*QIŽ£}o>h
T^and
s-yicduce."

NO. 241
Ameriška Domovi ima
AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 16, 1963
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXI - VOL. LXi
Nevtralci bodo drugo lefo zopel zborovali
Indijski NclHru, Naser in Tito pripravljajo novo konferenco n'evtralnih držav, podobno oni v Belgradu jeseni 1961.
CLEVELAND, O. — Kitajski komunisti so začeli s tako žila-Vostjo in živahnostjo šariti po Nevtralnih deželah, da je postalo nekaterim nevtralnim politikom vroče. Egipt in Ceylon sta že v skrbeh za svojo aktivno nevtralnost in sta pisala indijskemu Nehruju, da bi bilo treba sklicati novo konferenco Nevtralnih držav, tako kot je kila pred dvemi leti v Belgrade Nehru je o tem govoril v lridijskem parlamentu in rekel, da mu je ideja tako všeč, da jo ko obravnavali z nevtralnimi
Politiki.
Za načrt se je seveda takoj vnel Tito. Pozdravil je predlog, ki ga je dobil iz Egipta, in takoj pisal vsem nevtralcem, naj Pristanejo za konferenco. Kje Paj bo sestanek, še ni dogovor-Jeno. Mislijo, da bo najbrže v Kairu. Najbolj pripraven čas pa k’ bil prihodnja jesen. Kdo bo vse povabljen nanjo, se še niso pogovorili. Le Nehru je rekel, da Pakistana ne mara na Sestanku, ker ni več “resnično Nevtralen”.
Ne počivajo pa tudi kitajski komunisti. Med svojimi prijatelji širijo idejo, da bi bilo treba 2Oova sklicati sestanek vseh a-2ijskih in afriških držav, ki so s® 1. 1955 udeležile konference v Rantungu. Kitajski ministrski predsednik Ču-En-Laj bo na SVoji poti po Afriki gotovo hu-agitiral za svojo konferenco, k' naj bi bila očitna konkurenca sestanku, ki mislita nanj Kebru in Tito.
Za nekaj mesecev smo torej Preskrbljeni s prazno slamo, ki j° bodo mlatili komunistični in Pevtralni politiki po vsem svetu.
fosrdina! Spellman be takrat praznoval Božič
Cleveland, o. — Na se
vernem in južnem tečaju si člo-
lahko brez težave skrajša
Vek
Sli
1 podaljša življenje za en dan. Ako
dan
gre proti vzhodu, izgubi en
ako gre proti zahodu, ga pridobi. Črta, ki menja koledar-‘ ° dneve, gre namreč ravno S °zi oba tečaja.
-10 bo doživel letos njujorški ^dškof, kardinal Spellman, ko • °, na službeni poti na naše vo-v ske postojanke ob južnem te-aju- Kardinal ima navado, da ^sak0 leto obišče naše vojake,
I v Morajo praznike prebiti da-^cv Ud domačih krajev. Na naš , 2„*čni dan bo bral prvo sv.
so na vojaško-vremenski po-^ aJt Amundsen-Scott, potem jy^ Pletel na postojanko Mc-ardo, kjer bo imel za naše voka ° drug° sv‘ maš°- Postojan-Se Pa teži ravno ob meji, kjer ju ^nja štetje dni po koledar-iia Z'ato tretjo sv. mašo bral Zahodni postojanki Byrd, ki takrat praznovala Božič, do-^ bosta obe prvi postojanki Praznovali dan sv. Štefana.
Novi grobovi
Frank Zakrajšek Sr.
V	petek je umrl v Pass Agril-le, Fla., kjer je živel zadnjih 18 let v pokoju, Frank Zakrajšek Sr., sin direktorja prvega slovenskega pogrebnega zavoda v Clevelandu, ustanovljenega leta 1910. Bil je najštarejši sin ene prvih slovenskih družin v Clevelandu. Svoje podjetje je začel na 1105 Norwood Rd., pa nato zgradil moderni pogrebni zavod na 6016 St. Clair Ave., ki ga sedaj vodi njegov sin Anton. Torej že tretji rod v tem poslu! Pokojnik je bil rojen v Clevelandu leta 1893. Njegovi starši Frank, po domače Gričar, in Mary, roj. Skully, so umrli pred kakimi 50 leti, njegova žena Anna pa leta 1952. Zapustil je sinova Franka in Antona, hčeri Carmen Kline in Francko Arko, 10 vnukov in vnukinj, enega pravnuka, sestri Rose Pintar in Emmo Gregorich, med tem ko sta mu brata Viktor in Rudolf ter sestra Mary Kausek umrli. Bil je med ustanovniki Ct. Clair Savings and Loan Association, član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, Sv. Vida št. 25 KSKJ, Katoliških borštnarjev št. 1317, Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Ložke doline, Društva sv. Antona št. 138 CKO in Podr. št. 5 SMZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Zakraj škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes jdopoldne ob petih.
Lucija Živoder
V	četrtek je preminula na domu hčerke Mrs. Vincent Peskar
5856 Hopkins Rd., Mentor, Ohio, Lucija Živoder, rojena v Avstriji. V Mentorju je živela 20 let, prej pa dolgo vrsto let na Norwood Rd. Bolehala je dve leti. Spadala je k Društvu Marije Magdalene št. 162 KSKJ in ZSZ. Poleg omenjene hčere zapušča tudi hčer Mrs. Joseph Hanus (v Clevelandu), sina Wm. J. Živoder (Rocky River, Ohio) ter dva vnuka in dva pravnuka. Pogreb je danes ob desetih dopoldne iz Brunner pogrebnega zavoda v Mentorju v cerkev St. Mary’s v Mentorju, nato na Kalvarijo.
John Rogell st.
V	Euclid Glenville bolnici je
^U>WAVfc
Rusko-kilajski spor se je pokazal fudi v ZN
Kitajci so se izjavili za azij-sko-afriški predlog, ki so ga Rusi v “kitajskem imenu” zavrnili.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Azijsko-afriške članice ZN se že dolgo trudijo, da bi prišle do stalnih zastopstev v Varnostnem svetu in v gospodarski in socijalni komisiji ZN. V ta namen je pretekli petek predlagalo 37 azijsko-afriških držav v političnem odboru ZN, naj se število članov Varnostnega sveta poveča od 11 na 15 članov, gospodarske in socijalne komisije pa od 18 na 27 članov. Proti predlogu je govoril ruski delegat Fedorenko in ponovno izjavil, da Rusija ne more pristati na ta predlog, dokler ne bo rdeča Kitajska sprejeta v ZN.
Azijsko-afriški diplomatje so se radi tega zelo razburili in začeli trditi, da je rdeča Kitajska čisto drugih misli kot Moskva, kar bi seveda pomenilo blamažo za ruske diplomate. Da bo zadeva tem večja, se je takoj oglasila kitajska tiskovna agencija iz Peipinga in obtožila ruske tovariše, da hočejo sejati prepir med njo in azijsko-afriškimi državami. Dala je torej prav azijskim in afriškim diplomatom in ne ruskim.
Kongres se bo ponovno sestal 6. ali 7. januarja
WASHINGTON, D.C. — Tako so sklenili kongresni voditelji na skupni seji, ki so jo imeli j pretekli torek. Do Božiča bodo1 v glavnem le še glasovali. Že pretekli teden so spravili pod | streho nekaj nakazilnih zako-; nov, dalje kar dva zakona za podpiranje visokih šol, izglasovano je tudi nekaj zakonov, ki; imajo različne podporne namene. še hujša gneča bo ta teden,
V	LOS ANGELESU JE VODA PREDRLA JEZ: LE 3 MRTVI
V	soboto je voda prodrla jez rezervarja na Baldwin Hills sredi mesta in udarila po najbližji poti v ravnino. Uničenih ali poškodovanih je bilo 259 domov in stanovanjskih hiš, mrtvi pa so bili le trije ljudje.
Iz Clevelanda i
i
in okolice
LOS ANGELES, Calif. — Ogromen val vode in blata udaril iz rezervarja na vrhu Baldwin Hills, ko je vodni kajti v petek gre Kongres na pritisk predrl steno jezu, v dolino in uničil pred seboj vse, božične počitnice. Z glasovanji na kar je naletel. Okoli 200 hiš, med njimi veliko vrednih pa ne bo opravljeno vse delo. okoli $100,000, je bilo uničenih s temelji vred, večje število Vse izglasovane zakone bo mo- pa bolj ali manj poškodovanih. Voda je zalila kake štiri rala pregledati in različna nji- kvadratne milje z okoli 9,000 domovi in 16,500 prebivalci, bova besedila izravnati skupna Škoda še ni ocenjena, oblasti iščejo vzroke nesreče. Ker je kongresna konferenca, nakar jih stena jezu najprej počila in se šele čez čas podrla, je imela morata oba doma vsak zase po- policija možnost ljudi opozoriti na nevarnost in jih spraviti novno izglasovati.	na varno. Le tako je mogoče razumeti, da so mrtve le tri
Navadno je to samo formal- osebe.
Inženirji in geologi, ki so pregledali kraj nesreče in ostanke jezu, sodijo, da je utegnila steno jezu oslabiti vrsta manjših
hčere Mary Farinacci, Roso Skoda, Mildred Smiciklas (v New Mexico), 10 vnukov, brata Martina in več drugih sorodnikov. .Sin Henry j-e služil pri mornarici v drugi svetovni vojni in je bil pogrešan. Rojen je bil v Prestavi pri Moravčah. Tukaj je bival 60 let. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ, kjer je bil med ustanovniki. V domovini zapušča brate Antona. Petra in Valentina. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Soul’s pokopališče.
