117. &tev.
matmtewumm
-~iC^-&VVig
Posamezna številka stan*

Naročnina lisiu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insegati ali oznani1« se zaračunajo po dogovoru j ga! večkratnem inseriranju primeren popust flpravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije.
negligiseli političen list za slmiukB ljudstvo
frW|niWWWTmHirT--mir-"-ri- > 1 'i 1 ••	j ..,
Maribor« dne 5 O oktobra 1924.
Poštnina pia Sana v gotovin^
SWA izhaja v pondeijek, sredo in peTsIv uredništvo in upravnišivo jo v Martoorv, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom še mer« govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. tifò. Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosfisss Telefon interurban št. 113.
letnik
wmm-wä.wmm'».
Zarotniki.
Ker je za delo parlamenta pod novo vlado v prvi [vrsti določeno pobijanje korupcije in obtožbe glavnih fcorupcijonistov Pašičeve družbe, je v Paiščevem taboru zavladala prava besnost in sovražnost, ki ne izbira nobenih sredstev. Kakor radikalna stranka pod vodstvom Pasica in znanih korupcijonistov ni poprej znala nastopati kot parlamentarna stranka, tako tudi sedaj, ko je v opoziciji, s svojim delom popolnoma nasprotuje temu, kar se v kulturnem svetu razume pod opozicijo ter se obnaša kot navadna zarotniška družba. Pred sestankom parlamenta napenja la družba zadnje sile,, da bi preprečila delo parlamenta, ki pomeni neizprosno obsodbo njenih voditeljev in obenem tudi začetek prave parlamentarne dobe v naši državi, v kateri politika Pašič-Pribičevičeve vrste ne pmre imeti odločilnega mesta.
Dolgo se je intrigiralo in lagalo o razpoloženju naroda proti sedanjemu režimu, napovedovali so se velikanski shodi, ki naj bi to dokumentirali, pa vse to se je izjalovilo ter izostalo in- vodilne glave propadlega P. P. režima so se podale na prava zarotniška pota. — Zadnje dni je ugotovila vlada priprave radikalsko-ofi-)vj cirske zarote, ki se je že dolgo časa kazala na ta način, da so Pašič-Pribičevičevi zaupniki v uprav j in vojski ^izrabljali svojo oblast, sabotirali vladne naredbe ter pošiljali v Beograd in posebej še na dvor lažnjiva, hujskajoča poročila v namenu hujskanja in razdora med skupinami, ki tvorijo sedanjo vlado. Odkritja dokazujejo, da sta Pašič in Pribičevič hotela na nasilni način vreči sedanjo vlado, prevzeti oblast v svoje roke ter uvesti diktaturo. To je kratko rečeno nasilna zarota proti zakonitosti in proti narodni volji v prilog oblastihlepnosti. dveh politikov. Glede Fàsica je znano, da on sploh ne pripozna oblasti, ki ni v njegovih rokah, Pribičevič pa v oblastiželjnosti za niim tudi n,e zaostaja.
Zarota sé je pripravljala ne samo proti vladi in narodnemu predstavništvu, ampak tudi proti drugemu ustavnemu činitelju — kroni, kar je razvidno iz govo-Hrov in pisave raznih voditeljev Pašič-Pribičevičeve polh li tike. Sedanja vlada je sestavljena na temelju parlamentarnega principa, izšla je iz večine parlamenta ter je prevzela oblast po zaupanju in volji Te večine. Pašič-Pribičevičeva družba pa ponovno vstaja proti parlamentarnemu redu, ki je danes priznan po celem civiliziranem svetu kot temelj narodne vladavine in velja po vidovdanski ustavi tudi za državo SHS. Pašič in Pribičevič sta že poprej, ko sta bila še na vladi, namestila svoje zarotnike ter se pripravila za morebitni državni udar. V svojo zarotniško službo sta sprejela znane liste, potem fa.šistovsko organizacijo in končno sta znala pridobiti za svoje temne namene tudi gotove ljudi v višjih oficirskih vrstah.	\
Izvršilce prevratnih namenov sta Pašič in Pribičevič ne -samb vzgojila, razdelila in organizirala, ampak tudi dobro podkupila z državnim denarjem. Nad vse jasno je namreč, da služi danes Pašič-Pribičevičevi zarotniški družbi samo oni uradnik, ki ve, da stoji in pade s P. P. režimom. Ideologija, katero zastopata Pašič in Pribičevič, ne more biti tako. mamljiva, da bi se uradniki in oficirji samo vsled nje lotili nevarnega dela izdaj al stva m sabotaže. Pašič in Pribičevičevi pretori janci v uipravi in v vojski niso ne idealisti in ne fantasti, ampak samo kupljene duše, ki se dobro zavedajo, da pod pošteno vlado in pod pošteno upravo dolgo ne j bodo mogle zavzemati mest, ki so j ih'od prejšnjega negl poštenega režima dobile kot plačilo za brezpogojno službovanje.
Po sedaj razkriti zaroti so poročali listi, da je Pašič, kakor po vseh svojih neuspehih, zbolel in da so pri zarotniškem delu zasačeni generali »stavljeni na razpoloženje.« Ko je popolnoma jasno, da se vsi P. P. za-a-irotniki, bodisi civilist ali general, udeležujejo in udejstvujejo pri vseh Pašič-Pribičevičevih nakanah le radi tega, ker se sami čutijo za nemogoče v vsaki dobro urejeni državi pod pošteno vlado, je tudi gotovo, da je stavljanje na razpoloženje popolnoma nezadosten ukrelp proti zarotnikom. To veliko premalo strogo postopanje w i daje zarotnikom pogum za nove zarotniške poskuse m K je tudi vsled tega neumestno, ker početje celokupne P. P. ■ zarotniške ružbe dovol j jasno kaže, da se vsi njeni člani brezobzirno borijo za biti ali ne biti. Iz tega sledi, da se v naši državi tako dolgo ne bo uspešno uvajala zakonitost, red, parlamentarizem itd. dokler te družbe res ne bo več.
Politične beležke.
