/aOo*
Vrxty
NO. 57
OVINA
Serving Cnieago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. tr'ittsOurgti, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVENIAN
HORNING N€WSPAP€B
Indianapolis. Florida. Fly, Pueblo, Bock Spring*, all (Mile

AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 14, 1980
KUBANSKA LOVSKA LETALA OGROŽALA HELIKOPTER AMERIŠKE OBALNE STRAŽE
Novi grobovi
Theresa Rose Turk
V	Euclid General bolnišnici je po daljši bolezni umrla 91 let stara Theresa Rose Turk, ki je bivala pred leti na 1046 E. 69 St., zadnja leta pa v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd., rojena Škerbec na Gorenjem Jezeru pri Cerknici, Slovenija, vdova po pok. možu Josephu, mati Sophie Bradach, Therese Tiso-vec, Mary Oklessen, Elvere Kobal, Josepha M. in Edmun-da J., 11-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Neže Primožič, Amalije Paulin (Jug.) in pok. msgr. Matije Škerbec, Johna, Josepha, Antona, Stanleyja, Mary Martinčič in Angele Martinčič, svakinja Frances Centa. Pokojna je bila članica ADZ št. 37 več kot 50 let, ABZ št. 37 in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zate pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v petek, 16. maja, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.
John Ulle
V	Mt. Sinai bolnici je po daljši bolezni umrl 73 let stari John Ulle iz Euclida, mož Frances, roj. Pucel, oče Mrs. Thomas (Frances) Durban in Mrs. Jeffrey (Jean) Bratner, stari oče. Jennifer Bratner, brat Mollie Južna, Edwarda, Stanleyja, Ernesta in pok. Franka, Ludwiga in Williama. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto, 17. maja, ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Whitehaven. Na mrtvaškem odru bo v petek od 2. do 9. zvečer.
Mary Strumbly
Pretekli ponedeljek je v Mt. Sinai bolnici umrla 56 let stara Mary Strumbly, rojena Vikovich v Clevelandu, vdova po pok. možu Franku, mati Marka in Franka, sestra Mrs. Veronica Weisser (Ariz.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v petek, 16. maja, v cerkev sv. Petra ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 9.
------o-----
Ubija je izgnala 26 Amerikancev; 2 sta v zaptmi v Tripoliju
WASHINGTON, D.C. — A-tneriško tajništvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je Libija izgnala 20 Amerikancev. kr so prispeli v Frankfurt, v Zahodni Nemčiji. Nadalje ^eni tajništvo, da je še 7 A-n'erikancev v Libiji, ki bodo lzgnani, medtem ko sta dva druga v zaporu, v katerem irna Libija zaprte svoje politične zapornike.
Libijski “študenti” so za-sedli razna libijska poslaništva v Evropi in Aziji, menda P° naročilu samodržca Kada-fi.ia samega. Politična čistka v Libiji je dosegla pripadnike diplomatske šlužbe in več teh diplomatov je že bilo od-P°klicanih domov. Nekateri Se Pa niso hoteli vrniti do-
thoy.
Povečan pritisk na sen, Kenneriyja, naj odpove kandidaturo
HOUSTON, Tex. — Načelniki demokratske stranke v 10 zveznih državah so poslali posebno poslanico presedni-škemu kandidatu sen. Edvardu M. Kennedyju, v kate-rt svetujejo, naj vendar odpove svojo kandidaturo in podpre odslej predsednika Jimmy j a Carterja.
Ti vodilni demokrati menijo, da sen. