naših toplih src, naših pesnikov in naših navdušenih borcev za našo svetle ideale. Udeležijo naj se službe Božje vsa naša narodne društva, posebej pa še naša mladina.
Kranj
Marihor
Beračeva smrt pod motorjem
V Bohovi pri Mariboru se je pripetila v ponedeljek zvečer težka nesreča. Iz Maribora se je vračal na motorju v Oplotnico tamkajšnji trgovec Feliks Pozne. Pri Bohovi je dohitel nekega berača, ki se mu je kljub signalom, katere je pravočasno oddajal, tako nespretno izognil, da se je zaletel z motorjem vanj. Trčenje je bilo za oba usodepoluo. Berač je dobil tako težke poškodbe, da je obležal nezavesten. Pozne pa je z motorjem vret zletel v cestni jarek* kjer je istotako obležal težko poškodovan. Nek tovorni avto, ki je privozil v smeri proti Mariboru, je naložil oba ponesrečenca ter ju prepeljal v mariborsko bolnišnico. Berač sploh ni prišel več k zavesti ter je kmalu po oddaji v bolnišnici umrl. Poznetove poškodbe so sicer težke, vendar ne nevarne. Identitete umrlega berača ni bilo mogoče dosedaj ugotoviti, ker je bil do smrti v globoki nezavesti. Na podlagi izkaznice Ljudske knjižnice, ki so jo našli pri beraču, je mogoče sklepati, da gre za dozdevno 55 letnega Jožeta Kojca.
H Ob ogromni udeležbi ljudstva ee je vršila včeraj ob enajstih v tukajšnji stolnici sv. maša za nesrečne bazoviške žrtve, ki jo je daroval katehet Avgusl Spari. Stolnica je bila nabito polna vernikov, ki so z globoko ganjenostjo in občutjem opravili svojo molilev za uboge niučenike. Med sveto mašo je pel z odlično dovršenostjo pod vodstvom svojega neumornega zborovodje Laha pevski zbor »Jadrana«.
□	Navzgor... gredo še vedno najemnine v Mariboru; malo zasluzka; na trgu ne pridejo kmetje niti do kritja svojih režijskih stroškov. To in ono teži navzdol; samo najemnino vedno navzgor. Ali ni tukaj rešitve? — Stanovanjski najemniki.
□	Malo Oospojnico so včeraj naša božjepotna središča v baziliki Matere Milosti na Gorci in v Rušah prav slovesno obhajala. Na tisoče romarjev je prišlo iz Slovenskih goric in drugih obmejnih ter okoliških krajev, da počastijo Bogorodico. In so v deževju in nalivih prišli celo iz Bele Krajine.
□	Oglaševalce in inserente našega lista prosimo, da oddajo oglase za inseratno nedeljsko številko vsaj do petka ob pol 18 v upravi na Koroški cesti 1 ali v podružnici na Aleksandrovi 6, da 6R bodo mogli v zaželjeni meri in obliki uvrstili v nedeljsko številko.
□	SSK Maraton. Jutri v četrtek ob 20 seja upravnega odbora. — RoHni ironing leiko-atletske sekcije je vsak torek in četrtek ob 20 na Livadi. Ob tej priliki se sprejemajo novi člani; prijaviti so jo pri sekcijskem načelniku Jožetu Vidicu.
□	V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. Upravne posle lahko opravijo lukaj zlasti naši naročniki in oglaševalci iz graškega ter meljskega predmestja.
□	V prid najrevnejšim vojnim žrtvam priredi tukajšnje Združenje vojnih invalidov dne 4. oktobra na Trgu Svobode veliko tombolo. Društva so naprošajo, da za ta dan ne določajo svojih morebitnih prireditev.
□	Neumestna reklama. Ce razobešajo v notranjosti šolskih poslopij knjigarne letake s seznamom šolskih knjig, je to v redu, neumestno pa je, da so pričele isto delati nekatero .vrdks, ki ne prodajajo knjig, ampak vsakovrstno drugo robo, ki nima s šolo prav nlkake zveze. Hoteli smo s tem opozoriti šolska vodstva, da to razvado odpravijo
□	Zaposlitev dobe po mariborski horzi dola: 2 sedlarja, 1 šofer, 3 navadni delavci, 6 krojačev,
2	čevVrja, 1 šteparica za gornjo deie čevljev, 2 šivilji, 14 kuharic, 6 šiviljskih učenk, več učencev v ižanske, kotlarske, kolarske, krojaške, kovaške, brivske, slaščičarske in pekovske obrti, 31 služkinj,
3	nrtakariee, 5 sobaric, 2 varuški, 1 oženjen hlapec, 2 sodarja, 1 že'» zostrugar, 1 preViievnlec, 1 fant za skladišče, 2 ml narja, 5 slroinih pleiiik. I trgovski pomočnik, 1 vzgojiteljica in 1 prodajalka.
□	35 letnico duhovniškega delovanja so obhajali dne 1. septembra kri Sv. Benediktu v Slov. goricah sledeči gospodje: duh. svetnik Franc Go-milšelt, župnik pri Sv. Benediktu, duh. svetnik ■lan. Rožman, župnik iz Zavodnjega, duh. svetnik Fr. Schreiner, župnik iz št. IIjn pri Velenju in Jan. I.orbek, župnik iz Olimja. Zadržana sta bila gg. minister dr. Anton Korošec in Maks Ocvirk, župnik od Sv. Andraža nad Polzelo.
□	Obležal je na mestu mrtev s prebito lobanjo. Od Sv. Primoža na Pohorju nam poročajo o smrtni nesreči pri posestniku Ladiniku. Hlapec Janez Lorenci je metal žito s kozolca na spodaj
ležeči pod. Nenadoma se mu je stojalo, ali tako-zvani -peter« premaknilo in hlapec je strmoglavil na pod. Pri padcu si je prebil lobanjo ter obležal na mestu mrtev.
□	Cela kopira nad enega. Zidar Lepenik Anton se je v nedeljo zvečer vračal po cesti iz Št. IIja v Maribor. V bližini Pesenice je prirjulo na cesto več neznanih vinjenih fantov; brez vsakega povoda so planili na Lepenika ter ga tako zbili s koli, da se je komaj zavlekel do mesta in moral iskati pomoč v bolnišnici. Napadalci so mu zlomili desno roko v ramenu, težke poškodbo pa je zadobil še po roki in na hrbtu.
□	Nesreča pri čiščenju. V Gačniku pri Jare-nini so čistili s čistilnikom žito. 10 letni dninar Dragotin Horvat je vsled neprevidnosti zašel z roko med gonilno kolesje, ki mu je zdrobilo prste. Zdravi se v bolnišnici.
□	Z avtomobilom v 17 letno dekle. Težka nesreča se je pripetlila na Meljski cesti pred vojašnico kralja Aleksandra. Trgovec Josip Moravec jo zavozil z osebnim avtomobilom iz dvorišča vojašnice na cesto. V tistem hipu je privozila po cesti 17 letna Ana Žerak iz Krčevine s kolesom. Ker ni slišala znaka, ni mogla koietsa dovolj uaglo ustaviti ter se je zalefela v zadnji del avtomobila. Pri padcu na troloar je obležala nezavestna. Gosp. Moravec je avto sicer takoj po trčenju ustavil, potem pa je vozil naprej, nakar so ponesrečep.ko prepeljali v bolnišnico s fijakerjem. Poškodbe po-nesrečenko so zelo težke, ker ji je počila lobanja. Policija jo uvedla preiskavo, ker trdijo nekateri očividci nesreče, da je dajal g. Moravec prepisan znak s hupo, dočim drugi to zanikajo.
Poizvedovanji®
O Izgubljeno. Državni uslužbenec je izgubil v soboto, 5. t. m. med 3—4 popoldne na polu od Krekovega trga čez Mestni trg in Breg do Goru-pove ulice ter nazadnje skozi Emonsko cesto, Breg, Zvezdo do konca Šelenburgove ulice večjo vsoto denarja (7 kom. po 100 Din in 4 kom. po 10 Din), ki ni njegova last. Poštenega najditelja prosi, da ga odda ali policijski direkciji, ki inia stvar v evidenci ali pa v Rožni ulici št. 37 pri g. Doliuarju proti dobri nagradi.
Obisk tnjeev v avgustu. V Kranj je dopo-tovalo: 167 Jugoslovanov, 11 Avstrijcev, 11 Čeho-slovakov, 7 Italijanov, 8 Nemcev in 6 Rusov. Skupaj 210 tujcev ,ki so prenočevali tu 220 noči. Poslovno se je mudilo 99 tujcev, in sicer iz siceršnili razlogov 111. — Za Kranj so to porazne številke.
Interesentov za poštno Tožnjo Kranj-Cerklje ni najti. V četrtek, 3. t. m. se je vršila že druga licitacija, ponudnika pa ni bilo nobenega. V to svrho se bo razpisala še tretja dražba, — čc bo uspeh kaj boljši.