Stephen Coleman V petek je umrl v Woman’s bolnišnici 40 let stari Stephen Coleman z 27515 Forestview Av. v Euclidu, zaposlen pri National Acme Co. Zapustil je ženo Dorothy, roj. Koss, dva otroka in brata Johna (North Hollywood, Calif.). Pogreb je danes zjutraj
nost, ne pa zmeraj. Kdaj bodo torej izglasovani zakoni prišli do predsednika Johnsona na podpis, se ne da reči. Gotovo pa
Zadnje vesti
ne do novega leta.	. potresov, ki so v zadnjem času
Kongresni voditelji so sklenili, da bodo po Novem letu nadaljevali z obravnavanjem vseh nerešenih zakonskih načrtov. Niso se pa sporazumeli, kdaj naj začno z nadaljevanjem dela v odborih in komisijah. ------------O------
Kongres hiti, da bi opravil najnujnejše
Ko se stekajo dnevi sedanjega zasedanja, skuša Kongres končati vsaj najnujnejše delo in poprAviti. kar je zamudil.
pretresli področje Los Angelesa, ne izključujejo pa tudi možnosti, da se je zemlja udrla nad praznino, iz katere so izčrpali olje. V bližini so namreč ležišča petroleja.
Prvo ozko razpoko so opazili štiri ure pred nesrečo. Policija je uporabila vse možnosti, da je ljudi spravila s področja nevarnosti. Tam je ostalo le 15 ljudi, ki so bili ranjeni, 3 pa so mrtvi. Če ne bi bil razpoke nihče opazil o pravem času, bi utegnilo biti mrtvih na stotine.
Johnson se zavzel za stalnost cen in plač
WASHINGTON, D.C. — Kongres je letos v silnem zaostanku z delom. Zaradi nesoglasij s, predsednikom Kennedyjem, zla- j WASHING 1 ON, D.C. Pred-sti zaradi njegove zahteve pojsedn'k L. B. Johnson je pred uzakonitvi civilnih pravic, so! Posvetovalnim odborom odje-
preminul 87 let stari John Ro-; ob devetih iz Grdinovega po-gell st. z 19171 Nauman Ave.; grebnega zavoda na Lake Shore Tukaj zapušča soprogo Mary, Blvd. v cerkev sv. Viljema ob roj. Brodar, doma iz št. Andre- desetih, nato na All Souls pokoja pri Moravčah, sina Johna, pališče.
Johnson in Passm?n se pogajata o podpiranju tujine
WASHINGTON, D.C. — Kon- ska. Baje mu je ponudil zniža-gres je končno odobril poobla- nje za $300 milijonov na $3.3 stilni zakon o podpiranju tujine bilijone. Johnsonovi zaupniki v znesku $3.6 bilijona. Sedaj je namreč mislijo, da se bo Pass-potreben še nakazilni zakon, ki man ustrašil debate v svojem mora iti skozi Pbičajen zakono- pododboru, kjer je menda že 5 dajni postopek. Postopek ne bi od 11 članov proti pretiranemu bil nič izrednega, ako ne bi bil znižanju sedanjega zneska. Ako za obravnavanja nakazilnega bo treba, bodo poslali v plenum zakona p ri s t ojen Passmanov predstavniškega doma svoje pododbor predstavniškega do- manjšinsko poročilo, ki lahko ma.	Itako vpliva na kongresnike, da
Passman je star nasprotnik ne bodo sprejeli v celoti Pass-podpiranja tujine in je še vsa- manovih predlogov, ko leto znižal prvotne postav- Passman sam pravi, da vse to ke, kot jih je predvideval po- ve in da se te nevarnsti ne bo-oblastilni zakon, za nekaj sto ji. Trdi, da pozna podrobnosti milijonov dolarjev. Seveda bo zakona bolje kot kdorkoli v fe-skušal to storiti tudi letos. Je deralni administraciji in da se že napovedal, da bi rad znižal radi tega ne boji nobene deba-sedanji znesek $3.6 bilijonov na te v predstavniškem domu.
$2.8 bilijona. Passman pa ni ne- 1 Passman je odporen politik, varen samo radi znižanja zne- je spravil na kolena že tri pred-ska, lahko tudi zavleče zakono- sednike; upa, da bo tudi John-
s ln° °61ačno z naletavanjem eSa. Najvišja temperatura 13, ajriizja okoli ničle.
njegovi nasprotniki v posameznih odborih delo zadrževali, kolikor so ga le mogli. Tako je vse obtičalo, končano ni bilo delo niti na rednem zveznem proračunu za leto 1963-64, čeprav se je to začelo že s 1. julijem. Novi predsednik Johnson je s Kongresom v boljših odnosih. Z osebnim vplivom in poznanjem je pritisnil na vodnike v Domu in Senatu, da se zganejo.
V preteklem tednu je bil Kongres živahno na delu. Končal je v petek delo na predlogu, ki daje 1.5 bilijona dolarjev iz zveznih sredstev za poklicno šolanje v prihodnjih štirih letih. Odobreni predlog, ki predstavlja tretji pomemben zakon na področju šolstva in vzgoje, je bil poslan predsedniku Johnsonu v podpis.
Prav tako je bil odobren predlog za podaljšanje programa vežbanja onih, ki zaradi pomanjkanja tehničnega znanja ne morejo dobiti službe, ali pa morajo dobiti novo tehnično znanje, ker so staro delovno mesto izgubili. V ta namen je Kongres dovolil 527 milijonov. Tudi ta predlog je šel k predsedniku v podpis.
Kongres je končal tudi delo na zakonu o pomoči tujini. Senat je izglasoval 3.6 bilijonov, predlog konference obeh domov, z 61:26 glasovom. Posebno zagrizeno se je proti predlogu boril sen. Morse iz Oregona, ki je predlog označil za pravi “nestvor”. Od ohijskih senatorjev je Young glasoval za predlog, F. Lausche .proti njemu.
To je bil seveda le pooblastilni zakon, nakazilni je še v dajni postopek čez novo leto. Isona. Vendar še ni izgubljeno! Predstavniškem domu, kjer ga Zato se je predsednik John- upanje, da se bosta pobotala.' groze zmanjšati na 2.8 bilijona
LA PAZ, Boliv. — Med stavku-jočimi rudarji in vlado je bil dosežen sporazum o izpustu 4 Amerikancev in 15 drugih talcev. Izpustitev je bila odložena na danes po zborovanju rudarjev, na katerem jim bo
podpredsednik republike in načelnik njihove unije Juan Lechin obrazložil pogoje sporazuma.
SAJGON, J. Viet. — V nedeljo je padel v boju s komunistično gverilo ameriški vojaški svetovalec pri vladnih četah. Trije Amcrikanci so pogrešani od sobote zvečer, ko je njihov helikopter padel v morje v bližini obale. Eden od pilotov helikopterja je priplaval do brega in je bil včeraj rešen od vladnih čet, o ostalih treh pa ni sledu.
HOLLYWOOD, Calil. — FBI je objavila v soboto, da je prijela vse tri ugrabitelje Franka Sinatra in večji del odkupnine, ki jo je plačal njegov oče za sinovo izpustitev. Vsi trije utegnejo dobiti dosmrtno ječo.
malcev, ki ga je imenoval pokojni predsednik Kennedy, govoril dejansko vodnikom narodnega gospodarstva in vodnikom delavskih unij. Oboje je pozval, naj v smislu odgovorno-	u
sti gledajo, da bodo cene in pla- ČKtliJS VfeJcl V BoHvlji če stalne, da ne pridemo do no- LA PAZ Boliv _ predsed-vega vala inflacije.	nik Bolivije Victor Paz Estens-
Pri tem je predsednik John- soro je odklonil odstop svojega son poudaril, da nima namena podpredsednika Juana Lechina, se vtikati v odločitve privatni- ki je istočasno tudi načelnik likov v njihovih podjetjih, kot nije rudarjev, ki so prijeli vr-tega ni delal njegov prednik, sto talcev, med njimi štiri a-mora pa gledati, da brani sploš- meriške državljane, da bi pri-no narodno korist, ki bi ji ob- silili vlado k izpustitvi treh ko-težnje k inflaciji zadala munističnih vodnikov, zaprtih
nova hud udarec.
zaradi zločinov.
Francka bo v kraikem priznala rdečo Kitajsko?
i
»
» • Božična številka A.D.—
Prihodnji petek, 20. decembra, bo izšla obširna božična številka A.D. Natisnili jo bomo nekaj več izvodov. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem kjerkoli, naj nam pošlje naslov prejemnika in 35 centov (lahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave.
V	Kalifornijo—
Mrs. Alary Krall z 9423 Ben-ham Avenue je odpotovala k hčeri in družini Mr. in Mrs. Charles Yanchar v Santa Ana, Calif.
Nov odbor—
Klub upokojencev v Euclidu ima za prihodnje poslovno leto sledeči odbor:	predsed. Krist
Stokel, predpredsed. Anton Sre-bot, 2. podpredsed. Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, Ohio, 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen, nad. odbor: Jennie Leskovec, Mary Kobal, Molly Legat. Seje so vsak 1. četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave.
V	bolnic!—
G. Janez Likozar, 5908 Bonna Ave., je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 333.
G. Jože Sojer, 1017 E. 62 St., je v Polyclinic bolnici, v sobi št. 240. Bolezensko stanje se mu obrača na boljše.
G. Jože Grdina, 1133 Addi-*on Rd., ki sc je nedavno pri padcu ponesrečil in prestal nato v Mt. Sinai bolnici težko o-peracijo v desnem kolenu, je še vedno v bolnici. Desno nogo ima v mavcu, vendar se mu stanje počasi obrača na boljše. — Vsem želimo skorajšnjega zdravja!
Družinska sreča—
Pretekli petek se je rodil g. Ivanu in ge. Zdenki Zakrajšek s 16219 Fluntmere Ave. sinček-prvorojenec. Allada mamica je hčerka g. Jakoba Mejača s 16015 Arcade Ave. in njegove žene, srečni oče pa sin g. Johna Zakrajška s 6617 Schaefer Ave. in njegove žene. Čestitamo! Krasna predstava—
Slovenski oder je v soboto zvečer podal v šentviški farni dvorani misterij Slehernik. To je bila ena njegovih najboljših predstav, kar obstoja, žal je bil cbisk zelo skromen.