p
Ostavka vojnega ministra. Ko so se izrabile vse P. intrige, je pa nastopila nekaka neodgovorna oblast jaške narave, ki je vplivala na vojnega ministra gelala Hadžiča, da se je neopaženo podal na dvor ter to postavil vlado pred gotovo dejstvo svoje ostavke. Tako je sedaj prva prava parlamentarna in sporazum vlada Jugoslavije, ki ima za seboj prvo parla-
; mentarno in narodno večino, v delni krizi vsled ostavke j vojnega ministra. General Hadžič je v sredo zvečer pri-: soslvoval seji ministrskega sveta in sporočil vladi, da je : od popoldne v ostavki. To utemeljuje s tem, da. ne more biti član vlade, katero podpira HRSS. Skliceval se je : tudi na poročila nekaterih vojaških poveljnikov o raz-j položen ju na Hrvatskom, na kar mu je rekel notranji ; minister Petrovič, da za ostavko nima; stvarnih razlo-; gov in da ne uvažuje poročil notranjega ministrstva, ki počivajo na naj točnejsih. podatkih, ki so jih o stanju in razpoloženju v državi podali za to edino poklicani j upravni organi. — General Hadžič se je postavil na ne-parlamentarno stališče in njegovo utemeljevanje raz-? kriva, neko neodgovorno vlado, ki hoče nadzirati pravo' i odgovorno in parlamentarno vlado. Vladna poročila o ! položaju v državi morajo biti merodajna za vse člane ; vlade in če se vojni minister začne sklicevati na poseb-j na poročila vojaških organov, ki vendar nimajo svojih i ‘poročevalcev na shodih ter lahko o stvareh poročajo le ; po svojem pristranskem mnenju, je to nedopustno vme-I šavanje vojske v politiko in upravo ter nastop proti parlamentarnim načelom. Vlada je po razgovoru z generalom Hadžičem označila svoje stališče v naslednih toč-
■	kah: 1. Vlada ne ho podala ostavke. 2. Predložila bo i spremembo v vladi pod pogojem, da vstopi HRSS v ; vlado in da se imenuje drugi vojni minister. 3. Da se : vojski zabrani vmešavanje v politiko. To se je dosedaj ; dogajajo po političnih poročilih raznih vojaških povelj-i nikov. Predvidena odločitev vlade, da se kabinet izpopolni z zastopniki HRSS, se mora tolmačiti s stališča
I cilja parlamentarne večine. Glede naslednika vojnega ; ministra se je povdarjalo, da bi bilo v duhu parlamentarnih načel in iz drugih razlogov najboljše, če bi ts j mesto zasedel kak parlamentarec, kakor je to v drugih,
; parlamentarno čistih vladah. Notranji minister Nastas ; Petrovič bi bil pripravljen prevzeti vojno ministrstvo,
• imenovali so se pa tudi nekateri vojaški kandidati. — Včeraj dopoldne je bil predsednik vlade na dvoru, po-: tem je bila pa ministrska seja. Popoldne je bil Davi-. dovič zopet na dvoru in na večer se je po ponovni mini-j sirski seji dalo sledečo obvestilo: Davidovič je na dvoru dobil sporočilo, da se od zgoraj zahteva razširjenje ; koalicije"z drugimi elementi in to žhaei: z radikali. Na dvoru se ni pokazalo, da hi se nasprotovalo vstopu : HRSS v vlado, pač pa se želi, da sodelujejo radikali, j Vprašanje je sedaj to, s katerimi elementi se bo položaj izravnal. Ker je treba položaj, v vladnem bloku pretresti ’• z ozirom na indicije,,.ki jih je prinesel Davidovič, je vlada zvečer na svojem sestanku stopila v stik z, vodstvom HRSS in dobila obvestilo, da pride v Beograd, vsaj en poslanec HRSS, dr. Maček. Kako se bo položaj : nadalje razvijal, se še ne ve. Pozneje je izdala vlada sledeči komunike: Vsled ostavke vojnega ministra Had-
■	žica je vlada predlagala, da se vlada rekonstruira. Iz-razila je željo, da se pogaja s tistimi elementi, ki so za
: glavno točko sedanje politike. Jutri, to je danes, pridejo v Beograd zastopniki HRSS, da se posvetujejo o korakih, ki jih je treba podvzeti.
Izjave HRSS. Povodom obiska g. Ljube Mihajloviča v Zagrebu je prinesel Radičev »Slobodni dom« izjavo, da Mihajlovič ni prišel v Zagreb kot kak posebni vladni odposlanec, ampak kot dolgoletni dobri znanec Radiča, s katerim sta skupaj študirala in stanovala v Parizu.
I Večkrat se snideta, da pri tem govorita tudi o politični j situaciji, je naravno,' pri slučajnih sestankih pa ni niti ; govora o kaki posebni misiji. Odnošaji med vlado in . HRSS so popolnoma jasni ter ni treba glede tega nobenih ponovnih razgovorov in posredovalcev. — Povodom : odhoda podpredsednika HRSS, poslanca Predavca v Beograd je bila izdana od vodstva HRSS sledeča izjava. Ta izjava, ki hoče končali prej tako nujno, potem pa ; brezkrajno zavlečeno vprašanje vstopa v vlado, se glasi: »O vstopu zastopnikov HRSS v Davidovičevo par-i lamentarne vlado se je predsedstvo HRSS ponovno poli svetovalo v pondeijek, 6. oktobra. Po kratki razpravi je sklenilo, da odpošlje še istega dne poslanca Predavca v Beograd da da ministrskemu predsedniku Davidoviču sledečo izjavo: »HRSS nikakor ne želi, da bi se še pretresalo vprašanje vstopa njenih zastopnikov v današnjo ; parlamentarno vlado in zahteva najodločnejše, da se to - vprašanje takoj odstavi z dnevnega reda. HRSS bo ostala naravno v svojem dosedanjem razmerju napram Da-vidovičevi parlamentarni vladi kot član parlamentarne večine in naglasa izrečno, da popolnoma zaupa ministrskemu predsedniku Davidoviču z ozirom na njegovo ; politiko poštenega sporazuma med Hrvati in Srbi. —. i Podpredsedniku Predavcu je nacüje naročeno, da izjavi, da v prihodnje ne bo noben zastopnik HESS interveniral pri nobenem ministru v nobenem slučaju, ker doslej še ni izpolnjena niti ena dogovorjena točka. Na kakšen način bo HRSS te točke spravila na dnevni red v parlamentu, o -tem se bo posvetovalo vodstvo HRSS na svoji prvi prihodnji seji. HRSS bo dalje vedno Dazila na to, da se drži sporazuma z vsemi strankami parlamentarne večine, da ne oslabi položaja današnje parlamentarne j vlade. Podpredsednik Predavec bo sporočil tudi sklepe glede bodočega predsednika parlamenta. Današnji
predsednik skupščine Ljuba Jovanovič se je izkazal kot slabič in kot strankar, danes pa se izkazuje še kot nevaren intrigant, ki bi samo oviral delo parlamenta, kateremu bi predsedoval. Po svojem zadnjem sestanku s Pribičevičem je Ljuba Jovanovič za ves hrvatski narod isto, kar Pašič.«
Radikali in sporazum. Radikali so se sedaj zagrizli v vprašanje sporazuma. Kdo ima pravico do sporazuma: oni ali Davidovič? — Na vse mogoče načine zatrjujejo, da imajo oni pravico voditi pogajanja glede sporazuma, ker predstavljajo srbsko večino, — in ne Davidovič, ki je pri zadnjih volitvah ostal v manjšini. — O tem bi se seveda dalo govoriti; če ne bi bili radikali od volitev sem na najslabše načine kazali, kako malo jim je do sporazuma, — in če ne bi bili te ideje toliko zavračali in teptali. Po.volitvah so z njo na sleparski način špekulirali z »Markovim protokolom« in kdo naj jim danes prisodi vsaj malo iskrenosti, ko so bili vedno neiskreni. Posameznim radikalom, ki so res za sporazum, preostaja sedaj samo pft Nastasa Petroviča, cela radikalijif pa nima pravice na sporazum vsled tega, kar je počenjala doslej, in pa za to, ker sedaj vso njeno delo v opoziciji vedi misel oblastiželjnosti in rešitve korupcijonistov.