Župna cerkev. Slikarska dela so v župni cerkvi dovršena. Pretekli leden so delavci odstranili vse odre, na katerih so slikarji slikali strop. Slike na stropu napravijo na vsakega zelo dober vtis, najbolj pa na meščane same, ki toliko bolj čutijo razliko med prejšnjo in sedaj tako lepo preslikano cerkvijo. Med novimi slikami sc takoj opazijo nekatere stare, ki so posebno dobro ohranjene, katerih niso odstranili, marveč samo nekoliko renovirali. Posebno lepa je slika Kristusa Kralja, katero jc slikal g. Pengov. Ker so bile ka-menite plošče na tleh že zelo izrabljene, se je g. župnik J. Podbcvšek odločil, da se bodo ludi,v tla tlakovala z novimi kamnitimi ploščami, in si»'-. cer tako, da se bodo vsa tla v cerkvi dvignila za/ eno stopnico. Tlakovalne plošče bo nabavilo kamnoseško podjetje L. Toman iz Ljubljane. Delavci so sedaj že odstranili vse klopi in odstranjujejo tudi že v tla vdelane kamenite plošče.
Knjižnica Prosvetnega društva bo zopet poslovala ob nedeljah od 11—12 dopoldne. Vabimo vse prijatelje lepe knjige, da se vpišejo v knjižnico. Knjižnica ima na razpolago najnovejš* slovenske knjige, kakor tudi mnogo nemških knjig. Vpisnina znaša 3 Din, izposojnina za knjigo pa 1 Din.
Obrtna zadruga je dobila pisarno. Pisarna se nahaja v Gasilnem dornu. Uradne ure so ob nedeljah od 10—12 dopoldne.
Opozarjamo, da se bodo odslej vršile kino-predstave v Prosvetnem društvu popoldne ob 4 in zvečer ob 8.
Kje bo šla cesta? Za to sedaj gre. Cestni odbor dela na tem, da cesta na kolodvor pel j« skozi spodnji Karlovec in Spodnji trg. Za to izvedbo je vsa poljanska dolina in Spodnji trg. S tem niso zadovoljni gospodje na Mestnem trgu in je radi tega šla deputacija k banu v Ljubljano, da bi cesta bila izpeljana skozi Mestni trg in da bi se gradil nov most, ki že od nekdaj o njem sanjajo Ločani. Kako se bo vse to izteklo, bomo videli.
Oda Krajina v štetilha!!.
Ljudsko Štetje v Beli Krajini leta 19B1 v črnomaljskem okraju pred ustvaritvijo
metliškega okraju.
	Občina					Hiš za stanovanje	Število družin	Število prisotnih oseb			Nasproti leta 1921	
								moških	ženskih ;	skupaj	+ več	— manj
	1. Adlešiči					151	151	396	506	902		63
	2. Božakovo					163	160	401	508	909	_	15
	3. Butoraj , ,					55	55	139	153	292	—	2
						68	68	137	157	294	—	0
	5. Crešnjevec					111	116	261	316	577	24	—
	6. Črnomelj					236	279	701	699	1400	388	—
	7. Dobliče . .				...	176	188	417	492	909	153	—
	8. Dol ....					31	31	87	87	174	10	_
	9. Dragatuš . .	# .	•	#	• • •	213	221	473	568	1041	19	_
	10. Drašiči. . .	m #	•	•		105	105	202	304	506	_	1
						121	128	305	324	629	27	_
						88	88	232	255	487	51	_
	13. Kot ....	• •	•	•		118	120	264	331	595	118	
	14. Loka . . .	• •		9	• • •	153	164	436	467	903	141	_
	15. Lokvica . .	• •		•	• . .	139	139	282	340	622	22	_
	16. Metlika . .	• «	•	#	...	260	302	700	726	1426	61	_
	17. Petrova vas	e •	•	•	• t •	77	77	219	234	453	51	_
	18. Planina . .	• •		•	• • ,	75	82	188	189	377	59	_
	19. Podgora . .		•	•	. ■ .	46	35	83	97	180	_	8
	20. Podzemelj .	• •	•	0	• • •	246	253	697	802	1499	91	_
	21. Radence . .	# #	•	#	...	62	62	171	167	338	36	_
	22. Radovica . .		•		• • •	219	206	392	543	935	1	—
	23. Sf m 16 . . .	m 9			• * *	438	460	898	1194	2092	155	_
						125	125	269	310	579	—	0
	25. Stari trg . .		#	m	, • •	192	192	365	446	811	—	13
	26. Suhor . . .			•	...	290	291	673	737	1410	50	_
	27. Talil vrh					148	150	337	383	720	43	—
	28. Tanča gora .					118	119	282	338	620	53	—
	29. Tribuče					104	100	257	325	582	05	—
	30. Vinica . . .	(			...	499	511	1221	1367	2588	—	158
	31. Vinji vrh .	• •	•	•	. . .	68	72	202	203	405	59	—
Sodni okraj Črnomelj s Semičem, t. j. sedanji črnomaljski srez, šteje 16.742 prebivalcev; sodni okraj Metlika brez. Semiča, t. j. sedanji metliški srez brez hrvatske občine Radatoviči, ki jo preje spadala k občini Sošice iu je ztlo majhna, šteje 8.513 prebivalcev; skuuaj 25.255 orebivalcev.
tšernard $haw o botjševikih
narodnih dobrotvornih društev. Človek vreden zaupanja in verodostojen. Vse, kar je napisal v tej knjigi, je na lastne oči doživel. V Rusiji vlada vso državo najvišji komilet komunistov, ki pa tvorijo le 0.5% vsega prebivalstva. Svoboda tiska in vere je seveda že davno zatrta. Najboljši sodnik je boljševikom — teror. Do-uillet piše posebno podrobno o žalostnem položaju sovjetskih delavcev. Nikjer niso ti tako slabo plačani kot v Rusiji, kjer bi prav za prav moral vladati proletarijat. Od enega izmed njih je pisatelj zvedel, da je nekdaj, za časa carstva prejemal 65 rubljev mesečno, od katerih mu niso ničesar odtegnili, a cene za živež, obleko in druge potrebne reči so bile neprimerno nižje: funt belega kruha (400 gramov) je stal 3 kopejke, danes stane 10 kop., a črni 6 kopejk. Funt masla je stal 20 kop., danes je treba zanj plačati rubel. Sedaj ta delavec dobiva 58 zlatih rublov (okoli '700 frankov), toda od te vsote mu odtegnejo doklade za stanovsko zvezo, za plačevanje dnevnikov, katere mora vsak naročevati, pol rubla za »avojkim« (društvo za kemično in zračno obrambo sovjetske republike), 50 kop. za rdečo mednarodno organizacijo, prav toliko za brezposelne v Angliji, enako za tovarniški komitet in še več podobnih stvari. Po vseh teh redukcijah mu ostane 40 do 45 zlatih rublov, za katere pa si ne more preskrbeti niti najnujnejših stvari.
Ako pa se delavec osmeli protestirati, ako se izjavi, da teh dnevnikov ni vredno čitati, da mu niso potrebni niti brezposelni v Angliji, niti »avojkim«, ga na mestu odslove iz tovarne, ali pa ga celo vtaknejo v jeio, komunistični svet tovarne pa ga prepove sprejeti sploh v kakršnokoli delo.
Isti delavec je plačal pred revolucijo za sobo 10 rublov brez vsakih drugih doplačil; sedaj plača 8 rublov, toda poleg tega potegnejo iz njega 5, 6 ali celo 10 rublov za vodo, za kanalizacijo itd., tako da je že stanovanje samo dvakrat dražje, kot je bilo nekdaj.
Toda položaj lega človeka je še precej
Krva.i i en;ir< v Barceloni. Barcelonska luka. Spodaj desno general Saniurio, ki je prevzel poveljstvo v borbi proti barcelonskim komunistom in drugim nemirne?em. V Barceloni je prišlo do krvavih izgredov komunističnih in sindikalističnih delavcev, ki so vprizorili krvave spopade s policijo
in meščansko gardo.
dober v primeri z drugimi delavci. Železničarji n. pr. zaslužijo samo 18 rublov in 90 kopejk na mesec.
Rudarji stanujejo v razpadajočih barakah, ki jih ne varujejo niti pred dežjem in snegom. V sobicah, v katerih je prostora komaj za dve osebi, je videl pisatelj 9—10 prebivalcev. Drugi spet žive v podzemnih jamah, moški in ženske skupaj. Nič čudnega, da se v takih žalostnih razmerah straholno širijo venerične bolezni: v Rostovu je trdila zdravnica, da je na sto delavk bilo le šest neokuženih. Boljševiki namreč ne dovolijo nobenega zidanja stanovanjskih hiš.
O vsem lem Schaw noče ničesar vedeti, a na drugi strani je drugim težlio verjeti, da so njegove pohvale boljševizma odkritosrčne; saj je vendar še pred enim letom v Italiji izrazil živo simpatijo za fašiste, ki z vsemi silami pobijajo komunizem!