Mraz in sneg—
V okraju Cuyahoga je padlo včeraj in ponoči od dveh do šest palcev snega, več v vzhodnem kot v zahodnem in južnem de-
PARIZ, Fr. — Odkar se je ki meri, kot ga izvaja Moskva, vrnil iz Peipinga bivši franco- in da izpolnijo tiste pogoje, ki: ski ministrski predsednik Fau- so potrebni za pristop v ZN. To ‘u' ^ ^ake, Geauga in Ashtabula re, ki je obiskal kitajske komu- stališče naše administracije je 0krajih dalje proti vzhodu je niste na željo De Gaulla, noče- staro, zanimiv je samo Hilsma- Pac^° i>nc:'ga 0(4 aest do 24 pal-jo potihniti v Parizu glasovi, da nov dodatek. Hilsman je namreč ctv' ^,aive(-' Sa Je v okraju Ash-misli Pariz priznati kitajski ko- dodal, da so na Kitajskem že munistični režim in vzpostaviti, “sile, ki želijo evolucijo”. Ne z njim diplomatske stike. De bodo kmalu prišle do veljave,' Asesment—
Gaulle bi rad še preje govoril niso še na odločilnih položajih, Tajnica Društva sv. Marije o tem z našo administracijo. To vendar jih nobena politika ne se je menda že zgodilo na vče- sme prezreti, rajšnjem sestanku med genera- T , ,	,
lom in našim državnim tajni- , ^^Pati,
kom Ruskom, ki je šel v Pariz'J*, bl "fa administracija 12'‘-
na redno zasedanje NATO.
Novica ne bi imela sama
tabula. Ceste so na splošno očiščene, le mokre in spolzke.
Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. ure ases-ment v šoli sv. Vida.
| Združene države bodo
bila vsako priliko, da sklene s! delaIe za ohranitev miru
WASHINGTON, D.C. — Za-
- . r, onopnikom 111 držav, na .u
svojo zunanjo politi- predsednik sprejel pretekli pe-rovarjenja. I je	da bodo Združe-
kombinacija kaj1 ne države “storile svoj poln del
po kitajskim rdečim režimom vsaj i wasmiinu iuin, u.c;. — z,a-sebi posebnega pomena, ako ne Zn°Se^ omPn)mis, a m	J stopnikom ^ držav, ki jih je
bi ravno sedaj imel pomožni dr- f ,	. .
žavni tajnik ' Hilsman v San ^ h“)skanIa m Franciscu govor o naši zunanji j Ali je ta
politiki, ki je v njem tudi ob- J vredna, bomo videli potem, ko Pri naporih
za svetovni mir’
son začel pretekli teden pogajati s Passmanom o višini zne-
Sta stara politična mačka in vesta drug drugemu pravo ceno.
L. B. Johnsona.
ravnaval naše stališče do seda-1 nam bo maršal Cangkajšek po-jpa jih pozval naj se tem napo-njega kitajskega komunistične- vcdal, da se je kaj boji. Njegov r°m pridružijo z razumevanjem ga režima. Izjavil je namreč, da političen položaj je namreč od-'in odkritosrčnostjo, se naša zunanja politika ne za- visen samo od našega spora s O*3 tej priložnosti je predsed-pira načelno vsakemu stiku s Peipingom. Ako bi se spor orne-'nik L. B. Johnson dejal, da bo-Peipingom. Zahteva samo, da jih bi s tem padla tudi vred- do Združene države sodelovale
z novo italijansko vlado še tesnejše kot so z dosedanjo.
na veliko nejevoljo predsednika kitajski komunisti priznajo na- nost Cangkajškovega režima na
čelo mirnega sožitja vsaj v ta-jFormozi.
Ameriška Domovina
v vi » » ? i * ■’x "v
saEssssn
sTTTst Clair Ave. — HEndenon 1-0C28
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
L nited States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year

Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 241 Mon., Dec. 16, 1963
Johnson in zunanja politika
ja in čakal, da mu čas da pravi nasvet. Vpoštevati mora tudi razpoloženje v našem senatu. Senatorji se zelo radi mešajo v aktivno zunanjo politiko in pridejo v spor z državnim tajnikom Ruskom. To seveda vpliva na odnose med predsednikom in Kongresom. Johnson je močno zainteresiran, da se ne bode z vročekrvnimi senatorji; bo vse sporne zadeve rajše porinil na stran. Končno ni Johnson tudi slep za dejstvo, da dežela ni zmeraj odobravala vsakega koraka njegovega prednika Kennedyja, na primer vabila za Tita. Takim in podobnim korakom se bo gotovo izogibal, saj bi mu v volivni borbi utegnili samo škodovati.
Doba senzacijonalnih potez v naši zunanji politiki bo torej pod Johnsonovim režimom zamrla. Dežela ne bo imela prilike za razburjanja. Mislimo, da je to prav.
Mnenja m vesti
iz Železnega okrožja

Po Hooverju še ni noben novi predsednik lahko tako mirno gledal na zunanjo politiko, kot gleda lahko novi predsednik Johnson. Ko je Roosevelt prišel v Belo hišo in imel pred seboj ne samo vse posledice velike medvojne krize, videl je tudi, da v Evropi Hitler in Mussolini gresta po poti, ki vodi v novo svetovno vojno. Ko je bil tretjič izvoljen, je bila Amerika že na robu vojne in štela samo čas, kdaj bo morala stopiti v vojni metež. Trumana je dočakala zmaga, obenem ua tudi take njene posledice, ki niso pomenile nič dobrega. Moral se je na hitro roko odločiti, da brani z orožjem najprvo Grčijo, potem pa še Korejo. Eisenhower je moral najprvo končati spopad v Koreji in skleniti ne ravno srečen kompromis o Vietnamu, da je lahko rekel, da imamo mir. Tudi Kennedyja je čakala 1. 1961 cela vrsta kriz: Koreja še ni poznala miru, v Vietnamu so se pripravljali novi vojni dogodki, v Kongu je završalo, kubanska kriza se je poglabljala, berlinsko vprašanje je bilo nerešeno.
Da se razumemo: krize imamo še danes, tlijo kot tlijo gorki žerjavice pod pepelom. Naše misli gredo proti Vietnamu, Maleziji, Laosu, Berlinu, Kubi, indijsko-kitajski meji. Toda danes presojamo vse te krize s čisto drugega vidika. V nobeni ne vidimo povoda za novo svetovno vojno. To ni pogled v slepo, je dobro utemeljen po današnji stvarnosti. Da omenimo samo glavne njene sestavne dele.
Za železno zaveso se glavna voditelja, Hruščev v Moskvi in Mao v Peipingu starata in povrhu še bolehata. Za nameček sta med seboj sprta, oba pa imata dosti domačih težav, posebno na gospodarskem polju, poleg tega pa še s svojimi zavezniki, ki nočejo več biti sateliti stare vrste. V nekaterih diplomatskih krogih trdijo kar naravnost, da nas danes beseda “satelit” zavaja na napačne zaključke. Nekdanji sateliti so začeli ravno tako godrnjati, kot godrnjajo v svobodnem svetu zavezniki velikih držav. Od tistih svobodnem svetu se razlikujejo samo po tem, da glasujejo z Moskvo ali Peipingom tudi še takrat, kadar z obema vodilnima komunističnima državama niso zadovoljni. V svobodnem svetu glasujejo namreč zavezniki velikih držav zelo velikokrat kar po svoji glavi. S stvarnega vidika je težko ugovarjati stališču, da se je komunizem vrgel na širjenje svoje ideologije z mirnimi sredstvi, ki jih nima malo na izbiro. Seveda to ne pomeni, da ne bo zopet začel rožljati z orožjem, kakor hitro bo mislil, da je prišel pripraven čas.
V svobodnem svetu se zunanja politika razvija v znaku začasnosti. Ravno največje države stojijo pred parlamentarnimi volitvami, nekatere preje, nekatere pozneje Samo Francija in Japonska imata vlade, ki ne mislijo na skorajšnje volitve. V Angliji morajo biti volitve najpozneje prihodnjo jesen, v Nemčiji do spomladi 1. 1965. Italijan ska vladna kriza se je končala z novim političnim poskusom, čigar vrednosti še ne moremo presoditi. Morda bodo trenja med člani sedanje koalicijske vlade dala povod za nove parlamentarne volitve. Pri nas imamo pa volitve novembru prihodnjega leta.
Ves svoodni svet se torej pripravlja na volitve v stebrih svobodne demokracije. Politiki mislijo bolj na svojo politično bodočnost kot na mednarodne probleme. Jih sicer ne zanemarjajo, toda vedo, da ne morejo za svoje obljube in obveze prevzemati odgovornosti za dobo po vo litvah.
Johnson pri nas, Home v Angliji, Erhard v Nemčiji vsi mislijo bolj na volitve kot na druge politične probleme Moro ima v Italiji dosti drugih skrbi, njegova vlada ne bo mogla biti aktivna v zunanji politiki. Grška vlada je na ro bu krize, turška je v pravi krizi. Kolikor toliko so stabilne samo vlade v severni Evropi. Na vlade v Latinski Ameriki pa tako ali tako ne moremo dati dosti, so vse od danes do jutri, so v vedni nevarnosti, da jih strmoglavi revolucija z ene ali druge strani.
Johnson bo tak mednaroden položaj izkoristil v svojo korist. Ne bo se pehal za uspehi v mednarodni politiki saj ve, da naša javnost ne da dosti na take uspehe, ker so večkrat samo muhe-enodnevnice. Zato je že izjavil, da ne bo potoval v tujino, kar so mu ugledni naši politiki sveto vali že prvi dan njegovega režima. Ne bo se tudi gnal, da uveljavi za vsako ceno naše poglede na mednarodne toko ve. Bo vpošteval tisti tok v našem javnem mnenju, ki pra vi, da nam ni treba hlastati za “zmagami” v mednarodni politiki, ki se lahko hitro spremenijo v bolečine, čeprav jih navadno zelo drago plačujemo z denarjem, blagom in uslu gami.
