PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXVI. St. 82 (7576)
TRST, torek, 7. aprila 1970
J«
SEJA VLADE O RUMORJEVI PROGRAMSKI IZJAVI IN GOSPODARSKEM POLOŽAJU
m Brzdanje cen in večja proizvodnja pogoja za letošnji gospodarski razvoj
Upravne in deželne volitve bodo 7. junija - Izjave ministra Giolittija in Colomba
repu stel. ; spričal li toč uvršžf ima t tako ‘
'^eV'	— Ob 18-30 se je v palači Chigi sestala nova vlada
v°?stvom predsednika Rumorja. Na seji je predsednik vlade ?Ji: J ? razložil programsko poročilo, ki ga bo imel danes v senatu, o ’>	erern se bo začela razprava o zaupnici vladi. Programsko poro-
^predsednika Rumorja bodo ne posredno oddajali po televiziji ob
I ., Na današnji seji vlade so s klenili, da bodo upravne in deželne | Olifve 7. junija. Notranji minister Taviani je izjavil časnikarjem, da vi rf*3 datum omenil predsednik - Avst .*> ko je obrazložil ministrom ijati! Jv ®j° Programsko izjavo. Zato se veld volilni shodi začeli 24. aprila, rado ... Pravi 45 dni pred dnevom je si V0 |,*v.
je 3'
e je t » sei* vlade je minister za pro-pUn Giolitti podal obširno poroči-° o splošnem gospodarskem polo-aJu v Italiji, ki predstavlja dejansko •avili S0spoc*arski obračun za lansko leto. r so I Jju- k°n<:ani sefi je minister Gio-
časnikarjem sledečo izja-
•ialisd J da'
jHpdiJ *P°datke, ki sem jih navedel, je 62 S‘ U>lill||illllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini||
\ki	NA POVABILO MIRKA TEPAVCA
treba tolmačiti v odnosu gospodarskega razvoja v različnih lanskoletnih obdobjih».
Se posebno je treba ugotoviti, da je gospodarski razvoj zaostal zlasti v zadnjem štarimesečju. Pri tem pa je treba pojasniti, da je prišlo do tega zastoja iz popolnoma drugačnih vzrokov kot pred šestimi leti, se pravi v okviru, ki ga označujejo dobre ugodne razvojne perspektive. Te perspektive potrjujejo programske dejavnosti proizvajalnih podjetij in možnosti povečanja pro-
A 1 V ®	1 ®	•	• m
BR( Alžirski zunanji minister Buteflika v Jugoslaviji
Danes začetek uradnih razgovorov
1
ili v
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — «Zelo sem sre da sem v prijateljski Jugosla-
itai**’- iziavil na beograjskem le-'! a ls.eu neposredno po prihodu zu-i V ian^' m™ster Alžirije Buteflika, ki - w)a) danes v spremstvu svojih so-nJe j/T*avcey, na vabilo državnega taj-a Mirka Tepavca, prispel na kra-, •e*t obisk v Jugoslavijo. Buteflika 2. j® Poudaril, da prijateljski odnosi 7: Sij med obema državama datirajo od j raso v borbe za nacionalno osvoboditev Alžirije in da je zadnji obisk ^^■Predsednika Tita v Alžiriji dal no-H, Pobudo tem odnosom. Alžirski ‘Unanji minister se je zahvalil za n Fflbrisrčen sprejem in dejal, da bo ov j okviru svojih možnosti storil vse, e. po, bo njegov obisk nova pobuda k egih '®aPredku
]delovanja, _______ __________
Jjjfidnarodnem področju, kajti sta-asca Jugoslavije in Alžirije o med-
držav prišlo pred jubilejnim zasedanjem generalne skupščine OZN.
B. B.
jOie
—
napredku ne le dvostranskega delovanja, temveč sodelovanja dtednarodnem področju, kajti
dsca Jugoslavije in Alžirije o r__
f narodnih vprašanjih so, kot je pou-ril. enaka oziroma zelo podobna. -''■Uirsko delegacijo je na beograi-tkem letališču pozdravil državni ■njnik za zunanje zadeve Mirko Te-jPavac s skupino svojih sodelavcev. Uradni razgovori med ministroma bodo pričeli jutri. Nocoj je držav-n’ tajnik Mirko Tepavac v palači jeznega izvršnega sveta v I^pvern °eogradu priredil večerjo v čast Sv°jega gosta.
B. B.
Slovenski poslanci na obisku v Srbiji
. Beograd, 6. — Kot gost repu-l*i e skupščine Srbije je danes pri-jjdnla na petdnevni obisk v Srbijo ?®‘egacija kluba poslancev republi-• ke skupščine Slovenije pod voditi#) t V(?rn Predsednika kluba Marjana J etlka. Takoj po prihodu je dele-°aeijo sprejel predsednik sekcije V°slancev skupščine Srbije dr. Ko-Ca Jončič, ki je goste seznanil s strukturo in metodo dela repu-uske skupščine posebno z delo-anJem sekcije poslancev. Med biljem v Srbiji bodo slovenski po-,Janci obiskali Železna vrata, Bor, ValKNovi Sad, Zrenjanin, Prištino. Pri-, ®n in Peč, kjer se bodo razgo-arjali z zastopniki skupščin Voj-
Protiimperialistični vrh indokitajskih voditeljev?
MOSKVA, 6. — Agencija AFP po roča iz Moskve, sklicujoč se na zanesljive vire, da bo prišlo v krat-tem do sestanka na vrhu med in-dokitajskimi komunističnimi in naprednimi voditelji. Datum in kraj sestanka nista znana. Vrha, katerega namen naj bi bil pripraviti skupno strategijo protiimperialistič-nega boja na Indokini, se bodo po pisanju agencije udeležili ministrski predsednik Severnega Vietnama Pham Van Dong, predsednik južno-vietnamske FNO Ngujen Huu The,
izvodnje. Zato obstajajo pogoji za utrditev višjih dohodkov od dela, da se prepreči zmanjšanje kupne moči delavskih plač in povečanje draginje.
V sporazumu o sestavi vlade so bile nakazane smernice, ki jih je treba zasledovati za dosego teh rezultatov. Minister za proračun, je zaključil Giolitti, bo osredotočil svoje napore na tri osnovne točke gospodarske politike: nadzorstvo nad cenami in javnimi izdatki; obnovitev pogodbenega programa za povečanje pobud zasebnih naložb in pobude za uresničitev socialnih načrtov, ki bodo v skladu z zahtevami sindikatov v pogledu stanovanj,’ prevozov in zdravstvenih storitev*.
Tudi zakladni minister Colombo je v zvezi s poročilom o gospodarskem položaju dal obširno izjavo, v kateri je najprej v osnovnih obrisih ponovil vzroke lanskoletnega nestalnega gibanja gospodarstva, ki ga lahko ločimo na prvih osem mesecev v letu, v katerih se je gospodarstvo izkazalo zelo aktivno, in v zadnjih štirih mesecih, ko je proizvodnja med sindikalnimi boji za obnovitev delovnih pogodb precej padla. Minister Colombo je dejal, da če bi se gospodarstvo razvijalo v normalnih pogojih skozi celo leto, bi povečanje proizvodnje preseglo sedem odstotkov, namesto doseženih pet odstotkov, kar dokazuje, da so bila predvidevanja za lansko leto precej realna.
Colombo nato ugotavlja, da če so bile lanske realne možnosti tako visoke, stoji danes pred vsemi proizvajalnimi činitelji odgovornost, da i storijo vse, da se bo gospodarstvo tudi v letošnjem letu dobro razvijalo. «Nove delovne pogodbe so bile podpisane; proizvodnja narašča. Toda še ni vse tako gladko in jasno na naši poti. Imel sem že priložnost povedati, da bo leto 1970 lahko ugodno za italijansko gospodarstvo, pod pogojem, če bomo uspeli nad
treba preprečiti naraščanje cen*. Glede obračuna s tujino pa je minister poudaril, da je treba zmanjšati zlasti primanjkljaj gibanja ka pitalov. Zaradi tega bo treba ohraniti skladno politiko italijanske o-brestne mere z obrestmi na tujih tržiščih. Potrebno je tudi, da parlament čimprej odobri zakon za povečanje hranilnih vlog (skupni investicijski skladi in davčne ugodnosti pri povečanju družbenih ka-pitalov).
Minister za zdravstvo Mariotti oa je po seji vlade izjavil, da je treba za uresničitev resne zdravstvene politike najprej joskrbeti, da bodo bolnišnice avtonomne od zdravstveno zavarovalnih ustanov, ter jim prepustiti celotno ambula-torijsko zdravljenje, ki je sedaj v rokah bolniških blagajn. Minister
je poudaril, da avtonomija pomeni tudi ustanovitev vsedržavnega bol-nišniškega sklada. Te rešitve, je dejal Mariotti, sem zagovarjal na seji vlade. Časnikarji so se obrnili tudi na ministra za šolstvo Misasija in ga vprašali, če so bili na seji sprejeti ukrepi glede zaprtja šol in glede poteka izpitov v zvezi z napovedanimi volitvami. Minister je odgovoril, da bodo o tem govorili baje že jutri in da bo pravočasno sporočil vsa potrebna navodila v tem pogledu.
LONDON, 6. — švedski ministrski predsednik Olaf Palme je dospel danes na tridnevni obisk v Veliko Britanijo. Jutri se bo v Londonu sestal s Haroldom Wilsonom in z ministrom za evropske zadeve Thomsonom.
ZARADI ODKLONILNEGA STALIŠČA GVATEMALSKE VLADE
Ugrabitelji so včeraj um orili nemškega poslanika von Spretija
Bonska vlada «zamrznila» diplomatske odnose z Gvatemalo - Zaskrbljenost v Severni in Južni Ameriki
CIUDAD DE GUATEMALA, 6. -Neznani ugrabitelji (baje pripadajo organizaciji FAR) so v poznih sinočnjih urah po srednjeevropskem času umorili nemškega poslanika v Gvatemali grofa Karla von Spretija. Diplomatovo truplo so našli pozneje v neki zapuščeni koči kakih 15 km od prestolnice. Grof von Spreti je ležal na desnem boku ter stiskal v roki naočnike. Zdi se, da je bil ubit z dvema streloma (v sence) iz revolverja kal. 45.
Vse okoliščine smrti in najdbe še niso znane. Zdi se, da so ugrabitelji telefonirali na neko pogrebno podjetje. Uslužbenec je takoj obvestil policijo. Truplo von Spretija so pozneje identificirali člani nemškega poslaništva v Gvatemali. Nekoliko pozneje so ga prepeljali v neko bolnišnico v prestolnici, kjer so poskrbeli za začasno ohranitev trup-
......................................................................iiiiiiiimuiuiiiini.n
NOBENE MOŽNOSTI STIKOV MED ZAR IN IZRAELOM
Zavrnjen predlog o razgovoru med Naserjem in Židom Goldmannom
Poročilo o ravnanju izraelskih zasedbenih čet na arabskem ozemlju - Egiptovski napad onstran Sueškega prekopa
KAIRO, 6. — Egiptovski predsednik Naser se ne bo sestal s Nahumom Goldmannom, predsednikom »Svetovnega židovskega kon-
gresa«. O pobudi za to srečanje bodisi Kairo kot Tel Aviv zavrnila možnost, da bi do tega sestanka prišlo. Po pisanju nekaterih izraelskih listov naj bi pobudo sprožili nekateri ameriški funkcionarji, francoski časnikar «Le Monda» Erlc Rouleau pa naj bi posredoval za navezavo stikov med Naserjem in
se je zvedelo šele danes, ko sta
zorovati naoetosti ki se tičeio nrn- navezav° stikov med Naserjem in	maser — je
izvajalnega ^sistema, i,, »cer Vpra-i židovskim Predstavnikom. Po pha- nadaljeval - ki ima po kartumskih
ključili z uspehom, vsekakor pa l bilo treba poskusiti. Predsednik »Svetovnega židovskega kongresa* je dodal, da je pripravljen udeležiti se razgovorov «kot zasebnik, ki vzdržuje tesne stike z izraelskimi voditelji*. »Predsednik Naser — je
sanja cen in obračuna s tujino.* Glede cen je minister Colombo dejal, da je treba preprečiti njihovo povišanje več kot v tujini. V tej zvezi je treba predvsem nadzorovati javne izdatke. »Toda to kar smo
nju samega »Le Monda», ki se skli-1 sklepih zvezane roke, bi ne mogel cuje na »zanesljive vire», naj bi , sprejeti uradnega predstavnika za posredovalca bil sam jugoslo- j Izraela, lahko pa bi se sestal z vanski predsednik Tito.	|	zasebnikom, čigar ideje pozna in
Kot smo omenili, so bodisi v ZAR I od katerega bi lahko zvedel o sta-
voditelj Patet Laa princ Sufanu-1 sklenili potrošiti, lahko potrošimo, vong in odstavljeni kamboški pred- Poleg tega pa je bilo sklenjeno med sednik princ Sihanuk.	‘dogovori o sestavi vlade, da je
; odine in Kosova in z zastopniki ob ; laskih skupščin
Vali'
,, —..ii skupščin ter obiskali neka-|^e kulturne in zgodovinske spome-
ludi južnovietnamska ZRV na sestanku neuvrščenih?
(Od našega dopisnika)
'INGRAD, 6. - V Beograjskih ležh H**1- kroS‘h menijo, da bi ude-j. ?a začasne revolucionarne vlade r„ neSa Vietnama ojačila konfe-
renco
sodi
neuvrščenih na vrhu. Čeprav k. , kriterij o udeležbi v pristoj-. 1 same konference, tukajšnji kro-vla?en'j°' da b* udeležba začasne ra,o finega Vietnama, ki je iz-ua željo, da se udeleži sestanka den vr^u’ ne nikakršen preee-Svn* - ano ie namreč, da je bilo n ?as na beograjski konferenci i A,,VZ0?e zastopstvo začasne vlade no»V	da je udeležba zastopnikov
i l lnih g'banj stalna praksa nie sestankih in da se je zad tj ga Posvetovalnega sestanka v ogradn udeležilo tudi zastopstvo p finskega gibanja.
Sp,° hajnovejših vesteh se je za ostanek v Dar Es Salamu, ki se pneel 13. aprila, doslej prijavilo dnu"0 držav. Ta sestanek je zelo da h Pr‘Pravljen in se pričakuje, ir, .na njem določen datum, kraj , „uZacasni dnevni red sestanka na
d Vrhu'
ali * do
do katerega bo zelo verjet-na željo večine neuvrščenih
kot v Izraelu predlog zavrnili. U-radni glasnik kairske vlade Meguid je zanikal vesti, ki so jih objavile nekatere tuje agencije, po katerih naj bi ZAR povabila Goldmanna. Te vesti — je dejal Meguid — so popolnoma brezpredmetne ter v absolutnem nasprotju s stališčem ZAR in z resolucijami konference v Kartumu.
Izraelci pa so celo sklicali vladno sejo o tem problemu:	vlada je
predlog odločno zavrnila, kar je sprožilo v izraelskih političnih krogih velik odpor. Tri opozicijske stranke, med njimi komunistična stranka «Rakhan», so predložile parlamentu resolucije, v katerih obsojajo zavrnitev predloga ter izražajo vladi nezaupnico. O resolucijah bo izraelski parlament razpravljal v sredo.
Pred sedežem izraelske vlade je prišlo danes celo do protivladnih demonstracij, kar je precej ne<y bičajno. Demonstranti so zahtevali, da bi prišlo do sestanka Naser -Goldmann ter pozivali Goldo Meir, naj odstopi.
Sam Goldmann je v izjavi časnikarjem obžaloval, da je Golda Meir sprožila vprašanje njegovega morebitnega srečanja z egiptovskim predsednikom na seji vlade. To je bil najboljši način — je dejal — za onemogočanje vsakršnega upanja na razgovore. Po Goldmanno-vem mnenju ne obstajajo nebena znamenja, da bi se razgovori za-
Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je zaključil obisk v številnih azijskih državah. Na povratku v Beograd ga jc na letališču sprejel njegov pomočnik Anton Vratuša
..........................................mm..i..
Podporni in Kosigin sta zbolela za gripo Začasna namestnika Poljanski in Mazurov
MOSKVA, 6. — Uradni glasnik sovjetske vlade Zamjatin je časnikarjem priznal, da sta predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni in predsednik vlade Aleksej Kosigin zares bolna, kot večina Moskovčanov, ki je morala v posteljo zaradi epidemije gripe. Ta razsaja že nekaj dni v sovjetski prestolnici, predvsem zaradi muhastega vremena.
Po vesteh agencije Tass bosta vršila dolžnosti predsednika vlade, dokler ne ozdravi, podpredsednika Kiril Mazurov in Dimitrij Poljanski. Mazurov je sprejel posebnega predstavnika japonskega premierja Sata. Slednji je verjetno dospel na razgovore po odložitvi obiska pred sednika Podgomega v Tokio in O sako.
Bolni Podgorni pa se povsem ni odpovedal politični dejavnosti in je imel daljši telefonski pogovor s predstavnikom japonske vlade Ka-washimo, še prej pa dal listu «Yo-miura shimbun* daljši intervju, v katerem se zavzema za »široko kulturno, politično in gospodarsko sodelovanje med vsemi azijskimi dr-
žavami, v okviru sistema kolektivne varnosti v Aziji*.
Vse torej potrjuje domnevo, da so bile alarmantne vesti o »potresu* v kremeljskem vrhu brez trdne o snove. Res je, da je prišlo do zamenjave v propagandnem aparatu in nekaterih drugih organih, vendar opazovalci povezujejo ta dogodek z zares aktualno polemiko o gospodarskem položaju. Vse namreč kaže, da je prevladala struja, ki se zavzema za; »idejno* stimulacijo k proizvodnosti in za skrčenje načrtov o liberalizaciji gospodarstva ob širjenju gmotnega spodbujanja pri delu. V tem okviru ima, seveda, propaganda bistveno vlogo in za to je sovjetska trojka tudi poskrbela.
Iz Budimpešte se je medtem vrnil tajnik KP SZ Leonid Brežnjev, ki je v madžarski prestolnici sodeloval na proslavi 25. obletnice osvobo ditve. Na poti domov se je njegov vlak ustavil v Kijevu, kjer je imel krajši sestanek s tajnikom ukrajin*-ske partije Šelestom, znanim po svojih konservativnih stališčih. Ob
prihodu v Moskvo je Brežnjeva pri- operaciji na jetrih.
čakala skupina državnih funkcionarjev, med katerimi sta bila poleg podpredsednika vlade Mazurova tudi G. Kirilenko in predsednik ruske republiške vlade Voronov.
Da je, kljub glasovom o krhanju enotnosti v kremeljski vladni palači, kolektivno vodstvo v SZ še trdno, dokazuje več vesti. Med temi brzojavka s podpisi Kosigin, Brežnjev in Podgorni finskemu predsedniku Kekonnenu ob 22-letnici podpisa finsko - sovjetskega sporazuma. Predvsem pa dejstvo, da je bil bolni Kosigin nadomeščen z uradnimi (ustavnimi) namestniki Mazurovem im Poljanskim, za katera se je pisalo, da pripadata »četverici* kritikov brežnjevske linije v predsedstvu KPSZ.
Niso povsem točne tudi vesti o položaju ostalih dveh kritikov, teoretika Mihaila Suslova, ki se kljub visoki starosti in kronični tuberkulozi ni zatekel v bolnišnico in se je javno prikazal, medtem ko ni vesti o predsedniku zveze sindikatov ZSSR Šeljepinu. O tem so se širile govorice, da je bil podvržen
liščih izraelskih voditeljev*.
V okviru razvoja položaja na Srednjem vzhodu moramo omeniti obsežno poročilo v petih knjigah, ki ga je profesor Georges Dib, libanonski strokovnjak, predložil posebni komisiji OZN, ki ima nalogo izvesti preiskavo o ravnanju izraelskih oblasti z arabskimi prebivalci zasedenih ozemelj. Prof. Dib trdi, da so Izraelci vztrajno kršili človečanske pravice z namenom, da odpravijo arabski značaj ozemelj, ki so jih okupirali med šestdnevno vojno leta 1967. Po mnenju prof. Diba so najhujše kršitve človečanskih pravic trojnega značaja:
1.	kolektivni ali individualni umori med rušenjem arabskih hiš, nezakonite aretacije civilistov, preiskave, uvedba policijske ure, mučenje s cigaretnimi ogorki, injekcije kemičnih snovič puljenje zob in nohtov, bičanje in električni treslja-
2.	rušenje hiš in bolnišnic, uničevanje pridelkov ter celih četrti a-rabskih mest;
3.	izseljevanje arabskega prebivalstva ter namestitev Izraelcev na njihovo mesto.
Poročilo libanonskega profesorja bo proučila komisija OZN, v kateri so veleposlaniki Ceylona, Somalije in Jugoslavije pri svetovni organizaciji. Člani komisije so trenutno v Bejrutu, v prihodnjih dneh pa bodo obiskali Damask, Aman in Kairo. Kot je znano, niso oblasti v Tel Avivu dovolile komisiji vstop na izraelska tla, niti ne na zasedena ozemlja.
Glede vojaškega položaja na Srednjem vzhodu ni danes nobenih vesti o novih letalskih napadih, pač pa je kairski vojaški glasnik sporočil, da so posebni egiptovski oddelki preteklo noč prešli Sueški prekop in napadli taborišče izraelskih čet blizu naselja Rabaa, kakih 60 kilometrov od El Kantara na severnem predelu kanala. Po izjavah glasnika je bil napad učinkovit, kar pa v Tel Avivu demantirajo. Tu priznajo samo, da je nekaj raket padlo na puščavsko področje, kjer ni bilo nobenih izraelskih vojakov.
I
PYONGYANG, 6. — Predsednik vlade LR Kitajske čueniaj je dospel včeraj na uradni obisk v Severno Korejo.
Tekstilni delavci nadaljujejo s sindikalno akcijo
RIM, 6. — Sindikalne organizacije tekstilnih delavcev CISL, CGIL in UIL so danes sporočile zahteve, ki so jih pred dnevi predložile indu-strijcem za obnovitev delovne pogodbe. Sindikati zavračajo ponudbo delodajalcev o povišanju plače za 62 Mr in pol na uro, ker imajo tekstilni delavci mnogo nižje plače od ostalih industrijskih delavcev. Glede urnika pa sindikati zahtevajo
la v pričakovanju prevoza v domovino.
Umor nemškega diplomata je zelo poslabšal odnose med Zvezno nemško republiko in Gvatemalo. Nemška vlada je sklenila, da odpokliče iz srednjeameriške državice svojega odpravnika poslov Mikescha in skoraj vse osebje poslanstva. Včeraj opoldne je zahodnonemški zunanji minister Scheel imel tiskovno konferenco, katere se je udeležilo veliko število časnikarjev. Scheel je izjavil, da ta odpoklic pomeni «zatnrznjenje» odnosov z Gvatemalo. Nadalje je izjavil, čeprav ne direktno, da zahodnonemška vlada pričakuje odpoklic gvatemalskega poslanika v Zvezni republiki poslanika Antonia Gandaro. Po vesteh iz Bonna pa je poslanik izjavil, da za sedaj še ne namerava zapustiti Zahodno Nemčijo. Davi ga je sprejel predsednik Zvezne republike Heinemann, nekoliko pozneje pa še zunanji minister Scheel. Predsedniku repubMke je Gandara izročil posebno poslanico svoje vlade. Njena vsebina še ni znana.
Toda povrnimo se k tiskovni konferenci ministra Scheela. Po njegovem mnenju se ne more izključiti možnosti popolne prekinitve diplomatskih odnosov med obema državama, čeprav opazovalci to skoraj izključujejo, ker se zvezna vlada boji prepustiti na milost in nemilost svojih 1.500 državljanov, ki živijo v Gvatemali. Na vsak način bodo o tem sklepali v Bonnu v prihodnjih dneh, ko bo prispelo poročilo posebnega odposlanca v Gvatemali Wilhelma Hoppeja. Ta bo podrobneje poročal o vsem dogodku, kar naj bi dalo vladi možnost, da pravilneje oceni odgovornost gvatemalske vlade.
Minister Scheel je pred dnevi prekinil svoj krajši dopust v Avstriji ter je ul pozneje v stalnih stikih z ministrskim predsednikom Willy-jem Brandtom, ki je sedaj v ZDA. V prihodnjih dneh bo odpotoval v Gvatemalo, da spremlja poslanikovo truplo v domovino.
Ko je prispela vest o umoru, je bil Brandt na večerji pri generalu Hansu Heiseju, ki je nemški poveljnik oporišča El Paso v ZDA, kjer se vežba kakih 1.000 zahodnenem-ških vojakov. Ministrski predsednik se je takoj vrnil v svojo rezidenco ter izdal poročilo v katerem izraža svoje obžalovanje in ogorčenje zaradi umora poslanika. »Poslanik von iiiiiiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuuinmiiin
Še vedno napeto ob meji med Kambodžo in Vietnamom
kratek delovni teden s 40 delovnimi urami. Tudi na to zahtevo so delodajalci negativno odgovorili. Poleg tega so sindikati ugotovili, da delodajalci ignorirajo še druge delavske zahteve in so zaradi tega sklenili, da je nemogoče nadaljevati pogajanja v takih pogojih. Zato bodo delavci nadaljevali s sindikalnim bojem, dokler ne bodo delodajalci popustili.
Sindikalne organizacije pa so nocoj potrdile, da bo jutri 42-urna stavka uslužbencev krajevnih ustanov, 22. in 23. aprila pa dvodnevna stavka. Kot je znano, uslužbenci krajevnih ustanov zahtevajo preureditev delovnega stale ža in povišanje plač. Nocoj se je zvedelo, da je notranji minister povabil sindikate na razgovof o zahtevah uslužbencev krajevnih ustanov.
Spreti — je rekel Brandt — je nedolžna žrtev notranjih bojev v Gvatemali. Ti boji, ki jih gvatemalska vlada ne more obvladati, so sedaj dosegli vrhunec z ubojem nemškega poslanika*.
V gvatemalskih uradnih krogih izražajo sicer svoje ogorčenje zaradi umora nemškega poslanika, vendar pa trdijo, da je vlada pravilno ravnala, ker je odbila zahtevo upor-

Umorjeni poslanik von Spreti
nikov po osvoboditvi 25 političnih zapornikov in plačanju odkupnine v znesku 700.000 dolarjev. Gvatemalska vlada trdi nadalje, da bi vsako popuščanje porušilo njen ugled ter pripeljalo do še številnejših ugrabitev.