Med delavstvo na zapadu se je marsikje vko-reninilo mnenje, da žive delavci v sovjetski Rusiji dobro in prijetno življenje. Mnogo so k temu zažiranju pripomogli tako zvani strokovnjaki, ki so razprostirali svoje šotore pod Stalinovim solncem. V resnici pa gre le za nekatere risarje, tehnike, monterje in druge, ki so bili preje v Nemčiji ali drugod navadni kvalificirani delavci, pa so se v Rusiji s projekcijo in priporočili znali spravili tako daleč, da so zasedli mesta konzulianiov in in-ženjerjev in se jim torej v resnici sijajno godi, zlasti, ker so tako hitro od navadnih delavcev prišli do velikih gospodov in imajo oblast nad par stotinami ljudi. Brez dvoma so tudi visoko plačani inozemski pravi inženjerji, ki delajo v sovjetski Rusiji na vodilnih mestih. Tako frankfurtski mestni svetnik Erns-t May ali Amerikanec Cooper, ki gradita električno centralo Dnjeprostroj, ki imaia letno plačo po 100.000 dolarjev. Prav lako so sijajno plačani amerikanski in nemški inženjerji, ki grade Magnilostroj, Kusnjecstroj in zlasti tisti, ki so zaposleni v kemični in zrakoplovni industriji, V6e te rdeči Kremel nosi na rokah, ker mu pomagajo zvijati vrv za Evropo.
A vse drugačen je položaj pravega delavstva pri sovjetih. O tem nas precej dobro pouči lastno sovjetsko časopisje. Najprej, kakšne so stanovanjske razmere? Samo en primer. Glavno glasilo strokovnih organizacij »Trud« piše 19. avgusta t. 1., da so na rovu Gruskaja (Donska kotlina) zgradili 25 delavskih hiš. Toda delavstvo se noče vseliti, ker »so stene novo zgrajenih hiš že danes čisto razpokane, tako da sije notri solnce in zamaka dež. Delavci bodo morali pozimi pri takih stanovanjih zmrzniti.«
O slabi prehrani ruskega delavstva smo že ponovno poročali. Nove podrobnosti izvemo iz govora Kossijorova, generalnega tajnika komunistične stranke, ki so ga delno prinesle tudi moskovske »Izvcstja« 31, avgusta t. 1. Tu čitamo dobesedno: »Ali res ni nobenega sredstva ali možnosti, da ljudstvo preskrbimo s kruhom? Ure in ure stoje ljudje pred prodajalnami z živilskimi nakaznicami, zabavljajo in zapravljajo dragoceni čas, in nazadnje dobe mesto kruha še samo moko, Kdaj bo prenehalo to sramotno nastavljanje pred trgovinami! Tolikokrat smo že sklenili, da odpomo-remo tem razmeram, toda kaj je bi'o z našimi sklepi? Slejkoprej vlada v delavskih okrepčevalnicah neverjetna umazanost Ln hrana je škandalozno pripravljena. Menze, ki so snažne in ki oskr. bujejo dobro, okusno pripravljeno jed, so le izjema. Po večini se pa delavstvu nudi jako slaba hrana.
Jedilni list je obupno enoličen. Često dobe delavci 10 dni zaporedoma same makarone. In še so škandalozno pripravljeni. Povsod je sama umazanija in muhe!« — V tem tonu gre celo poročilo. Zadeva je zelo priporočljiva za vse, ki hočejo zvedeti resnico o življenjskih pogojih ruskega delavca.
Od kmetshefa hlapca do mašn k a
Med letošnjimi novomašniki v Celovcu je tudi Franc Gollreiter, Ko je bil dokončal osnovno šolo, je bil več let poljski delavec. Lela 1917 je moral na italijansko fronto. Po vojni je opravljal službo podeželskega pomočnika in bil včlanjen v krščanski strokovni organizaciji. Tu je dozorela njegova želja, da bi poslal duhovnik. Z največjimi žrtvami je dovršil srednješolske nauke in 1. 1927 napravi! maturo. Nato je bil sprejet v semenišče in letos dosegel mašniško posvečenje. Posvetiti se hoče dušnemu pastirstvu med kmetskimi delavci,
*
MePherson iz Aberdeena se je poročil. Po poroki je potegnil pastorja v zatišje in ga vprašal:
»Koliko sem vam dolžan, gospod pastor?«
»Hja,« je menil dušni pastir, »kolikor se vam /.di pač vredno.«
MePherson je dolgo tehtal, slednjič pa je vzdihuje in ječe spustil v pastorjevo roko en šiling.
Pastor je pogledal šiling in pogledal nato nevesto. Pa je dal ženinu iz šilinga še osem pence nazaj.
Zgoraj: Podmornica »Nautilus«. — Spodaj: Sir Wilkins, voditelj ekspedicije na Severni tečaj v pod. mornici »Nautilus«, ki se sedaj vrača nekoliko poškodovana, vendar plove povsem varno.
II se da tožiti
za M 148,60
Na veleposestvu bivšega nemškega cesarja Bornstedt pri Polsdamu jc bil meseca avgusta brez odpovedi odpuščen delavec Franc Voss, ker se je branil delati nadure pri mlaf.vi s strojem, češ, da ga bole oči. Zdravnik je dejansko ugotovil vnetje vezne kožice. Delavec je nalo od uprave zahteval desetdnevno plačo v znesku M8.60 mark. Uprava je plačilo odklonila in se dala za ta znesek tožiti. Na razpravi, ki se je vršila te dni v Berlinu, je delavec razburjen zaklical: »To je zahvala domovine. Preživljati moram sedem otrok, pa me je dal cesar postaviti na ceslo. Imam najboljša izpričevala, poglejte, gospod predsednik!« Predsednik prečita izpričevala in dobrohotno svetuje cesarjevemu zaslopniku, naj delavcu izpiača zahtevano vsoto. A zastopnik izjavi, da mora preje vprašati svojega klienta... Sodnik je razpisal novo razpravo. Vedeti pa treba, da je Viljem II. še danes eden najbogatejših mož na svetu ...
Smešmce
V gostilni. »Gospod plačilni, danes je bile kosilo slabše nego včeraj.« »Nemogoče!«
*
»Frizer je danes potreboval celo uro, da mi je skodral lase.«
»Zakaj pa nisi šla tačas na izprehod?«
Pogled na VaiDaraiso, glavno pristanišče republike Čile, kjer so se uprli komunistični mornarji.
V Berlinu imajo nov slučaj, da se je ugleden kulturen delavcc pregrešil proti zakonom, da bi si zagotovil eksistenčna sredstva. Ugledni pisatelj in kritik Karel Strecker je za žgal svojo vilo, da bi dobil zavarovalnino. Strecker-ja so zaprli.
Oče pred odhodom na potovanje: »Tako, paglavec, to imaš vnaprej za neumnosti, ki jih boš napravil med mojo odsotnostjo U
Irlandski romanopisec Bernard Shaw (izgovori: Šo) je eden izmed najznamenitejših sedanjih literatov, avtor zelo številnih povesti, dram in drugih del. Odlikuje se po dovtipu in domislicah pogosto tako ekscentričnih, da ga smatrajo celo za nečitljivega. Je skeptik, norčuje se iz vere in morale, razširjajoč v nekaterih svojih delih nihilistične nazore, hud nasprotnik krščanske zakonske ustave. Taka je n. pr. vodilna misel njegovih del: »Man and superman< (Človek in nadčlovek), »Nemodri zakon« in drugih.
V ostalih njegovih delih so izvirne misli poleg tendenc, ki so naravnost popolnoma nesmiselne. Posebno težko pa je tolmačiti njegovo uporno obrambo boljševizma; vsa očitanja, ki jih napravlja današnjim vladarjem Rusije, smatra on za potvare, izmišljene od izvoljencev kapitalističnega sistema.
Pred kratkim je bil v Moskvi, da je tam obhajal 75-letnico svojega rojstva. Kakor je bilo pričakovati, so sovjetske oblasti pripravile take slovesnosti, kakršnih se ni mogel nadejali niti v domovini. Toda tudi on jim ni ostal dolžan ter je imel v Moskvi slavnostni govor na čast boljševiji. Med drugim j^. v tem govoru pripomnil, da je Karol Marx
Bivši ameriški državni tajnik Hughes, ki bo najbrže predsedoval razorožitveni konferenci 1. 1932 v Ženevi.
smatral Anglijo za prvo deželo, v kateri bi se morala logično razpočeti revolucija prole-tarijata. »Anglija« — je pristavil Shaw — »se mora sramovati, da je odstopila prvenstvo Rusiji, a sramovati se morajo tudi vse druge dežele«(?!). Nato je spregovoril v radiu, zagotavljajoč vse narode, češ, da bo vsa sedanja civilizacija podlegla propadu, ako ne mara iti aa klicem Lenina.
Shaw je obiskal tudi boljševiške električne delavnice. Spremljal ga je Lunačarski.