Previdne korake v naši zunanji politiki mu bodo na rekovali tudi zelo različni pogledi njegovih svetovalcev zunanji politiki. Rusk, Stevenson, Acheson, Harriman tičijo na videz pod enim klobukom, v resnici se pa njihove ideje o posameznih težjih vprašanjih v mednarodni politiki velikokrat ne skladajo. V takih primerih se ne bo odlo čil ne na eno ne na drugo stran. Posnemal bo Eisenhower-1
DULUTH, Minn. — Pri nas v ljudi ‘troštati” z vsemi raznimi severni Minnesoti smo pred izgovori. Dandanes je to le še problemom, kako izravnati raz- malokje mogoče. Včasih so tine težave, da bo naša rudarska ^ sti, ki so delali za druge, verje-industrija imela v sedanjih oko- ii; ko so jim tožili oni, ki so jih liščinah in razmerah obstanek zaposlovali, da je business slab in da bo nudila našim rudar- J da ne gre, da ni dobička itd. Če jem delo in zaslužek. Zahteve kdo dandanes navaja kaj takega in skuša s čim takim tolažiti
tega problema so take, da zahtevajo nekaj, kar naj zadovolji cozo in volka. Saj poznate ta primer in ta rek ter to razlago. Krogi, ki obratujejo rudarsko
industrijo pri nas, tožijo, da v ni razni delavci in vposljenci takih okoliščinah in razmerah, J vseh raznih poklicev in strok, cakor so zadnja leta in zdaj, ni imajo danes svoja vodstva in ta mogoče računati na kak uspe- zbirajo s svojimi računskimi in šen obrat v dobavi in proizva- drugimi veščaki statistike O go-janju raznih rud. Gospodarskih spodarstvu v vseh raznih indu težav in zaprek je več, pravijo, strijah in korporacijah. Takoj
tiste, ki zahtevajo, kar jim gre za svoje delo, ti kmalu porinejo pod nos njihove računske dokaze. Unije, v katerih so včlanje-
Ena je, da nekatere naše rude potrebujejo pri topljenju in o-čiščevanju več dela in truda, kakor nekatere rude v inozemstvu. To pride zlasti v poštev pri topljenju in mešanju raznih rud in snovi za najboljše vrste jekla. “Taconite” proces zahteva mnogo več truda in vsega, cakor navadno jeklo do zadnjih časov. Toda te procese je treba izboljševati z vsemi kemičnimi in drugimi pripomočki, če hočemo proizvajati boljše vrste jeklo. N. pr. na švedskem so že pred leti prišli do tega, tudi v nekterih drugih inozemskih deželah. A pri vsem je to, ker je tam delo ceneje in drugo, lažje nudijo te vrste jeklarske izdelke in te vrste jeklo ceneje, kakor pri nas. Temu vzrok, trdijo lastniki jeklarskih korporacij, pa je to, da pri nas so za taka dela mnogo višje plače, kakor v inozemskih deželah, zraven tudi države in okraji pri nas rudarska zemljišča višje obdavčujejo in vse drugo je dražje in to je vzrok, da te vrste jeklo pride ceneje iz tujine, kakor pa ono, ki ga doma delamo in proizvajamo. In tu smo pri tistem “volku in tisti kozi”, ki pri tem problemu nista ne eden ne drug sit. Tako tožijo korporacije raznih rudnikov in jeklarske družbe.
Od druge strani se pa čujejo druga poročila, ki pa očitajo prvim zgoraj omenjenim, da imajo ti, to je korporacije in lastniki rudarskih podjetij, prevelike oči in pa prevelik tek po dobičku in to vse na račun delavcev, ki niso stroji, katere je treba le malo z oljem namazati in se vrte, ampak delavci so ljudje, vredni svojega priznanja, vredni primernega plačila za svoje delo, da jim je mogoče živeti, preživljati svoje družine, iz katerih prihajajo novi rodovi, novi ljudje, od katerih bo odvisna bodočnost napredka vsega človeštva in njegove civilizacije.
In še tretja pritožba je, vse da je dražje, vse stane več, saj ni mogoče uspevati s kakim o-bratom. Tega seveda tisti, ki se nad tem pritožujejo, ne povedo,' da so tega v veliki meri tudi sami krivi.
Take in podobne tožbe se seveda čujejo v vsaki gospodarski krizi. Nihče pa ne sprejema nase kako odgovornost za to. Ali smo pa res vsi nedolžni glede tega? Ko bi le res bili! Najbrže pa bo res, da tisti, ki o tem najbolj glasno govore, hočejo s tem le malo zaglušiti očitke lastne vesti, če jo še kaj imajo. Včasih se je dalo podložne
ti s številkami odgovore, v tem in onem businessu je toliko raznega “Špeha” za lastništva, toliko pa za one, ki jih industrije zaposlujejo. To seveda ni po volji korporacijam in lastništvom, ampak, prav komu to ali ne prav, svet se vrti naprej in gospodarsko življenje v industrijah in drugje postaja bolj in bolj odprta knjiga in ta kaže, kako shajajo tu in tam tisti, ki s kapitalom vladajo, in kako oni, ki delajo z rokami, ali pa z umom za svoj obstanek. Tu in v tem so tista dejstva, radi katerih traja nekaka večna borba, včasih malo bolj potihoma, večkrat pa zelo burno. In konca teh borb ni še nikjer na vidiku. Trajali bodo najbrže, dokler bodo ljudje na svetu, seveda v spremenjenih oblikah in v drugih spremenjenih časih.
*	POROČILO O PROMETU, ki je šel skozi pristanišče Duluth-Superior tekom zadnjega meseca novembra, znaša nekaj nad 9,000 ton, in to samo živilski promet, v katerega spada eksport živine, sadja, rastlinstva, masti, olja in raznih poljedelskih pridelkov. Pošiljke tega so šle v 21 raznih držav in dežel. Med temi je šlo na parniku “Zenica” tudi 1,050 ton mleka in mlekarskih izdelkov v Jugoslavijo. Tekom zimskih mesecev bo seveda ta promet nižji zaradi zamrznjenja jezer. Spomladi pa bo promet zopet oživel in porastel.
*	ZASLIŠEVANJE MAFISTA Josepha Valachi-ja je pred senatnim preiskovalnim pododboru, ki mu načeluje senator McClellan, demokrat iz Arkansasa, je odkrilo precej neke gnilobe in smradu, kaj vse se godi in vrši v tej deželi po raznih tajnih mafističnih organizacijah. Tu in tam se priporoča in svetuje, kaj vse naj se stori, da se bo take dogodke omejilo in preprečevalo. To je vse lepo in se lepo sliši, kakor kake pobožne misli. Ampak čas je bil že davno za to, da bi na odgovornih mestih bili glede tega bolj čuje-či. Taki slučaji ne delajo časti Ameriki in upravičeno se vprašujejo drugod po svetu, kaj pa da Amerikanci kaj takega trpijo? In dalje so vprašanja na mestu: Kdo pa upravlja, nadzira in vodi naše federalne ječe, da je v njih kaj takega mogoče, da iz njih razni mafištični glavarji lahko ukazujejo in naročajo umore in razne druge take slučaje? Saj izgleda, kakor da imajo v naših ječah mafisti svoj glavni urad. Tako bi marsikdo sklepal.
KADAR SE ŽENSKE RAZBURIJO, pravijo, da metla poje ... Resničnost tega reka potrjuje slučaj doli v Dallasu, Texas, ko je ena izmed žensk nekako ohladila po glavi, ali z metlo ali z loparjem, ni navedeno, uradnega zastopnika ZD pri Društvu narodov, znanega Adlaia Stevensona. Slednji je znan kot široko razgledan demokratični politik, ki iz svojega prepričanja večkrat kaj demokratičnega priporoča in zagovarja, ne glede na to, kako so ljudje in svet take nasvete pripravljeni sprejeti in spoštovati. Tako je menda tekla njegova beseda v tem in takem duhu tudi doli v Texasu ob tej priliki. Pa je njegova beseda naletela na odpor pri neki navzoči ženi tako, da ga je ohladila po glavi z nekim predmetom. Nastal je šum in nemir in demokratični Stevenson je ohranil mirno kri in celo prosil navzoče policiste, ki so ženo hoteli odvesti in aretirati, naj ji prizanese, da on nima proti njej nobene obtožbe. S tem se je pokazal kar lepega kristjana.
Ko ga je med govorom motil neki F. McGehee, mu je pa Stevenson odgovoril glasno: “Kar se mene tiče, verujem v odpuščanje greha in v odrešenje ignorance (nevednosti)!”
Drugega posebnega pa doli ob tem slučaju v Texasu ni bilo. Le Stevenson se je zdaj najbrže pri vsem tem poučil, da je vsak sanjajoči politik zelo daleč za luno, če misli, da ima pamet vseh poslušalcev na kakem zborovanju v svojem žepu. Na svetu je še vedno tako, kakor je to ugotovil že davno neki naš ri-benški rojak, da vsaka glava po svoje misli. Vsaka zeljnata glava pa se kotali v svojo smer, kadar se prevrne voz, naložen z zeljnatimi glavami.