Mesto Gvatemala in sploh vsa dr žavica živita v teh dneh pravcato obsedno stanje. Pravijo* da 1.500 policistov in vojakov išče morilce poslanika von Spretija. Vznemirljiva pa je vest, ki se je pozneje razširila v zvezi z usodo političnih zapornikov, za katere so ugrabitelji zahtevali osvoboditev. Načelnik službe za stike z javnostjo gvatemalske vojske je dobesedno izjavil: «Ne more se ne trditi in ne zanikati, da bi gvatemalska vlada utegnila sprejeti povračilne ukrepe proti zapornikom, za katere so ugrabitelji von Spretija zahtevali osvoboditev*. Glasnik je pristavil, da bo o tem sklepala vlada.
Južnoameriški tisk in določeni politični krogi, ki so v zadnjih dneh hvalili sklep gvatemalske vlade, da ne sprejme zahtev ugrabiteljev, so sedaj na splošno utihnili. Povsod se sprašujejo, če je bilo to ravnanje pravilno.
Danes se je razširil tudi glas, da so ugrabitelji morda ubili nemškega poslanika zaradi prekinitve nekega telefonskega pogovora z do-yencm diplomatskega zbora v Gvatemali vatikanskim nuncijem msgr. Prigicnejem. Te vesti niso potrdili, Včeraj je msgr. Prigicne izjavil, da je zaman čakal, da bi mu ugrabitelji telefonirali inv da .je zato prosil gvatemalsko radiotelevizijo, naj objavi večkrat zahtevo, naj ugrabitelji počakajo predal ubijejo poslanika.
Davi se je z letalom vrnila v Gvatemalo von Spretijeva žena, ki je pred dnevi odpotovala v Evropo. V Lizboni jo je dotekla vest, da so ji ugrabili moža.
Generalni tajnik OZN U Thant je obsodil umor nemškega poslanika kot dejanje, ki bi ga moral obsoditi ves svet. Papež Pavel VI. je poslal pokojnikovi vdovi sožalno brzojavko.
V poznih urah je prišla iz wash-ingtonskih političnih krogov vest, da se tam bojijo, da se bodo poslabšali odnosi med ZDA in drža va-mi Južne Amerike, ker je prišlo do umora prav v trenutkih, ko je v ZDA na obisku nemški ministrski predsednik. Glasnik Bele hiše Ronald Ziegler pa je izjavil, da ta dogodek zelo slabo kaže. V Washing-tenu se je baje sestala komisija ameriških diplomatov, ki naj bi preučila sedanje s.anje in sprejetje u-streznih sklepov, da bi se zajezil val ugrabitev diplomatov.
novači
PHNOM PENH, 6. — Kamboški polkovnik Thong Van Fam Muong, poveljnik prvega vojaškega okrožja in odgovorni za obrambo področja ob vietnamski meji, je na tiskovni konferenci izjavil, da je položaj na tem 430 kilometrov dolgem pasu iz dneva v dan bolj napet. Po izjavah polkovnika naj bi Vietnamci vsak_ dan napadali kamboške sile ter čedalje bolj prodirali v notranjost Kambodže. V dosedanjih 51 spopadih naj bi polkovnik Muong izgubil več kot dvesto mož.
Polkovnik je tudi sporočil, da si
Vietnamci v zadnjih dveh dneh zajeti tri ameriške in dva japonska časnikarja.
Iz New Yorka poročajo, da je generalni tajnik OZN U Tant sklenil, da bo smatral za zakonitega zastopnika Kambodže pri svetovni organizaciji predstavnika vlade generala Lon Nola. Odstavljeni princ Sihanuk je proti temu sklepu odločno protestiral.
(Na sliki: ekiopna enota kamboške vojske v bližini meje z Viet-namorn.j
CIA
ameriške civiliste za vojno v Laosu
NEW YORK, 6. — Ugledna ameriška revija «Newsweek» poroča v svoji zadnji številki, da novači a-meriška obveščevalna služba (CIA) ameriške civiliste iz Južnega Vietnama za vojno v Laosu. Plačance novači CIA med uradniki ameriških podjetij in vladnih ustanov ter med vojaki, ki se pripravljajo na povratek v ZDA. Vsakemu kandidatu obljubljajo plačo tisoč dolarjev na teden (več kot 620 tisoč lir) ter en teden počitnic na Formozi po štirih tednih bivanja v Laosu.
Po pisanju revije je naloga teh plačancev voditi skuoine gverilcev plemena Meo v akcijah proti Patet Lau.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 12 6 stopinje, naj nižja 5,1, ob 19. uri 8,9 stopinje, zračni tlak 1013,4 stanoviten, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 62 odst., nebo 3 desetinke po-©blačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4. stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 7. aprila
RADIVOJ
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 18. 40 — Dolžina dneva 13.06 — Luna vzide ob 5.48 in zatone ob 20.43 Jutri, SREDA, 8. aprila
ALBERT
KAKO 50 TRŽAČANI OPRAVILI SVOJO DOLŽNOST?
Včeraj je zapadel rok za davčne prijave Vanoni
v
Število prijav bo znano čez 10 do 15 dni ■ Lani je bilo prijav okrog 48.000 - V aprilu bo treba plačati dva davčna obroka
Z včerajšnjim dnem, točno opolnoči po zakonu, vsekakor pa ko so se zaprla okenca v uradih finančne intendanture, na pošti ter drugih pristojnih poštnih in občinskih uradih, je zapadel rok za predložitev davčne prijave za dopolnilni davek »Varsoni*. Prav zadnjega dne so se odprla okenca tudi v palača finančne intendanture, ki jo je vse prejšnje dni paralizirala stavka njenih uslužbencev. Vendar pa so davkoplačevalci imeli na razpolago druge oblike vlaganja prijav, na primer s priporočeno pošiljko ali v pristojnih občinskih uradih v kraju, kjer je cdavčni domicil* občana.
Zapisali smo, da je rok zapadel, vendar — resnici na ljubo — ne za vse, kajti občinskim, državnim in pokrajinskim uslužbencem je še dopuščena možnost, da svoje prijave pošljejo po birokratski poti, skozi lastne urade, v roku nadaljnjih 10 dni.
Jasno je, da ležijo sedaj prijave iia kupu in da jih bodo v pristojnih uradih začeli štetij in pregledovati v najkrajšem času. Predvidevajo, da bo še nekaj prijav dospelo po pošti, nakar bo treba kakih 10 do 15 dni, da bo znano točno število vloženih prijav.
Davkoplačevalce pa pravzaprav SKupno število prijav le relativno zanima, pač pa zanima vse, kdaj bo treba plačati prvi obrok letošnjih davščin. Seznami, ki bi morali biti objavljeni še februarja, zaradi stavke še niso dokončno izdelani in popravljeni. Predvideno je torej, da bodo morali davkoplače vaici plačati dva obroka skupaj (pr vega in drugega) sedaj, v aprilu, vendar pa bo verjetno podaljšan rok tudi preko 18. aprila. Do kdaj. še ni znano, kajti osrednji uradi v Rimu niso že izdali podrobnih navodil v tem smislu.
Koliko pa je davkoplačevalcev za »Vanonijev* davek? Lansko število bo verjetno doživelo le manjše spremembe, zaradi česar menimo, da jih bo tudi tokrat približno 48 tisoč.
Z nekolikšno zamudo so se dav koplačevalci odpravili k okencem davčnih intendantur na Goriškem. V Tržiču, Krmmu in sami Gorici so se namreč včeraj vile daljše vr ste pred uradi, ki so — podobno kot na Tržaškem in v vsej Italiji •— bdi doslej zaprti zaradi stavke. Predvidevajo, da bo število prijav približno 20 tisoč, od katerih nad 9
tisoč iz same Gorice. Lani je bilo prijav 18.500, od katerih 8 tisoč v Gorici.
16. aprila deželna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Vse tri sindikalne organizacije uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij so sklenile, da bodo uslužbenci, ki so zadnjič stavkali v soboto, zopet stavkah po vsej deželi 16. aprila. Toda tega dne bodo podkrepili stavko tudi z javno demonstracijo v Trstu, in sicer s po hodom po mestu in z zborovanjem na Trgu Garibaldi. Uslužbenci se bodo zbrali iz vse dežele pred tržaško avtobusno postajo ob 9. uri, od
koder odidejo ob 9.30 po mestu, in sicer po nabrežju do Trga Unita in Korzu na Trg Goldoni in na Trg Garibaldi. Tu bo zborovanje, na katerem bodo govorili tajniki vseh treh sindikalnih organizacij po četrt ure vsak, nakar pojde sprevod nazaj čez Trg Stare mitnice in po Ul. Carducci do avtobusne postaje, kjer se delavci razidejo. Delavci bodo tudi poslali odposlanstvo k deželnemu odborniku za prevoze.
KRITIKE IN POROČILA
Sindikalne organizacije uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij se bodo še pred tem sestale s sindikalnimi organizacijami uslužbencev javnih prevozniških podjetij in se domenile z njimi o njihovi solidarnostni akciji. Za časa pohoda po
Tri Levijeve skladbe na jubilejnem koncertu
S koncertom simfoničnega orkestra gledališča Verdi o katerem smo na kratko poročali in, ki ga je dirigiral Luigi Toffolo, so v soboto zvečer proslavili 70. rojstni dan tržaškega muzikologa, skladatelja in glasbenega pedagoga prof. Vita Levijo.
Koncertni spored je obsegal izključno glasbena dela slavljenca. V dovršeni interpretaciji simfoničnega orkestra gledališča Verdi smo prisluhnili trem Levijevim skladbam: Kras. Rapsodia in Memoriam ter Tri manzonijevske osebe — glasbenim delom, ki razodevajo ne samo avtorjevo izvrstno obvladanje kompozicijskega stavka, marveč ‘u-di bogastvo invencije in za Levijo značilen visoko etičen pristop k o-blikovanju glasbene materije.
Če je avtor že v svoji mladostni skladbi Kras, ki jo je napisal z 21 leti, prepričljivo razodel svoje doživetje ob viziji kraške pokrajine, se nam tako v Rapsodiji in memoriam, ki se oplaja ob tesnobi doživetij iz vojnih let, še posebno pa v Treh manzonijevskih osebah:	Perpetua,
Kuna iz Monze in doktor Azzecca-
IIUOUU ttRA-IJi. A-a	t-	---—	—	------- I----------- ,
mestu naj bi stavkah tudi uslužben- garbugli, predstavi kot zrel glasbe-ci javnih prevoznih sredstev, ki najini ustvarjalec. bi se tega pohoda tudi udeležili. I Glasbeni jezik Vita Levijo se izog-
ne raznim tizmom» in novatorskim strujam kar utegne vzbuditi vtis, da se avtor previdno drži uhojene poti tradicije. A to je le zunanji videz. Poetična govorica in muzikalno občutje, ki veje iz njegovih stvaritev, pristno razodevata skladateljev duhovni svet, ki ga Levi oblikuje kakor mu narekuje njegova glasbena muza.
Občinstvo ni štedilo s priznanjem ter je nagradilo slavljenca in simfonični orkester gledališča Verdi — ki se je oddolžil iskreni izpovedi avtorjeve glasbe z dognanim muziciranjem — z dolgotrajnimi ovacijami.
Ob tej priložnosti naj se spomnimo tudi velikih zaslug ki jih ima Levi na področju muzikologije, še posebno pa kot glasbeni pedagog in mentor celi vrsti tržaških glas benikov. V svojih predavanjih glasbene zgodovine tako na konservatoriju Tartini kakor že 23 let na tržaški univerzi (ob tej navedbi se je v nedeljskem poročilu vrinil zelo neroden in očiten besedni lapsus, zaradi česar se opravičujemo, op. ur.) je Levi pritegnil ne le z ogromnim znanjem, marveč in še v večji meri kot odličen glasbeni estet, ki je glasbena vprašanja osvetlil ne samo s strokovne plati, marveč iih je povezal z globokim občutkom za občečloveška dogajanja.
.................................................................................mlllinllllli.......
S SINOČNJEGA SESTANKA ODBORA MEŠANE ZBORNICE
Tržaška delegacija za živahnejšo izmenjavo po avtonomnih računih
Obe mešani zbornici bosta zasedali 23. aprila v Milanu
Sinod se je v Trstu sestal vodilni odbor tržaške delegacije mešane ital ijansko-j ugoslovanske trgovinske zbornice. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik dr. Latcovich, se je razvila razprava o preteklem In bodočem delu delegacije ter o lanskem obračunu in letošnjem proračunu. Odborniki so se nato dotaknili nekaterih perečih vprašanj
Sežani — in o morebitni ustanovitvi koordinacijskega odbora med tržaško zbornico in ljubljansko gospodarsko zbornico.
Sestanek je bil tudi pripravljalnega značaja spričo napovedanega zasedanja italijansko-jugoslovanske in jugoslovansko-itahjanske mešane zbornice, ki bo v prostorih milanske trgovinske zbornice v 6etr-
s področij, ki spadajo v pristojnost tek, 23. aprila med tamkajšnjim ve-zbornice in tržaške delegacije, teko i lesejmom. Milanskega zasedanja se predvsem raznih carinskih olajšav1 bosta po vsej verjetnosti poleg v zvezi z maloobmejnim blagovnim i predsednika tržaške delegacije dr. prometom; govorili so tudi o mož- Latoovlcha udeležila tudi podpred-
nastah za poživitev poslovanja po avtonomni ih računih za Tržaško in Goriško, o utrditvi tehnično industrijskega sodelovanja med podjetji tostran in onstran meje, o nedavnem sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, o napovedani skupni prireditvi — kmetijskem sejmu, ki se bo izmenoma organiziral na Opčinah in v
...............................
IZJAVA DEŽELNEGA VODSTVA
POZIV ZADRUŽNIŠKE ZVEZE ČLANSTVU DZ
sednik Stanko Bole in načelnik zunanjetrgovinskega urada tržaške zbornice dr. S. Maurei.
Giorgio Pison, Bruno Piazza, Slavo-ljub Štoka, Fulvio Molinari, Giovan-ni Maria Cojutti, Francesco Parme-giani, Mario Blasoni in Aleksander Martelanc; publicisti Egone Kiswar-day, Luigi Riem in Fulvio Babu-dieri. Za člane častnega razsodišča so bih izvoljeni poklicni časnikarji Mario Nordio, Stelio Rosolini, Angelo Mazzotta, Lino Pilotti, Giorgio Levi in Matvej Poštovan ter publicisti Gianni Bartoli, Pasquale De Simone in Elio Geppi. Za člane nad zorstva pa policna časnikarja Gio-vanni Comelli in Arrigo Ricci ter publicist Sergio Battigehi.
Mehanizacija anagrafskih storitev
Zveza podpira listo st. 1, podčrtuje pa tudi pozitivne obve-ze v nekaterih delih programa druge, levosredinske liste
Na tržaški občini se je zaključila druga faza popolne mehanizacije a-nagrafskih storitev. Do polnoči so bilk zbiram vsi potrebni podatki za perforiranje kartotečnih karto" nov. Na tem so delale od 14. ure v soboto tri ekipe po 14 tiskarjev v izmeničnih turnusih. Ko bodo zbrani potrebni podatki za vseh 280 tisoč Tržačanov, bodo člani iste dru žine združeni pod isto številko šifre, tako da bo mogoče hitro evidentiranje podatkov s pomočjo elektronskih možganov. To delo bo zahtevalo nekaj mesecev. Oštevilčenih družin je okrog 115.000.
Dotelma zadiruzniška zveaa, ki ima svMl seaoz v vionnu, je izdata uu volil,van za obnovitev deta u-pravnaga svete tr*a&iun deiavsikin ,iaairuK, poziv 18 tisočem članom tr--«~K,n uL m ie izrazila mnenje, oa oo popravljena mrvica, zajaui Katere imenujejo dani samo 6 od SKUpmh li elanov upravnega sveta tosuiae imenujejo javni organa J. V t& ntucrksn izituA v tisKOvnem s po-ročka upanj«, cia bo oo tega pmsio po spoiazinnu s pristojnimi deželnimi organi Pogajanja v tem smi-soiu naj oi. po mnenju deželnega odbora zadru/niške zveze, vodah izvoljena predstaivmid deiavsiun za-■ orug sar.il, zaradi česar pa pripisujejo veliko važnost tem volitvam.
oriedie valitev samih, Ki poteutajo — Kot znano — po poeti, kritizira zadrtima zveza raaKpioK med članstvom in samimi zadrugami. Po mnenju organizacije zadružnikov bi oi-io treoa ustvariti nove oblike oemoitra točne prisotnosti članov DZ, kot so, na pr., krauevne sekcije zadružnikov ali nekaj podobnega.	.	,
Kakšno vlogo pripisuje zadružnika zveza gospodarski politika DZ v Trstu m v ue*eu pouasnjuie tiskovno sporočilo tako-le: «Lepo in prav bi bilo, če bi delavske zadruge storile nov korak naprej k uveljavitvi svoje prisotnosti v dejavnosti proti draginji in proti politiki monopolističnih skupin, v obrambi kupne moči delavskih mezd in pokojnin. DZ morajo izbojevati priznanje svoje vloge, ki mora biti samostojna od deželne in državne vlade, od strank in drugih ustanov, kolikor se prav danes vloga zadružništva podčrtuje v težnjah sin-dlikalniih organizacij in demokratičnih krajevnih ustanov.«
Skratka, se nadaljuje sporočilo, DZ moralo postati važno sredstvo v rokah delavcev in za korist delavcev.
Deželni odbor zadružniške zveze nato obsoja težnje, do katerih je prišlo prav v teku volitev za obnovitev dela upravnega sveta tržaških DZ, po katerih se notranja dialektika med skupinami zadružnikov opredeljuje T» strankarskih lerttertjih. Tako bi hoteli nekateri, k.1 nasprotujejo zadružniški listi (št. 1) izzvati ideološki spopad «kot v hladni vojni«.
Vendar pa ugotovila zadružnikka zveza neko razliko med tistimi, ki bi hoteli idejni spopad in drugimi, ki so »sramežljivo ob strani« in se ne upalo nastopiti za ukrepe, ld so sami dozoreli in vendar pred-stavVatfo nekod novega v tržaškem zadružništvu.
Zodružniška zveza ugotavlja teko, da so nekatere obveze kandidatov m Usti «demokratičnega za-
drujrtištva« (levosredinske stranke)
__ št. 2 — pozitivne. Med temi o-
menja v prvi vrsti zahtevo deželi, na.) prizna bistveno vlogo zadružništva pri organizaciji razdelitvene mreže ail ko »poudarjajo obvezo prejšnjega upravnega svete po spremembi odnosa med ustanovo in njenimi člani, da bi tem pripadal večja delež pri upravljanju zadrug« in, končno, ko poudarjalo tudi kandidati te liste obveznosti do vsedržavnih zadružnih ustanov.
Zadružniška zveza podpira pri tokratnih volitvah svojo kandidatno listo, ki nosi štev. 1. kolikor se strinja z njenim programom, ki je hil izdelan ob upoštevanju koristi delavskega in sindikalnega sveta in zadružništva v krajevnem in vsedržavnem merilu.
V prvi vrsti pa, se zaključuje tiskovno sporočilo, ki ga je podpisal predsednik Silvino Poletto. dosedanji član upravnega sveta, se zavzema zadružniška zveza za popolno demokratizacijo DZ, kar pomeni njeno vrnitev članstvu.
Na prizadevanje Hal. konzula Alessija
Tržaški gospodarstveniki pri ravnatelju Luke Koper
V	soboto je bila skupščina deželnega časnikarskega združenja, ki ji je predsedoval časnikar in podtajnik za zunanjo trgovino Cor rado Belci. Predsednik združenju Soli je podal obširno poročilo o delovanju združenja od zadnjega kongresa, nakar je sledila zelo živa razprava, v kateri so obravnavali med drugim tudi dve resoluciji, ki sta zahtevali tesnejšo povezavo s splošnimi delavskimi sindikalnimi zvezami in ukinitev določb, ki so ostale še iz fašističnih časov in ovirajo svobodo tiska. Po odobritvi predsednikovega poročila in poročila o financah združenja so se začele volitve novega odbora, ki so trajale v soboto do 21. ure ter so bile v nedeljo od 17. do 19. ure, v Vidmu pa v nedeljo v dopoldanskih urah.
V	izvršni odbor so bili izvoljeni poklicni časnikarji Danilo Soli.
Predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi in predsednik neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Mario Franzil bosta danes dopoldne obiskala v Kopru italijanskega generalnega konzula v tem mestu dr. Alessija- Ob 9. uri bo tržaška gospodarstvenika na sedežu ustanove sprejel generalni ravna telj Luke Danilo Petrinja.
Danes seja občinskega sveta
Tržaški občanski svet se sestane danes zvečer, ob 18.30 na svoji Izredni seji, prvič po velikonočnih praznikih. Kot smo že pred krat-kkn poročali, Je na širšem dnevnem redu, ki so ga prejeli občinski svetovalci, tudi poimenovanje nekaterih ulic v Trstu.
Ugu Ferlugi je žena Vanda povila sinčka Marka. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo staršem ter želijo novorojenčku dolgo in srečno življenje.
Novi izvršni odbor Združenja časnikarjev
Tiskovna konferenca v Miljah
Kje graditi naprave za razplinjevanje iadij
Jutri ob 18. uri bo v sejrri dvorani miljskega občinskega sveta tiskovna konferenca o temi: «Akcija miljske občine glede Izbire prostora za gradnjo naprav za razplinje-vamje ladij«.
Opozorilo šolskega skrbnika
Šolski skrbnik opozarja, da je na oglasni deski šolskih nadzorništev in didaktičnih ravnateljstev objavljen ministrski odlok glede supienc in poverjenih mest na osnovnih šolah za šolsko leto 1970-71.
Rok za predložitev prošenj zapade 16. maja in ne bodo upoštevali prošenj, ki bodo predložene po omenjenem roku.
Licitacija za gradnjo nadvoza s pomola Vil
Koncert godalnega ansambla Amati
Preteklo soboto je gostoval v Nemškem kulturnem inštitutu godalni ansambel Amati, ki ga vodi Rainer Koelble. Številnemu občinstvu se je predstavil z deli J S. Bacha, Brahmsa in Dvoraka.
Mladi muzikantje so najprej zaigrali Bachov koncert za dve violini in orkester v d-molu, ki obsega tri krajše, a intenzivne stavke. Živi, odločni Vivace z ritmično razgibanim dialogom obeh solistov teče živahno, neprisiljeno, še bolj raz. igran je zaključni stavek, medtem ko je L argo ena najlepših Bachovih kantilen s polifonskim prepletanjem glasov in resnim, liričnim značajem. Sledil je Brahmsov Seks tet v B-duru op. 18, ki spada med najlepše Brahmsove skladbe tako zaradi svoje oblikovne dognanosti, kakor muzikalne lepote, ter predstavlja eno najbolj popularnih skladb Brahmsovega opusa komornih del. Ansambel je zaključil spored z Dvorakovo Serenado za godala op 22, mičnim, romantično navdahnjenim delom češkega mojstra, ki poslušalca prepriča z močio svoje bogate invencije.
Mladi virtuozi so s svojim izvajanjem izredno navdušili poslušalce. Ansambel, ki ga sestavlja enajst godcev, je homogeno glasbeno telo. tehnično izvrstno pripravljeno. To mu omogoča, da se v poustvariti'i glasbenih del z lahkoto predaja o-blikovanju njihove glasbene vsebine s posebnim poudarkom za komorno muziciranje. Izrednemu u-metniškemu užitku, ki ga je nudil koncert Amati ansambla, so se poslušalci oddolžili z dolgotrajnim ploskanjem.
M. D.
Vodstvo neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je te dni razposlalo večjemu številu gradbenih podjetij po državi vabila za sodelovanje na licitaciji za gradnjo nadvoza, po katerem se do odvijal promet med pomolom V., in ploščadjo pri Elizejskih poljanah. Medtem pa se na pomolu nadaljuje delo za začetno opremljanje objek-
cAnsamble Kontrapunkte» v Politeama Rossetti
Za tržaško Koncertno združenje je sinoči nastopil v Politeama Rossetti «Ansamble Kontrapunkte*, komorni orkester dunajskih simfonikov, ki ga sestavlja sedem inštrumentov in glas. V prvem delu programa je ansambel izvajal štiri skladbe Albana Berga za klarinet in klavir op. 5 ter Sonato op. 1 za klavir, v drugem delu pa skladbo Arnolda Schoenberga tPierrot Lunaire* op. 21. za orkester in glas (sopranistka Margaret Baker).
Ne preveč številno občinstvo je pozorno sledilo modernemu in nenavadnemu a zanimivemu izvajanju, namenjenemu le izbranim poznavalcem modeme glasbe.
Gojenci Dijaškega doma na grobu Srečka Kosovela
ta. Tako bodo letos začeli polagati ili elek-
prve železniške tire, uredili — trično napeljavo ter začeli z gradnjo naprave za dviganje kontejnerjev. Finančna sredstva za ta dela je že nakazal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, na razpolago pa so tudi sredstva, ki jih je svoj čas nakazala dežela.
pjiuiaiu	----- »
........................................................
IZ SINDIKALNEGA ŽIVUENJA
V Arzenalu Sv. Marku sklenjen sporazum o proizvodni nagradi
Danes stavka uslužbencev poldržavnih ustanov
Včeraj so v Tržaškem arzenalu-Sv. Marku predstavniki sindikatov in podjetja po daljši stavkovni borbi sklenili sporazum, po katerem bodo izplačali tudi delavcem tega podjetja za letos 50.000 lir proizvodne nagrade, za prihodnje leto pa 55 tisoč lir. Kot smo že poročali, niso hoteli priznati prej delavcem nobene nagrade, češ da je podjetje pasivno in da ne gradi ladij, marveč da jih samo popravlja In obnavlja. Toda sindikalni predstavniki so podpisali sporazum s pogojem, da se ta proizvodna nagrada zviša, če se bo v prihodnosti zvišala poprečna proizvodna nagrada v drugih lad-jedelskih podjetjih. S podpisom sporazuma se je nehalo stavkovno gibanje,
, Danes bo prva razčlenjena stav-
ka, ki so jo proglasile vsedržavne zveze poldržavnih uslužbencev CG IL, CISL in UIL. Stavko so napovedali, ker ni vlada izpolnila svojih obveznosti in zagotovil o preureditvi raznih kategorij poldržavnih u-
službencev in ker ni pristala na ne-
ihf
katere neposredne zahteve. Tako so sindikati zahtevali prilagoditev položaja poldržavnih uslužbencev gospodarskemu, pravnemu in normativnemu položaju osebja Javnih u-stanov, vključitev predujma, ki so ga uslužbenci prejeli, v plačo, nov predujem 15.000 lir za vse, ukinitev razlik med ravnanjem z delavci in uradniki, napredovanje v službi ter poenotenje kriterijev za skrčenje delovnega umika. Stavka se tiče vseh poldržavnih uslužbencev v na §1 deželi in v Venetu.
