IZPOLNJENA PRICAKOVANJA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O  ZDRUŽENEM DELU
Dobro smo se seznanili z malo ustavo
Ko je zvezni zbor skupščine SFRJ pred poldrugim letom sprejel osnutek zakona o druženem delu in ga dal v javno razpravo, smo si bili docela na jas-nem, da bosta zakonska ureditev celovitega sistema samoupravnega združenega dela in utrditev njegovega mesta in vloge v socialistični samoupravni praksi, bistveno prispevali k nadaljnjemu uresničevanju ustave in sklepov 10. kongresa ZKJ s tem, da bodo delavci postajali vse bolj gospodarji svojega dela ter hkrati organiziran dejavnik svojega lastnega družbenega položaja.
Predvsem smo želeli, da do-sedanje, dokaj formalnopravno organiziranje delavcev v zdru-ženem delu nadomestimo, bolje povedano presežemo z uresni-čevanjem z ustavo opredeljene-ga položaja delavcev v celotni družbeni reprodukciji, s tem pa umljivo v družbi sploh.
Spričo tega nas ne more pre-senetiti spoznanje, ki ga je bilo v poletnih mesecih čutiti doma-la v vseh razpravah o mali ustavi, da osnutek zakona o združenem delu razvija in do-polnjuje ustavne določbe o de-lavcih in delovnih Ijudeh v tej smeri, da z neposredno uvelja-vitvijo samoupravnih odnosov, njihovih oblik in institucij od-stranjuje vse, kar ovira, da bi delavec dejansko odločal o do-hodku in o vseh bistvenih vpra-šanjih svojega položaja, o raz-vojnih problemih svoje organi-zacije ter o družbenem razvo-ju. Prav tako je javna razprava v skoraj vseh samoupravnih okoljih potrdila, da zakonski osnutek zagotavlja delavčevo neposredno odločanje o dohod-ku, obenem pa zagotavlja tudi samoupravno združevanje sred-stev za družbeno reprodukcijo, ki temelji na potrebah in inte-resih slehernega delavca in vseh hkrati ter s tem na nji-hovi medsebojni odvisnosti, vzajemnosti in odgovornosti.
Za aktivno sodelovanje delavcev
Slovenski sindikati so zavoljo teh spoznanj pred začetkom javne razprave zlasti poudarja-li, da je posebnega pomena kar največja neposredna aktivna udeležba delavcev in delovnih ljudi pri izdelavi končnega be-sedila zakona o združenem de-lu. Z javno razpravo še zdaleč ni šlo zgolj za to, da se popra-Tijo posamezne formulacije   v
zaikonskem osnuitku, marveč predvsem za to, da se idejne za-snove zakona preverijo v vsa-kodnevni samoupravni praksi in da jih soočimo s sedanjim stanjem v razvoju samouprav-nih odnosov v sleherni delovni organizaciji in samoupravni skupnosti.
Tako je slednjič za nami šti-rimesečno, izjemno razgibano delovno obdobje, v katerem so sindikati kot glavni nosilci raz-prave frontno dogovorjeni, idejno in akcijsko enotni, pod vodstvom Zveze komunistov uspeli v osnovnih vsebinskih ciljih javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
Kot je dejala Ivanka Vrhov-čak, generalna sekretarka RS ZSS, je bil osnovni namen in pomen ja<vne raziprave, da sprej-memo zakon »kot orodje z močjo in pomočjo katerega bo-mo ustvarjali pristna delavska okolja in odnose, saj je nasta-jal od sprejema ustave na iz-kušnjah in za potrebe neposred-ne samoupravne prakse, da sprejmemo zakon, ki bo zaradi takega svojega porekla, teže in uporabnosti vedno znova vzbu-jal zaupanje, zoril našo zavest in bodril yse več delavcev za odprt, javen nastop, da bodo organizirani y svojih samo-upravnih okoljih terjali in tudi aktivno sodelovali v celovitih analizah družbenoekonomskih odnosov«.
Ni dvoma, kar je potrdila tu-di nedavna konferenca zveze sindikatov Slovenije, da nas je v mnogih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zakon tako usmerjal v javni razpravi in zato je še posebno tu doživel zagreto obravnavo, polno podporo in v posamezno-stih obilico kbnstruktivnih predlogov in pripomb za njego-vo boljše in popolnejše dokonč-no besedilo.
Vsak delavec danes ve za zakon...
V sindikatih pravijo, da je javna razprava razgrnila še svo-jo drugo, nič manj pomembnej-šo stran od prve, ki je imela predvsem za nalogo, da postre-že s čimvečjim številom pred-logov in pripomb za popolnejšo dokončno zakonsko besedilo. Očitno je namreč, da danes ve skoraj vsak delavec za zakon. In ne samo to: težko bi našli delavca, ki ne bi vedel, da za-kon vsebuje poraembna določi-la, ki opredeljujejo njegov po-ložaj in nove odnose v združe-nem delu. Ob tem seveda ne gre prezreti tudi dejstva, da je bilo med javno razpravo v or-ganizacijah združenega dela več in bolj temeljito opravljenih analiz samoupravnih, marsikje pa tudi nesamoupravnih raz-mer in sprejetih ukrepov za spreminjanje in uveljavitev no-vih samoupravnih odnosov, ka-kršne terja zakon o združenem delu. Pa še na nekaj moramo opozoriti. Sindikati so v novem številu svojih osnovnih organi-zacij prav med javno razpravo uspeli uveljaviti svoj politični vpliv, novo ustavno funkcijo in vlogo, kar seveda zasluži tudi posebno pozornost.