Proračun bo znašal 12 milijard. Intenzivno bud-žetno delo se bliža koncu,' Ker bo potekel kmalu rok, ko bo moral biti proračun predložen narodni skupščini. — Kakor je razvidno iz dosedai zbranega gradiva, bo znašal proračun okroglo 12 milijard dinarjev. Novi viri za kritje poviška pri proračunu še niso odkrili. Največji je proračun vojnega ministrstva. Po prvotnem predlogu je znašal vojni proračun preko 4 milijarde, a že pri prvem pretresu v komisiji je bil ta proračun znižan za eno in pol milijarde dinarjev. Nadalje sta zelo visoka proračuna ministrstva za zgradbe in ministrstva prosvete, od katerih znaša vsak po 800 milijonov dinarjev. V proračun pač postavi vsak minister kar največje postavke, ker ve, da mu jih bo znižala že komisija, potem finančni odbor in končno ter najbolj pa še skupščina.
Priprave za veliko zemljoradniško zborovanje. — Zemljoradniki pripravljajo za nedeljo veliko zborovanje v Negotinu. Negotin spada v volilni okraj bivšega ministra Velizarja Jankoviča in zemljoradniki hočejo ravno tu na shodu javno obtožiti prejšnji korupcijski režim in posebej še enega od glavnih korupcijonistov bivšega večkratnega ministra Velizarja Jankoviča. — Zemljoradničke »Novosti« v Beogradu so se zadnjič podrobno bavile z vsemi osebnostmi prejšnje vlade ter so konstatirale, da se nepoštenosti ne morejo očitati samo bivšim ministrom: Peleš, Trifunovič, Perič, Simonovič in Miletič, dočim so se vsi drugi več ali manj umazali s korupcijo.
I 15:

Po svetu.
Pred novimi nemiri v Albaniji. Italijanski in beograjski listi poročajo, da se albanski vlaani predsednik, ki je bil v Ženevi pri zasedanju Društva narodov, ne upa vrniti domov v strahu pred izbruhom nove revolucije. Baje je pripravljena oficirska zarota proti sedanji vladi. Albanski vladni predsednik Fan Noli je nameraval povodom svojega bivanja v inozemstvu poiskali v Rimu ali kje drugje posojilo za albansko državo. Njegovi nasprotniki so pa sporočili v Rim, naj mu ne dajo posojila, češ, da obstoja nevarnost, da bi z njim pobegnil v Ameriko. Koliko resnice je na vesteh o pripravljenem preobratu in o vsem drugem iz Albanije, se ne da dognati. V Albaniji so že dolgo časa notranji nemiri in spori, to je pa gotovo, da je italijanska vlada nasprotna sedanji albanski vladi, kakor vsem kolikor toliko ljudskim vladam, in da so razne vesti o slabem položaju sedanje vlade ali neresnične ali pa vsaj pretirane.
Komiti v službi bolgarske vlade. Nasledniki in pristaši komitskega vojvode Todora Aleksandrova so sklicali zbor »makedonstvujuščih« v Plovdiv. Na to zborovanje so prišli tudi nasprotniki ubitega Aleksandrova in.njegovih metod. Vsega skupaj je bilo na zboru nad 1000 Makedoncev. Na dnevnem redu zbora je bila proslavitev spomina Todora Aleksandrova in pä izvolitev njegovega naslednika. Člani z leve obali Vardarja so bili za Panča Mihajlova, dočim je bila večina članov z desne obali Vardarja za Protogerova. Na zboru pa je bilo tudi mnogo pristašev ubitega Aleko paše. Ti so Zahtevali, da se proslavi tudi spomin Aleko paše. Vsled le zahteve je prišlo do krvavega pretepa med makedonstvu-juščimi in je morala nastopiti žandarmerija, ki je nato zbor razpustila. Po drugih poročilih pa je prišlo na zboru v Plovdivu do sporazuma med pristaši Panča Mihajlova in onimi Protogerova. Sklenjeno je bilo dalje, da vstopi makedonska komitska organizacija popolnoma v službo vlade Cankova. Novi vojvodje so takoj po položitvi prisege pričeli s formiranjem čet.
Izjemno stanje v Bukarešti. Nekateri dunajski listi poročajo, da je rumunska vlada tudi nad glavnim mestom proglasila izjemno stanje, čes, da je velika ne-
varnost pred komunističnimi atentatorji, v resnici pa golvo radi tega, ker se počuti v zelo slabem položaju in se pripravlja na boj z vedno odločnejšo opozicijo. Močni vojaški in žandarski oddelki stražijo vsa javna poslopja, zlasti pa. pdslopje ministrstva notranjm zadev, centralni kolodvor in narodno hanno. Vrhovni policijski ravnatelj v Bukarešti je podal nekako uradno izjavo, po kateri näj bi bilo vse to urejeno v obrambo tajnih bolgarskim in ukrajinskih organizacji, ki pripravljajo atentate. Strah in straža romunskih oblastnikov v glavnem mestu, gre pa celo tako daleč, da se vsakega človeka osebno preišče, ki pride v zastražene vladne in druge prostore po opravku.
Italijanski fašisti in liberalci. Po kongresu talijanske liberalne stranke v Livornu, ki je odklonil sodelovanje s fašisti, je nastalo veliko razburjenje med fa-sistovskim vodstvom. Fašisti so se prvotno nadjali, da bodo liberalci ostali v dosedanjih odnošajih napram vladi, ali pa da se vsaj proti izreče samo manjšina. Rezultat kongresa jih je očividno iznenadil in sedaj nimajo niti upanja, da bi v liberalni stranki prišlo do razcepa. V Livornu so fašisti napravili demonstracijo proti soudeležencem liberalnega kongresa, sedaj pa skušajo vladni lisli to zatajiti, češ, da se ni demonstriralo proli kongresislom, ampak da je bilo vse skupaj samo ovacija Mussoliniju po njegovem govoru v Milanu.
Pred francoskim priznanjem Rusije. Pariški listi poročajo, da bo francosko 'odposlanstvo, ki je' pod vodstvom Monziea odpotovalo v Moskvo, vladi predlagalo, da prizna de jure sovjetsko Rusijo. P os elmi h pogodb pa Francija z Rusijo še ne. bo takoj sklepala.
Objava ruskih tajnih dokumentov. Nemško zunanje ministrstvo bo izdalo štiri zvezke tajnih publikacij pod naslovom: »Diplomatiòni zapiski Izvolskega«, ki bodo vsebovali vsa tajna pisma iz državnega arhiva nanašajoč se na rusko-fràncoskè odnošaje in namene od leta 1911 do 1914.
.. pfirpT-i ir"riniriTniTiiifiitrirriMìM'iaiiirMTTrniTiBwiifliTiiin—MUfMuirwi mn 'in	n
Iz Slov mile.
PONIŽANJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA.
Kako demokratski župan sodi o Slovencih.