V delavnicah so ga prosili, naj bi po svoji vrnitvi v Anglijo dementiral mnenje, da je v Sovjetski Rusiji prisiljeno delo.
Kaj neki je odgovoril stari Shaw?
Jaz bi želel, da bi tudi v Angliji uvedli prisiljeno delo, je rekel, tedaj bi mi ne imeli 2 milijona brezposelnih. Prijatelji, jaz sem vesel vašega entuziazma. Po vrnitvi v domovino si bom prizadeval prepričati angleške delavce, da bodo sledili vašemu zgledu.
Shaw je zadovoljen. Šel je od enega veselja do drugega. Njegov obisk v Moskvi se je končai z banketom pri poslaniku angleškega kralja. Med povabljenci je bil tudi Karol Radek, avstrijski žid, ki si je sposloval pri sovjetih državljansko pravico, a leta 1923 je organiziral v Berlinu krvave komunistične demonstracije.
Shaw si domišlja, da dobro pozna Sovjetsko Rusijo. Toda očividno se ni brigal, da bi temeljito spoznal ruske razmere, zlasti pa položaj tamkajšnjih delavcev, do katerih bivališč bi mu tako in tako ruske boljševiške oblasti ne dovolile pristopa in vpogleda. Neki Poljak, ki je bil nedavno v Moskvi, pripoveduje, da je hotel obiskati delavski del mesta, a na vogalu ulice je stal policaj, ki ga jc vprašal za potni list; ko pa je prečital, da je lastnik potnega lista inozcmec, mu ni dovolil iti v ulico, v kateri — kakor zagotavljajo drugi — stanuje po več desetin ljudi v eni izbi, kjer ni ne postelje, ne drugih potrebnih stvari, kjer dež preteka skozi strop in sploh gospodari skrajna beda.
P. Douillet, ki je 9 let deloval v Rusiji kot belgijski konzul, je v svoji izborni knjigi »Moscou sans voiles« (»Moskva brez zaves«, str. 252. Pariš 1928 »Editions Spes« 17.) osvetlil zelo dobro delovanje sovjetov in obupapolni položaj delavcev, Douillet je ugleden belgijski politik, član pomožne komisije za stradajoče v Ju;:ni Rusiji in (član) mnogih drugih med-
Nastop dr, Baranya
Start na 100 m, kjer j« dr. Barnny zmagal t časa 1 i 01. Dr. li.trany je plaval na progi It 9.
Iz malega mesteca Eger pod Karpati so prišli plavalci v Ljubljano, da pokažejo svoje veliko znanje. Nastop MESE kluba, kateremu pripada tudi dr. Barany, je bil za Ljubljano gotovo velika senzacija. Malo je danes mest v Evropi, kjer bi sloviti dr. Barany pokazal svoje veliko znanje. Le slučaj je zagotovil tudi nam to senzacijo. Občinstvo je znalo ceniti ta redki dogodek. V kopališču Ilirije je bilo zbranih dopoldne in popoldne nad 1000 gledalcev. Obisk bi bil še večji, ako ne bi hladno vreme odvrnilo one, ki so mislili, da se ne inore plavati, če ni zrak gorak. Toda voda v bazenu Ilirije je bila segreta na 22 stopinj Celzija. Gostje so pohvalili vodo, kajti na evropskem prvenstvu v Parizu so morali plavati v vodi, ki je imela komaj 15 stopinj Celzija.
Z dr. Baranyjem je prišlo 10 tekmovalcev, ki sicer nekoliko zaostajajo za velikim mojstrom, pozna se pa, da imajo dobrega učitelja. Pri raznih plavalni* točkah nil»o mogli pokazati svojega znanja, ker tli bilo konkurence, pri prsnem plavanju je pa Sever odnesel lepo zmago, edino v tej tekmi, fako kakor na Sušaku so izgubili tudi v Ljubljani v prsnem plavanju. Nastop dr. Baranyja je za naš plavalni šport velikega pomena in bo imel gotovo ugodne posledice. Kajti naši tekmovalci so lahko marsikaj videli.
Rezultat medsebojne tekme je naslednji: 5X 50 metrov štafeta: 1. MESE v sestavi Helyes, Bits-key, Baranjay, Tarodv, dr. Barany v času 2:28:2; 1. Ilirija v sestavi: Lavreučič, Svetek, Zirovnik, Turmšek, Frič v času 2:32. Prve dve predaji sta bili skoraj istočasni, toda potem so Madjari poveča, vali naskok, tako da dr. Barany ni imel težke naloge. Svojo progo je pa vseeno preplaval v kolosal-iiem času 20 sekund.
Program so izpolnjevale tudi točke, v katerih so nastopili samo domači tekmovalci. Tako so dame odplavale 50 ni prosto pred prsnim plavanjem. Za 200 m prsno je. vladalo veliko zanimanje. Tudi upravičeno, kajti Rogi, kateremu so zopet obljubili narastek za zmago, je bil odločen tudi v resnici zmagati. Odpravil je svoje nasprotnike z velikim naskokom. Na cilj je prišel v času 3:11:2, kar je zopet nov državni rekord. Drugi je prišel na cilj Helyes. Sever je imel naskoka najmaitje 15 metrov. Za juniorji, kateri so plavali 100 m prosto, je prišla glavna točka dopoldanskega programa: 100 m prosto. Rezultat tega plavanja je bil: 1. dr. Barany 1:01, 2. Frič 1:08:4, 3. Lavrenčič 1:0S:6. Barany, ko je videl, da nima prave konkurence, ni plaval tako ostro, drugače bi dosegel v tako ugodni vodi gotovo čas pod 1 minuto.
Štafeta 3x100 m: 1. MESE v postavi Heyes, Bitskey, dr. Barany. V tej točki je pa šlo bolj za kožo gostom, kajli oba prva tekmovalca Ilirije sta izvrstno plavala in vzdržala na isti višini l<akor Madjara. šele dr. Barany je odločil štafeto, ki je
Stoltz : Njemcovič.
Indijska igra.
J d4 Sf6 2. c4, e6 (sedaj najbolj priljubljena obranit«, damskega gambita) 3. Sc3, Lbl (s to potezo začenja Njuncovič boj za važno ločko e4. Konj c3 drži lo točiso, zato proč z njim) 4. Db3 (Spiel-mannova poteza, s katero je žel v Karlovih Varib velike uspehe) 4. ... De7 (Njenicovičeva poteza. Dobro je c5!) 5. Sf3 (bolje takoj «3) 5. ... Se4 6. Ld2 Sd2 : 7. Sd2 Sc6 8. e3, 0-0 0. a3 Lc3 : 10. Dc3: d6 (karakteristična postava kmetov v indijski igri. S svojo zadnjo potezo je vzel črni belemu polju f:5 in c5, z uaslednjo potezo pa mu vzame še točko e4. Poleg tega pripravlja osvobodilno potezo e5.) 11. Ld3 f5 12.0-0 e5 (Zelo močna poteza bi biln DfO, ker se poveča pritisk črnega na beli centrum) 13. d5 Sb8 14. f4 (Močna poteza. Beli blokira f krnela in grozi z e4, knr bi otvorilo igro. Beli je boljše razvit in bi otvoritev igre Ie njemu koristila.) 14. SD7 (Črni bi sedaj na potezo e4 vzel na f4 in centraliziral konja na eo.) 15. Tael (Grozi sopet e4 in izsili napredovanje črnega e kmeta)
15.....e4 16. Le2. a5 17. b4. b6 18. Sb8 (Beli hoče
zasesti preje d4 s konjem) 18.....ab 19. ab SfO
20. Tal, Ld7 21. Sdl Tfc8 22. Tfdl L6 (Njemcovič pripravlja napad na kraljevem krilu) 23. Td2 (Grozi zasesti a linijo s td-a2) 23.....Dd8 (prepreči
to grožnjo) 24. Tel, Kh7 25. b3 De7 20. Kh2 Tg8 (Pripravlja se napad na kraljevem krilu) 27. Tfl (Profilaktična poteza Beli hoče po potezi gB delovati ua f liniji) 27.....go 28. fg5: De5+ 29. Khl
Tg5: 30. Tf4 Tg3 31. Tc2 (grozi Sf5:) 31.....Tag8
32. Ldl, Se8 33. Del La-I? (Črni je pozicijsko izgubljen in poskuša še z obupnim napadom) 34. Tfo I)g7 35. Tc—f2 Ldl: (Zgubi še damo) 30. Tf7 in črni je odnehal. —
Maroczy : Bogoljubov,
Philidorjeva obramba.
1. e4, e5 2. Sf3 dO (To jo Philidorjeva obramba. Crui dobi stisnjeno pozicijo. 3. d4 SfO (Njenicovičeva pnleza, Bolje konj — d7 4. de Se4: 5. I)d5 (Tako je igral 1. 1029. v Ilnstingsu Rellslab proti
Taylorju in dobil.) 5.....Sco 6. Lg5 f6 7. efO:,
gfti: 8. Le3 (Grozi dati šali na h5) 8. Le6 9. DhB4 Lf7 10. Dh4 (Beli ima že mnogo boljšo pozicijo in
napada sedaj zelo precizno) 10.....Sbd7 11. Sc3
cO (Zavzame ločko d5) 12. 0-0-0 Se6 13. Sdl (Grozi zasesti polje f5 s skakačem In pritiskati na dO)
1	3.....Dno 11. Lc4 (izvrstna poteza, ki izsili d5)
1	4.....do 15. Le2 (z grožnjo Lg4 in Lho) 15.....