V okviru celoletnih proslav ob 25iletmoi Slovenskega dijaškega doma v Trstu ln 25-letmdcl osvoboditve izpod nacdfOSizma, ao imeli gojenci notranjo proslavo v spomin na obletnico rojstva pesnika Srečka Kosovela, po katerem se Dija-dom imenuje. Na tfi proslavo „„ bila povabljene že znana slovenska zamejska pesnika Fllibert Benedetič in Miroslav Košuta, ki sta z recitacijami lastnih pesmi in pesmi Srečka Kosovela navdušila posluša^. S svojimi pesmimi ste se prcactavMa poslušalcem tudi gojenec Marjan Ouk, maturant slovenskega učiteljišča v Trstu, in povabljeni dijak slovenske višje realne gimnazije v Trstu Boris Pangerc, ki ste pokazala, da imata vsak nekaj samosvojega pri vključevanju v kulturno življenje zamejskih Slovencev. Med posameznimi recitacijami so nastopili Igor in Stojan Kuret, Egidija Kos in Lucijan Hairej, gojenci Glasbene šole Glasbene matice v Trstu, ki so s čustvenim in leipim Izvajanjem glasbenih del popestrili celotno pri. reditev. Uvcdno besedo je Imel gojenec Marjan Cuk, ki je v izbranih besedah prikazal življenjsko pot pesnika Srečka Kosovela in njegov pomen, gojenka Danila Milkovič pa Je z vso čustvenostjo deklamirala Kosovelovo pesem. Na koncu se je ravnatelj zahvalil vsem, ki so v svojo prisotnostjo dn prispevki počastili pesnika in olepšali proslavo.
V nedeljo, 6. aprila so odšli gojenci pod vodstvom ravnatelja in vzgojiteljev v pesnikov rojstni kraj Sežano, kjer so se pred njegovo
rojstno hišo slikali. Nato so se odpeljali 1
v Tomaj, kjer so položili na pesnikov grob šopek nageljnov s trobojnico. Vso pot .je udeležence nadlegovalo pravo zimsko vreme z mrazom tol z gostim sneženjem, vendar j* bil namen dosežen,
GLASBENA MATICA - TRST
V ČETRTEK, 9. APRILA OB 20.30 V KULTURNEM DOMU
GLASBENO BALETNA PRIREDITEV
Zavoda
za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane
Balet Izrazni plesi
Prokofjev: VII. SONATA
Dollar: BALLETI A 4 Britten: VODIC PO ORKESTRU
Pihalni orkester
Arend: V BAROKU VVeber: CONCERTINO ZA KLARINET PLES S SABLJAMI
Hačaturjan:
Koreografija: LIDIJA WiSJAK, ŽIVA KRAIGHER Dirigent: JOŽE HRIBERŠEK
Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29 — tel. 29779). Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 500 lir in 200 lir.
Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE
Prosvetno društvo PRIMOREC — TREBČE
PRIREDITA
v petek, 10. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah
v soboto, 11. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
a) Predvajanje filmov letošnje pustne povorke na Opčinah — «Kraški pust '70»
b) KURENTI
O starodavnem pustnem običaju na Ptujskem polju bo spregovoril vodja ptujskih kurentov, tov. Jože Štrafela, ki je sodeloval s svojo skupino na letošnji pustni povorki na Opčinah. Prisoten bo kurent.
Vljudno vabljeni!
S PD TRST
vabi vse prijatelje in ljubitelje planin na projekcijo barvnih diapozitivov s temo:
CORTINA,
biser Dolomitov (zimske skice)
M bo JUTRI, 8. aprila ob 20.45 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9/1.
Na sporedu je prikaz posnetkov krajev, ki si Jih bodo o-gledall udeleženci spomladanske ture v Dolomite, ki jo SPDT organizira 25. in 26. aprila.
Prihodnji četrtek, 9. aprila bo ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma
avdicija za mladinsko oddajo RTV Ljubljana
VESELI TOBOGAN
K udeležbi vabimo slovensko mladino do starosti 15 let.
Za podrobnejše informacije khčite 31-119.
SAK »Jadran« ter
Klub zamejskih študentov v Ljubljani
organizirata 25. in 26. aprila dvodnevni Izlet v
PTUJ
Vabljeni tudi maturanti t
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. In 6. aprila se Je v Trstu rodiilo 7 otrok, umnlo Je 22 oseb.
UMRLI SO: 644etna Blanca Copet por. Fasano, 82-letna Marta Štolfa vd. Ukmar, ’ 89-letna Angela Peruzzi por. Glaconvinl, 87-letna Pierlna Škerjanc vd. Llpot, 18-letnl Dario Ferro, 56-letnl Bruno Markuša, 2 meseca stari Nico]a Paoltnl, 67-letni Ftaffaele Rinoldis, 68-letni Antonio Bonito, 85-letml Luigi Sacher, 64-letnl Enrico Samotni, 57 - letni Giuseppe BrandoilM, 80-letni Rodolfo Gaber, 76-letn! Luigi Zorzetti, 61-letna Be-nedotta Vailcich por. Rlosa, 60-letnl Albino Agtle, 86-letoa Rosa Bodzan vd. Reochl, 73-letna Antonia Prasel vd. Mahnič, 84-letna Emdlla Raddch vd. Tomastnl, 18-letnl VValter Pisani, 61-detni Aldo Ozbic, 81-letni Giuseppe Zugna.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure)
Alla Bastlica, Ul. S. Glusto 1, Cro-ce Verde, Trg Virgidio Giotti 1, Al
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Danes, 7. aprila ob 16. uri
Pavel Golia
SNEGULJČICA
mladinska igra v osmih slikah
Prodaia vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: rezervacije po telefonu 734265.
V sredo, 8. aprila ob 20. uri v IZOLI
v četrtek, 9. aprila ob 20. uri v PIRANU
v petek, 10. aprila ob 16. in ob 20. uri v KOPRU
Ignazio Silone
PRIGODA
UBOGEGA
KRISTJANA
Prvič v slovenščini
SLOVENSKI
KLUB
Danes, 7. aprila ob 20.30
Univerzitetni profesor
dr. FRANC AVČIN bo govoril o temi
H0M0 CONTRA NATURAM ČLOVEK PROTI NARAVI
ki jo bo popestril s številnimi barvnimi diapozitivi.
Slovenski klub se s tem predavanjem vključuje v letošnje evropske manifestacije za zaščito narave.
Na zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka vabimo vse, ki so jim pri srcu še preostale naravne lepote.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU

VERDI
V četrtek, 9. aprila, bo v gledališču Verdii drugi koncert spomladanske simfonične sezone. Orkester gle-
dališča Verdi bo vodil mladi dirigent Gaetano Delogu, solist pa bo violinist Uto Ughi. Na sporedu so skladbe: Uvertura iz Rossinijeve opere «Tan-oredi«, Beethovnov Koncert v D-duni op. 61 za violino in orkester tel Prokofjeva Peta simfonija op. 100.
Za koncert, ki se bo začel ob 21, uri. se prodajajo vstopnice.
AVDITORIJ
Jiutri zvečer bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena najavljena predstavi «Pokopališča avtomobilov« Fernands Arrabala. Uprizorila jo bo skupim »Teatre Uotno«, ki Jo sestavlja 9 igralcev In ki temelji na skupni režiji. Predstava se bo začela ob 20.30. Abonenti na sezono Teatra Štabi!« bodo imeli popust.
stt
Pis
tia
žei
pr:
ca
pr:
si
ča
Nazionale 16.00 «Ii trionfo delia cista Susanna«. T. Torday, M. Le«: C. Brook. Eastmancolor. Prepoved* no mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Alla bella Serafina pi*
ja
tel
za
da
čis
3
tja
zn;
daj
da:
če
slo
jal
ceva far 1’amore sera e mattinat me
priredi v četrtek, 9. aprila ob 20.30 predavanje
inž. Josipa Pečenka
NASTANEK IN RAZVOJ ŽIVLJENJA NA ŽEMLJI
naj
Pii
8
»K
«
doi
lev
me
Ta
Bernardette Lafont, Georges Ger«l Technicolor. Prepovedano mladi« pod 18. letom.
Fenice 15.30 «1 glrasoli«. Sofia U> ren. Marcello Mastroianni. TectnO color.
Grattacielo 16.00 «Patton, generale » acciaio«, George C. Scott. Kat Malden. Barvni film.
ExceUior 15.30 «Zabriskie Point«. A« tonionljev film. Technicolor. PreP4 ga vedano mladini pod 18. letom.
Hitz 15.00 «La contestazione gener» le». Vittorio Gassman, Nino Manfr« di, Alberto Sordi. Technicolor. P9 povedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Mille peccati> nessuna vi rtu.» Technicolor. PreP° vedano mladini pod 18 letom.
Alabarda 16.30 »Cuori solitari«, Uf Tognazzi, Senta Berger. Technic® lor. Prepovedano mladini pod 9 letom.
Aurora 16.30 «Gli avvoltoi hanno 9 me». Clint Eastwood Technicol®1
Cristallo 16 30 »Con quale amore, c« quanto amore», Catherine Spaa* Technicolor Prepovedano mladi® pod 14 letom.
Capitol 16.30 «La bella addormentaf nel bosco« in «11 mio amico Beni* mino«. Walt Disney.	nil
Moderno 16.00 «Una sull’altra», Je31 ’ Sorel, Marisa Mell, Elsa Martin«! <, ipero 16.00 «Una ragazza che vol® , “ va essere amata«. Technicolor. ®ni
Vittorio Veneto 16.00 «2001.. Odiss« Plet nello spazios Keir Dullea, Ga! ilar Lockvvood. Technicolor.	obr
Ideale 16.00 »Itallan Secret Sert spo;
«
st«
ga
N
Cib
od\
prc
not
«
las
Tal
•a
N
zah
trič
stv:
žile
ce«, Nino Manfredi, Franco P1* zna
vost, G. Moschin. Technicolor. Abbazia 16.00 «Storia di una mot* ca«. Audrey Hepburn. Peter Fin«*
Technicolor.
mel
Astra 16.00 «Dove osano le aqu)l( <!' R. Burton, C. Eastvvood. Technl«1 redl lor.	dlrt
Ver
------------------------------ tUgi
KINO «|RIS» PROSEK **
venr
cej
danes ob 19.30 Otaemascope ^ barvni avanturistični film:
RAMON IL MESSICANO
zah
ker
Igrajo: Wilma Lindemar, Jean vso Louis, Jose Torres.	(j.
Razstave
Svo,
jem
i:
dal
(Pogledi modem« znanosti) Vstop prost!
Vabljeni!
Prosvetno druitvo »Slavko Skam perles priredi dne 1. maja t, 1. Izlet na Brezje z obiskom svetišča, po kosilu v Begunje z ogledom grobov tn spomenika talcev narodnoosvobodilne borbe ln doline Drage. Povratek preko letališča Brnik.
Vpisovanje v društvu od 20. do 21. ure tn po telefonu štev. 70-834 od 9. do 13. ln od 16. do 20. ure.
Športni krožek Kras bo Imel dne 19 aprila odbojkarsko srečanje z ekipo lz Črnuč pri Ljubljani. Ob tej priliki prireja celodnevni Izlet z o-gledom zloglasne mučilnice pri Sv. Urhu nad Ljubljano. Vpisnina 1.700 lir. Podrobnejše Informacije ln vpisovanje pri poverjenikih v posameznih vaseh zgonlške občine.
P. d, »Valentin Vodnik« — Dolina
priredi 19. t. m., ob gostovanju v Kropi, enodnevni Izlet. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih od 20.15 dalje na sedežu društva.
Znani slovensk* slikar AVHE-k lari( LUKEZIC razstavlja v Tržaški k"- p gami, v Ul. Sv. Frančiška 20, ka» 2 • deset svojih del tz novejšega «
Dela obsegajo v glavnem tolklo' «« motiviko.	K1
V	umetnostni galeriji »La La#'1
na« razstavlja od l. do 16. aprila 01 nre, lio Picclnl.	ležb
V	umetnostni galeriji « HUsso > °btc
Pasaži Rossonl razstavlja slikar tar gio Cemecca.	nhti
V	mestni galeriji Piran Je od ® Pl do 12. t. m. odprta razstava de! M 81 i Maleša ln Andruška Karolyja. 0 »I divo za razstavo je posredovalo D'1 to tvo prijateljev drobne grafike ** je llbrts Sloveniae — Ljubljana«. prjp V razstavni dvorani v Ul. del f R
tro Romano 7, je bibliografska * tvrt
I
stava, posvečena milanskemu klfj zpa Ju Adolfu VVildtu. Razstava ob? izbor njegovih objavljenih tn n*1	1,11
Javljenih risb. Razstavo prireja U1 ska knjižnica.
V	umetnostni galeriji Rossonl Korzu Italia razstavlja od 1. do t. m. tržaški slikar Glovannl der. Razstava je odprta neprekl no od 8. do 20. ure
V	umetnostni galeriji »II Trlt>( o v Ul. Plccardi 68 razstavlja tri*, slikarka Anna Maria Vittes. Ra**
va bo odprta do 17. t. m. ob d«1, niklh od 11 do 13. ln od 17.30 j 20. ure ter ob praznikih od H-13 ure.
V	umetnostni galeriji Torband'
v istoimenski ulici štev. 1 Je ra
dei slikarjev Carrija ln Sin
r0*; Pod
Razstava bo odprta do 23. t. m- s[0 delavnikih od 10.30 do 12,30 ter. -
li. do 13. ure.
Vrh
Pis E

Šolske vesti
Due Mori, Trg Unltš 4, Al S. Loren-zo U!. Sončim 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1*.M do 1.3«)
Al Lloyd, Ul. Ordoglo 6 - Ul. Dlaz 2, Alla Salute, Ul. Glulia 1, Picciola, Ul. Orianl 2, Vertiari, Trg Valmaura
n.
Pa
bila
him
Ravnateljstvo Državnega zna#*'| »?]$ nega liceja »France Prešeren« o*1' j"?
šča, da dne 15. aprila t. 1. zaP* ®0s rok za vložitev prošenj za pripust'' vo k zrelostnemu Izpitu. Pojasnila “ O tajništvo šole.	Vidi
■	J Za
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša draga mama, babica ln prababica
LUCIJA ZAHAR roj. KOSMAČ
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. url te hiše žalosti v Borštu št. 58.
Žalujoči sin, hčere, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Pa
že
Kra
in
Poz
del;
heji
tov,
itd.
jo,
ces
hjo
tas
S
Ma.
je
primorski dnevnik
VČERAJ TRETJA RAZPRAVA O «PRISTANIŠKI ZADEVI»
20« ^ " '
_ Zanikanja in delne potrditve ■ devetih zaslišanih obtožencev
;leda-
adan-gle-■igent ■linist adbe: «Tan-■duru ■ ter 00. b 21.
Zahteva po psihiatričnem izvedenskem mnenju o zdravstvenem stanju obtoženca Cibica - Nad poldrugo uro trajajoče zasliševanje Stefana Calandre - Danes dopoldne bo četrta razprava
v ul.
stava landa upina ja U ul rfr 20.30. tabiH
l a c* Lee jveda
a pl* :tina». Ge ret iladinl
a V> eclaiO
ale 4 Ka(;
:». A»
P rep« i.
enera lanfre ■. P«
Kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Corsija (tož. Tavella, zapisnikar Corrado) je včeraj zaslišalo nadaljnjih devet obtožencev, obtoženih tatvin in tihotapstva v tržaški Prosti luki. Kot znano, je bil proces po petkovi kazenski razpravi prek.njen, včeraj pa je bila na vrši tretja razprava, še vedno posvečena zaslišanju obtožencev.
Prvega so zaslišali delavca Luigi-ia Cibica, ki je vplefen v zadevo s televizijskimi sprejemniki. Cibic je zavrnil vsako krivdo in pripomnil, ča je ob trenutku tatvine delal na čisto drugemu koncu hangarja št. 3 v starem pristanišču, ker ga je tja poslal njegov vodja Foschi. Priznal je sicer, da mu je Tatarella dal en televizijski sprejemnik, vendar le zato, da bi ga preizkusil, Ce dobro deluje in sprejema jugoslovanske televizijske postaje. Delal pa je, da sploh ne ve o kakih morebitnih odnosih Tatarelle s fi-nancarjema oziroma z obtožencema Firinujem in Iseppejem, ki ju ni niti " sodni dvorani porotnega sodišča
Rtepoznal.
«šele ko je Foschi prišel k meni domov in mi dejal, naj uničim televizor*, je dejal Cibic «sem razu-J?el. da gre za ukradeni predmet. Tako sem ga popolnoma razbil in Sa potem skril nekje pri Sv. Križu.* «Pred preiskovalnim sodnikom pa ste povedali popolnoma drugače*, ga je opomnil predsednik Corsi. tom. Na to predsednikovo vprašanje je ccatii Cibic skoraj dobesedno izbruhnil in Prep« odvrnil, da je bil v tistem trenutku m'u«< Precei zmeden, kajti nikoli ni imel
W n<Sdfa- Tavka *J°]'!ucij0-	u-i
od il , V'1® ce bi mi rekli, da sem ubil jasne ženo, bi podpisal zapisnik... tako zelo sem bil zmeden* je dejal •a koncu.
Njegov branilec odv. Muscolo je zahteval od sodnega zbora psihiatrično izvedensko mnenje o zdrav-j. ?rvenem stanju svojega klienla, to-'Ipnii Z160 Tavella pa se je odločno uPrl tej zahtevi. Sodni zbor je skle-jea> ' ’ da bo še odločil o umestnosti tiriell te zahteve.
: vol* , Sledilo je zasliševanje Stefana Ca-r. “Odre (nad poldrugo uro), ki je za->diss* Pleten v zadevo s kavo, platna in Ga® Uanele, povrh vsega pa obtožen še obrekovanja in tatinskega tajnega Sepr, sP°razuma. Moški je v histvu pri-’r Znf* samo to, da je dal Furlaniju motil ?j?b?je polne druge partije kave Find kilogramov), ker je pač razu-tbcl, da gre za blago... ki žge. iquiic «Zavedal sem se, da nekaj ni v chnid redu Zato sem nemudoma obvestil : ®fekcijo pristanišča in skladišča.
___v Verjetno zaradi tega oziroma zaradi
Maščevanja, me je Bernardelli imel tfK za sokrivca pri vsej zadevi. Naj po-v®m še, da se je Bernardelli pre-Cei razkačil, ko sem mu rekel, da . Se bom obmil na policijo in mi jtabičal, naj nikar ne storim tega, ker drugače bo zapletel še mene v vso zadevo.*
___s Calandrovo pričevanje je doseglo
5v°j višek pri soočenju z Marchi-J®m, ki je bil za rešetkami. Marchi ■ J6 Pri tem dejal, da mu je Calan-rM P°nudil kavo v prodajo in mu ,„E1/ p* odprto kuverto z denarjem. Ca-., Kn. andra pa je pripomnil, da je res " Ka» Preiel kuverto z denarjem, vendar '3 a> 2 halogo, da jo izroči Benedettiju. ilidof' .Nato so zaslišali Guida Furlanija, je bi] v priprtem stanju. Pri-Lasi' Zrial je, da je prejel kavo od Calan-ila ® dre, zanikal pa je kakršnokoli ude-^bo pri tatvini. Kar se tiče same sso» °btožbe upiranja javnemu funkcio-ar » barju pa je dejal, da se je v tre-utku aretacije spotaknil in se tako : oi„( v,prednjim delom telesa skoraj zva-ei na financarja.*
?' or- , tNeumno bi bilo misliti, da sem 0 »I j botel upirati financarju, ko pa i . irnel v roki samokres* je še Pr>Pomndl.
.Romano Della Croce, uradnik pri i ‘ Transmare, je le delno pri-nal tatvino flanele in električnih
hidravličnih brizgaln; zanikal pa je, da bi ukradel platno. Opravičil je obtoženca Vascotta in dejal, da ni imel nikoli nobenega odnosa s Ca-landro. Vascotto pa je s svoje strani priznal, da je le delno sodeloval pri vsej zadevi s flanelo, odločno pa je odvrnil pripisane mu obtožbe o kraji platna in brizgaln. Tudi on je dejal, da ni imel nobenega odnosa s Calandro.
Stellio Satti (obtožen kraje 503 magnetofonskih trakov) je zanikal popolnoma vse, kot je sicer že storil najprej na policijskem zaslišanju in potem pred preiskovalnim sodnikom.
Po Sattiju je pričal Pietro Colon-na, ki je priznal vse, kar zadeva magnetofonske trakove. Dejal je,
da je naročil odnesti trakove delavcema Bukavcu in Ostrovvskemu. Za odkup teh pa se je zanimal Košane, ki je plačal 530 lir za vsak trak. Zanikal pa je vsako sodelovanje z obtožencem Blascijem, ki je pozneje odkupil trakove pri Kosancu.
Kot zadnja so na včerajšnji razpravi zaslišali že omenjena obtoženca, Bukavca in Ostrowskega. O-ba sta v soglasju izpovedala, da sta imela edino nalogo: prevoz vsega ukradenega tovora.
«Ko sva prejela ukaz, da morava naložiti na samokolnico magnetofonske trakove, nisva imela nobenega, niti najmanjšega suma.* Priznala sta še, da sta prejela za opravljeno delo 20 tisoč lir. Danes zjutraj bo četrta razprava.
OB POSVETU UPRAVITELJEV KD
Pri rajonski upravni razdelitvi treba upoštevati tudi Slovence
Bivši občini v Standrežu in v Brdih naj dobita svojo upravno avtonomijo
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii,im,mi	llllimimi||||||y||||||||||||1||||J|n|||l|||||||||
ŠE VEDNO SNEG NA POMLADANSKO CVETJE
V nedeljo je spet snežilo na Krasu, Pivki in v Trstu
no I* ;colo' re, cC
Spaa*
nladil
Zastoj v prometu z Lela 1845 je snežilo
Ljubljano 25. aprila
81HII1!
o
Jeafl
<e ».
*
,ka J KlP, o t>4 n n® Ja W I
sonl
do
I 0>' ►reKl"
rrlDf
tri* Raž* , delj
7.30
11.'
■* --t/jt.: f
Snežna odeja je prekrila Kras.
Po muhastem marcu z dežjem, soncem in snegom smo mislili, da nam bo april prinesel lepo vreme in da bo prišla v deželo pomlad, vse doslej pa kaže, da bo tudi aprilsko vreme tako muhasto kot marčno in da bomo ob pomlad. Tržačani in Kraševca so se ne malo čudili, ko je v nedeljo, 5. aprila, snežilo kot pozimi. Nekaj časa je bil dopoldne tudi v mestu snežni metež, ker je pihala burja (od 40 do 50 km na uro), popoldne pa je ponehalo. Včeraj je bilo jasno in sončno vreme, tako da je sneg kaj kmalu skopnel zlasti v nižjih predelih, Čičarija, Brkini in Pivka, da ne govorimo o Slavniku, Nanosu in Trnovskemu gozdu, pa so še pod snežno odejo, ker je tam več časa snežilo in je r.ovi sneg padel na staro snežno podlago. Tako poznega snega že dolgo ne pomnimo, sicer pa ne moremo biti gotovi, da ne bo več snežilo do prihodnje zime. V starih bukvah je namreč zapisano, da je na Tržaškem snežilo celo 25 aprila, in sicer leta 1845.
V Trstu je sneg kmalu izginil, ne pa tako na Krasu, saj je bila precejšnja razlika v temperaturi, namreč 5 stopinj. Mnogim je sneg v nedeljo popoldne prekrižal raču-
> m	, , .	&54
nedeljo popoldne pri Gropadi
ne glede nedeljskega izleta, popoldne in včeraj pa so se mnogi odpeljali z otroki na Kras in čez mejo.
Zaradi snega je bil zastoj v prometu med Trstom in Ljubljano. Tako so morali premestiti 130 tabornikov iz Ljubljane, ki so bili na obisku pri tabornikih v Trstu, iz avtobusov na vlak, da so se lahko vrnili domov, potniški vlak iz Ljubljane pa je imel skoraj 3 ure zamude. Zaradi pozne zime in snega so precej zaskrbljeni kmetje, ker bo vse zapoznelo.
Fl,,>i," ii,„„„llll|,lt,l|l,l|lllll)l()|)|Ml|||||||lnia|||||||Mt||||||||lll|ll|l|1l1llllllrll|11ll„l,|,|„,l,ltnl„|„,nt|||
DANES PRI CESTNEM SKLADU V LJUBLJANI
Podpis pogodb za gradnjo avto ceste Postojna-Vrhnika
Gradnja bo trajala 30 mesecev - Promet se bo medtem redno odvijal po stari cesti
'^t» vodstvu Cestnega sklada SR o«' lv®v.e®jc' bodo danes predstavniki
Tl !
m.] Pf*ik‘tij, ki bodo gradila prvi odsek ter I ^venske avtoceste, to je odsek p* J" p^a - Postojna, predvidoma pod-£l.i ustrezne pogodbe. Delo naj bi j aJalo okoli 30 mesecev, investitor f! ne izključuje možnosti, da bi V ni ces*-a nared že pred predvideli iet*1 ro^om- CMsek bodo gradila pod-nanf1' 5*1® oziroma grupacije podjetij • o"'	in GIPOSS iz Ljubljane, Ju-
zaj> sosiavijaput iz Beograda in Mavro-
pustjj vo iz Skoplja.
“a viH°dSek bo dolg 31'5 km in na Pred-aen' trasi je že vse pripravljeno
J začetek del. Razlastitveni po-JO0 topki so v glavnem že zaključeni, ?a tudi gozd je na celotni dolžini f Posekan, še v tem mesecu bodo »raditeiji pripeljali na traso stroje p začeli s pripravljalnimi deli. ozneje pridejo na vrsto zemeljska n .?„‘n hkrati tudi gradnja 7 zahtev-®jsih inženirskih del, tako viaduk-
tih
t “ " .'»'.cinintuii uei, uiKO vutuun-
i.j' nadvozov, most čez Ljubljanico, H Pri Cestne J0, da se bo
Pri Cestnem skladu zagotavlja-„ da se bo promet po sedanji hpsti Postojna - Vrhnika med grad-
nove prometne žile odvijal brez
zastojev.
.Sinoči okoli 20. ure se je pod aokovljami vnela suhljad. Požar J zajel 12.000 kv. m. površine in
uničil tudi kakih 200 mladih borov. Gasilci iz Milj, ki so prišli na kraj, so po poldrugoumem delu pogasili plamene.