Notar Jereb že nekaj časa osrečuje s svojo prisotnostjo Konjice. Pri občinskih volitvah so demokratje s pomočjo konjiških nemčurjev dobili en glas več, kakor kandidati SLS in notar Jereb je bil izvoljen za župana trga Konjice, ali kakor se sedaj imenuje v železniški upravi. Slovenske Konjice. Jereb je torej župan ne po božji milosti in volji slovenskega ljudstva, marveč po milosti in volji konjiških nemškutarjev. Kakšnega mišljenja je ta novi demokratski župan in kolik je v njem narodni ponos, dokazuje naslednji dogodek: Sredi meseca septembra so bile v konjiški okolici vojaške vaje. V Narodnem domu v Konjicah je bil prirejen obed, h kateremu so bili povabljeni častniki naše armade. Pri tej priliki je notar Jereb — menda v svojem položaju kot župan — imel nekak“ govor, ki se je tako ponesrečil, kakor vsa demokratska politika v Sloveniji. Notar Jereb je namreč v svojem govoru na vsa usta hvalil prejšnjo Pašič-Pribičevičevo vlado, grajal pa sedanjo vlado. To je seveda grdo, najgrše pa je bilo, kar se je predrznil slovenski demokrat Jereb izjaviti o slovenskem narodu. Rekel je: »Slovenci nismo vredni, da bi Srbom odvezali jermene na njihovih čevljih.« Ta izjava je vse prisotne osupnila, zlasti oficirji so pokazali svoje nezadovoljstvo. Nek oficir, po narodnosti Srb, je Jerebova sramotenja slovenskega naroda odločno odklonil ter izjavil, da ni naloga armade in njenih oficirjev, da bi se pečali s politko: »Nam je vseeno«, je rekel, »kako se notranje uredi naša država, ali jo notranje gradi in zida Pašič ali Korošec ali Radič. Naša dolžnost je, da državo branimo proti njenim sovražnikom.«
Ako že prisotni gostje niso mogli razumeti in še manj odobriti sramotenja slovenskega naroda, ga bo tem manj moglo razumeti slovensko ljudstvo samo. — Kdor ima le še količkaj narodnega slovenskega ponosa v sebi, ta se začudeno vprašuje, kako je mogoče, da je tak človek župan v slovenskem trgu. Upamo, da bo slovensko ljudstvo kmalu izreklo svojo jasno in odločno sodbo o možu, ki se je drznil tako ponižati slovensko ljudstvo v prisotnosti pripadnikov srbskega in hrvat-skega naroda, ter o stranki, kateri ta mož pripada. — »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« O tem se bo prepričal gospod Jereb in njegovi konjiški demokrati.
OBSEŽNA KORUPCIJA NA DRŽAVNI MEJI.
(Dodjatno {poročilo iz Slatine—Radenci.)
čitajoč članke o neverjetnih razmerah pri gornje-radgonski carinarnici in pri protežiranju tujezemsliih tvrdk kakor raznih individijev ä la povsod proširili Rančigaj — se čudimo, da se to gnojišče ni poprej odkrilo. Je bilo najbrž prerafinirano zakrilo. — Hočem le dopolniti vse dosedaj obelodanjene članke v nekaterih podrobnostih, o katerih gornjeradgonski gospod dopisnik najbrž ni bil informiran, čudotvorna »crna kafa gospodje Rančigaj« ima zares čudodelno moč. To, kar je bilo obelodanjeno o onem hohštaplerju Bogdanoviču, katerega smo skoro vsaki dan videli v Radincih, (a urad našli zaprt, če smo imeli opravka v Gornji Radgoni, kakor na primer na semenji dan in drugikrat) — vse io je le površna skica tega bahavega protežiranca in naduteža; katji detajli o direktnih in indirektnih lopovščinah so se poslali na merodajno mesto. Sedaj pa drugo: Naša oblast ima za tradicijonelne izvršilne organe zakonov in zakonskih predpisov —- orožnike. Ti po-/ kažejo svojo vestnost in vnemo marsikje (kakor leta 1914) in najdejo celo slednjega psička, ki nima nagobčnika, njegovemu gospodarju pa olajšajo žep za — globo
pasjega prestopka, niso pa do danes smatrali za obrtni prestopek, da izvozni magacin firme Rančigaj—Bogdanovič—Ra in bardi nima vidno označene tvrdke na svoji hiši. Čigavo je podjetje, ali Rančigajevo, ali Bog-danovičevo, ali Rainhardtovo ali koga drugega? Politična oblast gotovo pozna obrtne predpise (pisec teh vrst je sam obrtnik) in zato bo razumela, da je naša opomba dobrohotna in ni proti nikomur naperjena. — Pred, zakonom smo enaki vsi; ako se pa daje komu prednost ali izjema — je to neupoštevanje zakona ali čisto navadna — korupcija. Zato se naj vsakdo, ki je v to blato zabredel, čimprej izkoplje. In še nekaj je po-•zabil vaš dopisnik iz Gornje Radgone! Prosluli Rančigaj je uspešno manipuliral z uverenji celo potom Narodne banke. Ime dotičnega uradnika je znano. — Dalje: V času, ko je cvetelo tihotapstvo denarja, so neke avstrijske banke proti visokim nagradam iskale izvežba-ne tihotapce za velike svote dinarjev. Onih omenjenih, od finance prezgodaj zasačenih 300.000 dinarjev — spada uprav v oni čas. — In še nekaj: Za izvoz izstavljajo banke uverenja le na izkaz obrtnega lista. Rančigaj, na-stavljenec tvrdke Rainhardt pa je dobival uverenja brez prepisanega izkaza na svoje ime! — Zakaj, kako, ali na kak način, naj dožene preiskava. — Nam je tudi znano, da je svojčafs žena Rančigajeva dobila pravilno obrt le na delikatese in mast, nikdar pa na izvoz jajc ■— niti ona, niti on. •*- Ni še pozabljena svila, zaplenjena njegovi g. tašči, ki se brezdvomno ni. bavila s tihotapstvom in trgovino svile . . . Tudi delikatna »liferacija« masti ni pozabljena, četudi so jo zaplenili, kljub raznim poskusom. —• V ostalem pa navedbe gomjeradgonskega dopisnika v celoti potrjujem in sem hotel s temi podatki le retuširati fotografijo g. Rančigaja, ki je zavoljo »fine crne kafe gospodje« precej črna. Ako oblast s takim gnojem ne pomete radikalno z železno metlo, morajo državijani-davkoplačevalci izgubiti vsako zaupanje v avtoriteto zakona. — Mi, ki smo dosedaj nakupovali jajca, vemo, koga se moramo izogibati.
S
Občinske volitve v Ptuju. Dne 19. oktobra bomo imeli v Ptuju občinske volitve. Slovenske stranke v mestu so se zedinile na podlagi programa gospodarsko socialnega bloka in bodo skupno nastopile z dogovorjeno listo, ki je prva. Druga lista je socialdemokratska, tretja pa nemška in nemškutarska, ki se skriva pod imenom »domača« gospodarska stranka. Razpoloženje v slovenskih vrstah je najboljše. Vse bo šlo na volL-c. Na nemški listi so ostanki Ornigovega ptujskega nemškutarstva in nemštva. To so izraziti nemški nacijonalci, ki bi radi imeli, da bi se vrnili časi štajercijanstva. »Domača« gospodarska lista je zastopana po onih možeh, ki so podpisati 26 milijonov občinskega denarja za vojno posojilo, ukradli so ubožni fond, ukradli so penzijski fond, to so Ornigovi prijatelji. Mestna hranilnica še le sedaj zopet diha, ko je prišla pod spretno upravo. To so zastopniki. one ptujske šnopsarske klike, ki je zastrupljala naše ljudi s snapsom, imeli so v mestu vse polno zganjam, ki jih je odpravila še le naša vlada. Nemci so pravočasno prodali Mestni hranilnici vojna posojila, ki jih je nemški odbor hranilnice tudi izplačal. Na ta način je nakopal občini Kup dolgov. In take može na j bi volil Slovenec? Nikoli! To so zastopniki onin ljudi, ki so imeli po mestu vse polno koncesij za gostilne in prodajalne, ki bi radi, da se bi le nemški ptujski gospodi dobro godilo. Zato pa razsodni Ptujčani zmajajo z glavami in pravijo: kaj treba zopet narodnega boja s Slovenci, s katerimi hočemo v miru živeti in ki nam nosijo denar. Nemške trgovce, ki so nam nasprotni, si bomo dobro zapomnili. — Rodila te je slovenska mati, zato boš vrgel krogljico v prvo skrinjico, ki je slovenska.