0-0 0 16. Lg-ll (veže nasprotnikove figure) 1(5. ... Sg7 (črni jo prisiljen žrtvovati kmeta) 17. DfO: Lh5 (črni se hoče rešili neprpolne vezave ter napirfr obenem belo damo) 18 Df8 La3 (Črni dola že obupne napade, ker ie uvidel da ie izgubljen)
Doslej nad 100.000 obiskovalcev
na jesenski razstavi
Na praznik seveda Ljubljančaui in drugi številni deželani ter tujci niso pozabili na velesejem, ki je imel dovolj obiskovalcev. Res so sicer bile privlačne druge prireditve kakor koncert Pevsko zveze, predstava Gorenjskega slavčka itd. Toda koj j>o koncertu so navalile množice ua velesejem. Obisk sicer ni bil tako rekorden kot v nedeljo vendar v vsakem oziru zadovoljiv. Ne motimo so, če trdimo, da je doslej obiskalo velesejem nad 100.000 ljudi.
Naravno je danes bilo na velesejmu posebno veliko obiskovalcev izven Ljubljane, ki so seveda prevladovali. Zanimali pa so se obiskovalci za vse razstave, ki so imele dovolj interesentov, posebno kmetijska razstava. Veselični prostor seveda tudi ni bil prazen, posebno proti večeru, ko
Izgovori
prišla na cilj v času 3:52. štafeta Ilirije v postavi Sever, Zirovnik, Frič pa v času 3:55:4. S to točko je bil dopoldanski program končan.
Zanimanje za popoldanski spored je bilo še večje, kajti glavne točke so bile namenjene ravno za popoldan. Prva točka popoldanskega programa je bil zopel nastop domačin tekmovalcev. 100 m prosto so odplavale dame, 50 m prosto pa juniorji. Za tem pa je prišla glavna točka programa, in sicer 200 m prosto s handicapom 10 sekund, katere je dal dr. Barany našim tekmovalcem. Tu je pokazal ta fenomenalni plavač, kaj zna. Razliko 10 sekund je doprinesel že pri prvih 50 metrih, potem ni več resno plaval. Vlekel je pa Jesiha tako izvrstno, da je prišel Jesili na cilj skoraj 12 sekund prej, kakor običajno plava na tej progi. Dr. Ba-rany je prišel na cilj v 2:25:8 min., Jesih pa v 2:38:4. Barany je pri prvih 50 metrih, ko je šlo, da dohiti tekmovalce, kar drsel po vodi. Videti je bilo samo truplo, kako leži na vodi. Zadnja točka je bila pa 200 m hrbtno. Tu je imel Zirovnik proti Bitskeyu nekoliko izgledov. Toda plaval je taktično slabo in podlegel prvaku Madjarske, ki je plaval 2:52, Zirovnik pa 3:01, kar je tudi državni rekord.
Nato so še naši skakači izvedli par skokov, ki so zadivili navzoče gledalce. Veliko zanimanje pa je bilo za waterpolo tekmo, ki je končala s 14:1 za sroste. Ta rezultat ne sme presenetiti, kajti MESE je klub, ki zavzema v madjarskem prvenstvu 4. mesto in je premagal FTC, ki je lani in letos pomladi gostoval v Ljubljani s 12:0. Šele pri \vaterpolu smo videli, v kaki prednosti so gostje s svojim plavanjem. Taktično in tehnično so tako nadkriljevali naše, da sploh niso prišli v poštev. Napadalca Bilskeya so držali na vse mogoče načine — dovoljene in nedovoljene —, toda sam je zabil kljub temu deset golov, katere ne bi nihče držal. Častni gol so pa dosegli igralci Ilirije na tako duhovit način, da so presenetili celo rutinirane Madjare.
Mariborski šport
Maribor, S. septembra.
SK RAPID: SSK MARIBOR 2:1 (2:0).
Na Rapidovem igrišču se je odigrala danes nn praznik Malega šmarna prijateljska nogometna tekma med gornjima kluboma. Dočim je >Rapid< nastopil kompleten, je bil »Maribor« primoran postaviti 4 rezerve. Tekma je bila zelo živahna. Rezultat odgovarja poteku igre in si je sRapidc zmago popolnoma zaslužil. Gola sta padla v 24 in 25 minuti prvega polčasa po Harbinki. V drugem [Hilčasu je zabil gol Bertoncelj. Sodil je g. Nemec precej slabo. — V predtekmi sla se srečali rezervni moštvi SK Rapida in SSK Maribora. Dopoldne pa je porazila na Mariborovem igrišču druga Ma-riborova mladina prvo mladino »Svobode* v razmerju 5:4 (2:1). Sodil je g. Kopič.
Sumirja
19. Lh5: Dc3: 20. ba3: Th-fS 21. Dh3 Sh5: 22. Dh5 DaS:+ 23. Kfl (Črni nima za figuro nobene kompenzacije in bi se že lahko udal) 23.....Sf6
24. Dh3+ Td7 (Ce bi vlekel kralja, bi zgubil damo z Lf4-f) 25. Td3 Da4 26. Se6 (Dobi še kvaliteto) Tf-f7 27. Se.5 Dc4 28. Sd7: Td7: (Črni ima že en stolp manj, pa se še ne uda) 29. f3 (Vzame še polje
el) 29.....c5 30. Lg5 in črni se uda. To partijo
jo igral Mar6czy v stilu iz njegovih mladih dni.
Aljehin : Flohr.
Damski gambit.
1. d4 d5 2. c4 dc4: 3. Sf3 (Močneje kot e3, ker
bi sicer črni z e5 izenačil) 3.....SfO 4. r3 e6
5. Lc4: c5 (Brez te poteze je obramba damskega gambita nemogoča.) 6. 0-0 Sc6 7. De2, a6 (na cd bi sledilo Tdl in boli dobi kmeta nazaj.) 8. Tdl b5 (Janovski, čigar obrambo igra Flohr, je igral tukaj: Dc7.) 9. dc5:, Dc7, 10. Ld3 Lc5: 11. a4, b4 (Izsiljeno! Beli si je priboril polje c4.) 12. Sb d2, 0-0 (Pozicijska napaka. Potrebno ie bilo Sa5 in črni bi dosegel izenačenje pozicije. Sedaj zavzame beli konj polje b3. kjer stoji izvrstno) 13. Sb3, Le7 (Bolje Lb6) 14. e4, (Grozi e5 z napadom nn kraljevo krilo) Sfd7 (drži točko e5) 15. Le3 (napada
ločko c5) 15.....Sde5 16. Se5:. Se5: 17. Taci,
Db8 (še najboljše polje za damo) 18. Lc5 (beli si je
osvojil to važno točko) 18.....Leo: 19. Sc5 Db6
(krije kmeta a6) 20. Dh5 Sd7 21. Le2 (napade konja na d7 in namerava postaviti tekača na diagonalo f3—a8) 21. .... g6 fkončno jo moral Flohr le odnehati in si je oslabil kraljevo krilo) 22. Dg5 Sc5: 23. Tc5: no (beli je namreč grozil z a5 še bolj stisniti Črno pozicijo.) 24. h4 (To je posledica poteze g6. Beli da ventil svojemu kralju in obenem
napada kraljevo krilo.) 24.....Ln6 25. Lf3 ffi (Ta
poteza bi bila prej ali slej potrebna, ker je stala dama ni g5. premočno) 26. De3, Tad8 27. Td8: Td8: 28. eo (grozi Tc8!, knr Flohr spregleda) 28.....fo? 29. Tc8! in črni se uda, ker zgubi trdnjavo.
Radio
Program« Kadio-Lfablfana i
Sreda, a. septembra: 12.15 Plošče. -■ 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 C as, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet.' — 19.30 Literarna ura: Ob 100-letnici Levstikovega rojstva: 1 evstikova mladost in pesmi I. 1854 (prof. Fr. Koblar). — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvah dr. Milan Vidmar v slov,, nem. in franc. jeziku. — 20.15 Viiolinski koncert ge. Fa-nike Brandlove, — 21,15 Pesmi jugoslovanskih
Gospod urednik! V nedeljo ste prav zapisali, kako se izgovarjajo trgovci na najrazličnejše stvari, če ne gre kupčija. Seveda je v mnogočem krivda oa nas samih, če ne poskrbimo za svoje posle tako kot je treba, da pritegnemo dovolj kupcev za svoje blago, Marsikateri trgovec je v resnici tak. Toda tudi mi moramo vsak dan poslušati izgovore kupcev. Naj Vam jih navedem:
Ker sem v mestu, imam med odjemalci mojega blaga mnogo uradnikov in drugih nameščencev. Naravno je, da ti seveda večjih kupnih vsot ne zmorejo naenkrat, pa sem jim zato rad pripravljen dajati blago na obroke. Seveda si prej dobro premislim komu kaj dam, toda tudi največja opreznost tu ne pomaga. Vedno se dobe kupci, ki brez stvarne potrebe izrabljajo trgovce. Pri njih je vedno dovolj izgovorov in ker smo ravno sedaj prišli v september, naj Vam začnem navajati september:
1. septembra. Sedaj se začne šola in otroci rabijo knjig, obleke, obutve itd. Ta mesec vam torej ne morem plačati dolžnega obroka.