Nesrečna padca v stanovanjih
Včeraj malo pred 9. uro so sprejeli na ortopedskem oddelku 60-let-no Marijo Danico Luxa vd. Rupel s Proseka št. 19, ki je okold 1. ure ponoči nerodno padla v svojem stanovanju. Kljub bolečanaim se je Lu-xova vlegla, zjutraj pa se je odločila, da se zateče k zdravniku. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišndoo, kjer so ji ugotovili verjetni zlom stegnenice desne noge, zaradi česar bo morala ostati v zdravniški oskrbi od 8 do 60 dni.
Zaradi zloma nadlahtnice desne roke to šibkega utripa srca, so včeraj nujno sprejeli na ortopedskem oddelku 75-letno upokojenko Amebo Plazza vd. Blasi lz Ul. Monte S.
Gabriele 13. ženska ne govori. Njena dve leti mlajša sestra Gorama, ki jo Je spremila z rešilnim avtom v botalšnioo, je tesarila mnenje, točnega namreč ni vedela ničesar, da Je Ameha še pred dnevi zdrsni- o umi la in padla s stopničke v kopalniol. 1 oddelku.
Preqlasni ljubitelji modernih popevk
Modema glasba, ki je preglasno odmevala v hiši v štev. 16 v Ul. sv. Justa, je spravila skupino fantov in deklet v kaj neroden položaj. Nekdo se je namreč v nedeljo pritožil policijskim organom, ki so ob 19. uri poslali na kraj patruljo, da zadevo razišče. Agenti so ugotovili, da prihaja glasba, morda res premočno, iz ene izmed sob v I. nadstropju, kamor so vstopili in našli skupino fansov modernih popevk v starosti od 18 do 22 let, okoli gramofona.
Soba je bila opredeljena na dvoje in na eni strani začasne stene, ki Je bila Smo pobarvam, Je Izstopalo z belo barvo narisano okostje, poleg njega pa je bil 'znak, ki ga lahko večkrat vidimo na avtomobilih «Ljubimo se in ne vojskujmo se» ter druge nejasne risbe. Na drugi stami stene pa je pisalo »Živeli prasd — prostor svobodnega izživljanja)). Na stenah je bilo polno slik pevcev In pevk lahke glasbe, nedaleč od vrat pa je bilo na miri polno praznih steklenic piva ta coce cole ter prazen krožnik lz lepenke, kjer so bile slaščice, M Jih je Skupina pojedla pred prihodom policije.
Agenti so ugotovili, da sl Je sobo najel 234efcnd Mario Venutti s Senenega trga, da M se lahko s prijatelji ln prijateljicami zbiral enkrat tedensko In nemoteno poslušal najnovejše plošče modeme glasbe. Ker v sobi policijski organi niso našli ničesar, kar bi obtoževalo mladeniče in mladenke, so odredili Izpraznitev prostora to Venutttija opozorili, da podobnih srečanj brez policijskega dovoljenja ne sme več organizirati.
Boleča posledica padca
z dveh In pol metra vlilne
Komaj je 42-letni šofer Tulilo Ste-varno iz San Doro pri Padovi odprl lino na vrhu avtocisteme, s katero Je prevažal vino, Je padel vznak !n priletel z dveh in pol metra višine z razširjenimi nogami na žalesnd priključek prikolice. Zaradi ostrih bolečin In odrgnin na notranji strani stegna z verjetnimi kolčnimi poškodbami, se je šofer zatekel z rešilnim avtom RK v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 8 dneh pridržali na ortopedskem
Pretekli teden se je srečal v Go- zaradi tega je nujno potrebno, da riti z demokrščanskimi opravitelji se oblasti v Gorici in Novi Gorici iz Gorice in Tržiča občinski odbor- spet ogrejejo za stvar in pritisnejo
na centralne oblasti, da bi se tako vprašanja velikega mejnega prehoda pri Gorici kot ona, ki so vezana na gradnjo avtocestnega odseka Nova Gorica - Razdrto - Postojna, čimprej rešila.
V tej zvezi moramo beležiti dva obširna članka o avtocesti Trst -Benetke, ki sta bila objavljena v predzadnji številki tednika «L’Auto-
mobile*, uradnega glasila Italijanskega avtomobilskega kluba, ki ga brezplačno razpošiljajo skoro milijon članom ACI. V obeh člankih je Gorica skoro popolnima pozabljena, na majhnem zemljevidu je ta pozabljivost še bolj občutena.
Vemo, da je bodočnost Gorice in tudi Nove Gorice v avtocesti. Nar pravimo to, kar moremo napraviti dokler je čas. Zvoniti po toči bo prepozno.
m. w.
nik za matični urad v Trstu Artu-ro Vigini. Poročal je o politični in upravni decentralizaciji v Trstu na osnovi v zadnjih mesecih pridobljenih izkušenj. Predvsem se je podrobneje zadržal ob temi rajonskih posvetovalnih enot, pri katerih so v Trstu naleteli na nekatere ovire, ki jih je bilo treba premostiti.
Na osnovi izkušenj drugih večjih italijanskih mest so v Trstu predvideli ureditev 12 mestnih okrajev, ki bodo upoštevali politični sestav v občinskem svetu obenem pa bodo upoštevali tudi socialni in etnični položaj posameznih okolišev.
Poročilu tržaškega predavatelja je sledila debata pri kateri so govorili poleg pokrajinskega sekretarja KD dr. Ciana, ki je tudi predstavil govornika, še drugi predstavniki goriške KD ter prikazali nekatere značilnosti goriškega področja z zvezi z načrtano razdelitvijo na upravna področja, kjer bo treba upoštevati nekatere skupne probleme, obseg in omejitev teh področij in njihovo preizkušnjo na osnovi nekaterih praktičnih izkušenj.
O taki rajonski upravni razdelitvi ..	___ . .	-	------- — ---------
v Gorici je bilo govora tudi pri v avezl z vsedržavnim stavkovnim Noro. Tudi Santoro je dobil manj-debati o občinskem proračunu za Pj?nSL,te k®te®orlJe ter objavili še poškodbe in nudili so mu prvo tekoče leto. Takrat so nekateri sve-1tUdl k0i9dar stavk v teh tovarnah pomoč s prognozo okrevanja v pe tovalci poudarili potrebo, da ie !v teta*5em t,edinu v Proglasu je re- tih dneh. treba tudi v Gorici upoštevati poleg j <fn0' da so bUa Pogajanja za novo drugih tudi etnični element, kar! dek>wl0 Pogodbo ?° krivdi g°sP°-zlasti zanima slovensko narodno darjev prekinjena in s tem v zveri
se pripravlja tudi vsedržavno zborovanje tekstilcev, M bo v Milanu v četrtek, 9. t. m. dopoldne Na osnovi izdelanega programa
nuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiliiiiii,l,luil|limi|i„„|ll„„,|lim„lllllimillllllll|||||||||||nu|||||||||||||
TEKSTILCI ZA NOVO DELOVNO POGODBO
Razpored stavk v Podgori Sovodnjah in v Zdravščini
V četrtek bo v Milanu vsedržavno protestno zborovanje te kategorije
Trije tekstilni sindikati na Goriškem so izdali na prizadete tekstilne delavce v Podgori, Sovodnjah in Zdravščini včeraj ponoven proglas
so pridržali po osem dni na zdravljenju tri sestre, ki so bile v fiatu 350 in sicer 86-letno Paolo Pucherli, 61-letno Bianco Pucherli in 56-letno
skupnost, ki je najmočnejša v Gorici in zlasti še v njenih predmestjih.
Zato bo treba bodoče upravne krajevne organe urediti tako, da bodo, imeli besedo tudi predstavniki Slo- I h0430 imeli teden v tekstilni to-vencev in da bodo ti odločali o Ivami v Podgori naslednje stavke: svojih zadevah povsod tam, kjer jv sredo, 8. aprila zadnji dve uri živijo v kompaktnih enotah, kakor v vsaki	v četrtek, 9. t. m.
n. pr. v štandrežu, kjer je bila nekoč samostojna slovenska občina,
bo 24-urna vsedržavna stavka, ki se zaključi v petek ob 6. uri. V petek bo prva izmena stavkala od 6. do 9 ure, dnevni delavci in druga izmena pa zadnje tri ure. V belil niti Mohr bodo stavkali zadnje štiri ure vsake izmene. V soboto, 11. t, m. bo nočna izmena stavkala od 13.30 do 22. ure v ponedeljek.
V	Sovodnjah: bodo v sredo, 8. t. m. stavkali delavci vseh izmen po zadnji dve uri. V četrtek, 9. tjn. bo prva izmena stavkala 24 ur do 6. ure v petek zjutraj. V petek bo 1. izmena stavkala od 6. do 9. ure; dnevni’ in delavci druge Izmene pa zadnje tri ure. Nočni delavci bodo stavkali v četrtek 8 ur, v petek zadnjo uro izmene in v soboto od 13. ure dalje do 22. ure v ponedeljek. V obeh tovarnah bodo med dopoldansko stavko tudi zborovanja delavcev v tovarniških menzah.
V	Zdravščini stavkajo danes, v torek, delavci prve izmene od 10. do 11. ure ter zadnjo uro; druga izmena stavka od 16.30 do 17.30 in zadnjo uro. Jutri, v sredo stavkajo po zadnji dve uri vsake izmene. V četrtek splošna 24-uma stavka. V petek bodo stavkali po zadnji dve uri vsake izmene. Nočna izmena pa stavka danes, jutri in v petek po zadnji dve uri svoje izmene.
kakor tudi briški predel (Podgora, Pevma, Oslavje in Šentmaver), kjer smo Slovenci pred prvo svetovno vojno imeli prav tako svojo lastno občino. Isto velja tudi za severni predel mesta s Solkanskim poljem in z Livado, ter morda še za kak drug predel.
0 avtocesti Je treba resno razmišljati
Kmalu bodo v Sloveniji začeli 'graditi prvi odsek slovenske transverzalne avtoceste med avstrijsko in italijansko mejo. Že to pomlad bodo zabrneli stroji na odseku med Vrhniko in Postojno in strokovnjaki menijo, da bo ta avtocestni odsek dograjen v dveh letih. Finančna sredstva za ta odsek so no. razpolago in tu ni več nikakih težav.
Gradnja avtoceste od Villess do italijansko - jugoslovenske meje dobro napreduje. Niso še izdeleni načrti za odsek od Soče do državne meje. Tu je treba rešiti problem Sovodenj, na drugem bregu Soče pa so dela v polnem teku. Tudi vstopna postaja na avtocesto pri Villes-sah deluje že tri mesece in promet skozi njo je precejšen, zlasti če upoštevamo, da imamo Goričani sedaj na razpolago kar tri vstopne postaje. Ko bo avtocesta Gorica -Villesse končana, se bomo logično posluževali samo prehoda pri tej furlanski vasici.
Obstajajo pa v določenih tržaških krogih načrti, da bi avtocesta obšla Gorico. S strani Tržačanov je to povsem razumljivo, saj ima vsakdo pravico braniti svoje interese. Prav
Trčenje avtov v Tržiču
V nedeljo okrog 23.00 sta na križišču «Agli archi* v Tržiču trčila dva avtomobila, pri čemer so bili štirje ranjeni. Avto anglia je vozil 27-letni Angelo Santoro iz Tržiča, ki dela v ladjedelnici. Ko je hotel na križišču zaviti na levo, je trčil vanj s svojim 850 59-letni Guido Pauiaschach iz Štarancana. Pri trčenju sta utrpeli obe vozili precejšnjo škodo in v tržiški bolnišnici
DANES V VIDEMSKI ZBORNICI
Karel Kušar o pomenu sejma «Alpe Adria»
Predsednik ljubljanskega Gospodarskega razstavišča Karel Kušar se bo danes v Vidmu sestal s krajevnimi časnikarji, katerim bo predočil svojstva, pomen in način poslovanja po mednarodnem sejmu «Alpe Adria,). Sejem bo letos doživel svojo deveto ponovitev, in sicer v času od 9. do 17. maja 1970. Tiskovna konferenca bo v prosto-rih trgovinske zbornice ob 11. url.
PRED NEKAJ DNEVI SO RAZDELILI DAVČNE POLE
V Doberdobu plačuje družinski davek okrog 340 družinskih poglavarjev
Občina bo letos dobila 2.080.000 lir družinskega davka - V lanskem letu stavkajočim delavcem znižali družinski davek
Pred nekaj dnevi so v doberdob-ski občini razdelili davčne pole, na katerih so navedeni razni občinski davki, ki jih bodo morali tamkajšnji prebivalci plačevati v letu 1970. Do 18. aprila morajo davkoplačevalci plačati dva obroka ker februarja niso pobirali davkov.
V Doberdobu bo občina letos dobila 2.080.000 lir družinskega davka. Vsota je nekoliko manjša od lanske, ker je posebna komisija začasno odbila davke tistim delavcem, ki so bili zapleteni v lanske stavke v Tržiču.
Plačilu družinskega davka je podvrženih približno 340 družinskih poglavarjev v doberdobski občini. Zelo malo je takih, ki imajo obdavčljivo vsoto višjo od 400.000 lir. Seznam teh objavljamo v tem članku.
Davkoplačevalce moramo opozoriti, da so vsote navedene v oklepaju občinska pristojnost. Tem vsotam je treba dodati približno eno tretjino, ker je treba družinski davek povečati v tolikšni meri z raznimi državnimi davki.
Seznam je naslednji: Cesartao Alberti, 515.000 lir obdavčljve vsote (15.090 lir družinskega davka); Albert Bajec, 455.000 (12.920); Rudolf Černič, 495,000 (14.355); Giuseppe Ciarlegio, 415.000 (11.540); Mario Croselli, 705.000 (22.630); Alojz Devetak, 480.000 (13.780); Danilo Devetak, 800.000 (26.72); Mario Devetak, 855.000 (29.070);
Vida Ferfolja, 400.000 (11 080); A-lojzLa Ferlelič, 715.000 (23.025); Jožef Ferletič, Ul. Roma 26, 435.000 (12.225); Jožef Ferletič, Ul. Mariiri 5, 445.000 (12.605); Olga Ferletič,
575.000	(17.310); Roža Ferletič, 935 tisoč (35.165); Jožef Foccaro, 470 tisoč (13.440); Narciso Fontana, 760 tisoč (24.930); Alojz Frandoli, 980 tisoč (34.390); Aldo Frandolič, 500 tisoč (14.580); Karlo Frandolič, 575 tisoč (17.310); Srečko Frandolič,
510.000	(14.940); Radislav Frandolič, 420 000 (11.720); Severin Frandolič.
425.000	(11.860); Viktorija Frandolič,
700.000	(22.470);
Erminio Gergolet, 400.000 (11.080); Jožef Gergolet, Ul. Roma 6, 515.000
PRAV ZARES c BELA NEDELJA >
Zima je tudi na Goriškem krepko pomahala z repom
Zaradi zaprte ceste odložen koncert ansambla iz Ljubljane v Gorici - Divjad je ogrožala naselja v Beneški Sloveniji
Zima je preteklo nedeljo tudi na Goriškem izredno krepko pomahala s svojim repom, potem ko smo ob lepem vremenu za veliko noč že mislili, da se je dokončno za letos poslovila. Zjutraj so bili vsi bližnji vrhovi pobeljeni s svežim snegom do višine okrog 300 m in tudi Šte-verjanski vrh si je namesto bele odeje češnjevega cvetja nadel za nekaj ur snežno obleko. Po kratkem premoru je začel naletavati sneg v Gorici v velikih kosmih okrog poldne, vendar se je sproti topil. Smučarji so ostali zaradi neugodnega vremena doma, in tudi zaradi zaprtih cest.
To je bilo tudi vzrok, da je odpadel napovedani koncert godbenikov, zbora in solistov iz Ljubljane, ki bi morali nastopiti s Haen-dlovim «Mesijem» v nedeljo sve-čer v cerkvi na Travniku. Ob napovedani uri je bila cerkev polna občinstva, kar je nekaj izrednega
DVE SMRTNI NESREČI V NEDELJO
Jugoslovanski tovornjak s ceste: šoier je bil na mestu mrtev
Tržaški voznik je smrtno povozil pešca pri Redipuglii Sest lažje ranjenih v Šentmavru in eden v Steverjanu
V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo se je pripetila na cesti Benetke - Trst smrtna nesreča v bližini Palazzolo dello Stella v Furlaniji, pri kateri je bil na mestu mrtev jugoslovanski kamionist 25-letni Marko Žbogar iz Kanalskega Loma na Goriškem; njegov pomočnik 27-letni Ignac Pavlič iz Nove Gorice pa se bo moral zdraviti 40 dni v bolnišnici v La tisa ni.
Žbogar je vozil težak tovornjak v smeri proti Trstu, ko je, po vsej verjetnosti zaradi trudnosti, izgubil kontrolo nad vozilom, ki je zdrsnilo s ceste po nasipu ter se prevrnilo. Žbogar, ki ga je vrglo skozi okno tovomjakove kabine, je ostal na mestu mrtev pod kasonom tovornjaka, ki mu je zmečkal prsni koš ter prebil lobanjo. Njegov tovariš Pavšič, ki je takrat počival v kabini za šoferjem, je prav tako zletel skozi okno na desni strani; na srečo njega kason ni dosegel in tako je ostal živ, čeprav močno poškodovan; zdravniki so mu namreč ugotovili razne poškodbe po telesu. Truplo mrtvega Žbogarja so prenesli v mrtvašnico na pokopališču v Lati-sani, kjer je ostalo na razpolago sodnih oblasti zaradi zakonikih for-
malnosti in obenem so obvestili tudi generalni konzulat SFRJ v Trstu, ki je s svoje strani obvestil svojce obeh ponesrečenih šoferjev.
Druga smrtna nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer na državni cesti blizu gostilne «A1 protosfnero-trone* pri Redipugli. Upokojenec, 63-letai Guido Trevisan iz Polazza je hotel prečkati cesto na povratku domov. V tistem trenutku je privozil mimo z avtom 20-letni Franco Sferco iz Trsta, Ul. Guerrazzi 15 v smeri od Fogliana proti Redipugli ter je podrl nesrečnega pešca. Sunek je bil tako silovit, da je Tre-visana najprej dvignil na prednji del vozila ter ga nato zagnal kakih 30 metrov vstran. Z rešilnim vozom Rdečega križa so Trevisana takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer pa so lahko samo ugotovili njegovo smrt zaradi prebitja lobanje, zloma obeh nog in drugih poškodb. Cestna policija, ki je napravila zapisnik, je ugotovila, da Sferco in njegovi trije sopotniki v avtu pri nesreči niso dobili nobenih poškodb.
Tudi na cesti proti Šentmavru se je v nedeljo popoldne okrog 17. u-re pripetila prometna nesreča s tr-
čenjem dveh avtomobilov, pri čemer je bilo šest oseb lažje ranjenih. Obe vozili sta se srečali na nekem cestnem ovitoku pri Sentanav-ru. V prvem je bil 24-letni Zoran Cibin z Oslavja št. 12, s svojo ženo 22-letno Miroslavo ter sinovoma 2-letnim Davidom in enoletnim Klavdijem. V drugem avtu pa sta se peljala v nasprotni smeri 41-letni Salvator Brezigar iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 128 in 29-letni Klavdij Persolja iz Pevme, Ul. Papa 21.
Pri trčenju je bilo vseh šest potnikov ranjenih. Med njimi jo je najbolj izkupil Brezigar, ki so mu v splošni bolnišnici ugotovili udarec v lobanjo in rano nad levim očesom ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Persolja in štirje člani družine Cibin pa so dobili le manjše poškodbe ter so jim v bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v nekaj dneh.
Prvo pomoč so v goriški bolnišnici nudili tudi 48-letnemu Miroslavu Škorjancu iz Števerjana, Križišče 2, ki je padel s svojega skuterja, ko se je v nedeljo vračal domov ter se pri padcu ranil na čelu in na nosu. Okreval bo v 7 dneh.
za te vrste prireditve v Gorici. Žal so morali brez koncerta domov, ker so v zadnjem trenutku prejeli iz Ljubljane sporočilo, da koncertanti zaradi neprevoznih cest niso mogli na pot. Prireditelji koncerta si stopili v stik z Ljubljano in upajo, da bodo v kratkem lahko določili datum koncerta, ki so ga tokrat morali odložiti.
Neurje s snegom je razsajalo tudi v Beneški Sloveniji, kjer je po nekaterih višjih legah nametlo do 40 cm snega. To je spravilo v škripce tudi divjačino in v Črnem vrhu pod Matajurjem se je moral kmet Anton Špehonja s puško, braniti ponoči pred divjačino, saj so vso noč tulili okrog hiše volkovi in lajale lisice. Drugod so opazili v snegu sledove srn in srnjakov, ki so iskali hrano. Natrosili so jim nekaj sena, ki ga popoldne že ni bilo več.
Temu primerno je tudi živo srebro zdrknilo precej pod ničlo. V Beli peči so ugotovili 16 stopinj pod ničlo, v Trbižu —3 in na Višarjah —5. V Gorici je bilo zjutraj okrog ničle in ves dan se toplomer ni dvignil preko 5 stopinj nad ničlo.
Včeraj se je vreme povsod znatno popravilo in posijalo je tudi sonce, čeprav je bližnji sneg ohranil v zraku precejšnjo svežino.
Nočna razgrajača prijavljena sodišču
Včeraj je goriška kvestura prijavila okrožnemu sodišču 19-letne’ga Guntherja Winzija iz Gorice Ul. Cappella 25 ter 18-letnega Dari a Paolettija iz Gorice, na Travniku št. 8 Winzija so obenem tudi are tirali ter pridržali v zaporu zaradi žalitve policije in odpora proti po licistom v službi. Oba sta bila prejš nji večer v taverni Derigo v Ul. Roma na plesni zabavi, kjer sta opolnoči začela nadlegovati druge goste. Gospodar lokala je poklical policijo in dva podčastnika v civi-lu sta posredovala. Mlada razgrajača sta zahtevala, naj se policista legitimirata. Ko sta to storila, sta ju začela psovati, otepala sta z rokami okrog sebe in butala z glavo v zid. Policista sta poklicala rešilni voz Zelenega križa, da je enega od obeh razgrajačev peljal v bolnišnico in medtem ko so imeli ž njimi opravka, je drugi pobegni! ter so ga ulovili šele pozneje.
Z avtom v drog pri Ogleju
Ko se je peljal skozi Terzo pri Ogleju, je 31-letni Giuliano Lode iz Tržiča iz nepojasnjenih vzrokov zavodi s svojim fiatom 850 s ceste ter treščil v cestni drog. Pri tem je dobil poškodbe na lobanji, na prsnem košu ter so ga v tržiški bolnišnici pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Veliko škodo je utrpel tudi avto.
(15.090); Jožef Gergolet, Poljane 12, 740.000 (24.050); Jožef Gergolet, Boneti 2, 515.000 (15.090); Roža Gergolet, 645.000 (20.190); Ivan Ge-rin, 620.000 (19.100); Silvij Gorkič,
610.000	(18.730);
Andrej Jarc, 950.000 (33 535); Jožef Jelen, 520.000 (15.290); Stgmsiav Lavrenčič, 450.000 (12.780); Gizela Leghissa, 1.180.000 (45.200); Antoni-no Lo Monaco, 450.000 (12.780); Renata Ocretti, 515.000 (15.090);
Franc Pahor, 610.000 (18.730); A-lojz Pahor, 985.000 (35.165); Štefan Pelicon, 420.000 (11.720); Valerija Peric. 660.000 (22.725); Jožef Peric, Poljane 1, 700 000 (22.470); Jožef Peric, Ul. Roma 24, Ai 1.000 (20.190); Miroslav Peric, 715.000 (23.025); Ar-turo Pizzo, 760.000 (24.930]; Jožef Quinzi, 450.000 (12.780); Jožef Ra-detti, 460.000 (13.110); Albin Suc,
450.000	(12.780); Severin Zotti, 500 tisoč (14.600).
Demonstracije delavcev Solvaya
Posebna delegacija bivših delavcev tovarne Solvay v Tržiču je bila včeraj pri predstavniku tovarne dr. Turchettiju. Zahtevali so sestanek s predstavniki vodstva drui-be iz Milana ter zagotovilo, da fcft-do s 1. junijem letos sprejeti na delo v novi tovarni «Phoenix». Po tem razgovoru je kakih 250 delavcev šlo v povorki do bivše tovarne SoIvay, ki jo sedaj podirajo, in tam protestiralo.
O tem problemu bodo razpravljali tudi na bližnji seji občinskega sveta v Tržiču.
Danes v Gorici film o Gratfežu
Na pobudo turistične ustanove lz Gradeža bodo danes, 7. aprila ob 21. uri predvajali v kinodvorani «Stella mattutina* v Gorici dokumentarni turistično - propagandni film z naslovom »Conosci Grado*. Sledil bo dokumentarni film «Na poti v Bizanc*. Oba filma sta pripravila Duilio Chiaradia in Italo Orto.
V četrtek, 9. aprila bo ob 15. url v Klubu Simon Gregorčič, Verdijev korzo 13 avdicija za nastop na mladinski oddaji RTV Ljubljana
VESELI TOBOGAN
K udeležbi vabimo slovensko mladino do 15 let starosti.
Za podrobnejše Informacije kličite 24-95.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici so darovali: Silvana Marcella in Minerva namesto cvetja na grob Marije Luise Simone 15.000 lir: dr. Giovanni Cossar v počastitev Sportina dr. Polesija ob drugi obletnici smrti 10.000 lir.
CORSO. 17.00—22.00:	«La meraivi-
gliosa amajnte di Adoiphe«, U. Jacobson in Philipps Noiret; framooski film v barvah.
VERDI. 17.15: «11 prezzo del pote-re», G. Gemma. Kinemaskopsld film v barvah.
MODERNISSIJVIO. 17.15: «Formula 1 nelTinfemo del Grand Prh«, G. Agosttnd ln O. Berova. Kinema. skope v barvah.
VITTORIA. 17.15: «La bambola di pezza«, Don Ameche in Martha Hyer, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. 17.00: «La battagUa di tcrlino«, Wojtech Slemjon in C. Chamiec. Češki barvni film.
I rži č
AZZURRO. 17.30: «11 gatto com gli stivali«. Barvna slikanica. EXCELSIOR. 16.00: «11 elan dei si-cilianis, Jean Gabin m A. Delon. Kinemaskop v barvah PRINCIPE. 17.30; «11 garofano ver-de», P. Finch in F. Mitchel. Bar-ni film.
\tira Gorica
SOČA (Nova Gorica); «Noč je u-stvar jena za krajo«, ital. barvni
—	ob 18 in 20 uri.
DESKLE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
SVOBODA (Šempeter); »Skrivnost
laborajtorija št. 4», franc, barvni
—	ob 18. ln 20. uri.
RENČE: Danes zaprto PRVACINA: Danes zaprto.
KANAL: «Sin revolveraša«, ameriški barvni — ob 20. url.