Sicer počasi, pa gotovo. V Ljubljani so aretirali zagrizenega in zelo nasilnega orjunca Alojzija Zajca, ki je osumljen mučenja delavca Juvana, kateremu so neke noči mečkali prste v ljubljanskem predmestju.

Dnevne novice.
Kaj’trosijo v javnost po Liki Pribičevičijanci in kaj po Sremu Pašičevi radikali? Pribičevicu ni v zadnjem času uspelo v Liki — njegovi politični areni — niti eno zborovanje, ravno tako ne radikalom v Sremu. Na policajdemokratska in radikalna velika zborovanja pride po 100—200 ljudi, a še tem morajo govorniki lagati, da se bosta priplazila do vlade Pašič in Pribičevič še pred sestankom narodne skukpščine. Nato bosta razgnala skupščino4, ker je v njej protidržavna večina. Vsi prvaki današnje parlamentarne večine' bodo pozaprti, HRSS sploh ne bo smela nikjer ved postaviti svojih kan didatov. Ako pa policajdemokratje in radikali zapazijo, da narod ne veruje njihovim lažem, potem krenejo glede laži na drugo pot in pravijo: kako so se generali pripravili, da bodo oni sami razgnali Davidovičevo vlado, si prilastili oblast in polom močne roke bodo zaščitili narodno in državno edinstvo. Priprosti narod seve tudi v te bajke ne veruje, verujejo pa te basni pokvarjeni
bilježniki in drugi politični uradniki.. Po ličkih in L sremskih uradih že dva meseca ne delajo drugega, nego S da šepečejo med seboj, kako bodo pod novo Pašič-Pribičevičevo vlado protidržavni elementi iz sedanje vlad- f ne večine ne samo zaprti, ampak ustreljeni in pobiti. IJ Največ se seve govori o predsedniku HRSS, kaj bi bila f bolje: ali se ga naj zapre, ali pa ustreli v Zagrebu, ali f pa prepelje v Beograd in ga tamkaj preda srbskemu na- j rodu — to se pravi, beograjski carsi ji, da ga ona sodi. | Radikali in policajdemokratje so tako polni mržnje in $ osvete, da dobiva Radič neprestano pisma, kako ga bodo v seijaška oblačila preoblečeni orjunaši na tem ali na ,1 onem zborovanju napadli, četudi bo ob -tej priliki tekla j kri do kolena, Radičeva glava mora pasti. Ravnokar J pribite govorice so prave batitanske bajke, za katere so j pa odgovorni Pašič-Pribieevičevi voditelji orjunaških 1 razbijačev in zločincev. Ti ljudje bi radi za vsako ceno ,1 postali predslavitelji in organizatorji tacega divjaškega iztrebljenja ter klanja, kakor besni po južnem Balkanu, Makedoniji, Bolgariji ter Grčiji. Kdorkoli v naši | državi je proti nasilju iz tega ali onega razloga, se mo- j ra dvigniti proti takim radikalno-policajdemokratskim t grožnjam, ki predvsem grozijo Srbiji z največjo nesre- s čo, a ludi obstoju države so nevarne.
Branislav Nušič. 8. t. m. je praznoval najbolj znani srbski književnik in »gledališki človek« Branislav Nu- | šič svojo 60 letnico. Rojen je bil leta 1864 v Beogradu, kjer je dovršil gimnazijo in po kratkem Studiranju y | Gradcu tudi pravo. V poslednjih 25 letih je Branislav ji Nušič eden 'najaktivnejših srbskih pisateljev. Kot gk- j dališki pisatelj si je pridobil nehroj zaslug. T zadnjik 20 letih je bil priljubljen zabavnik srbskega občinstva in je dolgo časa popolnoma sam spopolnjevai srbski repertoar. Jugoslovani dosedaj nimamo boljšega humorističnega pisatelja, kot je Branislav Nušič. K svoji 60-letnici je napisal knjigo »Moja autobiografija«.
Permanentne znižane železniške vožnje. Za Jrar so državni uslužbenci 6 let zamanj prosili, to je sedaj prometni minister Sušnik odredil s tern, da je ukinil dosedanjo omejitev, da pristoji državnim uslužbencem samo trikrat na leto polovična vožnja na železnici ter pristal na to, da železniške legitimacije za državne uslužbence in njih družinske plane veljajo neomejeno..
Podaljšanje veljavnosti legitimacij železniških upokojencev za ieto 1925. Upokojenci, katerim izplačuje pokojnino ali provizijo direkcija državnih železnic v Ljubljani, se opozarjajo, da oddajo Svoje in družinske legitimacije za vožnjo po režijski ceni pri najbližji postaji svojega bivališča najkasneje do 10. novembra t. !. v svrho podaljšanja veljavnosti za leto 1925. Oni upokojenci, kateri ne stanujejo v bližini železniških postaj, naj vpošijejo legitimacije direktno direkciji državnih, železnic odd. VI. v Ljubljani. Za podaljšanje je priložili vsaki legitimaciji po 1 D v gotovini. Oni upokojenci (miloščinarji, renlnrki i. dr.), ki imajo samo listno izkaznico (kidentitetni list), vpošijejo to v svrho ob-, nove za leto 1295 istim potom z zneskom 50 par za komad. Slednji se opozarjajo, da velja listna izkaznica (izvzemši onu-, ki so sestavni del legitimacije) samo za leto, v katerem je bila izdana.
Pogreb orjunske žrtve v Osijeku. V zadnji »Straži« smo poročali, kako so v Osijeku pri »Zlatem bunaru« orjunaši, vojaki in civilisti napadli tri hrvatske'omla-j dJjp.ce in dve dami. Smrtna žrtev tega napada je bil komaj 22 letni omladinec Štefan Veselič. Veselič bi. se bii drugi dan za tem, ko so ga orjunaši ustrelili, poročil in je oni usodepolni večer obhajal v najožjem prijatelj-: skem- krogu poslovilni večer od samskega stanu. Po-, grehu Veseliča je prisostvovalo krog 20 tisoč ljudi. Pri odprtem grobu je govorilo več govornikov. Na povratku iz pogreba so množice ogorčeno vzklikale proti Pribiče-viču in njegovi orjunski bandi. V preprečenje evenluel-nih izgredov je bila pripravljena policija in vojaštvo, a vse je poteklo mirno in brez incidenta. Zdravniki so1 naknadno ugotovili, a ustreljeni Veselič ne bi bil umrl ako bi bila zdravniška pomoč pri rokah in ako bi ga libila že smrtno ranjenega še suvala ter pretepala orjunca Kantor in \ rga.