To je brez dvoma velik druž-beni uspeh in rezultat vsebin-skega in organizacijsko enotne-ga delovanja vseh subjektivnih sil v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
S tem pa še zdaleč ne mo-remo trditi, da je zdaj vse »le-po in prav«. če bi tako mislili, bi bili v hudi zmoti. Da-siravno so po besedah Janeza Barboriča na konferenci sloven-sklh sindikatov, med javno raz-pravo v številnih samoupravnih sredinah temeljito pretehtali svoje dosedanje samoupravne razmere in marsikje poiskali možmostd za učinikovitejši raz-voj samoupravnih odnosov, je javna razprava »pokazala tudi na okolja«, kjer peščice ohra-njajo stare navade in odnose, zato ni nič čudnega, če so v teh organizacijah delavci v podre-jenem položaju, zlasti še, ker v njihovem imenu upravljajo in gospodarijo bodisi skupine ali celo posamezniki.
Potemtakem je razumljivo, da v takih okoljih tudi niso iz-delali ocen (ne)samoupravnih odnosov kot osnov za javno razpravo. Ravno v takih oko-Ijih je bilo in bo zaman, na kar je Ivanka Vrhovčak še posebej opozorila, »zaman vsako prigo-varjanje, naj vendar opravijo »popravni izpit« neuspele javne razprave o osnutku zakona, do-kler ne bodo »popravnega izpi-ta« najprej opravile tiste sub-jektivne sile, ki so po sklepih partijskih kongresov in po usta-vi dolžne ustvariti politične raz-mere za večji vpliv delavcev in delovnih ljudi za uveljavljanje novih samoupravnih odnosov v združenem delu«.
Potnembni dosežki javne razprave
Kot je na konferenci RS ZSS dejal njegov predsednik Janez Barborič, rezultatov javne raz-prave ne moremo ocenjevati le po zbranih mnenjih in pred-logih za dopolnitev osnutka, če-prav jih je okoli 1200, saj ti ne predstavljajo vseh, ker so us-trezno sintezo opravili ževob-činah. »Rezultat razprav je bolj razviden v velikem delu samo-upravnih okolij, kjer so izde-lali zelo dobre pa tudi manj, vendar pa le uspešne ter pre-
tehtane zasnove dograjevanja sainoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov.«
»Pomemben dosežek razprave je, da uspešno presegamo za-vest o družbenoekonomskem položaju delavca kot položaju, ki je zaprt v delovno organiza-cijo, kjer se samoupravljanje konča pri tovarniških vratih.« »Name&to nje,« je poudaril Ja-nez Barborič, »vedno bolj pro-dira spoznanje o celovitosti de-lavčevega položaja v družbeni reprodukciji in družbi. Delavci v tozdih začenjajo vse bolj spo-znavati, da so delovna organi-zacija, SOZD in druge oblike povezovanja sestavine njegove-ga družbenoekonomskega polo-žaja in njegove samoupravne organiziranosti. To se prav ta-ko kaže v tem, da so tudi sa-moupravne interesne skupnosti nepogrešljiva sestavina združe-nega dela in družbenoekonom-skih odnosov. Krepi se spozna-nje o potrebi po poglabljanju družbenoekonomskih odnosov v krajevni skupnosti pa tudi spoznanje o položaju in vlogi samoupravno organiziranih de-lavcev v družbenopolitičnih skupnostih od občine do fede-racije.«
Morda ob rob samo tole: v teh jesenskih mesecih bodo v razgibanem družbenopolitič-nem življenju v naši občini, se-ve pa tudi v republiki, delov-nim ljudem brez dvoma najbolj blizu naloge in vprašanja, ki so jih pustile odprte razprave    o
osnutku zakona o združene delu. Ta gre, kakor je znar skozi urejanje zbranih pred gov in pripomb v javni rs proti.
Proces teče, čeprav je ma opazen, kot so bila srečanja c lavcev v javni razpravi, ki ; šla v širino. Zakon gre zdaj s\ ji končni podobi naproti. ¦; pot se ne more drugače ko čati, kot smo jo ubrali, ali ] se kar tako ustaviti. O tem i kaže izgubljati besed. Drugo ] je, ali lahko nekaj takega tn mo tudi za procese samoupra nega urejanja odnosov, ki j je v samoupravnih okoljih spr žila javna razprava o osnutl zakona.
Ali si upamo trditi, da bo t di v teh primerih vsako sporr vprašanje dobilo svoj odgovo: Ob tolikokrat izrečenem »da bomo precej bliže resnici, t bomo tu in tam rekli tudi o ločni »ne«. Pozabiti pač ne gr da so tako govorili in se izr kali marsikje delavci že me javno razpravo o zakonskei osnutku, in če bomo tako n daljevali, bomo lahko kmal dejansko govorili o celovitei delavčevem položaju v družb ni reprodukciji in družbi, o t kem njegovem položaju, za k terega smo se opredelili z ust vo, partijskimi in sindikalnin kongresnimi dokumenti, seds pa še s kodeksom samoupra ljanja — zakona o združenei delu.
I. Virnik