* ZELO LEPO JESEN smo imeli v prvi polovici jesenske dobe. Okrog Vseh svetih se je pa vreme po naših severnih delih zasukalo in je nam obrnilo svoj mrzli hrbet. Če vremenoslovci kaj vedo — in nekaj vedo, toliko jih moramo že upoštevati, bomo imeli letos precej ostro zimo. Tudi preroki v raznih koledarjih kot je n. pr. Far-marski koledar, ki menda izhaja že blizu dve sto let, tako napoveduje. O vsem tem moremo le reči, kar bo, pa bo in tako bo. Prve dni v novembru so že imeli sneg po severnih delih ZD ob Atlantiku, kot je država Maine, in še malo doli proti jugu. Tako v Michiganu in celo v Ohiu ga je ponekod nekaj padlo. Na zapadu so ga tudi za Vse svete dobili, v okolici Den-verja poročajo, da ga je bilo do deset palcev. To je pa že precejšnja porcija vsaj za začetek. Koliko jim ga bodo vremenski bogovi poslali šele za sv. Tri kralje! Zdaj šele vidim, kako prav je imel rojak Anton gori na Keewatinu, 'ko smo na Delavski praznik vasovali pri Ko-žuharjevi Neži, pa je že drva cepil in jih imel kar celo skladovnico za svojo hišo. Ko smo ga vprašali, čemu mu bo tako velika skladovnica, je Anton pojasnil takole:
“Fantje, zima se bliža, bo treba “kjurit”! In pri peči, če v njej pozimi ne gori, ni nič “Iju-šnu” sedeti.”
* BELA ZENA SMRT je zadnje čase zopet mnoge pobrala in odvedla seboj v večnost:
— Na Hibbingu je preminula 74 let stara rojakinja Mrs. Anton Adamič. Pokopali so jo iz cerkve St. Leo na Hibbingu. Zapušča žalujočega moža, pet sinov in dve hčeri.
— Na Evelethu je pred kratkim preminul 81 let stari rojak John Gož, rodom iz vasi Leskovec pri Višnji gori na Dolenjskem po domače “Zetcov”. Zapušča žalujočo ženo Katarino, tri sinove in štiri hčere. — Na Evelethu je umrla te dni tudi 78 let stara rojakinja Mrs. Frančiška Fink, rojena Starc, po domače Sedlarjeva, iz vasi Zalpa pri Višnji gori. Zapušča dva sina in eno hčer. Oba, John
VESTI
Iz družine za družino
“Družina”, verski list, ki izhaja v Novi Gorici, torej v Jugoslaviji, je v eni zadnjih številk prinesla pod gornjim naslovom sledeči sestavek, ki kar lepo posveti v socialno-gospo-darske razmere družin v današnji Sloveniji. Glasi se:
Koliko nepotrebnega trenja, stisk in težav, ki tarejo današnjo družino, bi odpadlo, če bi
kata in ujedata med seboj iz dneva v dan. Očitki, žaljivke in včasih tudi udarci padajo —• vse samo zaradi stisk in tesnob takega životarjenja, ki zbija vsak polet in voljo do višjega, dostojnejšega življenja neusmiljeno po tleh in tlači vse kot mora. Če bi ne bilo obzirov do okolja, sorodnikov in vere v Boga, bi ne mogli zdržati — ali pa tli in leze to pritlikavo živ-
družini pomagali izboljšati nje- Ijenje iz dneva v dan dalje z no dostikrat skoraj nevzdržno veliko nejevoljo seveda za vse.
in obupno gospodarsko stanje.
Če danes oba starša zaslužita približno toliko, kot je včasih' stanovanjska zaslužil samo mož, ko so lahko J danes gradi
Koliko tragedij, tožb in gorja prinaša tem družinam že sama kriza. Veliko se - morda se še ni
še živeli z eno plačo, res skoraj toliko nikoli, a ravno za te več-
I
ni mogoče ali vsaj zelo težko,1 da bi bila mati doma v gospodinjstvu. Zato gre ponavadi tudi ona za kruhom v zaposlitev in tu in tam išče oče še kako stransko službico, da se laže preživljajo. Pri tem pa je dostikrat zanemarjeno domače družinsko življenje na škodo vzgoji osebnosti in značaja otrok. To pa je neprecenljiva in nenadomestljiva škoda, ki jo povzročajo tako pičli družinski dohodki.
To se pozna posebno tam, kjer družine ne žive v lastni hiši, ampak v stanovanjih, kjer nimajo morda niti najmanjše krpe vrtiča, nikake gospodarske osnove od prej, nikakih zalog, temveč so res odvisni le od tiste skromne in vsak dan znova otežkočene kretnje iz rok v usta. Dostikrat že ta kretnja sama več ne zadošča za skrom no.in preprosto enostavno življenje, za prehrano družine. Saj draginja poskakuje iz tedna v teden, dohodki pa ostanjajo iz meseca v mesec isti, skromni, pičli in nezadostni.
Tako stanje povzroča nehote nezavedne sprtije, ki se dostikrat razraščajo v težke spore med obema staršema, in otroci, ki morajo vse to poslušati, se ne morejo počutiti srečne, ko opazujejo, kako se starša prič-
Čož in Frančiška Fink, sta bila pokopana iz cerkve sv. Družine na Evelethu.
— Na Chisholmu je umrla pred kratkim 78 let stara rojakinja Mrs. Marija Prebil. Za njo žaluje pet hčera in štirje sinovi. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na Chisholmu.
— Na Aurora so pa pokopali pred kratkim 75 let staro rojakinjo Mrs. Terezijo Anzelc, ki je umrla v Freemontu, Cal., a je bila za pokop prepeljana na Auroro, kjer je družina več let preje bivala in imajo tam družinski grob. Za njo žaluje pet sinov in tri hčere, ki vsi živijo v Kaliforniji, kjer je živela pri njih zadnja leta tudi ona.
Vsem umrlim naj bo lahka a-meriška zemlja! Njihovim sorodnikom pa iskreno sožalje!
Tako je zopet nekaj od nas iz hladne in kmalu prav ledene Minnesote. Vsem čitateljem AD iskren pozdrav od
Andrej čka.
Štajerci že pripravljajo silvestrovanje
CLEVELAND, O. — Štajerski klub in Baragov dom pripravljata skupaj silvestrovanje. Vstopnice se dobijo v Baragovem domu, Melaherjevi trgovini, pisarni M. Antloga na St. Clair Ave., v Triangle čistilnici na E. 71 St. in pa v draguljarni Grajžl Bros. na Waterloo Rd. Sezite po vstopnicah, do-
je družine se za čudo ne najde prostora v novih hišah, kakor da so na slepem,. pozabljenem tiru in v ulici brez izhoda. Glavni problem je stanovanjska stiska Glavni socialni problem Maribora je stanovanjska stiska, piše ljubljanski list “Delo” letos 19. novembra. Mestna občina naj bi pred vsem zagotovila gradnjo cenenih, enostavnih in zdravih stanovanj. Na drugem mestu je skrb za razvijanje o-troškega varstva, ker večinoma delata oče in mati, pereč pa je tudi problem starih ljudi, saj prejema na področju mariborske občine Center od 5,678 starejših ljudi pokojnino le 3,800. Ostali žive pri svojcih ali pa prejemajo “družbeno pomoč”.
Samovoljnost v trgovinah
Andrej Pavlina iz Krajne vasi št. 6, p. Dutovlje, se v ljubljanskem listu “Delo” pritožuje nad samovoljo prodajalcev mesa v Dutovljah. Pol kile mes" so mu zaračunali enkrat 450 dinarjev namesto 384, kot bi morali po na steni označeni ceni, v Sežani pa so ceno za pol kile govedine pognali kar na 660 dinarjev, torej kilogram na 1320 dinarjev! Andrej se sprašuje, kako je to mogoče in če ceniki, izobešeni v mesnicah, nimajo nobene veljave.
Pritožba je brez dvoma ra* zumljiva, če pomislimo na visoko ceno mesa, v katero je pri kili vključenih do 40 odstotkov kosti, in to primerjamo z zaslužkom. Povprečni delavski zaslužek v Sloveniji se še vedno vrti okoli 30,000 dinarjev na mesec!
Turistični promet se je podvajsetoril
V “Delu” pišejo, da se je tujski promet v Jugoslaviji od leta 1950 do letos povečal dvajsetkrat, veliko bolj kot v sosednjih deželah.
V Sloveniji se je število tujih gostov v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečalo za 46 odstotkov, število nočitev pa za 45 odstotkov v primeri z istim časom lani. V tem času so tujci pustili v Sloveniji za 7.8 mili' jonov dolarjev deviz, cd tega samo v malem obmejnem prometu 2.5 milijona.
Ne za Slovenijo
Slovenija ima edino pristanišče ob Jadranu, ki je usposobljeno do -neke mere za večji promet, v Kopru. Promet bo le' tos, kot napovedujejo, dosegel ali celo presegel 600,000 ton, p°' lovico več, kot je bilo po planu predvideno. Kljub vsemu Koper še vedno nima železniške zveze z zaledjem. Pravijo, da ni denarja. Na jugu grade pristanišče Ploče za Bosno in Hercegovino. To je imelo lani 632,000 ton prometa, pa bodo pristanišče do leta 1966 izgradili in p°' večali v taki meri, da bo lahko sprejelo in odposlalo na leto 4 milijone ton tovora. Iz Pl°^
kler jih je še kaj!
Štajerski klub se zahvaljuje gradijo novo, normalnotirno že-še mladima fantoma Šefove injleznico do Sarajeva. Vso progo Jančarjeve družine, ki sta s °d Ploč do Vrhpolja ob glavni svojo točko razveselila goste na železniški progi, ki veže Ljub-martinovanju. Upa, da se bosta Ijano-Zagreb-Beograd, bodo e' zopet pojavila s svojimi harmo- lektrificirali. Prav tako bodo nikami na prihodnjem martino- P1°če povezali z Mostarjem in vanju. Na svidenje.	i Sarajevom tudi z moderno av-
M. A. I tomobilsko cesto!
V SAMOTI
(Božična pripovedka. — Spisal Ivan Cankar.)
metena koča, golo drevo, s snegom obloženo. Snežilo je v debelih, gostih kosmih; oko ni razločilo ne neba, ne obzorja.