1. oktobra. Sedaj je zima pred durmi in moramo plačati premog in drva. Zato vas prosimo, da počakate.
1. november. Sedaj nam je zapadel kvartal za plačilo stanovanja in saj veste, kako na malo nam jo odmerjen zaslužek.
1. decembra. Ta mesec imamo Miklavža in božične praznike, pa bi radi napravili otrokom kaj veselja. Saj vidite, da ne moremo plačati.
1. januarja. Sedaj so minili prazniki in po praznikih nikoli ne preostaja denarja. Vidite torej, da ne zmoremo.
1. februarja. Sedaj je tu predpust in privoščili nam boste vendar nekaj zabave. Pa bomo pozneje več in bolj redno plačevali.
1. marca. Ta mesec je Velika noč in hudo bi bilo, če se nc bi z ničemer imeli spomniti tega praznika. Privoščite nam neka) priboljška.
1. aprila. Danes sem vam prinesel plačilo, pa sera težko spravil skupaj.
1. maja. Ta mesec je birma in bom moral otroke za birmo dostojno obleči. Vidite, da ne gre drugače.
1. junija. Ta mesec smo imeli vesel dogodek v družini, pa saj veste kako je ob takih prilikah, ko sc porabi toliko denarja in je toliko izdatkov.
1. julija. Sedaj gremo na počitnice in nas ne bo dva meseca. Tako ne bomo plačali tudi za avgust ne. Počitnice mnogo stanejo.
1. septembra se pa zopet začne znova, kakor zgoraj.
Tako, vidite, izgleda druga plat izgovorov. Kakor prvi izgovori, tako »drže« seveda tudi ti-le. Teh drugih izgovorov nismo krivi trgovci, pač pa jih bridko občutimo na svoji lastni koži.
* Prim, »Slovenca« z dne 30. avgusta.
Premovanje plemenskih konj v Kranju
Na živinskem trgu v Kranju se je v četrtek 3. t. m. dopoldan vršilo vsakoletno premovanje plemenskih konj. Preinovanja prireja banska uprava Dravske banovine v zvezi z »Konjerejskini društvom za Dravsko banovino«. Premovalno komisijo so tvorili: g. Josip Turk, kot predsednik komisije, inšpektor g. Alojzij Pavlin kot zastopnik banske uprave, kmetijski referent v Kranju, g. Franc Jamnik in zapisnikar g. Cotič.
Prigon k premovanju je znašal 3S komadov in se torej lahko smatra sorazmerno še kot jako dober. Večji del živali je bil iz kranjskega okraja, le 4 iz kamniškega. Skupno se je na nagradah razdelilo ined zavedne konjerejce Din 2800, h kojemu znesku so prispevali: okrajni kmetijski odbor v Kranju Din 1000 iz fonda ban. uprave za premovanje je na Kranj odpadlo Din 1500 mestno županstvo v Kranju pa je prispevalo z zneskom Din 300.
Glede pasme se lahko reče, da prevladuje v kranjskem okraju lažji noriški konj. Je pa tudi nekaj importiranih konj, ki so kupljeni na oddaljenih sejmiščih. Na vzgojo kraju in razmeram primerne, enotne pasme, se polaga premalo pažnje. Premo-
skladateljev poje g. Branko Pomorišac, član bel-grajske opere. — 22.00 Čas, dnevne vesti.
Četrtek, 10. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Drago Ulaga: Gimna-stične vaje, — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vid-| mar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.30 Operetni večer: Pojeta gdč. Zupanova in g. Jelačin s j spremljevanjem salonskega kvinteta. — 21.00 Prenos Erich Hersejevega jazz-orkestra iz Park hotela Kazino na Bledu. — 22.00 Nadaljevanje operetnega večera. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi»
Četrtek, 10. septembra: Belgrad: 12.45 Rado orkester. 17.00 Koncert na flavto. 17.30 Narodne pesmi. 20.30 Ljubljana. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Ljubljana. 22.40 Lahka glasba. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. 17.30 Pianinski koncert. 19.45 Ciganska glasba. 21.45 Koncert opernega orkestra. 23.00 Radio orkester, — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 13.15 Plošče. 19.40 Poljudni konccrt. 21.00 Cankarjev večer. 22.00 Večerni koncert. — Milan: 19.15 Lahka glasba. 20.45 '■Lohcngrin«, opera. — Oslo: 19.30 Lahka glasba. 22.05 Komorna glasba. — Praga: 19.05 Koncert, 20.05 Simfonični koncert. —Langenberg: 20.00 Večerni koncert. 20.45 Dunajske slike. 22.30 Lahka glasba. 2^ 00 Jazz. — Rim: 21,00 Silfonični konccrt. 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 Berlinski plesni večer. 20.50 .Dvojni samomor«, 22.50 Zabavna glasba. — Katovice: 20.15 Lahka glasba. 22.30 Pesmi. 23.00 Lahka in plesna glasba. — Stuttgart: 21.20 Komorna glasba. 22.50 Zabavni koncert. — Barcclona: 13.00 Radii sekstet. 14.15 Filmska glasba.
so se zgrnile nanj se številnejše množice. Zvečer je bil prav velik naval ua veselični prostor, kamor so šli ljudje po ogledu paviljonov.
V sredo je zadnji dan velesejma in številni razstavljalci bodo jio ugodnih cenah prodajali svoje razstavljeno blago, na kur že danes opozarjamo. Pričakujemo pa tudi, dn bo obisk zadnjega dno prireditve znaten, ker nikdo ne bo zamudil prilike jiogledati si res zanimivo in poučno razstavo kulturnega značaja.
Že danes luhko trdimo, da je jesenska razstava popolnoma uspela. Ogromno število obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine ter inozemstva je pokazalo, kako se zavedajo pomena velesejma iu njegovih jesenskih kulturnih razstav.
vanje se je po starosti živali delilo v 4 kategorije: V prvi kategoriji (od 5 let naprej stare kobile i žrebeti) so dobili: 1. darilo in častno diplomo Kalan Josip, Mavčiče št. 17; 2. darilo in častno diplomo Blaž Janez, Zg. Brnik št. 29; 3. darilo in čast. dipl. Tržan Franc, Moše št. 12; 4. darilo in priznanico Pihar Jernej, Rupa št. 22; 5. darilo iu priznanico Burgar Jakob, Moste št. 19; dalje sO dobili drugi še več daril brez priznanic. V drugi kategoriji (4 letne kobile): 1. darilo in častno diplomo Zupan Franc, Prebačevo št. 34; 2. darilo in priznanico Jenko Franc, Suha št. 20; tudi v tej ka-
tegoriji ie bilo razdeljenih še več nadaljnih daril. V tretji kategoriji (2 in 3 letne) so dobili: 1. darilo in častno diplomo: Draksler Ivan, Mavčiče 32; 2. darilo in častno diplomo Kepic Janez, Podreča št. 7; 3. darilo in priznanico: Lap Anton, Žeje 13. — V četrti kategoriji so bile 1 letne kobile in žre-bički, ki niso dobili nič daril. Nekaj denarja se jc tudi razdelilo za prigon žrebcev, ki pa za premovanje niso bili sposobni.
Uspeh premovanja je sicer za spoznanje boljši od lanskega, vendar pa zaželjenega in pričakovanega napredka ni videti, dasiravno zanimanje za konjerejo v kranjskem okraju še ni zamrlo. Naloga merodajnih činiteljev bi bila proučiti razmere naše konjereje in dognati vzroke zastoja v zadnjih letih, da se pravočasno zaustavi pojav nazadovanja. Konjereja v kranjskem okraju je še zmeraj prav važna živinorejska panoga, ki je vredna pozornosti. Vsak nadaljnji zastoj, oziroma nazadovanje bi vplivalo nedvomno kvarno na kmetijsko gospodarstvo. Da se to stanje čim prej popravi, bi bilo umestno potom specijalne konjerejske organizacije v okraju nabaviti večje število primernih plemenskih kobil in jih razdeliti v vsa konjerejska središča. Da je povečanje skrbi za žrebce nujna potreba, ie brez utemeljevanja jasno. Z reorganizacijo konjereje bodo kmetovalci in konjerejci pokazali, da znajo doprinesti tudi žrtve, če je treba rešiti propada tako važno disciplino živinoreje.