Madžari in radikali v Vojvodini. Organiziranje maq žarske stranke v Vojvodini se je začelo z vso intenziij nostjo. Zadnje dni se je vršilo veliko dobro obisku lih shodov v senčanskem, somborskem in bečkereškem-okraj ju. Na teli shodih so nastopili kot govorniki prvaki madžarske stranke, ki so pozivali madžarski narod, d» se vpiše in organizira v stranki. — Okrožni odbor radi-; kalne stranke v Subotici je imel te dni veliko konferenco. Ob tej priliki je predlagal poslanec, dr. Jovan liadn-nič, da se izvršijo vse potrebne predpriprave za velite zborovanje radikalne stranke, ki bi se naj vršilo dn*
19. t. m. v Subotici. Na ta radikalni zbor bodo prišli) vsi poslanci iz Vojvodine, a vodstvo stranke bo pozval'
-k udeležbi ostale radikalne prvake iz Srbije in celo sa-J mega Pašiča.
Žalosten položaj Hrvatov v Zadru. V področji Zadra, ki je po mirovni pogodbi pripadel Italiji, ži'j nekaj tisoč Hrvatov. Samoposebi umevno, da je položaj
Schicht
" " Hf* ‘
Schkht’Ova m’!a z iw<
v*
prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schicht ovim milom samo enkrat po perilu potegneta tam kjer morate z navadnim milom trikrat
10. «fctdbra 1924.
STRAŽA.
Stran 8.
»adrskih Hrvatov zelo slah in podoben onemu, istrskih in reških Hrvatov, ki se tudi ne sinejo niti zganiti ne. Nekaj pa je vendarle nerazumljivo in se nikakor ne da •pravičiti, namreč to, da se ne nudi zadrskim Hrvatom prav nobena pomoč in zaščita od strani naših jugoslovanskih oblasti, ki so v Zadru. V Zadru je sedež jugoslovanskega konzula. Važnost Lega konzulata je zelo velika in to še prav posebno za jugoslovanske državljane iz okolice Zadra. Vendar od zadrskega konzulata nima nikdo koristi. Srečni so oni Jugoslovani, ki vidijo jugoslovanskega konzula enkrat sedeti v uradu. Gospod konzul je seve Srh in še celo Velesrb. In ta gospod ali ne zna ali pa nima časa, da bi se zavzel ža hrvatske prebivalce Zadra. V Zadru se je na primqr pred kratkem odprla srbska čitalnica, katero je italijanska oblast brez kakih ovir ter sitnosti dovolila. Za ustanovitev hrvatske čitalnice g. konzul ni imel časa, niti volje. Imel je pa ta gospod dovolj časa, da je na primer vodil zadrske Italijane na lov po našem ozemlju in sicer tako, da ga je radi tega naša žandarmerija z Zemuniku ovadila in tožila. Gospod konzul ima dovolj časa za vse razne druge zadeve, samo, kakor hitro gre ssa zadrske Hrvate, takrat »nema vremena«. Oh priliki opcij e zadrskega prebivalstva so lidi vsi zadrski Srhi sprejeti kot italijanski državljani, Hrvati pa ne! In radi tega hrvatski podaniki iz Zadra nimajo pravice v slučaju bolezni in kake nezgode na podporo. Pravoslavni Srbi kot italijanski podaniki uživajo to pravo. Pred vojno je imela Italija v Zadru svojega konzula, ki je z vsemi silami pritiskal na avstrijskega namestnika, da sc ni niti las skrivil kakemu Italijanu. Jugoslovanski kou-*ul v Zadru pa ne zna in se ne zaveda, da bi se moral zavzeti za potrebe našega naroda v tretji coni in da bi le količkaj šel na roko Hrvatom. Na tisoče Hrvatov iz Zadra in okolice zahteva, da bi naj nastopal jugoslovanski konzulat za korist naroda, ki životari pod Italijani v tolikih neprilikah.
Mednarodni kongres najemnikov. V prihodnjih mescih se vrši na Dunaju mednarodni kongres najemnikov, h kateremu se je dosedaj odzvalo 16 držav. Na tem kongresu se bodo obravnavali sledeči predmeti: 1. Zaščitna zakonodaja najemnikov v posameznih državah. 2. nadaljna zaščita najemnikov in nje izpopolnenje.
3.	Stavbinsko vprašanje glede nalog držav, občin, samoupravnih teles in zadružništva. 4. Vzpostavitev mednarodne zveze vseh najemnikov. K zaključku se skliče velik javni, shod, na katerem poročajo posamezni delegati o najemniških pdnošajih v posameznih državah. — Najemniki, Slovenije upajo, da hode Zveza sestavila resolucijo k temu kongresu ter tudi protestirala.
Kongres lekarnarjev. Dne '25. t. m. se bo v Zagrebu vršil kongres lekarnarjev iz cele države. Ta kongres bo razpravljal o zakonu o lekarnarstvu in o stanovskih vprašanjih.
Nevaren vlomilec v Karlovcu. Še neodkriti vlomilec je te dni okradel karlovškega urarja M. Bukov inča. V trgovino je prišel preko zida na dvorišču sosedne hiše in se mu je posrečilo, da se je splazil skozi delavnico v trgovino. V trgovini je pobral vse, kar mu je došlo pod tatinsko roko. Do najbolj dragocenih stvari ni mogel, ker so bile dobro zaklenjene v blagajni. Vrednost stvari, ki jih je pofatil znaša 150 tisoč dinarjev. Drugi dan po tem vlomu je bilo vlomljeno in pokradeno brusaču Žeki raznih stvari za 10 tisoč dinarjev. Policija upravičeno sumi, da je izvršil oba vloma eden in isti rafinirani lopov.	/
Goljuf, ki je nakupoval konje za Egipt. Zadnje tedne se je sukal po Bački neki Georg Heck, Imel je po-tvrjeni nalog rumunskega konzulata v Kairu, da nakupi večje množine konj in jih odpošlje v Egipt. Od nekih financarjev je dobil potvorjene dokumente in izmenjaval večje svote denarja. Odposlal je celo en transport bačkih konj v Kairo, a tamkaj se je dognalo, da jih hi nikdo naročil, a jih tudi nikdo ne bo plačal. Po tej ugotovitvi se je goljuf Heck vrnil zopet v Jugoslavijo, se vsedel na aeroplan družbe Franco-Roumaine in pobegnil na Dunaj. Heck je napravil škode za nekaj milijonov dinarjev.
Krvava borba dobrovoljcev. V Starern Futoku bliže Novega Sada je domena grofa Koteka, ki je bila potoni agrarne reforme rasparcelirana ter podeljena dobrovoljcem. Lastniku je ostalo samo še 5000 oralov. Dobrovoljci, ki so imeli v posesti 10.000 oralov, so imeli letos zelo slabo žetev, ker pač niso prav in zadostno obdelali zemlje. Dobrovoljci so se obrnili na direkcijo agrarne reforme v Novem Sadu in ta jim je dovolila, da si vzamejo nekaj žetve od grofu še preostalega imetka. Ko so se zvečer pojavili dobrovoljci na grofovi posesti v nameri, da izvršijo to, kar jim je dovolila agrarna direkcija, so se jim postavili v bran grofovi hlapci, ki so stražili žito. Prišlo je do ljute borbe, v kateri je bilo pet oseb težko ranjenih,1 več pa lahko. Med bitko je prihitela na pomoč žandarmerija, ki je razgnala ter odbila dobrovoljce.