DE2URN1 LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna San Gluato, Korzo Italija 244. tel. 3538.
V	TR2ICU
V	Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna dott. Rismon-do v Ul. Toti 52, tel. 72701.
Prispevajte en
DIJAŠKO MAIICO!
PROBLEM, 0 KATEREM SE VELIKO RAZPRAVLJA
«Ci vilni organi» NATO in uporniška mladina
Norvežani menijo, da se NATO preveč vtika v njihovo življenje, ki nima nobene zveze z obrambo dežele
OSLO, aprila. — Članstvo Norveške v atlantski zvezi je ponovno predmet živih razprav. Toda sedaj, za razliko od tega, kar je bilo pred časom, se v glavnem razpravlja o tako imenovanem civilnem delava nju NATO, proti čemur so se nekateri dvignili, potem ko je bila v danskem dnevniku «Politiken* na vidnem mestu objavljena vest, da je NATO, točneje, da so parlamentarni predstavniki dežel v NATO «razpravljali o stališču, ki ga je treba zavzeli nasproti študentovskim nemirom v evropskih deželah*.
Vest je bila najprej objavljena,
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Razstavljal je Boris Zuljan
Za vsako kulturno občestvo je pojav novega slikarja iz lastne srede pomemben dogodek. Boris Zuljan nam sicer ni neznan, saj smo ga srečavali na ex tempore tekmovanjih že ko se je šolal na tukajšnjem umetniškem zavodu «E. Nordio*. Vendar pa smo dobili širši vpogled v njegovo dejavnost šele na njegovi prvi samostojni razstavi, ki se je pred dnevi zaključila v Rossonijevi galeriji. Po uspehu, ki ga je bil lani deležen s prvo nr^rado na kontovelskem ex tempore tekmovanju, pa smo pričakovali enotnejšo razstavo. Toda slikar, ki že več let poučuje risanje na slov. šolah, je verjetno hotel pokazati celoten razvoj svojega de'a. Se pa to zato preostro zrcali v različnosti izvedb.
Res škoda, da mu ni bila dana možnost prirejanja zgodnjih razstav, ki bi ga trdneje uvrstile že pred leti v naše slikarstvo. Je pa to razumljivo pri mladem slikarju, ki se še išče. Vendar ne glede na to, da v velikem platnu iz konto-velskega «ex tempore* v letu 1963 zasledimo vplive vrhunskih pokrajinarjev, bi mu razstava takih slik prinesla določen slaves. Tako pa tu ostaja osamljen primerek uveljavljanja zameglene igre potez, čopičev in tanko nanesenih topih barv.
V ostalih slikah izstopata dve obdobji, ko prehaja v mešano slikanje z lopatico in čvrstih opleskov gostih namazov barv. V njih pa niso opazni neosnovani preskoki izraznosti. Postopni razvoj dosledno izhaja iz počasi pridobljenih spoznanj in doseže svoj vrhunec v skupini odličnih pokrajin s hišami, ki so kot lastamčja gnezda prilepljene na strmine nad prozornimi prepadi obzorja. Vidni svet ga neposredno umetniško navdihuje. A to ne preko neke ozko opredeljene formule določene izraznosti.
Čeprav v pokrajinah uveljavlja oglatost oblik in manj pojočo barvo v olju izpred nekaj mesecev preide v kontrastnost rdeče-mo-drih barv. ko podaja zaljubljeni par pri kovanju na grljanskih čereh. Mogoče je to nakazovanje v novo smer bodočega slikanja. Vsekakor menimo, da nam v Borisu Zuljanu. ki je doma iz Ricmanj, raste resen umetnik, ki bo s Palčičem, Faganelom in Švaro nekoč gotovo zamenjal naš starejši rod tržaških slikarjev.
MILKO BAMBIČ
kot da je o tem razpravljal ministrski svet. Pozneje pa se je izkazalo, da so »parlamentarci dežel, članic NATO, zahtevali, da se čimprej izdela in sestavi poročilo o političnih smotrih NATO v zvezi z mladino ter o metodah, s katerimi naj bi se ti smotri tudi dosegli*.
To pa je bilo povod, da se ponovno poudari, da Norveška ni zainteresirana za sodelovanje v civilnih organizacijah NATO, v organizacijah, ki jih praktično nihče že ne pozna več, saj se NATO vtika že v vse zadeve, tako da že nihče več ne ve, koliko je organizacij NATO. Nekateri omenjajo, da je teh organizacij 200, drugi menijo, da je že najmanj 500 «različnih komitejev». Zadeva pa je posebno aktualna od tedaj, ko je predsednik Nixon predložil, naj se NATO ne loti le vprašanja «ohranitve okolja*, pač pa tudi «problemov velikih mcst». Čeprav so se norveški politiki sami od sebe — brez namigov z onstran Atlantika — zavedli potrebe, kaj vse je treba storiti za to, da se reši priroda, da se preneha z zastrupljanjem zraka in vode, z uničevanjem prirode, posebej poudarjajo, da ta dejavnost ne spada v dejavnost organizacij, ki naj bi jih kontrolirala NATO, kajti ti problemi niso problemi NATO, pač pa problemi civilizacije posamezne dežele.
Od tod tudi splošno mnenje, da «parlamentarcev NATO ni treba jemati resno*. Ob tem pa se je postavilo vprašanje, kaj bi bilo, če bi NATO vso to zadevo vzela zares, in kaj bi šele bilo, če bi NATO zahtevala uresničenje sklepov proti študentovskim nemirom, kaj bi se zgodilo, ko bi NATO začela kontrolirati televizijo itd.
Američan James Huntley je sestavil poročilo o študentovskih nemirih, poročilo, ki je bilo nato predloženo «parlamentu» NATO. Prvi je to poročilo objavil danski list «Politi en», od koder so ga povzeli norveški listi. Razen «avtoritarne strukture vseučilišča» list omenja tudi «sodelovanje z libera'nim iu zmernim delom mladine* ter razvijanje «napredne filozofije* in viziranje študentovskih organizacij». Američan se, povsem logično, boji posledic študentovskih uporov, boji se tistih sil, ki se strnjujejo na desnici «in še posebej na levici*. S tem v zvezi opozarja, da je tvsa zahodna civilizacija v nevarnosti, ker v svojem samozadovoljstvu ne popravlja socialnih krivic in ne stori ničesart da bi ustavila ali vsaj zavrla val nihilizma*.
Norveški predstavnik v skupščini NATO Jakob Aano pravi v izjavi, ki jo je dal glasilu socialdemokra tov »Arbeiterbtadet*, da je to poročilo dejansko le mnenje Huntleya in da je odbor za informacije pozval tudi druge, naj povedo, kaj o vsem tem mislijo. Predvsem je pozval uredništvo tednika »Agenor* ter predstavnike študentov, ki so resnični nasprotniki NATO.
V imenu uredništva pravkar orne njenega tednika je dal poročilo o tem njegov glavni urednik John Lambert. In to poročilo je bilo, kakor pravijo, mnogo bolj analitično od poročila, ki ga je sestavil Hunt-ley. V tem poročilu se med drugim bere, da je študentovsko gibanje »zelo avtoritarno», da temelji *na kolektivnem vodstvu in na spontanih akcijah», vendar pa da mi prežeto z anarhizmom*, kot so ne-
kateri trdili in še trdijo. Nadalje se poudarja, da «mladi ne težijo za tem, da bi rušili obstoječo družbeno ureditev», pač pa so moža-dovoljni z vladnimi ustanovami ter s parlamenti, ki niso sposobni rešiti političnih nalog, ki se postavljajo vedno bolj izrazito». V poročilu se nadalje poudarja, da študenti cv splošnem se negativno obnašajo nasproti NATO ter so njihove simpatije na strani narodov in družbene ureditve vzhodne Evrope*.
V poročilu se omenja tudi vojaški državni udar od 23. aprila 1967 v Grčiji, še posebej pa se podčrtuje ameriška vojna v Vietnamu. Posebno poslednja in neposredno sodelovanje ameriških organizacij pri dr-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Z LETOŠNJE KONFERENCE ORGANIZATORJEV
Smoter bralnih značk in dosedanje izkušnje
Kdo je bil letos nagrajen zx«Zlato knjigo»
Glavni namen bralnih značk z imeni vidnejših pisateljev in pe snikov je pridobiti otroke, naj Di brali. Če knjižničarjem, slavistom in drugim pedagoškim delavcem to uspe, je zelo verjetno, da dijaki berejo še potem, ko so šolo že zapustili. Problem branja je na splošno zelo pereč: Slovenci niso med prvimi mesti v Evropi glede na število prebranih knjig. V Trstu je situacija nekoliko drugačna in slabša.
Šolske knjižnice so sploh začaran krog, ker je njih promet pogojen z umikom (ki je navadno skromen), mentorstvom in s finančnimi sredstvi. Nekatere šole v Sloveniji so zelo napredne v tem smislu: dijaki pridno tekmujejo med seboj za bralno značko. Večkrat se zgodi, da starši sami želijo za svojega otroka značko, čeprav ima ta nezadostno v slovenščini. Najdragocenejše izkušnje pa imajo tiste šole v Sloveniji, ki imajo že šolane knjižničarje in je
tekmovanje med mladimi bralci postalo tradicionalno. Tudi ni nobenega napihovanja k ncprosto-voljnosti: da bo dijak tekmoval za značko. Vsaka knjiga je v razredu večkrat obrnjena. Najmanj trikrat.
Organizatorji bralnih značk po Sloveniji se med seboj sestajajo in posvetujejo o tekmovalnih programih. Seznam del in rezultati so različni, vendar vsi stremijo za tem, da bi bilo vse čimbolj enotno.
Na letošnji konferenci v Ljubljani je imel uvodno besedo pisatelj Leopold Suhadolčan, predsednik prve značke na Slovenskem, ki nosi ime po Prežihovem Vo-rancu. Priporočal je slavistom, naj navajajo dijaka na branje, na intimno srečanje s knjigo in na pogovor, šele nato naj bi sledilo srečanje s pisatelji.
Seveda brez mentorja ne gre, vendar mentor naj bo samo svetovalec! Vsaka šolska knjižnica
uimiiiiiimiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumiiuiiiiiiiiimimimiiiiimiiuiiiiiiumiiiniiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimmiiimmiiiiiimininiiiiiiiiimmimi
ŠE 0 SERUMU PROTI RAKU IZ KOZJEGA DROBOVJA
V
Zivinozdravnik dr. Bonifacio se še vedno ubija s težavami
Na majhnem številu pacientov ni možno preverjanje - Ljudje ga oblegajo, tako da že fizično popušča
»Preklet naj bo dan, ko sem ugotovil, da samo koze ne zbolijo za rakom!* tako se je v razgovoru z nekim novinarjem 'izrazil dir. Liborio Bonifacio, živino-zdravnik, ki je izdelal serum za katerega trdi, da učinkuje proti rakastim obolenjem.
Proti koncu lanskega leta so ob.asti dovolile dr. Banifaciu, da izvede poskuse na omejenem številu za rakom obolelih oseb. Gd takrat ga ljudje, ki romajo k njegovemu domu v Agropoli, nenehno oblegajo. Doslej je žirvino-zdravnik s svojim serumom skušal zdraviti 100.000 oseb in pokazali so se pozitivni rezultati. Vendar ni vse v tem. Ugotoviti je treba, kako serum deluje in do kašne mere. Da bi to ugotovili, ni dovolj, pravi dr. Booifa-rio, izvesti- poskus na petih bolnikih, ki so že hudo bolni in obsojeni - do tu namreč sega, po njegovih besedah, nezaupanje oblasti do njegovega preparata - pač pa bi bilo treba izvesti obsežnejši poskus. Predvsem bi bilo potrebno, da so bolniki, na katerih naj se poskus izvede, na različnih stopnjah obolelosti, z druge strani, pa bo poskus zanesljiv, če ga bodo izvedli na večjem številu oseb.
Profesor Azzolina je prosil ministra za zdravstvo, da bi na kliniki v Zinconiji, preizkusil serum na štiridesetih bolnikik, kar bi ustrezalo znanstvenemu postopku. Kaže pa, da so privatni poskusi nezaželeni, ker Azzolina ni dobil dovoljenja «od zgoraj*.
Birokratski postopki potekajo v Rimu počasi, medtem pa je dr. Bonifaciu zmanjkalo seruma. Ži-vinozdrajvnik je namreč prisiljen, da preparat izdeluje sam, pomagajo pa mu sinovi in žena. Seveda hi bil problem rešen, ko bi dovolili, da bi serum izdelovali
NI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 »Pratika*;
12.15	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Komorni koncert; 18.50 Havajske kitare; 19.00 Otroci pojo;
19.10	A. Budal o sebi in svojem delu; 19.25 Jazz; 19.45 Zbor »Srečko Kosovel*; 20.00 Šport; 20.35 Rousseau: Vaški vedež.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.10 Album za mladino.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16 00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.3C Opeme arije; 9.00 Glasbeni tris; 10.15 Prisluhnimo jim; 10.45 Glasbeni vrtiljak; 11.00 Simf. orkester; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu;
14.15	La tu-a glasba; 15.30 Melodije; 16.05 O morju in pomorstvu;
17.10	Pevec dneva; 17.30 Popoldanski recital; 18.00 Tretja stran;
18.15	Melodije; 18.30 Dve serenadi; 19.00 Sammy Davis; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Popevke;
14.16	Pisan spored za popoldne; 18.20 Plošče za mladino; 18.00 Dogodki in ljudje; 19.05 Nove pesmi;
TOREK, 7. APRILA 1970
19.30	Lima park; 20.20 Beethovnova »Leonore*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Romantika;
10.00	Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pisan spored; 14.00 in 16.50 Poljudna znanost; 15.03 Ljudska enciklopedija;
16.00	Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 19.05 Glasbeni spored; 20.10 Glasbeni kvizi; 21.15 Novosti; 22.10 Beethovnove skladbe; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Na sporedu je Musorgski; 12.20 »Mimi* v raznih izvedbah; 14.00 Na sporedu so pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Sdmf. koncert; 16.35 Zgodovina gledališča; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.45 Šesta celina; 19.15 Beethovnove skladbe;
21.30	Tribuna skladateljev.
FILODIFUZI JA
8.45 Malipierova simfonija št. 1; 9.05 Madrigali; 9.25 Sodobna ital. glasba; 10.55 Telemarmova suita;
12.00	Na sporedu sta Ravel in Britten; 12.20 Torčllijeva simfonija; 12.30 Iz Massenetove opere Wefther; 13.30 Portret avtorja: Albeniz; 14.15 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
7.15	Ihform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Radijska šola: Nova Gorica; 9.35 Ansambel B. Lesjaka; 9.45 Primorske narodne;
10.15	Pri vas doma; 12.10 Schubert: Sonata; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30
Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester; 14.40 »Na poti s kitaro*; 15.40 Iz Donizettijeve opere »La Favorita*;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18 45 Prof. dr. B. Ravnihar: Rak na Sloven skem; 19.15 Ansambel T. Kmetca,
20.00	Melodije; 20.30 G. Hofmann; O kugi v Londonu; 22.15 Jug. glasba; 23.05 Š. Petofi: Pesmi:
23.15	Popevke; 23.40 Ansambel F. Puharja.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Risani filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kako se hranimo; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nuzzi, Jemma, Zavattdni: «1 gio-vedi della signora Giulia*; 22.00 Arabska Sicilija; 22.45 R. Greco, M. T. Dal Medico; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik,
21.15	Film o vulkanih; 22.05 Glas beni spored; 22.50 Medicina danes.
JUG. TELEVIZIJA
20.00, 22.15 Poročila; 9.35, 14.45 TV v Soh; 10.40, 15.35 Ruščina;
11.00	Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Kaj je impresionizem v glasbi; 18.15 Obzornik; 18.30 Kampič in pevci; 19.05, Zakaj se otrok obotavlja; 19.25 Industrijsko oblikovanje; 19.43 Sestava in tehnična izpeljava slovarja; 19.50 Cikcak; 20.50 Alexandre Astruc: Njeno življenje, film; 22.20 Genij P. Hinde-mitha.
industrijsko, na tekočem traku, zaradi tega je hotel Bonifacio postopek pridobivanja seruma zastonj dati ministrstvu za zdravstvo in pozneje tovarni zcravil Farmdtalia, vendar pod pogojem, da zdravilo prodajajo po proizvodni ceni. Tu pa je nastala največja ovira; če preparat Bonifa-cia uspe, bodo ostala zdravila, ki jih prodajajo za zdravljenje ra-rasfcih obolenj in ki niso dovolj učinkovita, šla iz prodaje, kakšen interes naj potem imajo lekarne pri prodaji zdravila, ki jim ne prinaša zaslužka?
Po živinozdravnikovem mnenju bi mogli prodajati škatle z desetimi injekcijami po 200 do 300 lir, kar bi znašalo 30 lir za injekcijo. vse to z industrijskim proizvajanjem. Ker pa do tega ne pride, mora dr. Bomfacdo zdravilo delati sam. Po dolgih mesecih dela je izdelovanje ustaivil; pravi, da ne more več, ker ga delo iz dneva v dan bolj''izčrpa. Ne zato, ker bi bilo delo tako naporno, pač pa zaradi tega, ker mu ljudje ne dovolijo, da bi prosto razpolagal s svojim časom. Vsako uro je pri njem kdo, ki prosi serum za sorodnika, večje skupine ljudi pa oblegajo v Agropoliju železniško postajo, ker že ijo dobiti preparat. Za take množice pa ni več dovolj samo proizvajalna moč žviiimozdravni-ka in njegove družine.
Bonifaciova družina je izčrpana. Živinozdravnik je zbolel in je moral za več dni v bolnišnico. Tudi njegovi sinovi so zboleli, prav tako žena. In procesije ljudi kljuib temu romajo na njihov dom. 18. marca je dr. Bonifacio razdelil zadnjo večjo količino seruma, od takrat pa mu ni več uspelo, da bi se v miru lotil nadaljnjega proizvajanja zdravila. V družini ni več normalnega družinskega življenja, vsi morajo biti drugim na vo'jo. Živinozdravnik hrani doma še nekaj ampul seruma za poskus v bolnišnici «Regsima Eiena*, tisoči drugih o-seb pa ga prosijo zarije. V nekaterih primerih se Bonifacio omehča in ne more drugače, ter pro-sdilcem da zadnje zaloge seruma, nad njim pa kot Damoklejev meč grozi ministrstvo za zdravstvo, ki mu je dovolilo, da izvede okrnjen poskus v bolnišnici. Ker je dobil za poskus dovoljenje, mora poskus izvesti in zaradi tega mora razpolagati z zadostno količino seruma.
Preparat Bonifacia ne stanc nič. Tako vsaj zatrjuje živinozdravnik. Ko je namreč začel intenzivneje proizvajati serum, so mu darovali trideset koz. Te je bilo treba zaklati in vzeti iz njih drobovje, ki nimajo hranilne vrednosti, torej so odpadno bl^go. Iz črevesja je dr. Bonifacio š sinovi izdelal serum, kozje meso pa je prodal mesarjem, ki so za žival plačali po 15.000 lir. Z denarjem, ki ga je na tak način dobil, je kupil drugih trideset koz in nadaljeval delo na isti način. Iz črevesja ene živali pridobijo pol litra neprečiščenega seruma, ki ga pozneje razredčijo in dobijo iz tega 500 ampul, od katerih vsaka vsebuje po en kubični centimeter seruma. Trideset koz da na tak način 15.000 ampul. Zdravljenje pa poteka tako, da bolniku vbrizgajo deset injekcij, vsako v presledku 48 ur. Sledi pet dni premora, ko ugotovijo, ali serum učinkuje, nato pa zdravljenje nadaljujejo z drugimi desetimi ampulami.
Tudi kar se tiče ampul in drugih potrebnih naprav, nima dr. Bomifatio stroškov. Po ministrskem odloku čuti neka neapeljska tovarna serum brezplačno, ampule, filtre in druge posode pa mu brezplačno pošiljajo rama podjetja.
Za preparat so se začele zanimati tudi druge države; Boni-fatiov sin in njegov advokat sta se v Parizu na zavodu Pasteur dogovorita, da začnejo s poskusi 15. aprila. Za serum se zanimajo
V.
Tako sem že v drugem letu svojega vajenstva vzbujal pri veliko-žabeljski mladini zavist, da so mi že drugo jesen ob povratku domov nastamli strašilo na pokopališka vrata, ki so prav tik ceste. Na podstavek so postavili izvotljeno ter izrezano veliko bučo v obliki mrtvaške glave in v njej gorečo svečo in vse to odeli z belo rjuho ter se pritajeno poskrili za obzidjem pokopališča. Prestrašil se nisem preveč: bučo sem razbil, rjuho pa že spravil pod pazduho, da si jo odnesem kot plen. Pa so me velikožabeljski fantje prepričali, da se to ne splača.
V naprednih Dobravljah smo takrat imeli dobro razvito prosvetno društvo «Zarja», kjer sem začel sodelovati v pevskem zboru in pri nogometni četi. In prav pri tem športu sem po svoji nepazljivosti. ker sem ves znojen stal na prepihu, staknil pljučnico z vnetjem rebrne mrene. Moral sem v posteljo z visoko vročino, kjer sem v omotici bledel, da bredem po blatni Vipavi, ki je vedno bolj naraščala in preplavljala. Prišel je zdravnik in kmalu ugotovil, da ni več dosti upanja, da bi ozdravel. Mati je preplašena skrbela, da ne bi umrl brez sprave z Bogom Zato je takoj stekla v Križ po duhovnika. Ker župnika ni bilo doma, je prišel z njo pater in opravil vse predsmrtne obrede ter vdano povzdignil oči k nebu, ko je odhajal.' Materi je odlegla skrb za moje zveličanje; pomaknila je vteliko obrabljeno stolico v mojo bližino, z vzdihom sedla in sočutno govorila: «A sbidu, da sm naprabla use za laje zbeličanje, kr drujga nišam magla, kr je Buog tdkuo odloču, da vaš magu zapustit ta sviet. Srečen ti, tam vaš sama paju Bogu u čast, ti ki imaš takuo liep glas. Pej tud na tajern pogrebu bojo pieii. Gusta Zgom-kaba je rekla, da so se že snuč učil u Dobravljah v vašem društvu jen prav tiste k teve najval da-padejo, tista od ,Kase’ jen ,bomla-di vse se beseli’.*
Napel sem vse sile, dvignil glavo in se pomaknil proti vzglavju ter s težavo izmomljal: «Pej kdu je vse tu taku razbuobnou?* Mati ni za hip ničesar odgovorila, le naglavno ruto si je v zadregi popravljala, nato pa je mimo nadaljevala. «Takuo je lepuo, da si še na zadna ura daš kurajža. In zdaj mi pabej, kej si še želiš za slavuo od tega sveta, da ti naprabem?*
Ves omotičen nisem nič odgovoril in mati je glasno odšla navzdol po stopnicah in si ponavljala: «Jejce mu acvrem jen zraben še mlika za papit*. Čez čas je prinesla v sajasti ponvici na Špehu ocvrto jajce in zraven v lončku mleka. Približala se je moji po stelji in mi začela pomagati, da bi sedel in uda pajiš, dokar je gorka*. Nato je z obema rokama odločno segla pod podpazduho in me zavlekla proti zgornjemu krajniku postelje, pomakni a blazino pod glavo ter zasoplo zavzdihnila: «0 hvala Bogu, Id mi da še tolko močil*. V tem trenutku se je za-čulo trkanje na priprta hišna vrata in obenem še prijazen glas: «No, ali ste doma, hvaljen Jezus!* Mati je iznenadena vzkliknila *Je-zas. Jezas, sam gospud nune je pršu!*
«Ali grem lahko naprej*, je še pristavil in že se je bližal z lahkimi koraki moji postelji. Naslonil je svojo mehko dlan na moje čelo ter potipal zapestje. Mati se je hitela v tem času opravičevati, da je vse narobe, ker je bolezen v hiši. Župnik je čez čas nalahko spregovoril: «No, upam, da je najtežje že mimo*, in se hkrati ozrl po sobi, kjer so se mu ustavile oči na ponvici z ocvrtim jajcem. «Za koga pa je ta jed?* je vprašal. Mati si je v zadregi z obema rokama mela predpasnik in polglasno jecljala: «Sm misnla, da za na zadnje bi bilo prav, da bi pojedu jajce in se napil mlieka.* Župnik je prezrl tisti «na zadnje* in rekel: *Ni prav, da dajete tako težko hrano takemu bolniku.* Nato jo je poučil, kako naj ravna s hrano za naprej. Obrnil se je še k meni in me opogumljal ter izpraševal, kaj mi dela največje nadloge. S težavo sem mu izmomljal, da me najbolj ovira skorja, ki se mi je ob visoki vročim nabrala v ustih. Vzel je žlico iz ponvice in mi jo je tako spretno sukal v ustih, da mi je osvobodil nadloge vsaj jezik in sem se mu tako lažje zahvalil, preden je odšel.
Kmalu sem okreval in starši so me strogo nadzorovali, da nisem več brcal žoge. Pa tudi zvečer nisem smel brez njihovega dovoljenja ven. Posebno je bila mati neizprosna pri tem sklepu, ko je izvedela, da bomo v Dobravljah
liiiiiiiiiiriiinifiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinN
tudi Velika Britanija, ZDA in Grčija.
V družbi, ki jo poznamo, je dr. Bonifacio, kljub vsem ponudbam, ki jih dobiva, obsojen na neuspeh, fizični in moralni. Če bi se vdal špekulaciji in dovolil, da pri prodaji seruma, njegovo ceno dvignejo do zvezd, kar bi ne bilo težko, bi bil njegov problem do končno rešen, pozitivno ali negativno. Tako pa živi v nenehnem nemiru, ljudje ga oblegajo, vsak dan posluša njihovo rotenje, v sebi ve, da ima njegov preparat potencialno možnost, da zdravi rakasta obolenja, zaradi poskusov, kd so pokazali pozitivne rezultate, ne more pa ničesar ukreniti, da bi preparat dobili vsi tisti, ki ga želijo. V sistemu ni mesta za idealiste.
NEW YORK, 6. - Zdravnica Wanda Wyrwicka in dr. Michael Chase sta ugotovila, da imamo v možganih center, od katerega je odvisna izbira hrane ter uživanje večje ali manjše količine jedi. Center naj bi bil v spodnjem delu možganov in sestavljen Iz dveh delov. Eden od teh spodbuja osebek, naj je, drugi pa ga pri tem zavira. Center je za o-kus in količino hrane z živci in živčnimi končiči povezan z želodcem in ustno votlino.
naj bi imela v svojem seznamu sodobna slov. deta, klasike, jugoslovansko književnost, nato šele svetovna dela. Seznam del p>a je nujno obvezno menjati na dva ali tri, tako, da bi upoštevali tudi novitete na knjižnem trgu. Mentor mora poznati delo, če se hoče pogovarjati z mladim bralcem. Pisatelj Leopold Suhadolčan je nato priporočal enoten seznam del za vso Slovenijo, več pesniških zbirk, ker se pri mladini kaže želja po poeziji. Tudi dramatiko bo treba uvrščati v program branja.