I) novih pašniških in gozdnih zadrug. V zadružni register so bile vpisane naslednje pašniške in gozdno zadruge: Bizoijsko. Ziče, Mislinje, šj>i-talič, Rogatec, Gorjane in Sromlje, vse pri okr. kot trg. sodišču v Celju, nadalje v S. Kungoti p. P (pri mariborskem sodišču).
Borza
Denar
Curih. Belgrad 9.045. Amsterdam 206.625. Berlin 121.30. Bruselj 71.40. Budimpešta 90.025. Dunaj 72.10. London 24.0137. Nevvork 512.75. Pariz 20.10. Praga 15.19. Trst 36.81.
Vrednostni papirji
Dunaj. Don. snv. jadr. 85.50. Wiener Bank-verein 17. Escompteges. 150. Aussiger Chemische 103. Alpine 1150. Trboveljska 26.75.
Hmelj
Savinjska dolina: Zadnje dni je povprašev nje zopet narastlo in poslala kupčija še živahnejša. Cene so se zopet učvrstile in celo nekoliko dvignile ter se plača za prvovrstno blago po 11 do 12 Din, za srednje po 10 do 11 Din in za slabše po 9 do 10 Din za kg. Tendenca za gladko-zeleno blago je precej čvrsta, ker je ponudbe malo, povpraševanja pa izredno mnogo.
Vojvodina: Obiranje hmelja bo v kratkem končano. Hmeljarji so obirali v prvi vrsti le v barvi brezhibno blago in je ostalo zato mnogo hmelja neobranega. Tega sedaj paberkujejo siromašni nehmeljarji v nadi, da ga tudi spravijo v denar. — Tržišče je postalo zadnje dni precej živahnejše in ee plačuje letošnji hmelj splošno po 5 do 7 Din za kg. Hmeljarji pa večinoma se odlašajo s prodajo in trdovratno čakajo boljše cejie.
Češkoslovaška: Obiranje hmelja se v Zate-škem okolišu že bliža koncu, vendar bo ostalo Se mnogo pridelka neobranega. Računa se, da bo znašal letošnji pridelek približno 100.000 stotov. — Tržišče je vedno živahnejše in zlasti je mnogo povpraševanja po gladko-zeleuein hmelju. Zato so se tudi cene nekoliko dvignile in se trguje prvovrstno Zateško blago splošno po 9.50 do 10.50 Din in srednje po 6 do 9 Din za kg, dočim je po slabšem blagu malo povpraševanja in dosti ponudbe ter je zato cena nižja. Hmeljarji, ki imajo res dobro blago, so začeli oklevati s prodajo, upajoč, da se bodo cene še dvignile. Računa so, da je v ža-. teškem okolišu do sedaj prodana že četrtina letošnjega pridelka. Tudi Roudnice in Uštok javlja živahno nakupovanje pri zvišanih cenah po 5 do 5.50 Din za kg.
Nemčija: Položaj v glavnem nespremenjen. Obiranje je v polnem teku, toda često deževje pa zelo ovira delo v nasadih. — Tržišče še vedno zelo mirno, trgovina in pivovarne se drže rezervirano. Prometa je malo in so trži Ilallertauski hmelj, po kakovosti pač, po 12 do 16 Din, Tett-nangslti pa po 15 do 17 Din, izjemoma tudi po 17.50 Din za kg. Tendenca zeio mirna.
Splošno: Veliko pomanjkanje gladko-zelenega blaga, mnogo povpraševanja in malo ponudbe v brezhibni barvi, zato cene precej čvrste. Splošno pa položaj zelo nejasen, nič stalen in pa skrajno napet.
Ntirnherg, 8. sept. tg. Pripeljanih je bilo 50 bal hmelja, prodanih pu 30. Kupčevalo se je za srednji in dobri srednji hallertauski hmelj po 40 do 55 mark in za I, tetnanški hmelj <i0 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Tendenca brez kupčije in zelo mirna.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborskv et Co. Dunaj.) Na trg je bilo pri gnanih 8213 pršutarjev in 4831 špoharjov. Iz Jugu slavije je bilo prignanih 2592 prošičev. Cene: špeharji najboljši 1.62, I. 1.55—1.00, H. 1.50 do 1.52, kmelski 1.55—1.65, najboljši 1.75, pršutarji 1.35—2, najboljši 2.15. špeharji so se podražili za pet grošev, pršutarji pa za 10—15 grošov
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vbsIu beseda SO par.
Najmanjši ogla« - 9 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Zajtrkovalnica
in delikatesna trgovina J. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo) se priporoča.
Kovaški pomočnik
išče službo kjerkoli. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
Prodajalka
mešane stroke, dobra ma nufakturistinja, želi na-meščenja za takoj v kakem večjem kraju. Par mesecev gre tudi brez plačno. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva« št. 10480 na upravo »Slovenca«.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29'I se takof oddajo. Poizve se istotam.
Lepa skladišča
prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. - Poizve se: Celovška cesta 50.
123350
Veščak (tujec)
specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi poseduje že lepo popolno urejeno tovarno — išče družabnika s potrebnim kapitalom. Tozadevni odgovor pod »Družabnik« št. 10.356 na upravo »Slovenca«.
Bukovn drvn
prvovrstna, v vsaki količini, stalno kupujem. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Veledrvara Iv. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva ulica 54, telefon 82-04.
Osvold Dobeic-llubljana
Pred Slfoflio St. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Veiika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C
Na drobno*
ilaga po najnižjih
No de etof
in C. M. S. predmetov.
Prodam
ekspresno tehtnico, kopalno opremo, gramofon in koleselj, vse v najboljšem stanju. — Naslov v upravi SI. pod št. 10.350.
Krojaški vajenec
se sprejme. Viktor Per-par, Dvorni trg 3, Ljubljana.
Mesarski pomočnik
izurjen v razsekavi, 25 do 30 let star, se takoj sprejme. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 10483.
Mi iščemo Vas
Vi pa zopet nas! Vi iščete stalno, dobro plačano zaposlenie, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči za domača dela, za potovanje, za vodstvo podružnic itd. Marljivim osebam se n-udi brilika za breskrbno bodočnost. - Če vprašanju priložite znamko, dobite izčrpne informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek.

Kupimo harmonij
majhen, že rabljen, z največ dvema ali tremi registri za šolsko uporabo. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod št. 10.460.
Kupimo
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg tn čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem oovzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica pena
Jabolka, grozdje,
hruške, 1—2 Din, 3—4 Din, 2—3 Din, najfinejše, slovite, plemenite, štajerske, razpošilja s povzetjem od 15 kg dalje: Postržin, Krško.
je izredne vatnostl, da stalno zaslee'ujete gospodarska In druga poročila v dne vniku „Slovencu" In pregledate tudi nJaaov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pi« tudi poljedelcu ie najboljit rvetovalec ..Slovenec". NaroCa se pri upravi v ijulilJanl ali pri njenih podružnicah In »asto«»stvlh

Tudi v naši oodružn ci
Ljubljana. Miklošičeva cesta št ■> (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovema«. »Domo Ipiba« in »Bogoliuba« naročate inseratr in Jobilt razne intormaci|e — Poslovne ure od pol 8 ziu trat do pol I popoiJnt in od 2 do b popoldne l"p|pton«l<» itp\ IOTP
Opekarna »Emona«
d d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet strope, strešniki: zarezni in bobrovci. drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali ua kolodvor Cene izredno nizke, za kakovost blaga lamčimo. Razprodalo ima Ogrin Ivan, Gruberievo nabrežje št 8, Ljubljana, tel. 24-26. kateri daje vsa pojasnila.
Zidarska dela
nove slavbe In h>fina poprn-vlla solidno In ugodno vrši
Stavbno podjetje I. Vižtnt n, liubliana
Močnlkoia ulico 13 (zadaj za vojeiko bolnico)
PoDo!na
RAZPRODAJA
manufrikiurnega blaga
Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razprodalo — Različno blago celo pod lastno ceno
Jov.n Slitear
manufakturna trgovina
Uusm<M. smi trg &€¥. 21
Drva, premog,
trame in deske, dobite najboljše pri Jos. Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana, Janševa ulica, telef. št. 3389.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNAI.E ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Čamernikova šoierska šola Ljubljana. Dunajska c. 36
(Jugo-avtol. Prva oblast koncesiionirana Prosom. št 16 zasloni Pišite ponil
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubhana - Selenburgova ulica 6 II nadstr
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Liubliana,
Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pn gostilni Možma
KPio
leSprenf. ajdovo moko
vedno ifftr oddam no debe>o *eletr*o»ina
A. VOLK. LJUBLJANA
Rrsljrta cesto 24
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska jesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Stanovanja
Stanovanje
dvoriščno, obstoječe iz iveh parketiranih sob in kuhinje, se odda. Povprašati: Rimska c. 18-1 med 13 in 15 uro.