Vroče ji je bilo; vzduh se ji je zdel težak, razpaljen in zatohel, kakor v avgustu pred Nevihto. Odeja, ki ji je ležala fia prsih, je bila težka kakor 0d kamna in jo je dušila. Počasi in trudoma je iztegovala foko, posegla je po kozarcu; Prsti so bili kakor leseni, tresli so se in se niso mogli okleniti gladkega stekla. Kozarec 86 je prevrnil in voda se je izlila po tleh.
Lužarica je zavzdihnila, toda pozabila je takoj, čemu jo bila posegla po kozarcu in njene misli so se vrnile na Prejšnjo pot, sinu edincu naproti.
Kako se mu je godilo v tujini? Materine ustnice, že vse °žgane in trde, so se nasmehnile in smehljajoč so gledale nmirajoče oči. Dobro se mu je Sodilo v tujini, zmerom mu je sijalo prijazno solnce. Šel je °d doma in sreča je šla z njim. £daj ni več koščen in splahnel njegov obraz, nič več ne
Popotnik je gazil scela in noge so se mu vdirale do kolen. Oblečen je bil v kratko poletensko suknjo, obnošeno in premočeno; na ramah in na prsih so ležale debele plasti snega; okoli vratu je imel zavezano rdečo žensko ruto. Hodil je počasi, toda z velikimi koraki; vzdigal je noge mukoma iz mokrega snega in jih prestavljal previdno, kakor človek, ki stopa med lužami. Ali je bil pijan, ali je bil truden do smrti.
Popotnikov obraz je bil skrit do ust v rdečo ruto, klobuk je visel globoko na oči. Držal se je sključen, roke je tiščal pod suknjo v hlačnih žepih. Ozrl se ni nikamor, oči so bile polzatisnjene in so gledale v tla.
DECEM [fcli# iw*- !1|2||3lL j 8 iSilOlli	BER >1*1 Sil 12113	M
1511611718 .22123 [24125	19 {20 26127;	|21 28
29I30.L31LJLU		
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
31.—Štajerski klub in Baragov
dom priredita v Baragovem domu SILVESTROVANJE.
JANUAR 19G4
11.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih.
25—Družabna prireditev Slov. šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer. 26.—Klub upokojencev v SD na Holmes Ave. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih.
FEBRUAR
8.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”.
8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov.
nar. domu na 6818 Denison Avenue.
16.—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester.
APRIL
26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue.
! francoski poljedelski minister
Da bi vsaj do župnije pri-iKfiCflllSkil	Pisani zahteval od EGS prista-
še!!” je premišljeval. “Vsaj
nim časom je že hodil tod. Takrat pa je bil kraj ves dru-| gačen. Polje je živelo, polno božjega blagoslova, ob poti so
so mu
Gledajo žalostno njegove oči. | do župnije, preden umrjem! ftdeča so njegova lica, bister J6 njegov pogled in moški 'begov glas. In v poslednji uri Je stopila materi poslednja kaplja krvi v lica; ta lica, vsa sPlahnela, globoko upala, ki je teklo po njih toliko solza,
80 zažarela poslednjikrat v Poslednji radosti.
Njene misli so se zmele;
Vzdigale so se že od trudnih tal, iz trudnega telesa, begale 80 nestalne.
‘‘Dobro se mu je godilo, si-Pu edincu; šel je iskat sreče *0 jo je našel. Tako se povrne oeščen in bogat. Pripelje se v lahkih saneh, veselo cingljajočih skozi zamete. In gostov Privede s seboj, in svojo mla-do nevesto in vesele svate.
Odpre duri, stopi v izbo: ‘Pozdravljeni, mati!’ In kjer je kila prej tema, bo luč, kjer je bila tišina, bo veselo petje, kjer je bila smrt, bo življenje.
^ozdravljen, sin edinec! Tako 80 te čakale moje željne oči 'o Bog je dal, da so te ugledale.”
Njeno upanje se je vzdig-P>lo visoko proti nebu in zgodilo se je po njenem srcu.
V bolečinah zadnje ure, v predsmrtni blodnji so se čud-P° odprle njene oči, strop se jo vzdignil, izba se je razši-P'la in je bila nenadoma vsa 8votla in prijazna. Tiho so se °dprle duri, črez prag je sto-P'l visok in lep mož v dolgi,
?°sposki suknji; njegov obraz ■io bil svetel, kakor žarka bela !uč je sijala iz njega. Stopil “io k postelji in se je sklonil k P'ateri ter rekel:
“Pozdravljeni, mati!
in Združena Evrepa j St Z
Težko bi bilo človeku umirati!	----- j če Francija ne bo več sodelo-
v tej samoti.”	|Na posvetu v Bruxellesu so ^ala' Po iziavi ie odPotoVd v
Poznal je kraj, pred dav-
cvetele jablane, in tam Potl gjjgki prestolici so se zbrali za-hribi so se smejale v solncu stopniki in voditelji šestih kr-bele vasi. Romal je takrat P° Učansko-demokratskih strank na tej lepi cesti, pojoč, vriskajoč, posvetj kaj naj skušajo napra-vesel sveta in svoje mladosti. viti iz Evrope. Njihovo zboro-Bilo je pred davnim časom, pa vanje je bilo tem pomembnejše, je minilo za zmerom; zima je ker imajo ravno te stranke v zdaj vsenaokoli, samota in rokah vlade v petih od šest čla-smrt.	nic Evropske gospodarske skup-
“Da bi prišel vsaj do žup- nosti (Skupnega trga), nije!”	Sestanek je vzbudil splošno
Glava mu je bila težka od Poz°rnost, ker je obravnaval gladu in od bridkosti, in noge bodočnost Združene Evrope. Iz
vodniki krščansko - demo- Pariz na Post^t°van;,e' ,v
V krogih EGS niso pričakovali tako ostrega francoskega nastopa. Zahodna Nemčija je francosko ultimativno zahtevo označila za nesprejemljivo. ----------------o-------
kratskih strank razpravljali o novih oblikah združitve Evrope.
BRUXELLES, Belg. — V bel-
Faraiarji bodo dobili jamstvo een za pšenico
obvezne kontrole. Kennedy je odgovoril, da potem ne bo federacija sploh predlagala nobenega novega zakona. Farmarji] pa v to grožnjo niso verjeli.
Novi predsednik Johnson je drugega mnenja. Misli, da naj farmarji dobijo zakon, toda ne takega, kot ga je predlagala Kennedyjeva administracija. To je sporočil predsednik glavni farmarski zvezi, idejo samo je pa obrazložil senator Humphrey, ki je rekel, naj bo podpiranje na prostovoljnem pristanku. Le farmarji, ki bodo pristali na kontrolo posevov, bodo deležni, zajamčenih cen.
Zanimivo je stališče federalnega tajnika Freemana. Pod Kennedyjem je bil proti načelu svobodne izbire in trdil, da je tak sistem predrag, sedaj pa je vendarle zanj. Za vso stvarjo tičijo jesenske volitve: Johnson bi rad dosegel, da bi farmarske države glasovale za demokrate, navadno so za republikance.
Bela hiša napovedala spremembe v Zvezi za napredek
WASHINGTON, D.C. — Iz Bele hiše prihaja poročilo, da misli predsednik Johnson reorganizirati Zvezo za napredek. Viden znak spremembe bo premestitev sedan j ega voditelja Zveze Moscosa v redno diplomatsko službo. Bo menda postal naš zastopnik pri Organi-ziciji ameriških držav. Na nje-

POZDRAV — Tri leta stari Stefana Mellace pozdravlja vojaka na straži pred vladno palačo v San Marinu, mali, neodvisni republiki sredi Italije. Vojak je oblečen v uniformo iz 19. stoletja.
$15,000 za kulturne potrebe ca-govo mesto bo Johnson postavil j tavijskih rudarjev, človeka svojega zaupanja.
Povod za spremembo politike ,organizacija ima že davno na_ v Zvezi so pa razni škandali, ni ročene sobe, pa se boji, da re-med najmanj važnimi ugra,ki-: zervacjje ne bodo držale. Zato tev štirih naših državljanov v u0 posiai posebnega agenta v Catavi v Boliviji i’avno v tre- Jeruzalem, da bo zasedel in va-nutku, ko so hoteli darovati rovaj naročene sobe.
Razlog za spremembo je že Sedem ton na vsakega davno dozorel. Zveza za napre-1	zemljana
dek se je vračunala pri oceni ] WASHINGTON, D.C. — Sen. ljudi. Mislila je, da je zadosti, g Young iz države Ohio je de-ako da revnim slojem v Latin- da in^jo Združene države ski Ameriki priliko, da si po- tolikšno zalogo atomskega stre-WASHINGTON, D.C. Ken-(magajo na noge, pri čemur naj ]jVa vseh vrst, da pride na vsa nedyjeva administracija je se- jim bo potrebna samo mala postavila svoj načrt, kako je tre- moč za začetek. Pokazalo se je ba podpirati cene za pšenico: pa, da reveži v Latinski Ameri-
Maši zastopniki izven Clevelanda
Louis Balant,
1808 Er^t 32nd SL. Lorain, Ohio
dim, zdi se mi, da hodim že vso dolgo večnost. Ne more! biti več daleč.”
ferendumom odbili K£nnedyjev predlog, ker nočejo stroge in
vsi farmarji naj pristanejo, da bodo zasejali manj njiv* kar naj federacija strogo nadzira, potem bodo pa dobili zajamčene
uu ““V”;1’	"'’“'l dišeča'D^očltao sestanku ii nainižie “ne' Farmarii 50 2
omahovale kakor pl. uradnega poročila o sestanku je fprpnHnmnm pHhjl;
jancu	razvidno, da sedanja oblika
‘Saj ni več daleč do žup- združevarUa evropskih držav ni
nije,” je pomislil, “ne more H50 mnenju udeležencev ravno
biti več daleč. Ves dan že ho-1 PosreČ6na stvar- ker ne Ogovarja evropski stvarnosti.