V papir zaviti pbštni paketi. Po odloku poštnega ministrstva morajo biti v papir zaviti poštni paketi tudi izpod 600 dinarjev vrednosti zapečateni z voskom, svincem ali vsaj z vinjetami. Poštni uradi odklanjajo nepravilno opremljene poštne pošiijatve in za lo je najboljše vse papirnate pakete zapečatiti.
Vesele vesti za revmatične bolnike. Pred dvemi leti je iznašel mladi ruski zdravnik in bakterolog dr. Rah-lejev novo zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, katerega je imenoval po njegovih sestavnih delih Radio-Balsamica. Z uporabo tega zdravila pri bolnikih, obolelih na revmatizmu, gihtu in revmatičnemu išiasu, so se dosegli neverjetni rezultati, tako, da je Radio-Balsamica priznan od medicinskih avtoritet Evrope kot edino in najsigumejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo se uporablja za mazanje, deluje
zelo hitro, ne škoduje srcu ter ne ostavlja nikakih sledov na koži ali v organizmu. Naše ljudstvo po vojni zeio trpi na revmatizmu. Sedaj se podaja prilika tudi na težkem revmatizmu bolujočim, da se izlečijo z dvema ali tremi Steklenicami tega zdravila. Za izdelavo in prodajo lega zdravila, je otvoril g. dr. Ptahlejev laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43,	580
Maribora,
»Naprednjaki« v mariborskem občinskem svetu. — »Jutrov« dopisnik se postavlja, da so »naprednjaki« le najmočnejši v mariborskem občinskem svetu. V veselju nad tem se je pa celo vštel, ko je zapisal, da je razmerje 16 :15. Ker je dobil Narodni blok 32 mandatov in odpade od teh na SLS 15 odbornikov, ostane na »napredki« strani vendar 17 in ne 16 odbornikov. Naj »Jutro« tega naprednjaka hitro prišteje, da ne bo hud.
Tenorist Rijavec v Mariboru. Prvi jugoslovanski tenorist, naš goriški rojak, g. Josip Rijavec, priredi v pondeljek, dne 13. t. m. v gledališču koncert pesmi in opernih arij. Vstopnice po opernih cenah pri gledališki blagajni.
Narodno gledališče. Petek, 10. oktobra. Zaprto. Sobota, 11. oktobra »Narodni poslanec« C. (Premijera.) Nedelja, 12. oktobra »Narodni poslanec« B. Pondeljek,
13.	oktobra »Koncert odličnega tenorista -g, J. Rijavca, stalnega gosta zagrebške opere.
Vojaški koncert v prid »Domu ubogih«. Na splošno željo se v nedeljo, dne 12. t. m. dopoldne v mestnem parku ponovi z izbranim sporedom koncert vojne muzike v prid pomožne stanovanjske akcije za zgradbo doma za uboge brezstanovanjce. S tem koncertom se zopet nudi prilika ob enem z umetniškim vžitkom združiti tudi dobro delo v korist največjim revežem in to so gotovo brezstanovanjci.
Vsem bratskim društvom in starejšinom! Na 70. red. občnem zboru »Slomška« društva mariborskih bogoslovcev, dne 8. t. m. se je konstituiral sledeči odbor: predsednik Kolenc Franc, podpredsednik Zalar Slavko, tajnik Munda Matija, blagajnik Rataj Anton, knjižničar Pribožič Peter.
Požar na Teznu. Včeraj, 9. t. m. je izbruhnil ob četrt na šest zjutraj v kozolcu posestnika Podlipnika na Teznu požar. Na kozolcu je bilo spravljenih 100 me-terskih stotov slame, ki je vsa s kozolcem vred zgorela. Ogenj je najbrž kdo zanetil iz neprevidnosti, ker so na tem kozolcu prenočevali razni potepuhi. Mariborska požarna hramba je takoj pribrzela na lice nesreče, a žali— bog ni mogla nič gasiti, ker na Teznu ni vode.
Prisega vojnih obveznikov. Komanda mariborskega vojnega okruga obvešča vse v Mariboru bivajoče vojne obveznike pd 21, do 50. leta starosti, da so vsled poziva predpostavljene vojaške oblasti dolžni položiti vojaško prisego, ker je polaganje prisege službena dolžnost vsakega vojaškega obveza n ca. Kdor bi se branil položiti prisego, izvrši kazensko dejanje po par. 45 vojaškega kazenskega zakona ter bode sojen od vojaškega sodišča v smislu odredbe par. 12 zakona o postopanju vojaških sodišč v kazenskih dejanjih in mora takoj v zapor, kjer ostane ves čas preiskave do dneva obsodbe. Vojni obvezniki se opozarjajo prvič, da je prisega ustavno predvidena, drugič pa na posledice, ki bi nastale ter se izvajale, če bi se pozivu ne odzvali. Vojaška prisega se bode vršila v prvi polovici meseca novembra t. L Dan, ura in kraj za polaganje prisege se bode objavil pravočasno v časopisih in na občinskih deskah.
Dušica.
Reman v treb delih. Angleški spisala B Prevedel Paulus.
XX.
örczy.

Le on, Percy,, — le on se prav nič ni vznemirjal. Malomarno in gizdavo si je stresel prah s svoje ueotna-deževane suknje in si popravljal z zlatom obrobljeni monokel.	v
»Gospodje!« je tedaj pretrgal mučni molk waleski princ, »gospodje, pozabili smo na dame! — Lord Hastings, prosim vas, popravile našo neodpustljivo pozabljivost! Taki odurni prepiri niso za naš dražeshii, nežni spol!«
Percy je dvignil oči in pogledal svojo ženo.
Bleda je bila ko marmor, nepremična ko kip. komaj je vedela, kaj se godi krog nje.
Pa on, ki je poznal sleherni utrip njenega srca-, vsako misel njene strastne, ljubeče duše, on je tudi uganil, da se za njenim kamenitim, brezizraznim mirom skriva blazna, nepremagljiva želja, — da bi zaklicala vsem tem ljudem, ki niso ničesar videli, ki niso ničesar slutili, — da bi jim zaklicala resnico, jim povedala, kaj pomeni predrzno izzivanje, — da je past, ki vanjo koče hudoben, sovražen in maščevalen človek zvalwti p*-štenega, pogumnega moža. ter ga uničiti —.
Slutil je Percy, da drhti na njenih ustnicah beseda, ki bi .izdala njegovo skrivnost, — še trenutek, še dik-ljaj, pa bi zavpila:
»Nikar ne dovolite, da bi se zgodila strašna nesreča —1 »Dušica«, junak, ki ga občudujete, ki g* ljubite, — on stoji med vami! — In tamle je njegov smrtni sovražnik, ki ga hoče zvabiti — v pogin!«
In Percyjeve sinje, globoke oči so se utopile v Mar-garetine oči, vsa njegova ljubezen, vse njegovo zaupanje, prošnja, zapoved, — 'vse to je govorilo iz njih, i» z magično silo priklenilo njen pogled nanj.
Nekaj trenutkov je trajal nemi pogovor.
In nato se je Margareta zgenila. Zaprla je oči, zdela se je, da zbira zadnje moči za eden sam, največji napor.