Kupi se parni kotel
ali reservoar zaprte, ravne, valjaste oblike, z vsebino 2500—4000 L Kotel mora biti v popolnoma dobrem stanju, ker se rabi za vodni reservoar pod pritiskom 3—4 atm. Ponudbe s pooisom oblike in navedbe najnižje cene, ter kdaj se lahko ogleda, na upravo »Slovenca« pod štev. 10.352.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 fKolizej), poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila.
NUDI PO IZKKUNO UOODN1H CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Telefon 205i> KJ^k frrmog
suha drva
■ ■ojiavnsBohoričev« ulica 5
Malinovec
pristen, naraven, na malo
in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, L ubljana Dunajska e. H
Krušno
trnovo
in vse mlevske izdelke vedno «veže dobite pr'
A A M ŽORMAN
lubliana Stan tre št 32
Dfiilsf.tu s Tflcmcrftcfm
Gr«» hlosfci w« S' a^sr 34
lzb<»rne relerenre!
Zmerne cene I
as*
Naroča jf~e
■SLOVEtICA
najcenejši s/ovensh dnevnik
Z a h t e v a i t e poskusni z v e z e k I
\'3va Upa ichsiha
TEMELJIT IN ZIVA-HliN, ZANfc.SL.IIV IN IMPULZI v EN
1 zve tek je ravnokar izšel Verlag Herder, Freiburg i m Breisgau
Sveže in suhe gobe
kupujem stalno vsako množino. Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolha
prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina, Radeče — Zidani most.
Kaj je zopet novega v Ljubljani?
V Prešernovi ulici št. 54
se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manufakturnega blaga po neverjetno n i z It i h cenah.
Kaj dobite tam?
Vse, kar rabite v tej stroki za dom in družino.
Kakšno korist imate od tega?
Da kupite za mal denar res prvovrstno, ceno blago. Ta prilika sc Vam nudi samo sedaj, dokler traja zaloga tega ugodno nakupljenega blaga. — Prepričajte sel — Ogled je neobvezen!
Josip Ivancičf
Ljubljana, Prešernova ulica 54 (poleg kavarne »Slon«)
Oglas
S tem se razpisuje konkurz za mesto direktorja Glavne zemljoradničke vinogradarske zadruge. Osebe, ki na to rellektirajo, morajo vložiti prošnje pri upravnem odboru Glavne zemljoradničke vinogradarske zadruge najkasneje do 25. septembra t. 1. s sledečimi dokumenti:
1.	Da imajo strokovno vinogradsko, trgovsko in fakultetsko naobrazbo.
2.	Da so podaniki kraljevine Jugoslavije in, da niso mlajši od 25 let.
V prošnji je treba navesti tudi plačo, na katero prosilec reflektira.
Glavna zemljoradnička vinogradarska zadruga,
Beograd, Frankopanova 15.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock Voigtllinder.
VVelta. Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki —

52
, —i •— ^ -r
o. ^ ^
Co N
35 ž ^ o - £
z
»f 5\i i o
SL N — N «>
-i - S s _ > 1 > tli. — N — N -i
J* ? . I *
-
o
15
! I
slači
& • 5 o = «
■a c £
« J -M N > CM T « il
s S » t ? , «( — m > e N
s IN > ® ^sai
-a l ^
-	C
S se _ = ~
^ t
C -J

C -J , — ^ (N
■i 5
M
— • > f
C = = cs » C5 £ 295

£7)
S. I
Josip Lavtižar:
Bled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17. stoletja.
Tedaj je Welsberg vstal in odšel z župnikom z vrta nazaj na dvorišče. Župnik se je poslovil, škof pa je stopal v zgornje prostore, kjer je prebival njegov nečak zvezdoslovec Herman Fink. Govorila sta že prejšnji večer pri sprejemu, a danes je hotel škof izvedeti kaj več o Finkovem bivanju na Bledu.
>Herman je vedno pri knjigah? — je izpregovoril škof stopivši v njegovo 8obo. »Pohvalim te zaradi tega."
Zvezdoslovec je v naglici delal prostor na mizi in Welsbergu poljubil roko.
»Sporočil sem ti že včeraj pozdrave od doma, posebno od matere« — je nadaljeval škof. »Veseli bodo. I da 91 na Bledu zadovoljen, saj si nisi mogel izbrati lepšega kraja za bivanje. Nihče te ne moti na tej višini. Zda\ si že skoraj tri leta tukaj. Kdaj se vrneš v Briksen?«
»Prevzvišeni, še ne kmalu. Nabral sem veliko gradiva o zvezdoznanstvu in zdaj urejujem spise, da o priliki objavim, kar sem zabeležil posebnega.«
»Imaš dovolj virov, da deluješ na njih podlagi?«
»Imam jih za potrebo. Prav dobro mi služi glaso-vita knjiga, ki jo je izdal leta 1543. Nikolaj Kopernik z naslovom »De revolutionibus orbium coelestium«. (0 gibanju nebeških svetov.) Težko sem dobil in draga je bila, pa bi je sploh ne imel, če bi me Vi Prevzvišeni, ne bili podprli z denarjem. Vedno Vam bom hvaležen za to dobroto in za vse druge.
»To je tisti Kopernik, kajne, ki izgovoril besedo^
kakršne kdo drugi takrat ne bi bil upal izgovoriti« — je pripomnil Welsberg.
»Da — tisti Kopernik, ki so rekli o njem ljudje, da ni pri zdravi pameti, ko je trdil, da stoji solnce v miru in da se le zemlja suče okoli solnca.«
»Kakšne knjige imaš še?« — ga je vprašal škof dalje.
»Tudi knjiga »Astronomia nova« (Novo zvezdo-slovje), spisal veliki matematik Janez Kepler in jo dal tiskati leta 1609. v Pragi, je v moji posesti. V nji je opisan planet Mars. Razložena so tudi pravila, po katerih se gibljejo planeti. Ta pravila je dognal Kepler na podlagi lastnih in zelo težkih računov.«
»Kaj pa danski zvezdoslovec Tycho Brahe, ki go je cesar Rudolf II. poklical na svoj dvor v Prago?«
»Tudi njegovi spisi so mi znani.«
»In italijanski astronom Galilei?«
»Ta je moj stari znanec; poslušal sem v Padovi njegova predavanja. Saj živi še danes v svoji vili pri Florenci. Zelo ga preganjajo, ker je odločen pristaš Kopernikovega nauka, da se zemlja suče okros solnca.'
Le tako naprej« - je pohvalil VVelsberg Flermana. Tudi ti znaš kedaj postati slaven mož. S pridnostjo in vztrajnostjo boš vedno bolj napredoval. Povabim te s sabo v Briksen.«
»Prosim, da me Vaša Prevzvišenost oprosti, ako ostanem na Bledu še nekaj časa.«
s Pa ostani, ker ti tako ugaja< — je pritrdil VVelsberg.
Herman je spremil škofa do njegovega stanovanja. Zelo je bil vesel, da mn ie dovolil nadaljnje bivanje na gradu.
Drugi dan dopoldne je sprejel VVelsberg še Tomaža Doma in puščavnika Adolfa Waidmanna, k
sklepu pa deputacijo kmetov z Bleda in iz Bohinja.
Dornu se je čudno zdelo, da ga je povabil škof na grad. Nekoliko ga je skrbelo, kako se bo vedel, toda ker si ni očital kaj slabega, je brez strahu stopil pred visokega gospoda.
»Vi ste grajski lovec« ga je nagovoril Welsberg.
»Da — Prevzvišeni.«
»Ste že dolgo v tej službi?«
»Sedmo leto.«
»Pravili so mi. da zvesto vršite svojo službo. Izrečem vam svoje priznanje. Slišal sem pa tudi, da ste zahajali v družbo evangeljskih. Kaj vas je privedlo do tega?«
Tomažu e postalo nekoliko gorkeje, vendar se mu na glasu ni poznalo, da ga je to vprašanje razburilo.
»Poslušal sem jih. ker so znali tako lepo govoriti, in posledica je bila, da sem sprejel njihove nazore.«
»Župnik mi je povedal, da sie prišli k njemu in obžalovali svoje zmote.«
»Da — Prevzvišeni. In on me je sprejel nazaj v katoliško cerkev.«
Hvalite milost božjo« je z vidnim veseljem dostavil Welsberg. Sprejmite v spomin to blagoslovljeno svetinjo.«
S temi besedami mu je izročil zlat medaljon z Marijino podobo. Tomaž Dorn se je iskreno zalivalil in ves ginjen zapustil škofovo stanovanje.
Welsberg pa je stopal po sobi gor in dol ter premišljeval sklep 118. psalma: »Erravi sicut ovis, qrae periit; quaere servum tuum. .uia mandata tua non sum ^hjjtus.« (Začel sem kakor ovca, ki se je izgubila; poišči svojega hlapca, ker nisem pozabil tvojih zapovedi.) Lažje je pasti kakor vstati. Ta pa je vstal. Naj ostane stanoviten do konca.«
7m Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Cefc
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Franc Kremžar.