Prof. Stanko Kotnik, ki px>učuje na pedagoški akademiji v Mariboru in je bil na tej konferenci nekak moderator, je poudaril, da je bilo letos že osmo zborovanje in se zahvalil pisatelju L. Suha-dolčanu za plodno sodelovanje v razpravi, zlasti ker je prikazal svoje izkušnje. Razprava se je še nadaljevala, ker je I. Bizjak poročal o rezultatih ankete Zlata knjiga. Rekel je;
«Najbolj priljubljeno slov. delo med mladino je še vedno Pod svobodnim soncem. Zato ni niti potrebno, da ga uvrstimo za tekmovanje. Finžgarjev roman je »železni repertoar* branja vseh generacij. Pač pa moramo v tekmovalni program uvrstiti pesniške zbirke. Za vsako prebrano knjigo je najboljše priporočilo sošolca. To velja toliko, da potem berejo še drugi isto knjigo. Skušajmo priti do ocene, ki jo dajo tekmovalci sami. Poleg drugih vprašanj postavljajmo otrokom tudi vprašanja o ilustracijah teh knjig!*
Prof. Kotnik se je strinjal z vsemi glede poezije, ki je otrokom dostopna, ker jo v ritmičnih podobah takoj ujamejo. Poezija zahteva drugačno delo in slavist mora uporabljati drugačno metodologijo kakor pri prozi. Prof. Kotnik je mnenja, da je bolj važno, če učenec odnese iz šole samo nekaj življenjsko pomembnih pesmi kot kup slovničnih pravil.
Prisotni prof. slovenščine iz raznih krajev Slovenije so prikazali svoie lokalne probleme, razgovore z dijaki in vprašanja o branju knjig. Vsi so se strinjali v tem, da gre za množično izobraževanje, ne za elito, saj v šoli ni potrebno vzgajati niti literatov niti kritikov. Zato ne bodo nikogar pustili vnemar. Prof. Kotnik je rekel, da za mentorstvo o branju knjig niti ni potreben pedagog, dovolj je, da je razgledan človek.
Tržaška gosta sta povedala, kako je z branjem pri nas. Prof. I. Bizjak je opozpril na 4 grafikone, ki so na ogled v sejni sobi založbe Mladinska knjiga. Iz teh sta nazorno razvidna, prilagojenost ne kega dela in soglasje, ki ga je doživel avtor z bralcem. Iz primerjave med domačimi in tujimi deli je očitna raven priljubljenosti leposlovnih del. Glasovanja tekmovalcev so izražena v odstotkih. Skupinska krivulja predstavlja e rigioalne rezultate v vsakem razredu od 2. do 8. osnovne šole in tudi višjih gimnazij.
Posamezni udeleženci konferen-Em. C. R.
(Nadaljevanje m 5. strani)
JOSIP KRAVOS
Prigode iz mojega življenja na vasi
Ko je pred mesecem dni Mario Del Monaco gostoval v beograjski Operi, je pela z njim Radmila Bakočevič. O tej jug. pevki je sloviti ital. pevec rekel: »Pevske kakovosti Bakočevičeve so presegle vsa moja pričakovanja. Mislim, da je Radmila najboljša Norma na svetu.*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Jutro bo najprimernejše za izpolnitev neke naloge velikega praktičnega značaja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Da bi odpravili neko škodljivo negotovost, vzpostavite ponovno določene koristne stike. Majhno darilo vam bo odprlo zelo ugodne čustvene perspektive.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Povečal se bo vaš poklicni ugled. Zakonski nesporazumi naj bodo predmet mirne in trezne proučitve.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pred vami je obširen program, ki pa ga na vsak način čimprej izpolnite. Znova se bo razplamtela neka stara ljubezen.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte z diplomatičnostjo premagati vsa no-
HOROSKOP
tranja in zunanja nasprotovanja. Prišlo bo do srečanja, ki bo vplivalo na spremembo vašega čustvenega programa.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nadaljujte z graditvijo gospodarske podlage za svojo bodočnost. Ne bodite preveč popustljivi do drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne obupajte zaradi nasprotovanja svojih običajnih zaveznikov. Neko prijateljstvo bo zelo ugodno vplivalo na vaše razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Za vaše delo bo najkoristneje, če boste nemudoma sprejeli neki važen
sklep. Nenadne novice od daljnih sorodnikov.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes sreča ne bo odločno na vaši strani, pa bodite spričo tega zelo pazljivi. Ugodna novica bo vnesla v družino precejšnje veselje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Edinole red in metodičnost vam lahko zagotovita resnično zadoščenje. S svojo nepopustljivostjo utegnete porušiti družinski mir.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi se ognili dokajšnji nevšečnosti, se sporazumite s svojim predstojnikom. Odpravite s taktom nekatere spore v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo dejaven dan, v teku katerega boste dosegli nekaj posrečenih uspehov. Odpravite brez objokovanja vse odnose, ki so vam jemali preveč časa.
silvestrovali ter da naj bi bil tudi jaz zraven. Pritegnila je v to zaroto tudi očeta in mu za ta večer zapovedovala: &Glej, da fanta ne pustiš ankamar dans panač, k: sm zbidla d’vjo imil u Dovrauleh ples jen pal še naprej vsa nuč pohujšanje. Zatuo ga vaš ti pejlu spat, da bš vse brata zaklenu jn še pred bratom stal pakanc jen stražu najmanj da paunači.*
Po molitvi rožnega venca in po očetovem pripovedovanju o delu v idrijskem rudniku je mater prijemal spanec in začela je močno kimati; takrat je utrujeno rekla očetu: «No, zde j pa le pelga jn bar ga ku sm rekla.* Oče me je prijel za levi komolec in me ne-zaupnn spremljal mimo hleva, kjer je vzel štirirogate gnojne vile in jih nesel do rojstne hišice, ki je imela v zgodnjem delu spalnico z gankom. Tam mi je še priporočal, da je za moje dobro, da ne grem nikamor, ker je nezdravo ponočevati.
Jaz sem samo molčal se vdano slekel in legel pod odejo. Oče je nato skrbno zarigljal in zaklenil vsa vrata ter se postavil na prag hišnih vrat pod gankom z vilmi v desni roki z roglji navzgor, kot prava straža. Ko je odbila ura enajst in pol, sem se brž odpravil in ker je škropil dež, vzel dežnik.
Na ganku sem nalahko odmaknil nekaj desk v razmajani ograji, previdno pokukal navzdol pred hišna vrata in videl ob medli svetlobi, da je oče spokojno spal, naslonjen na hišna vrata, in da so ob njem še vedno stale gnojne vile. Odprl sem dežnik se spustil na tla in stekel proti dobravskemu naselku, kjer smo silvestrovali. Oče je izrumaden utegnil le še vpiti za menoj: «E, ma materi jutri ne boš ušel!*.
Veselo razpoloženi smo v dobravski družbi pričakovali zadnje trenutke leta ob ugasnjeni luči, da nazdravimo Novemu letu 1927, in smo se po običaju opolnoči poljubili. Mene je stara Štefanija, ki je imela v zgornji čeljusti še tri izbočene majave sekavce, na vso moč objela in poljubila rekoč: «Buh ti dej srjijčo za zmerej.» in nadaljevali smo v veselem vzdušju.
V naslednji dobi smo doživljali po naših krajih skrajno narodno zatiranje pod fašistično strahovlado. Tako je bila sleherna kulturna dejavnost prepovedana, ukinjena slovenska šola, prosvetna društva in sploh vse slovenske organizacije. Premestili ali izgnali so vse slovensko državno uslužbeno osebje, med njimi tudi navadne železničarske delavce ter jih premestili v notranjost ali celo na jug države. In vse to nadomestili s fašizmu zvestim osebjem. V Dobravljah so se ugnezdili na mestih naših železničarjev najbolj zagrizeni in brezvestni fašisti.
Izmed teh se je najbolj odlikoval zloznani E mesto. Ker je užival zaščito oblasti, se je še bolj podlo obnašal napram našim ljudem. Mene je v zimi 1927, ker sem razdeljeval koledarje in knjige »Go-riške matice*, aretiral kar na svojo pobudo in me odvedel na dobravsko železniško postajo, me zaprl v postajno sobo in telefoniral karabinjerjem. Ker so karabinjerji odgovorili, da za take primere nimajo še navodil za aretacijo, me je njegova žena Luigia osvobodila. In ker zlobnemu fašistu ta nakana ni uspela, se je čez nekaj dni zahrbtno maščeval nad mojim očetom, ki ga je v mraku na samem napadel s kamenjem in ga tako ranil, da smo morali klicati zdravnika. In ko je zdravnik zvedel, kdo je bil napadalec, se je branil napraviti zdravniško spričevalo. Mati je šla zaradi tega še k odvetniku, ki pa je zadevo odklonil, ker se je zbal zločinskih maščevalnih ukrepov. To je pa samo eden izmed doživetih primerov, do kakšne mere je narastla fašistična strahovlada.
To stanje je mater tako razburilo. da si je nekega dne dala duška. Zgodilo se je to, ko sem jo sprem’ial v Ajdovščino, da bi plačali zaostale davke. Ob povratku domo; sva čakala na železniški postaji, kjer je bilo vse polno vojakov, s častniki in podčastniki ter miličniki, ki so se vračali ob izmenjavi na meji, in naših ljudi, ki so čakali na odhod vlaka, in je ravno zvonilo poldne. Odločno je tedaj mati stopila na kup ob strani nasutega grušča, se obrnila proti čakajočim, se najprej pokrižala, potem pa pričela na ves glas moliti Angelsko češčenje.
In ko je čula, da ji naši ljudje v zboru odgovarjajo na vse tri zdrave Marije, je za hip prestala, dvignila glas ter izrekla: *Zdej pej še an ačenaš, da Buh nam dej učakat, da vama prosti molili, gobarili, pieii, učili jen vli gospodarji na naši zemlji, kuo je učil sam naš Adrešenik Jezus Kristus.* Pri tem je izstopil iz množice močan moški glas zavednega Maksa Trohe z vzklikom: tJezaz, Ančka muolmo tri jen Buh vas usluši.* In odmevala je v zbo-ro občutena molitev.
Še smo se shajali, družili in peli v Dobravljah in po drugih vaseh. In celo izdali tudi nekaj številk fantovskega lista «Netopir» pod uredništvom_ Viktorja Hrobafa in Franja Vrčona. Dozorel sem v dvajseto leto in potrdili so me v vojaka takratne italijanske vojske. Ob odhodu so me prišli pozdravit na železniško postajo moji sovrstniki, sovaščani in pevci iz vseh okoliških vasi, kjer smo v zboru ob zadnjem slovesu zapeli: «Vi-pavska zemlja rodna mi, Bog živi te! Zdaj se ločiti morava, Bog živi te!»
(KONEC)
1
i
PRIMORSKI DNEVNIK
7. aprila 1970
IZIDI
Inter - ‘Bari Cagliari - Palermo Juventus - Brescia Vicenza - Sampdoria Milan - Torino Napoli - Bologna Fiorentina - ‘Roma Verona - Lazio
LESTVICA 27 15 10 27 15 7 27 13 9 27 12 9 27 14 5 27 10 10 27 11 7
1:0
2:0
1:0
2:1
3:0
0:0
1:0
1:1
Cagliari
Juventus
Intcr
Milan
Fioreniina
Napoli
Torino
Vicenza
Roma
Verona
Bologna
Lazin
Sampdoria
Bari
Palermo
Brescia
27	10
28	8 10 27 27 27 27 27 27 27
2 36 11 40 5 41 15 37
5	32 18 35
6	35 20 33
8	35 29 33
7	24 19 30
9	19 25 29 6 11 30 29 26
9 23 13 26 7 10	10	23	25	24
5 14	8	18	21	24
6	12	27	31	24
11 19 30 21
9	14	8	28	17
7	15	20	42	17
9
5 11
4
5
4 8 15 18 34 16
PRIHODNJE KOLO Brescia - Vicenza: Cagliari -Bari, Fiorentina - Milan, Inter Napoli, Lazio - Juventus, Palermo ■ Roma, Sampdoria - Verona. Torino - Bologna.
IZIDI
Arezzo - Reggina Atalanta - Catanzaro Catania - Modena Genoa - ‘Cejena Mantova - Varese Monza - Livorno Perugia - Ternana Piša - Como Reggiana - Foggia Taranto - Piacenza LESTVICA 28 12 13 28 28 28 28 28 28
Varese
Catania
Monza
Poggia
Mantova
Piša
Ternana
Reggina
Livorno
Arezzo
Pprngia
A*alanta
Medena
Taranto
Como
P'acenza
Cesena
Catanzaro
Genoa
Reggiana
28
28
28
28
28
28
28
28
28
28
28
28
28
0:0
2:0
2:0
1:0
1:1
0:0
1:1
0:0
0:0
2:0
3	25 11 37
4	26 15 35 6 22 14 34 6 31 22 33 3 25 16 32
15 31 20 51 23 31 13 30
18	27
19	26
7 23 6 26 7 27 6 17 5 12 10 19 9 22 19 25 9 16 22 25 1<l 26 25 36 17 29 17 23 16 25 15 24 12 22
»4
24
21
23
23
24 22
PRIHODNJE KOLO Catania - Perugia, Catanzaro Mantova, Foggia - Taranto, Livnr-2? - Como, Modena - Atalanta, Piacenza - Cesena, Piša - Menza, Reggina - Genoa. Ternana - Reggiana, Varese - Arezzo.
4 SKUPINA
CLI
“= =r =
IZIDI
Le gnano - Monfalcone	1:0
Derthona - Lecco	0:0
Marzotto - Alessandria	1:1
Novara - ‘Pro Patria	3:0
Seregno - Venezia	0:0
Solbiatcse - Trevigliese	1:1
Sottomarina - Biellese	1:0
Treviso - Rovereto	3:1
Udinese - Padova	3:0
Verbania - Triestina	1:1
LESTVICA
Treviso Novara Lecco Triestina
Solbiatese Rovereto Legnano
Alessandria	29
Cdinese	29
Seregno	29
Sottomar.	29
Padova	29
Verbainia	29
Venezia	29
Monfalcone	29
Pro Patria	29
Trevigliese	29
Jfrthona	29
Marzotto	29
Riellese	29
PRIHODNJE KOLO Biellese - Verbania, Derthona -larzotto, Lecco - Udinese, Le-gnano - Solbiatese, Novara - Tre-y,,s°. Padova	- Seregno, Rovere-
p ■ Sottomarina, Trevigliese -r° Patria, Triestina - Alessandria, 'enezia - Monfalcone.
29 13 15 29 15 10 29 15 10 29 12 12 29 9 15 29 10 12 29 11 10 10 11 6 18 10 9
1 39 18 42 4 37 18 40
4	34 21 40
5	24 13 36 5 31 23 33
7	26 19 32
8	24 12 32 8 32 23 31 5 21 22 30
8	11	28	27	28
9	11	19	24	27
7	12	10	16	24	26
8	10	11	31	31	26
5 16	8	17	25	26
5	14	10	21	27	24
6	12	11	18	29	24
3 17	9	17	17	23
5 12	12	12	24	22
5	15	11	12	28	21
6	6 17 21 33 18
A skupina C lige
Triestina ob točko v zaključku tekme
VERBANIA : TRIESTINA 1:1 (0:1) j ženo nasprotnikovo vodstvo ni po-VERBANIA: Pisci, Giannini, Ber-1 trlo Verbanie, ki je v nadaljevanju nocchi; Bagnoii, Frattangeli, Sa- zopet ogrožala tržaška vrata. V 52.
docco; Benigni, Girelli, BaJlabio, Guidetti, Maioni. 12 Barovero. 13 Marforio.
TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Mar-tinelli; Del Piccolo, Varnier, Moretti (po 87.’ Pestrin); Ridolfi, Giacomini, Paina, Scala, Marche-si. 12 Chendi.
Sodnik: Stagnoli iz Bologne.
Strelca: v 37.’ Giacomini, v 79. Maioni.
Približno 1.000 gledalcev. Kotov je bilo 12:7 v korist Verbanie. V 87.’ se je lažje poškodoval Moreiti, katerega je nadomestil Pestrin.
Triestind tudi v Verbanii ni uspel podvig, čeprav je bila tokrat zmagi zelo blizu. Vse do 79.’ so namreč domačini zaman pritiskali na Colo-vattijeva vrata, da bi nadoknadili gol, ki ga je iz prostega strela v protinapadu dosegel Giacomini. O-bramba «rdečih», v kateri je nastopil tudi Varnier, pa je do usodne 79.’ zdržala pritisk in dala tudi možnost napadalcem, da so s hitrimi prodori iskali podvojitev izida.
S tem pa ne moremo reči, da Verbania ni zaslužila točke. Domače moštvo je vso tekmo prevladovalo, lepo igralo tudi po hladni prhi v 37.’ in je prisililo Colovatti ja k številnim podvigom, s katerimi je tržaški vratar zopet pokazal svojo dobro formo. Res bi Triestina lahko spravila na varno rezultat ob dveh priložnostih, ki ju je skrajno negotovi Paina zapravil na skoraj neverjeten način. Drugi gol pa bi bil vseeno preveliko plačilo za goste. Triestina je tokrat zaigrala zelo dobro na sredini igrišča, kjer je Moretti naše! povezavo z ostalimi veznimi igralci, med katerimi je najbolj zablestel Giacomini, kateremu je doseženi gol vlil novega poleta. Tudi obramba je bila vedno na mestu. To je že značilno za moštvo, ki pa (kot vedno) ni imelo v napadu igralca, ki bi znal izkoristiti številne priložnosti, ki jih je domače moštvo v napadu puščalo. Ridolfi je bil zopet najaktivnejši, v zaključkih pa je tudi tokrat odpovedal, tako kot sicer živahni Marche-si. Paino smo že ocenili: počasen m negotov, prava senca igralca, Id je v prvem delu prvenstva s svojo prisotnostjo spravil v zadrego vsako obrambo in polnil mrežo nasprotnikov. Zgubljena točka je dala Trie-stini še en udarec„,saj so..vodeče ekipe po negotovih nastopih v prvih tekmah pritisnile na plin in v zadnjih tekmah zbirale zmage.
_ Sodnik ni vplival na potek tekme, čeprav je domače občinstvo videlo v njem glavnega krivca za delni spodrsljaj Verbanie.
Kroniko omejimo le na glavne dogodke. Prvo priložnost je imela Triestina z Marchesijem, domačini pa so kmalu prevzeli pobudo in potisnih nasprotnike v obrambo. V 17. in 32. minuti je bil Colovatti že na tem, da kloni, v vodstvo pa je prešla Triestina s prostim strelom, ki ga je izvedel Scala s kratko podajo do Giacominija. Ostri strel ob tleh je presenetil Piscija. Nezaslu-
n iiiiiiiiiiai n 1111111 n 111111111 iiifiiiiiuillil|||l||ai||iili ii
minuti pa je Paina imel stoodstotno priložnost, ko je Frattangeliju spodrsnilo in je bila pot do mreže prosta. Toda srednji napadalec je toliko časa okleval, da se je branilec lahko vrnil in mu žogo odvzel. Pisci je moral nato v plovnem skoku prestreči krasen strel Marchesija, nato pa je na nasprotni strani Kuk rešil na sami črti Po lepi priložnosti Paine pa so domačini izenačili. Benigni je izvedel kot in Maioni je z
ZORICH, 6. — Italijan Franco Zurlo je ohranil naslov evropske ga prvaka boksarske petelinje teže. Premagal je Škota McCluskeyja po
točkat v petnajstih krogih.
* * #
MISSOULA (ZDA), 6. — Američan Bob Foster je premagal svojega rojaka Rouseja s tehničnim k. o. v tretjem krogu in s tem ohranil naslov svetovnega prvaka srednje težke kategorije.
# * »
TOKIO, 6. — 24-letni Japonec Yošiaki Numata je postal svetovni prvak lahke junior kategorije (po WBC). Premagal je Filipinca Bar-rientosa po točkah v 15 krogih. Sre Čanje je bilo zelo borbeno.
SKOKI V
mm
FORT LAUDERDALE, 6. — V mednarodnem srečanju v skokih v vodo so ZDA premagale Evropo 25:19. Med posamezniki sta osvoji -
glavo prestregel strel ter žogo pre-. la vsak po eno zmago tudi Italija-usmeril v mrežo.	| na Klaus Di Biasi in Franco Ca-
uk 1 gnotto.
ii m ih mi ii ii iii milili iii m 111111111111111 ii ii iiiiri(i1iiin,,iil ii m ii iiiiiiinmni im iniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiuu mi
N0G0ME1
2. AMATERSKA LIGA
Itala-Juventina 1:2
v
Sodnik oškodoval Standrežce
Juventini je v nedeljo na blatnem in razmočenem igrišču v Foljanu uspelo iztrgati zmago Itali iz Gra diske. Ta zmaga je toliko bolj pc membna, ker so jo dosegli pred vsem mladi igralci. Odlično se je izkazal Evgen Fe-rfolja, ki je dosegel oba gola, v obrambi pa so prišli do izraza Fontanot, Tabaj in Nanut.
Končni rezultat je bil dosežen že v prvem polčasu. Juventina je kmu In prišla v vodstvo iin je vodila ce lo z 2:0. Sodnik pa je bil zelo pristranski in se je na vso moč tru-dil, da bi pomagal Itali do uspeha, se pravi vsaj do izenačenja. Prisodil je v korist Itale vrsto kotov, prostih strelov in končno še enajst metrovko brez slehernega vzroka. Sami igralci Itale so bili precej presenečeni s to sodnikovo odločitvijo. Gol so sicer dosegli, a je ostal e-dini.
V drugem polčasu je Itala moč neje pritisnila, dvakrat je zadela vratnico in enkrat prečko, a v tem delu igre ni imela sreče. Tudi E. Ferfolja je zadel vratnico v enem od svojih protinapadov. Štandrežci so se dobro branili, čeprav so zad-njih'	igr«f: V'Ws'dtih S0d:
nik je namreč izključil Ivčiča Fer-foljo zaradi ugovarjanja. Ob takem zadržanju sodnika, ni mogla omiliti razočaranje športnikov niti zmaga Juventine.
D. R.
skal začetek tekme med Sinalungo in Dicomanom kljub črnim obla kom, ki so se kopičili nad igriščem, ko ga je nenadoma oplazila strela. Mož se je zgrudil z osmojeno sraj co in jopičem. Zdravnik ene od ekip mu je takoj priskočil na pomoč, toda vsi napori so bili zaman in zdravniku ni preostalo drugega kot ugotoviti smrt 28-letnega Angeletti-ja. Ista strela je oplazila tudi igralca Dicomana Giampaola Bramanti ja, ki so ga sprejeli v bolnišnico s prognozo 8 dni.
Pred nekaj leti se je podobna nesreča pripetila tudi v Čilu. Tudi takrat je strela ubila nogomet nega sodnika.
' A a A*
Bari - Inter	2
CagUari - Palermo	1
Juventus - Brescia	1
Vicenza - Sampdoria	1
Milan - Torino	1
Napoli - Bologna	X
Roma - Fiorentina	2
Verona - Lazio	X
Arezzo - Reggina	X
Mantova - Varese	X
Perugia - Ternana	X
Lucchese - Sambenedettese 2 Messina - Brindisi	1
KVOTE
13 — 304.300 lir 12 -	17.500 lir
Breg-Rosandra 1:8 (1:2)
Utrujena in okrnjena ekipa Brega (nastopila je brez Veljaka in Zonte) je v nedeljo po šestih pozitivnih rezultatih doživela svoj drugi poraz v povratnem delu prvenstva. Poleg tega je moral zaradi poškodbe tudi Maver že v prvih minutah zapustiti igrišče in ker je obenem Ro-sandra dosegla svoj prvi gol že v samem začetku tekme ni čudno, če so «plavi» odšli z igrišča poraženi. Breg je svoj poraz delno omilil z golom, ki ga je dosegel četrt ure pred koncem p. p. Krmec. Kljub porazu pa si Brežani niso preveč pokvarili, svojih možnosti za obstanek v ligi.
• * •
V ostalih srečanjih 2. in 3. amaterske lige, kot tudi naraščajniške-ga prvenstva, v katerih bi morale nastopiti naše ekipe, v nedeljo zaradi slabega vremena ndso odigrali tekem.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU
Strela ubila sodnika
SIENA, 6. — Skoraj neverjetna nesreča se je zgodila v nedeljo na nogometnem igrišču v Sinalungi. Sodnik Carlo Angeletti je komaj pi-
ŠD Sokol Iz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. a-prila, ob priliki ženske odbojkarske tekme FARI - Sokol, avtobusni izlet v Padovo. Cena izleta 1500 lir. Vpisovanje na sedežu društva.
DOSLEJ NAJPOMEMBNEJŠA ZMAGA ZCONIČANOV V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI
Po izredni tekmi proti CSI Kras z eno nogo že v C ligi
Za CSI je bil to doslej prvi poraz v tem prvenstvu
CSI - KRAS 0:3 (7:15, 11:15, 14:16j
CSI: Tamald, Bassi, Bernes, Ni-' rino, Plazzatta, Costantini, Batti-glieri, Pascolini, Centazzo.
KRAS: Kobal, Guštin, Škrinjar, Škrk, Drasič, B. in L. Milič, Simo-neta, L. in M. Budin.
SODNIKI: Petejan (GO); Della Loggia in Ribis (oba Videm).
V nedeljo je šesterka Krasa imela svoj veliki dan: prepričljivo je strla odpor tudi svojega najnevarnejšega nasprotnika in je tako zagospodarila na najvišjem mestu lestvice. Ekipi pa se zdaj odpirajo še svetlejša obzorja.
Po sodbi ^ vseh je bilo to doslej najnevarnejše in najzahtevnejše sre Čanje tega prvenstva. Tudi CSI je v prvih sedmih srečanjih zbral same zmage in njegova zadnja žrtev je bila tudi šesterka nevarne Auro-re, katero so Videmčani premagali s tesnim izidom 3:2. Furlani so imeli poleg tega v nedeljo še prednost domačega igrišča, česar pa — res niči na ljubo — ni bilo preveč o-paziti. V Videm je namreč prihitelo res rekordno število zvestih Kra sovih navijačev, ki so s svojim bo-drenjem povsem preglasili furlansko občinstvo in so tako ustvarili dragoceno moralno podporo svoji šesterici Že pri ogrevanju Smo videli, da je slovenska ekipa dobro raz položena in brez bojazni. Ob navijanju: «Kras, Kras», je zgoniška ekipa začela tekmo v izrednem temou. Nasprotnik kljub vsem na porom ni mogel zajeziti Kresovih napadov. Vsa zgoniška ekipa je pre kosila samo sebe. Predvajala je tehnično brezhibno igro. ki se je na mreži vedno zaključila z neustav-liivim tolčenjem. Fantje so pravočasno prebrodili vse male «krizice», ki so se pojavile, in so s tem potrdili. da sestavljajo že zrelo ekipo.