Stranke so na sestanku sklenile, da bodo začele na novo štu-...	, ,	, v .dirati evropski problem in sku-
.°	,r.C“!: hsle najti obliko, ki bo bolj od-
ki še niso tako vzgojeni, da bi si znali in hoteli sami pomagati, ako se jim nudi prilika. Treba jim je torej naj prej e pomagati do potrebne vzgoje, potem šele dobijo pravi "šmisel za sadove socijalne politike.
Sot. L. Bahorich,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
kega zemljana, če to uničujočo silo preračunamo v navadno strelivo, bomba težka sedem Mrs. Antonia Densa, ton!
Skupna uničujoča sila ameriškega atomskega orožja je preračunana na 22 bilijonov ton u-nič\ijoče sile običajnega streliva. l
prijazna bela hiša z zelenimi jaIa	;ki stvarnosti.
okni. Popotnik je postal, ozrl Kot se yidi vseh šegt str£mk se je na huo in hudo se mu ne verjame v bodočnost EGS in je storilo.	podobnih političnih in gospo-
Kaj, če bi stopil malo tja, darskjb kombinacij. Mnogo je da bi se ogrel? Ne bodo me pripornogja k takemu naziranju podili preko praga ob takem brezobzirna politika De Ganila,I vremenu. Zgodilo bi se lahko ki je s svojim ultimatom zopet drugače, da ne dospem nikoli; spravil EGS na rob propada. Na daleč je še do župnije in daleč sedanjem zasedanju poljedel do doma, moje noge pa sojskih ministrov EGS je namreč bolj trudne nego moje srce.
Kakor berač, s plahimi, neodločnimi koraki, je stopil v vežo in je odprl duri. Za mizo je stala debela ženska in je umivala kozarce. Izba jej bila toplo zakurjena in prijet-
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Pojdite gledat sv. Očeta v Jeruzalemu!
LONDON, Ang. — To je najnovejša propaganda nekaterih angleških potovalnih pisarn za božične turiste. Posledica te ne ravno okusne propagande pa ni tako mala in brezpomembna. Cene za sobe v jeruzalemskih hotelih so postale dragocen predmet na črni borzi v Londonu.
Rev. Payton, ki bi rad peljal v Jeruzalem 250 angleških romarjev za božične praznike, je namreč izjavil, da se na črni borzi ne dobijo hotelske sobe v Jeruzalemu pod $500. Njegova
2008 W. 21st Place Chicago 8, 111.
/ohn Jerica,
6519 W. 34th St, Berwyn, 111.
loaeph Leksan,
196 W. 22nd St, N. Wn' Barberton, Ohio
Ludvik Perusek,
Baraga Point,
Willard, Wis.
loaeph J. Peahel,
439 Camp St, E.,
Ely, Minn.
Mrs. F. R. Staut,
830 So. 5th St, Milwaukee, Wia.
‘Pozdravljen mi, sin edi-jjla gorkota je spreletela po-llec'”	potnika po životu, prevzela
Samo s srcem ga je poz-dravila) njene ustnice se niso 8ehile več. Samo njeno srce 8a je ugledalo, njene oči niso v'dele več. Izba je bila tiha in temna; plamen v kozarcu se Je vzdignil visoko in je pra-8ketaje ugasnil; ura na steni ■!e odbila dvanajsto uro in se
ustavila.
tako se je izpolnilo njeno "Panje in njeno življenje.
Ob tistem času so se vežna v'ata ropotoma odprla in v Veži so se oglasili težki koraki.
IV.
. Opoldne tistega dne, ko se ,e thl napravil hlapec šimen ’P' župnijo po župnika, je ro-^"l po veliki cesti pod hribi ^hioten popotnik. Cesta je 'zala skozi pusto, zasneženo |tlvan; sama bela ravna samo-a> kolikor daleč je seglo oko, V8e do temnih gozdov v dalja-Tupatam ob poti napol ža-
ga je tako močno, da se mu je zameglilo pred očmi.
Ženska se je ozrla; njen obraz je bil razgret, rdeč, in drobne, dobrodušne oči so gledale iz svetlih lic.
“Kaj pa ti?”
“Siamo malo ogrel bi se rad, mati. Dajte, da sedem malo za peč, nato pojdem svojo pot.”
“Sedi v božjem imenu.’
Pogledala ga je bolj natan ko in zdelo se ji je, da je bila že videla njegov obraz.
“Kaj nisi iz naših krajev?
Popotnika je zabolelo v srce in pogledal je v tla.
“Nisem. Popotnik sem brez doma.”
“2di se mi, da sem te že videla.”
“Vsi popotniki so si podobni.”
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4888 ali IV 1-6832. (246
Harmonika naprodaj
Profesionalna harmonika Excelsior, italijanske izdelka, model 940, skoraj nova, originalna cena $1,500.00, sedaj za samo $375.00. Kličite IV 1-0124.	—(243)
NAGLI RAZGOVOR — Craig Breedlove, ki je pred časom s svojim vozilom “Duh Amerike” postavil nov brzinski rekord na kopnem s 470 miljami, se razgovarja z Donaldom Campbellom v njegovem domu v Horleyju na Angleškem. Campbell je bil pred tem svetovni rekorder v brzini na suhem in izjaiilja, da si bo la naslov priboril znova s tem da bo podrl Brediovov novi brzinski rekord.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
A
Prijale! s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-42 i J
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Potem se je obrnil k Dan-feldu.
“Gospod!” je rekel. “Grof Rosenheim je ukazal, ko ga je zvonikar z zvonjenjem prezgodaj zbudil k pridigi, naj poje zvonovo vrv od vozla do vozla; tudi ta pridigar ima vrv na vratu — ukaži mu jo pojesti, preden konča pridigo.”
In po teh besedah je nekoliko nemirno pogledal n a komturja, ker ni bil gotov, ali se nasmeje ali pa ga da pretepsti, ker se je prezgodaj oglasil. Toda redovni bratje, ki so bili gladki, vljudni, da, celo ponižni, kadar se niso čutili močne, niso poznali nobene mere proti premagancem. Danfeld torej ni le pokimal šaljivcu v znamenje, da mu roganje ugaja, marveč se je še sam tako surovo oglasi), da se je na obrazih nekaterih mlajših oprod pokazalo presenečenje.
“Ne toži, da se ti dela sramota,” je rekel, “zakaj če bi te napravil za pasjega čuvaja, bi bil samostanski pasji čuvaj boljši od vašega viteza!”
A ohrabreni norec je začel kričati:
■ “Rrinesi česalo in počeši medveda, a on ti v zahvalo s taco počeše tvoje kocine!”
Na to se je tu pa tam oglasil smeh, neki glas pa je zaklical za hrbtom samostanskih bratov:
“Poleti boiš kosil trstje na jezeru!”
“In lovil rake na mrhovino!” je zavpil drugi.
Tretji pa je dodal:
“A sedaj začni odganjati vrane od obešenjakov! Tu ti ne zmanjka dela.”
Tako so se torej rogali nekdanjemu strašnemu Jurandu. Polagoma se je družbe lotilo veselje. Nekateri so vstali od mize, se približali ujetniku, si ga od blizu ogledovali in govorili: “To je torej merjasec iz Spihova, ki mu je naš kom-tur izbil čekane: najbrž ima
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — BY OWNER Well established business; 2 flats upstairs; 2 bowling alleys. Extra lot. Only $32,000. Call TO 3-9470.
(241)
GROCERY — DELICATESSEN Must sell this well established business. Will sell reasonable — By
peno v gobcu; rad bi koga usekal, a ne more!” Danfeld in drugi redovni bratje, ki so spočetka hoteli dati zaslišanju nekak svečan videz sodišča, so se tudi dvignili, videč, da se je stvar zasukala drugače, in se pomešali med tiste, ki so se približali Jurandu.
Staremu Zigfridu iz Ins-burka to ni bilo všeč, toda komtur mu je dejal: “Bodite dobre volje, saj bo še več zabave!” In začeli so tudi ogledovati Juranda, ker je bila to redka priložnost, zakaj tisti izmed vitezov in vojaščakov, ki ga je poprej pogledal tako od blizu, je navadno potem zaprl oči na veke. Nekateri so torej govorili takole: “Plečat je, dasi ima kožuh pod vrečo; lahko bi ga ovili s fižolovino in ga vodili po sejmih . . .” Drugi pa so jeli zahtevati pivo, da bi bil dan še veselejši.
In res so čez čas zazvonili polni vrči, a temna dvorana se
NAZNANILO
Našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da bomo dvignili cene našim zdravilnim TATRA ČAJEM od $1.00 za škatljo in poštnina na $1.25 za škatljo, ko bo pošla naša sedanja zaloga. Zaradi zvišanja cen uvoženih zdravilnih zelišč itt, zaradi povišanja drugih stroškov, smo primo-lani, čeprav neradi, zvišati cene našim čajem prvič v 34 letih.
Prihranite, če naročite ta slovita zdravilna sredstva takoj, dokler so v veljavi še nižje cene. Poglejte naš oglas na tej strani.
TATRA COMPANY, P. O. Box 60,
Morrisville, Pa.
Vesela, ker je poslušala mamo
Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mimo umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz Začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in. nisem cenila, kaj ml je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporab-Ijam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznani. Moj mož jih uživa vsak dan jn jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer * •	*
ALI	TRPITE	ZARADI	ZAPRTJA,	ki	po-
vcroča	slabosti	želodca,	pline,	utrujenost,
narvosnost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10.