Premagala se je. Prijela je Julietto za roko ter se obrnila k vratom. Poklonila se je princu, pozdravila tega in onega, .pokimala znancem, še enkràt se je obrnila pri vratih k soprogu, njen pogled mu je povedal, zagotovil, da ga ne bo izdala, da je njegova skrivnost prej -koslej varna v njeni duši —.
Nasmehnila se je še in odšuštela je skozi vrata s svojo prijateljico. Lord Hastings ju je pospremil.
Za njo pa je šla Renata Candeille, eden godov je stopil z njo, molčala je in vsa potrla je bila.
(Dalje prihodnjič).
58
Bas — kraj — orožje.
Groben molk je legel po teh besedah na vso družbo.
Zakaj neki?
Ali ni bila stvar čisto enostavna?
Dve dami se spreta, gospodje posežejo vmes, par krepkih besed —- in nato neizogibni dvoboj zunaj mej države, v Belgiji, na Francoskem, kjerkoli, •— kjer še niso pametni in odločni državni zakoni iztrebili neumnih in sirovih običajev dvoboja:
Kolikokrat so take prizore že videli! Tudi na nocojšnjem ni bilo nič novega.
In povrh je bil gospod Percy Blakeney mojster v mečevanju, njegova silna, mišičasta postava je jamčila, da je mož več nego kos drobnemu, suhljatemu Francozu.
Pa vkljub vsemu temu tak mučen molk —.
Ali so čutili in slutili navzoči gostje, da ta dvoboj ne bo običajen dvoboj —? Ali jim je smrtnobledi, oka-meneli obraz Margaretin pripovedoval, da je nekaj več na vsem prizoru nego samo slučajni prepir —? Ali so bile prestrašene Juliettine -oči, ali zmagoslavni Chini-velinov pogled, ali skrbeči izraz na licu waleäkega princa, ki jim je zaprl besedo in jim pravil, da gre za več nego samo za brezpomembno sabljanje —?
Dejstvo je, da je nerazumljiv strah legel na vse, ko so čuli zadnje Percyjeve besede.
Maribor, Prešernova ulica 2,
telefon št. 359, zopet ordinira in sicer ob nedeljah in praznikih od 10 .do 11. ure, ob delavnikih od 14. do 16.
(2. do 4.) ure.	621
II
Poveljstvo Prostovoljne požarne hrambe in njenega Rešilnega oddelka v Mariboru naznanja, da nekateri bivši člani požarne brambe, ki so bili vsled prestopka §§ 6 in 8 društvenih pravil iz društva izključeni, na javnih.pro» 1 štorih o poveljstvu razširjajo neresnične vesti in s tem dajajo javno pohujšanje. Vse osebe, ki lahko o tem pri-! čajo, se prosijo, da poročajo poveljstvu v svrho tožbe.
Poveljstvo Prostovoljne požarne brambe in njenega Rešil-
I	*a «glavnike, puh
'»A-L-mwStejggi'I ..«s^'fev1 «a pernice, «imo,
Qf;_ afrik in cvilh za
_____: * ' &#'__:...žimnice, platno za
prtiče in vse drago posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci ecgros cene.	4*1 16
B8MACÄ
ZARftiCA
TOVARNA \
VOtTA»
M&R5BSR
©«tiar a«lipflt®
«k se tb 9 lil«
MfifHbill
t nariban, Stilisi olici št l6
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovora,

IZastopnihi ^revizijski potniki), po deželi dobro uvedeni, se iščejo za konkurenčne, dobro idoče artikle. Ponudbe na uprav® liste.	623
■Čevljarski šivalni »troj (Singer Hohl) se zelo poceni proda v trgovini Badi, Glavni trg II.	617
U«»«» zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj po znižaaih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg.	" 609 6
Proda se dobro ohranjeni štedilnik, tehtnice okna in vrata kompletno s okvirom. J. N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ulica 20.	612 4
Odeje, baee, posteljno perilo, posteljno perje, baihenti, platno, hlačevino. preproge prodaja po želo znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Kaj er, Maribor, Glavni trg.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drogovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo. Zahtevajte cenike!	607 10—1
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Znižane eenel Zimsko perilo za moške in žessske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene!
Divno posestvo, 36 oralov, arondirano, 1 in pol ure od Maribora v Slovenskih goricah na glavni cesti, obstoječe iz gospodarskega poslopja, hiše za oskrbnika in viničarja, hlevov ter fundus instruktus, se proda prostoročno. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Rentabilno.«	622
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi tiskarni.
Vsake sebeto
v: oktobru se to dobilo v manufakturni trgovini
IVO VEKJET, Maribor, Šolska ul. 4
(blizu stolne cerkve)
«sako «s sto ostanka?
po zelo nizki ceni.
m ii
H Za ženska in otroke !!

Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumperjev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvr-
šijo točno po želji
lastni pleterni
MarijeVeziak
Maribor, Vetrinjska ulica 17.
Bluze se vežejo od 50—80 D.
"J
VRVI ZA ZVON
nudi
verna
T-. Ivan NJdamič,
Z botola
ne pozna» kdor neguje zobe z
iassaa
IW-
S 0 D.
prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj cenejše mehanična sodarska delavnica
RPICilEB-ia Sil MARIBOR
Frančiškanska ulica 11, v meroizkusnem uradu
Is seboj prinesenega lesa se vsakovrstni sodi takoj izdelujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah.

Ceneno žeto pep I
j». En kg sivega o-m puli enega perja 70 D, na pol belo -	'V*	80 D, belo 100 D,
bolje 120 in 150 D, mehko jak puh 200 in 225 D, boljša vrsta 275 ». Pošiljatve carine prosto, pr i povzetju od 300 D naprej poštnine prosto. Vzorec zasto; j. Blago se tudi zamenja in p -všeče vzame nazaj, Naroči a samo na BENEDIKT SACHSE N, Lobess št. 77 pri Pilznu, Čel; -slovaška. Poštae pošiljke gre o iz Čehoslovaške v Jugoslavijo
Nagrobne križe in svetiljke
kakor vsake vrste železnina se dobi najceneje pri
Ivan fCorsšila
iefezntoa
Alila cista 42 Mmlfom Meljska er.te 1
okrog 14 dni.
Trgovini
Martin iüifie
imi

I	fjfl'u ' §H| na vaSone nudi poceni VLADO RADAN, Zagreb,
Margaretska ul. 4. Telegr.: Vladan. Telefon; 21—68.
s fConpce ss
priporoča veliko izbiro raz» nega manufakturnoga ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pci nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
CUNJE?
krojaške, suknjena in platne-odpadke, staro Seiezj , fevano in vlito, glaževino» kakor odpadke vsake vrsta kupujasa po »«jviàjih sansa
A. Arbeiter
»
Maribor, Dravska obča IS. Semenj«!» tudi staro železj% katero je za vporabo, s ko-
««škhmi odpadki in vlitim».
Spominjajte se oli vseh ptilikaft pečerie!
.	-	'	v	v
Zadružna gospodarska banka d. d.
podružnica v Masiltooru®
/	k	-	^
¥ katni, novozgrajeni palači* Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo* Izvršuje vse bančne posle najkulantneje ! —- Naj višje obrestovanje vlog na knjižice in v tek, računu.
Pooblaščeni prodajalec sreči« državne razr. loterlpe.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Maja konzorcij «Strale.«