Videmčani v tej tekmi niso razočarali in so zaigrali celo bolje, kot prejšnjih prvenstvih. Ekipo sestavljajo mladi igralci, ki so sku šali svoje nasprotnike spraviti na kolena predvsem z borbenostjo, vendar jim to ni uspelo. Kras je namreč v tej tekmi gotovo odigral svo je doslej najboljše srečanje, odkar obstaja če ekipa ne bo popu-
Šahovski dvoboj Sovjetska zveza — ostali svet se je končal z minimalno zmago Sovjetske zveze 20,5:19,5. Odločilno zadnje kolo se je končalo z naslednjimi rezultati: Larsen-Stein 1:0, Petrosjan-Fisher remi, Portich-Korčnoj remi, Polu-gajevski-Hort remi, Gligorič-Gelkr remi, Smislov-Olafson 1:0, Uhlmann Tajmanov 1:0, Botvinnik-Matulovič remi, Najdorf-Talj remi, Keres-Iv
.......................................................................milil,.mm........
stila, lahko rečemo — sodeč po nedeljski igri — da je prvenstvo že odločila v svojo korist. Seveda pa se bo morala paziti doslej-vseh nasprotnikov, ki bodo kajpak proti njej skušali doseči prestižni uspeh.
V	prvem setu tekme je Kras po silovitem napadanju vodil že z 10:3. ko je nasprotnikom uspelo zbrati leše bore 4 točke. Drugi set je bil najlepši in je dejansko odločil srečanje. CSI je napel vse svoje sile, da bi z vsemi mogočimi triki spravil Kras na kolena. Videmčani so celo povedli s 7:3. Toda Kras je izkoristil utrujenost, ki je nastala pri nasprotni ekipi, stisnil zobe in se boril za vsako točko. Kako je bila tekma borbena najbolje pove podatek, da ni CSI po vodstvu 7:3 kljub kar 22 menjavam servisa osvojil niti ena same točke. Kras pa je v istem obdobju zbral le štiri točke in tako izenačil na 7:7
V	drugem delu je bil Kras učin kovitejši in je zasluženo zmagal. V tem setu je bil izenačen rekord iz prejšnjega kola: ekipi sta kar 45-krat menjali servis, preden je Kras zmagal.
V	zadnjem setu je kazalo, da bo Kras zmagal z lahkoto, saj je brez naprezanja povedel s 5:1. Toda CSI se je ognjevito pognal v bitko in po 18 menjavah servisa je spremenil izid v svojo korist s 6:5. To prednost je nato obdržal do 14.12 in
14:13. Dvakrat je imel set-žogo, katere pa ni znal izkoristiti. Nasprotno pa je Kras zbral še tri točke in je tako tudi uradno pokazal, ka tera ekipa je bila močnejša na i-grišču.	bs
NOGOMET
SAN SALVADOR, 6. — Igralci salvadorske nogometne reprezentance stavkajo. Odločili so da zapu stijo kraj, v katerem se nahajajo na skupnem treningu in da se ne udeležijo nobenih športnih prireditev, dokler ne bo salvadorska nogometna zveza proučila njihov materialni položaj. Igralci so vsi amaterji in športno udejstvovanje povzroča motnje pri njihovih redrnh zaposlitvah. Salvador se je, kot je znano, uvrstil med ekipe, ki se bodo udeležile prihodnjega svetovne ga prvenstva v Mehiki im je v skupini z Mehiko, s SZ in z Belgijo. # * *
Walter Chendi od Triestine in Vit torio Caporale ter Enea Moruzzi (Udinese) so bili poklicani v Co verciano na skupni trening ;‘ali janske polprofesionalne nogometne reprezentance. V sredo, 8. aprila, bo polprofesionalna reprezentanca odigrala trening tekmo proti ekipi Figline Valdamo.
tllliiiliiiiHiiiilliiiiimiiiuilllIlllilHiHimiliiiimniimiiiliiliilllllllillliilillliiiiHtilllltlllllMMiiniiiiiiiiiiiil
ZAKUUČEN ŠAHOVSKI ^DVOBOJ STOLETJA*
SZ-ostali svet 20,5:19,5
OSTALE ŠPORTNE VESTI NA 6. STRANI
Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA
Izidi
Hajduk - Partizan	1:1
Sloboda - Radnički (N)	2:0
Radnički (K) Dinamo	3:1
Vojvodina - željezničar	2:0
Olimpija - Vardar	2:0
Sarajevo - Velež	1:3
Zagreb Bor	1:1
Maribor Beograd	3:2
C. zvezda - Čelik	3:0
Lestvica 22 14 2
C. zvezda Željezničar Dinamo Velež Hajduk Beograd Partizan Sloboda Radnički (N) Sarajevo Bor
Maribor
Vojvodina
Vardar
Radnički
Čelik
Olimpija (—3) Zagreb
6 49:27 30 22	12	B	4 38:22	30
22	10	8	4 34:21	28
22	11	65 42:32	28
22	11	4	7 33:21	26
22	8	9	5 33:24	25
22	8	9	5 21:19	‘15
22	8	8	6 24:20	24
22	10	4	8 26:23	24
22	7	9	6 22 21	23
22 5 11 6 24:28 21 22	8	5	9 24:32	21
22	6	6	10 25:32	18
22	7	3	12 16:31	17
22	6	4	12 22:29	16
22	4	8	10 21:36	16
22	6	3	13 25:38	12
22	1	7	14 12:35	9
Prihodnje kolo C. zvezda - Hajduk, Čelik - Maribor, Beograd - Zagreb, Bor - Sarajevo, Velež - Olimpija, Vardar -Vojvodina, Željezničar - Radnički K, Dinamo - Sloboda, Radnički N. - Partizan.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
Izidi
Varteks - Metalac	1:4
Železničar - Orijent	0:1
Lokomotiva - BSK	0:1
Šibenik - Karlovac	4:0
Zadar - Ljubljana	1:0
Borac Split	3:0
Rijeka - Jedinstvo	5:0
Trešnjevka Rudar	1:0
Lestvica
Rijeka	20 16 3		1 51: 7 35
Borac	20 15 4		1 57:16 34
Orijent	20 12 1		7 27:24 2o
Karlovac	20 12 1		7 27:24 23
Rudar	20	9 6	5 26:19 24
Metalac	20	9 6	5 32:34 22
Trešnjevka	20 10 1		9 26:23 21
Železničar	20	6 6	8 24:24 18
Šibenik	20	8 2 10 22:26 13	
Varteks	20	6 5	9 26:30 17
Jedinstvo	20	6 5	9 17:26 17
Zadar	20	5 5 10 21:33 15	
BSK	20	5 4 11 13:37 14	
Ljubljana	20	5 3 12 24:38 13	
Split	20	3 6 11 10:29 12	
Lokomotiva	20	1 6 13 15:40 8	
Prihodnje kolo
Trešnjevka - Varteks, Rudar - Ri jeka, Jedinstvo • Borac, Split - Zadar, Ljubljana - Šibenik, Karlovac - Lokomotiva, BSK Železničar, O-rijent - Metalac
SLOVENSKA LIGA
Izidi
Aluminij - Celje - Kladivar neod. Drava - Kovinar preloženo Rudar - Ilirija	0:0
Mura - Nafta	1:1
Svoboda - N. Gorica preloženo Izola - Slavija	3:0
Mura		Lestvica 13 8 3			2	39:12	19
Izola		13	6	4	3	17:14	16
Rudar		13	3	9	I	21:17	15
Nafta		13	5	5	3	21:17	15
Kovinar		12	4	5	2	24:21	15
Svoboda		12	5	4	3	19: 9	11
Aluminij		12	5	4	3	21:16	14
Ilirija		12	2	8	3	11:16	12
Celje-Kl.		12	3	4	5	10:20	to
Nova Gorica		12	3	2	7	9:22	8
Slavija		13	2	3	a	10:21	7
Drava		12	0	6	6	12:28	5
Prihodnje kolo Celje Kladivar - Izola,						Slavija	
Svoboda,	N.	Gorica		-	Mura, Nafta		
- Rudar, Ilirija - Drava, Kovinar Aluminij.
ZAHODNA CONSKA LIGA
Izidi
Tolmin -Adria -Primorje Hrastnik Triglav -Usnjar	Tabor Koper -	LTH -	Zagorje Lesce Sava Lestvica			preloženo 2:2 preloženo preloženo preloženo preloženo	
Koper	13	8	4	1	33:11 20
Triglav	12	7	4	1	37:11 18
Usnjar	11	7	4	0	26:12 18
Zagorje	12	5	4	3	27:14 H
Adria	13	4	4	5	22:28 12
LTH	11	4	3	4	12:11 11
Tolmin	12	4	3	5	21:24 11
Tabor	12	4	3	5	16:35 11
Hrastnik	n	5	0	6	20:18 10
Sava	12	2	4	6	13:19 R
Lesce	11	1	3	7	8:26	5
Primorje	12	2	0 10		11:37	4
kov 1:0.
Največji uspeh je zabeležil ameriški velemojster Fisher, ki je v borbi proti bivšemu svetovnemu prvaku Petrosjanu zabeležil dve zmagi in dva remija. Sicer so na posameznih ploščah bili doseženi skupno naslednji rezultati:
1.	plošča Spasski-Larsen 1,5:1,5 Stein-Larsen 0:1
2.	plošča Petrosjan-Fisher 1:3
3.	Korčnoj-Portisch 1,5:2,5
4.	Polugajevski-Hort 1,5:2,5
5.	Geller-Gligorič 2,5:1,5
6.	Smislov-Reševski 1,5:1,5 Smislov-Olafson 1:0
7.	Tajmanov-Olafson 1,5:1,5
8.	Botvinnik-Matulovič 2,5:1,5
9.	Talj-Najdorf 2:2 10. Keres-Ivkov 3:1
Zanimivo je, da je skupni rezultat na prvih petih ploščah, kjer so se srečali trenutno najboljši šahisti sveta in SZ 12:8 v korist moštva ostalega sveta. Srečanje je bilo po izjavi vseh udeležencev zelo dobro organizirano za kar gre zasluga ša hovski zvezi Jugoslavije, kakovost večine partij je bila zelo visoka. Po ocenah strokovnjakov so najboljše partije dali Fisher, Keres, Tajmanov, Botvinnik, Portisch in Hort, medtem ko jugoslovanski šahisti Gligorič, Matulovič in Ivkov tokrat niso popolnoma izpolnili pričakovanj.
Bralne značke
(Nadaljevanje s 4. strani)
ce so prejeli izčrpne tiskovine z naslovi priznanj Zlate knjige in najbolj priljubljenih del. Poleg tega so prejeli v dar še izvode letošnjega priznanja Zlate knjige in sicer: Josip Ribičič — RDEČA PEST; France Bevk — MALI U' PORN1K; Angelo Cerkvenik — OVČAR BRUNO.
Glavni urednik založbe Ivan Potrč je povabil predstavnike raznih šol v Sloveniji, novinarje, pisatelje, pesnike in tržaške goste, naj se pridružijo slovesni pode-litvi priznanj «Zlata knjiga*, ki je bila v festivalni dvorani pionirskega doma. Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti je prebrala poslanico pisateljica Ela Peroci. Nato je bila razglasitev letošnjih Zlatih knjig. Priznanje Zlate knjige je najprej dobila vdova Josipa Ribičiča, Angelo Cerkvenik je sam prebral nekaj odstavkov iz svoje povesti Ovčar Bruno. France Bevk pa je odgovarjal tudi na 8 vprašanj, ki mu jih je postavljala Alja Predan, učenka 7. razreda. Iskreno se je izpovedal in skromno potrdil, da mu priznanje vzbuja veliko veselje in daje pobudo za nadaljnjo povest, ki jo ima v pripravi.
Povabljenci so se razšli z obljubo, da se zopet srečajo v nedeljo, 7. junija v Kotljah, kamor bodo prišli vsi živeči slov. pisatelji in pesniki, ki bodo mladini podpisovali knjige. Z izletom po Prežihovem svetu bodo navzoči proslavljali desetletnico bralnih značk.
«Civilni organi»
(Nadaljevanje s 4. strani)
OBČNI ZBOR $K KRAS
Športni krožek Kras iz zgoniške občine obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo 6. društveni redni občni zbor v četrtek, 9 aprila. Občni zbor bo v prostorih krožka v Zgoniku, začel pa se bo ob 20.30.
žavnem udaru v Grčija sta negativno vplivala na zadržanje mladine nasproti NATO.
Jakob Aano pravi, da sta bili obe poročili predloženi že lani avgusta ali septembra, da se je o njih razpravljajo šele novembra, razvedelo pa se je o vsem tem šele sedaj.
Norveška delegacija baje ni vodila o teh problemih nobene načelne razprave. Da je prišlo sedaj do javne razprave, gre zahvala že omenjenemu danskemu listu, ki je v začetku objavil nepopolno informacijo, ki pa je nato obširneje spregovoril o vtikanju organizacije NATO v civilne zadeve držav članic.
Po mnenju nekaterih bi morala biti javnost na Norveškem drugače obveščena o vsej tej zadevi in posebej še o tako imenovanem «civilnem sodelovanju» v NATO. Pristaši vojaškega zavezništva pravijo, da bd znalo civil 3 sodelova• nje predstavljati za NATO — past. j Isti krogi menijo, da ko je NATO rešila norveško «obrambno varnost*, j«.- s tem opravila svoje in se zato ne sme še govoriti o tatlant-ski kulturni skupnosti», o skupnosti, ki bi mogla v doglednem času cusmerjath v smislu rdušitve svoboščin in demokratičnih pravic*, kot se dogaja v Grčiji ali v smislu «teptanja ljudske volje, kar se dogaja v Vietnamu*.
Iz ra:, tih krogov izhaja, da bi se mogla Norveška umakniti iz ^civilnih organov* NATO, kar pa je seveda odvisno od norveškega parlamenta. Toda Norveška nima svojega de Gaulla, ki je Francijo potegnil iz vojaškega oklepa NATO.
V0JNJ ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
9 7.
Ilustrira dr. R. Hlavaty
Judenburg
«Vsi domov — kakor v Rusiji...!« Je vzkliknil Stefanič, j1 ^ je takoj ugriznil v jezik. To geslo je bilo sicer pri bata-Jonu čedalje močnejše, nekaj ljudi je zadnje tedne pobegni-j? v gore, menaa k zelenemu kadru, med njimi tudi Obid, , je šele prišel k maršbataljonu, vendar se je Stefanič sam Prašil svojih odločnih besed.
«To ge ni dovolj!« Je dejal Skobir, ki je zadnje čase aradi svoje nepomirljivosti postal zelo vpliven.
«Kaj še?« je vprašalo več glasov in zagonetno strmelo Ja> kjer je sedel Možina. V baraki je zavladalo tesno vzdušje, ^•kor bi se nekaj težkega, vročega kuhalo. Toda Možina se ganil, temveč se je naslanjal na svojo desnico in nemo strmel predse.
Oglasil pa se je Poznik od četrte stotnije, ki je kakor nekdaj v bataljonu št. 100 hodil od barake do barake v vas.
«Mislim, da bo vse samo od sebe prišlo! Kar podrlo bo lepega dne. Ljudje imajo dovolj. Ko sem bil na do-Pbstu, vpijejo povsod Jugoslaviji. To je tisti veter, ki ga ne more zaustaviti...«
«Tisti veter...?«
O Jugoslaviji se je v judenburških kasarnah in barakah bolj malo govorilo; med tistimi pa, ki so vztrajno šušljali o njenem prihodu, je bil tudi Poznik. Vendar ni bilo moštvu to šušljanje neprijetno im je kalilo kakor seme nedoločene svobode ter se je počasi razraščalo z drugimi skrivnimi željami in slutnjami v čedalje silnejši notranji pogon. Vse, kar je obetalo svobodo, so srca široko, navdušeno pila in si prisvajala. Plamen svobodoželjnosti, ki je gorel po domačih vaseh in mestih, je grel tudi Judenburg.
Kakor nekdaj v barakah pri bataljonu št. 100 in pozneje na Doberdobu, je tudi zdaj vprašalo nekaj glasov;
«Kaj pa bo potem z nami...?«
Poznik se je skoraj jezno obregnil: «Ali naj vam še posebej razlagam, kar že vsak otrok ve?«
Zdaj se je nenadoma začul Možinov glas:
«Fantje, če mislite, da bo vse kar samo od sebe prišlo, se motite. Nič na svetu razen smrti ne pride samo od sebe, pa tudi naša svoboda ne bo. še pošteno bomo morali pljuniti v roke, če bomo hoteli kaj doseči.«
Njegove besede so težko legle na zbrane vojake: bile so izgovorjene tako prepričevalno, da se nihče ni upal ugovarjati. Nekdo je od daleč zaklical:
«Misli malo, Možina, kako bi se to storilo... Treba bo pohiteti, sicer nas bodo prej poslali na fronto in potem nam vsem skupaj nič ne hasne.«
Gotovo bi posvet še dalje trajal, ako bd medtem ne prišel v barako infantertst Zega. Kakor toliko drugih, tudi Zege ndso poslali iz Lebringa k njegovemu kadru 97. pešpolka, ampak so ga pritisnili Janezom, kjer so ga takoj sunili v maršbataljon, čeprav je komandi na vsa usta zatrjeval, da kot Italijan ne more na italijansko fronto. Zdaj je tudi zanj prišel čas, da se poslovi od zaledja. Čeprav Je bil Zega zelo prijazen, ga zaradi njegove neznačajnosti nihče ni posebno maral; zato so tudi ob njegovem prihodu takoj za-
ustavili razgovor in se pričeli razhajati.
«KaJ ste se pa menili?« je vprašal Megliča.
«Ah tako — dolgčas smo prodajali!« se je odrezal Meglič.
«Da bi le že kaj prišlo in napravilo vsemu konec! Ma-gari kakšna revolucija!« je godrnjal Zega.	v
Prihodnjo nedeljo so Barfussovi znanci že drugič odšli na njegov dom. Prvo nedeljo so bili pri njem le tisti, ki so ga osebno poznali, Barfussovi so imeli v gorah veliko domačijo in družba se je najedla in napila kakor že dolgo ne. Prihodnjo nedeljo jih je spet povabil in dodal, naj še kake dobre znance priženejo s seboj.
«Hafner in Možina morata zraven!« je resno predlagal Pata. «Tam zgoraj je čist zrak in lahko se zgovorimo. Tukaj tako in tako nisi nikdar brez skrbi pred doušnikl.«
«Smuk bi tudi lahko šel in Rogelj tudi, če ne bo imel službe,« je menil Stefanič.
«Potem nas bo pa preveč. Ustrašili se nas bodo!« Je pomišljal Demark.
«Ne, ne, Hafner in Možina morata zraven, pa tudi Smuk in Rogelj. Boljše da mi drugi, ki nismo tako potrebni, ostanemo doma!« je silil Palir. Naposled so se zedinili, da pojdejo k Barfussu Hafner, Možina, Palir, Demark, Grum, šte-fanič, Davtovlč ter oba četovodja Rogelj in Smuk. Vendar Je Smuk zadnji trenutek odpadel, ker mu je nadporočnik Seunig prilepil stražo; namesto njega so vzeli Skobirja s seboj.
Pot do Barfussa je vodila skozi dolgo gozdnato samotno sotesko, v kateri ni bilo slišati drugega glasu kakor žuborenje potok ajd je spremljal cesto, in pa zganjanje gozdnih ptic, ki so gnezdile po košatem drevju. Više zgoraj na sončnem pobočju se Je tu in tam zasvetila kaka samotna domačija. Vse Je bilo kakor nalašč za skriven razgovor. Čeprav se niso poprej zmenili, zakaj so se zbrali ravno oni, so vendar vsi vedeli, da jih je zgnala skupaj ena in ista misel, mdsel, ki je
navdajala ves maršbataljon, vso judenburško garnizijo: Neka, je treba storiti...! Stvari dozorevajo in v zraku že smrd po nečem razburljivem... Maršbataljon je pred odhodom m fronto in treba je hiteti... ali pa se bodo stvari same ot sebe prekopicnile. Kako, to sam vrag ve.
Najprej so govorili vse križem o razmerah pri bataljonu o vretju med moštvom, o revoluciji v Rusiji, o skoraj gotov zmagi antante, o Jugoslaviji, ki se baje pripravlja, o tem kaj bo prišlo po razpadu Avstrije. To so mleli, kakor bi hodili okro^ kaše, dokler ni Možina rekel:
((Menda vsi eno in isto mislimo...«
“Vsi!« so odgovorili, ne da bi le eden rekel, kaj mislijo
«Potem je dobro!«
Grum je bil prvi, ki je zadel v sredino
((Nekdo mora začeti. Potem bo plaz sam drl naprej. Cs bomo pa čakali in čakali, se še ne bo tako hitro sprožil, Delavci že štrajkajo, zdaj Je pa vrsta na soldatih, da še tl začno. Tako mislim jaz...«
«Pri nas je zrelo. Ena sama iskra in ogenj bo zagorel. Toda kaj je drugod, tega ne vemo. Najbrž podobno kakor pri nas, — toda nimamo zvez in to je škoda!« Hafner je govoril resno m od srca.
cGotovo je povsod zrelo!« je pritrdil četovodja Rogelj. «Vojne je vse sito, tudi Nemci!«
«Kako mislite torej?« je vprašal Stefanič čez nekaj časa. Stefanič sam ni silil na dan s svojimi lastnima mislimi
Kmalu se Je izkazalo, da le ne mislijo vsi eno in isto. Istih misli so vsi, kar se tiče namena različnih pogledov pa so, kar se tiče tega, kako to doseči Korporal Hafner ki je najprej razložil svoj načrt, Je bil za to, da se Janezi upro, pomedejo orožje ln se odpravijo čez hribe proti domovini v Slovenijo, kjer jih ljudstvo komaj že čaka. Tam se bo zbral zeleni kader ln plamen upora bo zajel vso deželo.
(Naaaljevanje sledi)
PRETEKLO SOBOTO V VERONI
Proslava petdesete obletnice «Istituto C. F. delle Venezie»
V tem velikem kreditnem zavrju so udeležene vse mestne hranilnice treh beneških dežel
VERONA, 6 — V soboto je bila je omogočil zavodu, da se je v vseh
v gledališču veronske filharmonije slovesnost ob 50. obletnici denarnega zavoda «Istituto dd Credito Fon-diario delle Venezie«. Slovesnosti so se udeležili poleg predsednikov in ravnateljev vseh hranilnic (Cas-se di Risparmio) treh beneških dežel, številnih županov in predsednikov pokrajinskih uprav, predstavnikov deželne uprave Furlaniije-Julij-ske krajine in Trident 1 nska-Gomje pcadižje, tudi guverner italijanske banke dr. Guido Carli, predsednik cCassa di Rispairmio delle Provto-cie Lombarde« ter predstavniki mnogih drugih denarnih zavodov, med katerimi predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke odv. Angel Kukanja in njen ravnatelj dr. Žarko Simonič. Med poli-
pokrajinah svojega območja izredno uveljavil. Začel je dajati kredite za gradnjo avtocest, bolnišnic, šol itd. Tako je bila s pomočjo tega zavoda zgrajena ena od prvih avtocest v Italiji, Benetke-Padpva-Milan, ki je bila zgrajena na pobudo in pod odgovornostjo krajevnih ustanov. Čeprav so bile operacije na področju javnih del precej tvegane, ker so se zadovoljile samo z jamstvom krajevnih ustanov, se je v zadnjih petnajstih letih izkazalo, da je bila ta pobuda izredno koristna.
V zadnjih petnajstih letih je napravil zavod velik skok naprej. Leta 1955 je izdal 5500 navadnih posojil za 18 milijard lir vrednosti; leta 1989 pa skoraj 17.000 posojil za
»krami osebnostmi se je udeležil 105 milijard vrednosti; kmetijski slovesnosti tudi podtajnik predsed- ' cddelek je izdal 1955. leta 4.800 po-stva vlade poslanec Antonio Bisft-! sojll za okrog 5 milijard lir, lansko
gjia-
Po pozdravu, ki ga je prinesel vsem prisotnim veronski župan odv. Bozzi. v katerem je poudaril predvsem veliko, vlogo tega denarnega zavoda ne samo za gospodarstvo Verone in njene pokrajine, marveč vseh treh beneških dežel, je govoril predsednik zavoda odv. Marandola. Ta je napravil obširen prerez delovanja zavoda od ustanovitve leta 1920 do letos, ko je po petdesetih letih zapadel ustanovni statut. Zato so letos sprejeli nov statut, ki podaljšuje življenje zavoda za nadaljnjih trideset let, in sicer do konca leta 1999.
Kot smo že omenili, ,)e bil «Isti-tuto di Credito Fondiario delle Ve-nezie« ustanovljen leta 1920 pod imenom «Istituto Fondiario della Oivica Cassa di Risparmio di Verona«. 16. marca istega leta je zavod prevzel njegovo sedanje ime. Zavod so dejansko ustanovile vse hranilnice (Casse dd Risparmio) iz treh beneških dežel takoj po drugi svetovni vojni, da so z njim lahko ustvarile širšo kreditno organizacijo, ki bi bila kos tedanjim potre-
leto pa že več kot 7000 posojil za 39 milijard lir. Največje operacije je seveda zavod napravil v okviru javnih del. Tako se je število posojil od leta 1955 do 1969 povečalo od 200 na 700, njihova vrednost pa od 13 milijard na več Kot 160 milijard lir.
Skupno torej je odobril «Istttuto dd Credito Fondiario delle Venezie« leta 1955 10.057 posojil za 36 mili-
jard vrednosti, lansko leto pa 24.733 posojil za 300 milijard lir vrednosti. S tako trdno finančno podlago je zavod začel svoje novo tridesetletno življenje in delo.
Med drugim moramo omeniti, da je zavod odobril za gradnjo avto ceste Trst - Videm - Benetke 17 milijard lir, kar je omogočilo njeno, čeprav precej zapoznelo gradnjo.
Njegova finančna osnova pa so ostale, kot doslej, hranilnice (Casse di Risparmio) v treh beneških deželah. Te hranilnice imajo danes zaupanih v svojih blagajnah 1500 milijard Idr, kar predstavlja 16 odstotkov vseh hranilnih vlog v Italiji in hkrati ogromno pogonsko silo za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj v treh beneških deželah.