• o	e
Owner. Roseland Area. Call 264-1511.	(241)
DELICATESSEN — FOOD SHOP No competition. Famous operation in residencial area. Under 20 — Call OR 3-1825.	(241)
DOGS FOR SALE
DOBE Pups — 5 months. Red male; black female. Champ sired. AKC. Permanent shots and ears. Good
PECTORAL — PRSNI CAJ it. 2. Zn.n-stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok preklada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10.
e o e
REMO LEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
a	a	a
EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi fa čiščenju; zavitek $1.10.
a	a	a
RENEX ČAJ št. 8. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vai zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10,
a	a	a
with children. Home raised. Wood-dale. PO 6-5616.	(241)
REAL ESTATE FOR SALE
BEVERLY HILLS — BY OWNER DeLuxe 6 Rm. Brk., 3 bedrms., 1% baths. Gas ht, Lge. kitchen, Living m., Dining rm., Nat’l. firepl., Landscaped 50x238 lot. Close to everything. Priced for quick sale. 11437 S. Oakley. BE 3-3329.	(241)
ZESTEA CAJ it. 8. Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Mešanica naj-finejših naravnih zelišč. Zdravilen ne odvajalen. OdHčen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
a a a
Vaak zavitek čaja stane $1.10, ŠEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji lOc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole:
Taira Oompany, Dept. 10
Box 60, Morrisville, Pa.
je napolnila z vonjem pene, ki je uhajala izpod pokrovov. Razigrani komtur je rekel: “Tako je ravno prav, naj .si ne misli, da je njegova sramota velika reč!” Torej so se mu vnovič približali in, trkajoč ga z vrči pod brado, govorili: “Rad bi pil, mazurski rilec!” A nekateri so si ulivali pivo na dlan in mu ga brizgali v oči; on pa je stal med njimi omamljen, ponižan, a naposled je planil k staremu Zigfridu in očividno čuteč, da ne vzdrži več dolgo, začel kričati tako glasno, da bi prevpil šum, ki je vladal v dvorani: “Pri zveličarjevih mukah in zveličanju duš, oddajte mi otroka, kakor ste' mi obljubili!”
In hotel je prijeti desnico starega komturja, toda ta ga je naglo sunil v stran in rekel :
“Proč, suženj! Kaj hočeš?” “Izpustil sem iz ujetništva de Bergova in prišel sam, ker j ste obljubili, da mi za to od-
zločini. Toda ker smo obljubili, da mu vrnemo hčer, če pride sem in se poniža pred nami, tedaj vedite, da je križarjeva beseda neprelomljiva kakor božja beseda in da dekletu, ki smo ga odvzeli razbojnikom, darujemo sedaj svobodo, a po primerni pokori za grehe proti redu tudi njemu dovolimo iti domov.”
Nekateri so se začudili takim besedam, ker so poznali Danfelda in njegovo nekdanje sovraštvo do Juranda in niso pričakovali od njega take poštenosti. Zato so stari Zig-frid, a z njim Rotgier in brat Gottfried pogledali nanj, dvigajoč od začudenja obrvi in mrščeč čelo. On pa se je delal, kakor da ne vidi njih
g _________________________________________________ a
vprašujočih pogledov, in rekel :
“Hčerko ti odpošljemo pod varstvom, ti pa ostaneš tu, dokler se naša straža varno ne vrne in dokler ne plačaš odkupnine.”
Jurand je bil nekoliko presenečen, ker je bil že izgubil upanje, da bi celo njegova žrtev za Danušo mogla imeti kaj uspeha, zato je pogledal na Danfelda s pravo hvaležnostjo in odgovoril:
“Bog ti povrni, komtur!” “Spoznaj Kristusove viteze!” je rekel Danfeld.
A na to Jurand:
“Saj od njega je vse usmiljenje! Toda ker že dolgo časa nisem videl svojega otroka, dovolite mi, da vidim
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
I
S
f:
S Ker se nahajam v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 333, g m ne morem poslati božičnih voščil. Sprejmite jih tem potom. » Lepe pozdrave vsem!	f/
JANEZ LIKOZAR
daste otroka, ki je tu v gra- ..
I
f!
f
i

f
I
p
Kdo ti je obljubil?” vprašal Danfeld.
Na vest in vero, ti, kom-tur.”	'Ji
“Prič nimaš, toda priče ne pomenijo nič, saj gre za čast ij( in besedo.”
Na tvojo čast, na čast re-.ijj da!” je zaklical Jurand.
Torej dobiš svojo hčer!” je odgovoril Danfeld.
Potem se je obrnil k navzočim in rekel:
“Vse to, kar ga je tu doletelo — je nedolžna igrača incise ne da primerjati z njego-vim ravnanjem in njegovimi
"Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko" jj
KDAJ? KAKO?
•	22. maja	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
0	5. junija	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
•	3. julija	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
Cena $500.00, železnica posebej, samo	4 in ppl dni na	morju, — vračate se lahko z moderno ■
ladjo France.
ALI PA PO ZRAKU:
f) 25. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana
•	28. maja z Jet letalom, Cleveland—New York — Vienna — Graz (Štajerci)	■
$	2. in iS. in 22. junija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana
•	20. julija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana
s kom? Z AGENCIJO KI. a. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, 44103
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM
FRED JAZBEC, Jr.
lastnik
JAZBEC MEAT MKT.
na 821 East 222 St., Euclid AN 1-2955
Prvorazredno sveže in prekajeno meso šunke, klobase, zmrznjena hrana mlečni izdelki vseh vrst.
n
te,
B
Telefon: HE 1-3500 »
IBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBEBBBBEIlBBB(lBI]BllllBB3BBBEBflBBBBPBti!HBKBBBBBRBBBBBf!BBBBBBaBBl
IZBOLJŠANJE NA VIDIKU — Slika kaže gradnjo nove avtomobilske ceste v Londonu na Angleškem. Novo cesto bodo zgradili kar nad staro “Great West Road” tako, da bo ta enonadstropna.
otroka in ga blagoslovim.” “Seveda, a ne drugače kakor vpričo nas vseh, da bodo priče naše vere in milosti.”
Po teh besedah je ukazal najbližjemu dečku, naj pripelje Danušo, sam pa se je
približal von Lowe ju, Rotgie-ru in Gottfriedu, ki so ga obkolili in se začeli naglo in živahno razgovarjati z njim.
“Ne nasprotujem ti, dasi si imel drugačen namen,” je govoril stari Zigfrid.”
ADDRESS OF PRESIDENT XX JOHNSON TO JOINT SESSION. On Wednesday, November 27th, the House and Senate met in a joint session to receive the first message to the Congress of the new President of the United States. In addition to the usual guests in the House Chamber, the Senate, the Supreme Court, the Cabinet, there was also representation from the diplomatic corps. On this occasion the representation from the diplomatic corps appeared to be the largest ever. There are a few more countries this year maintaining embassies in Washington: but more important, I believe, the foreign governments were extremely anxious to hear the official statement on the Johnson foreign policy.
X think all of us went away from that session with the feeling that Mr. Johnson has firmly grasped the reins of power and that our Constitutional government has again proven that it can weather severe shock with continuity and stability. Certainly, Lyndon Johnson comes to this great office with impressive experience and qualifications. It remains to be seen, of course, what effect the change in leadership will have on national policy. The office of the .Presidency always has its effect on the man who holds the office and the personality of the man has its impact upon the office.
• ••*«.
WORK-STUDY PLANS
A growing trend among colleges is the cooperative education program under which a student alternates between a job and classes. Under a typical plan, a full-tune job in industry or a government agency is shared by two students. When one student is on the job the other attends college, and at the end of a semester or quarter they exchange places. Thus the employer has the equivalent of a full-time worker, and each student spends about half of his time in college. Under most such programs, a student requires five years to obtain a bachelor degree. One of the pioneer schools in this field is Penn College of Cleveland, which has employed this program since 1923. It is compulsory for all full-time day students.
Educators in charge of cooperative programs say they benefit a student in two ways: (1) he earns considerably more than a student who works only in the summer and part time during the school year; and (2) he gets valuable experience in the type of work he plans to make his career after graduation. Cooperative programs are most widely used in engineering colleges, but they are being extended to a number of other fields. A student interested in entering a cooperative program can get a list of the 60 colleges that have such plans by sending a business-size envelope, stamped and self-addressed, to the National Commission for Co-operative Education, 8 W. 40th Street, New York, N. Y. 10018. After receiving the list, a student can write to colleges in which he is interested to see whether their cooperative programs include courses he wants to take.
• •••••
SMALL BUSINESS ADMINISTRATION WORKSHOPS
The Small Business Administration is conducting one-day workshops for men and women who are planning to start a business of their own. These workshops are designed to teach basic principles which can be applied to all kinds of business. It is not enough to have savings and a desire to be your own boss, you need something more. You should have, or acquire, both technical and management experience. You need an understanding of what is required in the fields of financing, law and management. You need to know where to go for advice and assistance. It is believed that with more adequate preparation and a greater awareness of the major factors involved in starting and managing a new business, new owners will be able to establish their businesses on a sounder, more profitable basis.
The workshops for prospective business owners will be run periodically by SB A personnel at regional offices and the larger branch offices. Anyone interested in this program may receive further information concerning the next workshop to be held in their area by contacting the nearest SBA field office. In Cleveland it is located in the Standard Building.

... That’s where you find “the gift that keeps on giving”—United States Savings Bonds. No need for second thoughts when you give Bonds for Christmas. You’re always sure you’ve selected exactly the right gift for everyone on your list. There are many reasons why. For one thing, Series E Bonds grow in value. Every $3 returns $4, at maturity—more if Bonds are held longer. And Bond dollars help keep our country strong while this personal nest egg is building up.
So why don’t you join the Christmas shoppers at the Savings Bonds window this year?
If you have any questions about U. S. Savings Bonds for investment, income or gifts, your bank or other issuing agent will be glad to help you.
Ask to have your gift Bonds in the special presentation envelope. No charge.
Keep Freedom in Your Future with
XIS. Savinas Bonds
The TT.S. Government does hot pay for this advertising. The Treasury Department thanks The Advertising Council and this newspaper for their patriotic donation.