SIRACUSA, 6. — Vodna napeljava v Siracusi, katere velik del je pod arheološkim parkom, se je v preteklih dneh pokvarila in poplavila jame «Dionizijevega ušesa«. V jamah je voda dosegla približno 70 centimetrov višine. Posebna komisija za spomenike je v precejšnji zaskrbljenosti, da bi voda ne pokvarila umetniških jam. Občinski tehnični urad skuša popraviti vodovod, gasilci pa bodo morali potem izsušiti vodo.

V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI
Po nepričakovani zmagi Zarje na dnu lestvice zopet zaplet
Zmaga Brega z res odlično igro - Zadovoljiv nastop Sokola v Gorici
Slika s ceste pri Podgradu v petek dopoldne, potem je še snežilo

NADALJEVANJE ATENSKEGA PROCESA
Pogumne izjave obtožencev pred vojaškim sodiščem
Nemški socialdemokrati obtoženi vmešavanja v grške zadele
ATENE, 6. — Danes se je pred atenskim vojaškim sodiščem nadaljevala obravnava proti 34 obtožen-bam za povojno obnovo. V nadati-' nem, kd jih dolži jo, da so bili člani njih letih se je zavod razvijal in j	skunine ((Demokratična
ustanavljal nove oddelke. Najprej je | obramba)) v glavnem gre za ljudi bil leta 1925 ustanovljen oddelek za u razumnižkih krogov.
vest pa ni potrjena, ker je izjavo podal neikl drug zapornik.
gradnjo stanovanj, nato pa še kreditni oddelek za izboljšanje ktne tijstva
Na današnji obravnavi je podal svoje izjave general v pokoju Geor-
Leta 1927 .te «Istituto dd Credito ftios Jordanides, M je bil svoj čas
den^i^zav^ /tettT usti nov d ! NATO v’'SteT Jordan idesa dolži-! press«, ker je bila ena stran po-oddelek za tujo valuto. To je bil j jo. da je bil duša in vodja «Demo- j svecena re.dami, v katen je «na
kratične obrambe«
Prepovedana prodaja tednika «l’ Express»
PARIZ, 6. — Pariško sodišče je danes prepovedalo prodajo zadnje številke pariškega tednika «L’F.x-
takoj rodil zaželene uspehe. Posegel jo z zastavnimi pismi v dolarjih na ameriški finančni trg. V tedanjem težkem finančnem obdobju sl je zavod zagotovil okrog sto milijonov dolarjev, ki jih je uporabil za okrepitev deželnega gospodarstva, zlasti pa še na kmetijskem področju. Leta 1936 Je postal zavod že eden najmočnejših zemljiških kreditnih zavodov v Italiji. V istem letu je izvršil 20.400 finančnih operacij, kar je presegel samo v po slavnem letu 1968. «Istituto di Credito Fondiario delle Venezie« je tako postal drugi kreditni zavod v Italiji za hranilnicami lombardskih j pokrajin
prvi tovrstni poskus v Italiji, ki le
Upokojeni general je zanikal to obtožbo, kakor tudi, da bi bombni atentati, do katerih je lani prišlo v prestolnici, predstavljali nevarnost za vlado. Nadalje je zahteval ukinitev 61. 509, ki je bil sprejet pred 20 leti ln ki predvideva smrtno kazen za poskuse uvajanja v Grčijo komunističnega režima. Jor-danides je zanikal, da bi bil komunist.
V svoji Izjavi je general ožigosal grško vojaško diktaturo kot nevar no za mir. Rekel je nadalje, da bi morali polkovniki, če nameravajo j prepustiti drugim državne vajeti, biti zadovoljni, da grško ljudstvo Druga svetovna vojna je bila s?ko-1 dokazuje z uporom svojo življenj-raj usodna za njegov obstoj. Za-* 1 2 sk0 silo ce pa ne nameravajo prepustiti oblasti, potem je upor proti njim upravičen.
Danes je podal svoje Izjave tudi odv. Karalambis Protopapas. V zvezi z njim je vojaški tožilec obtožil zahodnonemško socialdemokratsko stranko, da se vmešava v grške notranje zadeve. To svojo trditev je podkrepila, češ da je generalni sekretar te stranke brzojavno vprašal grško vlado, če se pri procesu spoštujejo načela človečanskih pravic.
Za skoraj še večji greh pa tožilec smatra nakazilo odv. Protopa-pasu v znesku 40 milijonov lir, ki ga je nemška socialdemokratska stranka baje namenila družinam grških političnih pripornikov. Ta
j stopal« predsednik republike. Geor-ges Pompidou. Reklama je hvalila motorne čolne neke ameriške družbe. Na sliki je bil Pompidou v sami srajci, v didaskaliji pa so hvalili motor, «ki povsod zmaguje«, zaključevali pa so z besedami «za vašo gotovost, gospod predsednik — hvala, gospod predsednik«.
vod je utrpel ogromne izgube, zlasti še z razvrednotenjem Ure po končani vojni. Tako se je leta 1945 skupna vrednost posojil zmanjšala na samih 703 milijone lir, kar |c pomenilo, da je bil skoraj na robu propada. To stanje je nujno narekovalo reorganizacijo zavoda, da se prepreči njegovo propast. Sporazumno z vsemi prizadetimi hranilnicami se je zavod polagoma o-pomogal, najprej z zemljiškimi krediti, nato pa se je začel po letu 1950 ponovno ukvarjati z javnimi deli z ustanovitvijo posebnega oddelka. S to pobudo 5a bilo omogočeno tudi ostalim italijanskim kreditnim zeml jiškim zavodom, da so lahko do 1958. leta ustanovili oddelke za javna dela. In vprav no-seg na to izredno važno področje
V NEKEM STANOVANJU
Karabinjerji včeraj zaplenili 800 milijonov ponarejenih lir
Še niso odkrili tiskarne in vseh krivcev
VITERBO. 6. — Karabinjerji so danes zaplenili 300 milijonov ponarejenih lir v bankovcih po 10.000 lir in aretirali enega od dveh ponarejevalcev.
Pred nekaj dnevi so karabinjerji slučajno prisluhnili telefonski zvezi in slišali, kako je neznana oseba naročala nekomu, naj najde kupce za 500 milijonov ponarejenih bankovcev. Karabinjerski načelnik je izsledil zaupnika ponarejevalcev in ga prepričal, da sodeluje s policijo. Z dovoljenjem državnega pravdni-ka je skupina karabinjerjev šla do ponarejevalca in res našla v stanovanju veliko količino ponarejenega denarja. Niso pa našli vsega, ker je ponarejevalčevi ženi u-spelo, da je nekaj bankovcev sežgala. Agenti so odnesli še nesežgane bankovce in aretirali 37-letnega trgovca Armanda Tirica.
Tiricovega prijatelja in sodelavca pa še niso našli, vendar mu ver jetno ne bo uspelo uiti mreži, ki so jo karabinjerji razpredli. Karabinjerjem tudi še ni uspelo, da hi našli tiskamo, v kateri so ponarejevalci izdelovali res «umetni-ške« bankovce.
OTTAVIANO (Neapelj), 6. — Pri kraju Montevergine so med izkopavanjem odkrili precej veliko količino starinskega srebrnega in bronastega denarja v glavnem iz Avgustove dobe. Izvedenci sklepajo, da so iz prvega stoletja pred Kristusom. Nekaj denarja je tudi iz Vespazianove in Justinijanove dobe. Najdba priča, da je bilo že za časa Avgusta v tistem predelu naselje, poleg tega pa dokazuje, da je bil Otavian rimskega rodu. >
iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiimiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiimiiniiiiHiiiiiiimiiiimmiiiiiimiHmniiiHHHiiiiiHiiiiiiiimiiiHHiHM
PRED TRETJIM POLETOM NA LUNO
Včeraj v Cape Kennedyju začetek vzvratnega štetja
Strokovnjaki so odpravili okvare na rezervoarjih helija - V soboto popoldne vzlet
CAPE KENNEDY, 6. — Prihodnjo soboto, 11 aprila bo z oporišča vzletela v smeri Lune velika raketa «satum», nosilka «Apolla 13», ki bo v manj kot enem letu ponesla človeka že tretjič na naš naravni satelit. Raketo bodo izstrelili ob 15.13.
2e pred enim (tednom so strokovnjaki opazili, da se je plin helij v rezervoarjih «palka» preveč ogrel. Kljub tej nevšečnosti pa so vseeno začeli davi ob 4. uri po srednjeevropskem času «vzvTatno štetje«.
Okvaro pa so menda že odstra-
nili. Zadnja poročila pravijo, da se je tehnikom posrečilo stabilizirati pritisk in temperaturo plina, ki sta zdaj normalna ter se gibljeta v predvidenih vrednostih.
Ce bi ta poskus spodletel, bi bil polet kozmonavtov Loweila, Mat-tinglyja to Heisa resno ogrožen. Gotovo bi moraM zamenjati helij v rezervoarjih, toda to delo bi lahko opravili samo z vrtino v trupu modiula. Vprašanje je, če bi tako zahtevno delo opravili v času, ki je predviden za polet.
Ker ta operacija po vsej verjetnosti ne bo potrebna, bo časa za razna manjša popravila na pretek dovolj. V vzvratno štetje so vštete tudi morebitne prekinitve, ki lahko trajajo včasih precej časa. Upoštevati je treba, da strokovnjaki pregledajo skoraj vsak sestavni del rakete to modulov, a teh delov je nad 2 milijona.
Ce bo šlo vse po sreči, se bo začel končni del vzvratnega štetja v četrtek opolnči. Ta zadnji del Je najzahtevnejši in tedaj postane vsaka minuta zelo dragocena.
Ko se je davi začelo vzvratno štetje, so se kozmonavti malo prej vrnili v oporišče. Takoj nato so jih pregledali zdravniki. To Je bil zadnji pregled pred vzletom.
vija povzela po televizijski oddaji angleške družbe BBC. Vložek je s slikami in didaskalijami na enostaven in otrokom primeren način prikazoval, kako se razmnožujejo rastline in živali ter končno kako pride do spočetja pri ljudeh.
BREG — FARI PADOVA 3:0 (15:5, i
15:8, 15:2)
BREG: Klabjan, Sancin, Slavec, Zobec, Barut, Hmeljak, Foraus, Ra-potec in Kofol.
FARI PD: Bedin, Miozzo, Spes-sato, Poli, Ometto, Sturaro, Bedini, Camporese, Lotto.
SODNIKI: Michellini; Milkovič; Pimazzoni.
Tudi okrnjena ekipa Brega je z lahkoto «pospravila» FARI iz Padove v samih treh setih in mu dovolila, da je zbral v vsej tekmi skupaj komaj za niz točk. Brežanke so igrale odlično zlasti v prvem in tretjem setu: gradile so igro, po-dajačice so lepo ustvarjale prilož nosti za udarec, katerega so tol-kačice pridno izkoriščale. Tokrat lahko rečemo, da so praktično vse-Brežanke v redu opravile svojo nalogo. V prvem setu je izstopala Barutova, ki je« spravila čez mrežo« nekaj res izredno ostrih udarcev. Zelo uspešni sta bili tudi Slavče-va in Klabjanova. Kot podajačici sta bili Forausova in Hmeljakova vedno na mestu. Skratka, po tej tekmi skoraj nismo mogli razumeti, kako je tako dobro uglašena ekipa v preteklih kolih zgubila srečanje, v katerem je bila velik favorit, saj bi se s tako igro lahko potegovala vsekakor tudi za prvo mesto te skupine.
« * •
BOR:ZARJA 2:3
(5:15, 12:15, 15:13, 15:13, 15:13)
BOR: Pernarčič, Hrovatin, Bezeljak, Barej, Pečar, Rogelja in Rau-ber.
ZARJA: Križmančič S., M., S. in D., čok, Seražin, Žagar, Bandelj, Fonda, Pernarčič in Kuferzin.
SODNIK: Fornasar - stranski sodniki: Pimazzoni, Zopivnikar, Tran-quillini.
Tudi sedmo kolo ženskega odbojkarskega prvenstva B lige je prineslo veliko presenečenje. Bazoviška Zarja, ki je v vseh dosedanjih na stopih poražena zapustila igrišče, je v soboto zvečer prijetno presenetila. Po dveurni bitki, kjer smo videli skora j vse, kar zmore naša ženska odbojka, so Bazovke zasluženo odnesle ves izkupiček. In to celo potem, ko je vse kazalo, da se njihovo potapljajočo barko res ne bo dalo več rešiti. Tržačanke so vodile z 2:0 v setih in v tretjem nizu povedle s 6:0. Od tu naprej se je za «rdeče-bele« pravzaprav pričela prava tekma. Postajale so od trenutka do trenutka vse bolj zanesljive in to posebno v zadnjih in odločilnih posegih. Lahko rečemo, da je bil to njihov najlepši letošnji nastop. V taki luči se nam še niso predstavile in po obeh osvojenih točkah imajo še lepe mož nosti, da se rešijo izpada.
Pri Boru pa smo doživeli pravcato diametralno nasprotje. V tem «metežu» sta se izkazali samo dve igralki, ki sta se povzpeli iz «niz-kega» poprečja, še oosebej pa mlada Hrovatinova, ki je odigrala vseh pet setov veliko boljše, kot njene bolj izkušene soigralke. Pri ča smo bili tipični tekmi, v kate ri je lahko podcenjevanje usodno. To pot je bila «trinajstica» za Bor res usodna. V zadnjih treh setih je vedno vodil s 13:10, toda ori «trinajstici» je tudi obtičal.
Sam začetek srečanja pripada Bo-
ru in njegovo vodstvo kar hitro raste v njegovo korist. Nasprotnice ne nudijo večjega odpora in set se kmalu konča.
Začetek drugega niza pa je precej drugačen. Tržačanke, ki se čutijo «vame«, popustijo in Bazovke povedejo celo s 6:1. Pri «osmici» pa pride do izenačenja; ponovno vodstvo «rdeče-belih» z 12:10 pa je tudi poslednje v tem delu srečanja.
Pravi spopad se prične šele v tretjem setu. Tu smo videli resnično več lepega na strani' Zarje kot Bora. Po začetnem vodstvu slednjega s 6:0, zarjasice ne vržejo puške v koruzo in stanje izenačijo. Od tu naprej pa postanejo resnično boljša ekipa. Bila je to hitra in obenem presenetljiva spremem ba. Razlika v točkah se pomika zdaj na eno, zdaj na drugo stran, dokler se jeziček ne ustavi pri 15:13 za Zarjo.
V četrtem setu je Bor stalno v vodstvu, toda ta minimalna razlika je zanj v redu, le do 13:10, potem pa Zarja stanje izenači in zmaga.
Zadnji in odločilni set se tudi prične v znamenju «plavih». Pri zamenjavi igrišča je 8:5. Malo kasneje pa 10:7 in 11:8. Tu se prične znova drama in prav Bazovke, lu svoje nasprotnice stalno lovijo, izenačijo pri trinajstici in njihova pre senetljiva hladnokrvnost jih pripelje do končne zmage. Bazovke so osvojile sicer presenetljivo, a popolnoma zasluženo zmago.
G. F.
* * *
AGI:SOKOL 3:0	(15:3, 15:5, 15:5)
AGI: Pellesson, Barbieri, Miku-lus, Boemo, Bregant, Moretto, Lovi-sini, Ppllegrin.
SOKOL: Švab, Gabrovec, Pertot. Caharija, Škerk, Colja, Petelin, Batagelj.
SODNIKI:	Nicoletto (Padova),
Cassani in Zorzenon (oba Gorica).
LONDON, 6. — Skupina tatov je danes zjutraj obiskala neko banko v Oxfordu in iz blagajne odnesla približno 60.000 šterlingov (t.j. približno 90 milijonov lir). Na blagajniška vrata je med drugim pripela mino, zaradi katere se bančni uslužbenci potrebovali pomoč vojaš-dih izvedencev.
Učenke Zavoda za glasbeno In baletno Izobraževanje iz Ljubljane, ki bodo v četrtek pod vodstvom Lidije Wlsjakove ln Žive Kraigherjeve nastopile v Kulturnem domu
Zaplemba tednika «Vie Nuove»
SPOLETO, 6. — Državno pravd-ništvo iz Spoleta je 4. aprila ukazalo zapleniti na celotnem državnem ozemlju 14. številko tednika «Vie Nuove«. V zadnji številki je bil namreč poseben vložek posvečen spolni vzgoji otrok, katerega je re-
VALENCIA (Kalifornija), 6. -štirje agenti prometne policije so danes izgubili življenje, ko so skušali ustaviti avtomobil, ki je vozil po Geolden State Freeway. Policija je zvedela, da so osebe, ki so bile na avtomobilu, napadle ali grozile neki osebi, ki se je vozila na drugem avtomobilu. To se je zgodilo v kraju Gojman, približno 40 km severno od Valencie.
Ko so se policisti približali osumljenemu avtomobilu, so začeli iz njega streljati in ubili vse policiste. Hudodelci so nadaljevali svojo pot proti severu in po nekaj kilometrih zapustili avto ob robu ceste. Policija je razpredla svojo mogočno mrežo, da bi čim prej izsledila hudodelce.
V	nedeljo je v Gorici AGI stopil na igrišče kot edini favorit in edini možni zmagovalec. Goričanke so tudi tokrat potrdile svojo formo in so odšle z igrišča kot zmagovalke; ob odlični režiji Pellessono-ve in še boljšem napadu Barbieri-jeve so si tako — čeprav ne matematično — zagotovile prvo mesto na končni lestvici in naredile na-daljni korak na poti v prvo ligo.
Po drugi strani pa nikakor ne moremo grajati mladih igralk Sokola, ki so se resno vrgle v borbo že takoj v začetku. Ekipi se je poznala odsotnost Zidaričeve, katero je zamenjala Batageljeva, ki je sicer zadovoljila, vendar pa se ji pozna, da že devet mesecev ni redno trenirala. Edina pripomba, ki bi jo lahko dodali je, da so se predvsem mlajše igralke nekoliko prestrašile energične in hitre igre Goričank. Dodati pa moramo, da je bil sodnik do domače ekipe precej popustljiv in je spregledal marsikatero nošeno žogo.
Po tem porazu se položaj na-brežinske ekipe ni poslabšal. Izgubiti proti močnejši ekipi ni nečastno, sicer pa so poraz vsi predvidevali. Zanimivejša in mnogo bolj borbena bo nedeljska tekma, ko se bosta na nabrežinskem pravokotniku srečala Sokol in Bor. Sokolu b* šlo za točke, ker se mora čimprej oddaljiti od nevarnega položaja na lestvici, Boru pa predvsem za prestiž, ki ga je s sobotnim porazom proti Zarji delno izgubil.
S.	J.
* # #
V	ženski odbajkarski C ligi je Corridoni premagal v Trstu Bor B s 3:0.
* * *
V	medšolskem moškem odbojkarskem prvenstvu v Trstu je višja slovenska gimnazija F. Prešeren premagala Da Vinci z 2:0, z enakim izidom pa tudi ekipo Petrarce.
n lil immimmililiililiiiiliiii 111111111111111 iiiilliiimiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
KLJUB PORAZU V MOŠKI D LIGI
Dobre možnosti Bora za obstanek v ligi
Borovi košarkarji so v nedeljo v Benetkah klonili s precejšnjo razliko (41:64) proti prvemu z lestvice, moštvu Dienai. «Plavi» niso igrali doffro, a tudi ne slabo; priznati je namreč treba, da so bili domačini za razred boljši in so tako tudi zasluženo zmagali. Benečani so popolnoma upravičeno na prvem mestu lestvice, saj njihova ekipa odvija dozorelo igro, kot je ne zna nobena peterka D lige.
Na srečo borovcev sta tudi neposredna konkurenta za izpad izgubila na lastnih tleh, tako da imajo sedaj borovci res realne možnosti za obstanek v tej ligi. Zuccheri je namreč doma izgubil proti goriškemu Parkettu z 59:62, in prav tako je na domačih tleh klonilo moštvo Ro-bur Ra veni,a proti Kinder Thiene,
PARIZ, 6. — Francoska policija je danes zvečer po dolgem zasledovanju in nevarnem streljanju ujela v predmestju Liona enega od hudodelcev, ki so pred nekaj dnevi «zasedli» hotel Versailles v Ville-franche - sur - Mer. Hudodelec se imenuje Novans. Ko je dospela policija je bil z njim drugi hudodelec Israel Levy, ki je prvi začel streljati in je tudi ranil človeka, ki je šel slučajno mimo. Policisti so tudi sami začeli streljati in ranili Levyja. Hudodelca sta se spustila v tek. Agenti so ujeli Novan-sa, Levyju je pa uspelo uiti.
SOFIJA, 6. - Umrl je Leo Con-forti, eden med najbolj znanimi bolgarskimi gledališkimi igralci. Star je bil 59 let in že 35 let je nastopal na najrazličnejših gladališ-kih odrih. Posebno pozornost je posvečal ruskim klasičnim in bolgarskim modernim delom. Nastopal je tudi na radiu in televiziji ter v raznih varietejskih programih.
•IIIIIIMilliimililllllinillllllllilillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|||||||„ll„|M,l|||ll|||||||
MOŠKO PROMOCIJSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO
Po zelo borbeni tekmi Dom klonil Mladosti
DOM — MLADOST 2:3 (16:14, 12:15,
6:15, 15:13, 8:15)
Ob lepem vremenu in ob prisotnosti številnih gledalcev, sta se v nedeljo pomerili goriški Dom in do berdobska Mladost. Srečanje je bi lo na igrišču Dijaškega doma in je bilo veljavno za promocijsko prvenstvo.
Moštvi sta se predstavili sodniku v naslednjih postavah:
MLADOST: M. Lavrenčič, L. Devetak, R. Terpin, M. Gergolet, V. Devetak, R. Starec.
DOM: D. Sasou, M. Tomažič, L. Černič, R. Pahor, L. Battaino, I. Komel.
V prvem setu, po začetnem vod stvu Mladosti s 6:2, je Dom zaigral odločneje in kmalu izenačil na. 7:7. Mladost verjetno ni pričakovala tako ostrega odpora Goričanov in je nekoliko popustila, kar je Dom takoj izkoristil to zaključil set v svojo korist. V drugem nizu je Mladost krepko reagirala in s tolčenimi žogami spravila domovce v zadrego. V tem delu igre se je posebno izkazal Radojko Starec, ki je bil najboljši mož na igrišču. Spet so Doberdobci vodili s 5:2, ko se jim je zataknilo. Sodnik jim je piskal več prestopov in mrež in že so bili Goričani v vodstvu. Pri stanju 12:9 za Dom, pa so Doberdobci zopet pritisnili in osvojili niz z izidom 15:12. Uspeh je igralce Mladosti spodbudil in so v tretjem setu
pustili domovcem samo 6 točk. V četrtem nizu so dali Goričani vse od sebe in so set tudi osvojili, če prav je Mladost že vodila 13:9. Takrat so domovci ob burnem navija nju gledalcev izenačili in končno tudi zmagali 15:13.
Pri stanju v setih 2:2, so se i gralci predstavili na igrišču, da bi odigrali zadnji, odločilni niz. V tem setu pa je Mladost prikazala izredno igro in je predvsem po zaslugi že omenjenih Starca in Terpi-na nepričakovano hitro zmagala.
Domovci bodo igrali prihodnjo tekmo že 8. aprila proti močni e-kipi UGG.
P. R.
1. -
L Unc de Mai	1
2.	Murray Mir 1X2
1.	Eileen Eden	1
2.	Dazzling Speed	2
1.	Snovv Speed	1
2.	Tony M.	I
1.	Amber	1
2.	Visignano	2
1.	Profeta	X
2.	Ega	X
1.	Delure II.	1
2.	Tandil	2
KVOTE
12 - 276.734 lir 11 —	10.702	liri
10 -	1.063	lir
2. -
3.	-
4.	—
5.	-
6. -
in sicer z visokim izidom 48:68. DIENAI — BOR 64:41 (31:20) DIENAI: Vaccarj 6, Crovato 11, Moretti 4, Dante 18, Fumato, Sfri-so 9, Vincenti 8, Borecca, Mestro-vich 2, Cedolini 6.
BOR: Adrijan Zavadlal 4, Igor Sancin 5, Boris Fabjan 7, Branko Lakovič 12, Peter Starc 10, Rajmund Kralj, Aleksander Sirk, Silvan Ambrožič 3.
SODNIKA: Bisiacchi (Tržič) in Co-melli (Gorica).
PROSTI METI: Dienai 9:12, Bor 5:12.
Tekmo bi morali predvidoma odigrati na odprtem igrišču moštva Dienai, a zaradi slabega vremena sta sodnika odločila, da bo srečaj v telovadnici na otoku Murano.
Domačini so že v uvodnih minutah prevzeli vajeti igre v svoje roke in so spravili Borovo cono v težave. Benečani so namreč zelo dobro podajali žogo okoli Borove o* hrambe in so nato s točnimi meti iz kotov zadevali koš. Pri tem se je zlasti izkazal nizki zunanji igralec Dante, ki je v 10 minutah igre dosegel 18 točk. Borovci so skušali urediti svoje vrste, a jim ni šlo od rok Domačini so hladnokrvno napadali in izkoristili so vsako priložnost za zadetek. Poleg tega pa so bili «plavi» še nekoliko počasni v obrambi in tako je bila naloga razigranih domačinov lažja.
V	drugem delu igre so Benečani sicer izvedli več menjav, borovcem pa vseeno ni uspelo priti domačinom do živega. Dienai je stalno vodil Z 20 točkami razlike in je to vodstvo tudi do konca srečanja ohranil.
Med borovci ni nihče posebno zablestel, ker je bila nasprotnikova obramba dobra in odločna. Poleg tega pa «plavi» tudi v obrambi niso igrali na običajni ravni, kajti nasprotno bi lahko izgubili z manjšo razliko v koših.
Sodnika sta zadovoljivo opravila svojo nalogo.
b. I.
• • «
V	prvenstvu «1. divisione« je Li-bertas premagal Bor s 54:38, v prvenstvu dečkov pa je CAM «B» odpravil Polet z 32:12 Bor v tem prvenstvu ni nastopil, pač pa ga je Mivar v prijateljski tekmi premagal z 31:29.
ŠAH
Na šohovskem turnirju za pokal Restavracije Mario v Dragi so se najboljši šahisti sinoči razvrstili tako:
1.	Rudeš (SPDT)
2.	Jugovič (Polet)
3.	Jankovič (Breg)
4.	Koren (Cankar)
5.	Čefuta (Breg)
6.	Svetina (Breg)
7.	Drnovšek (Zarja)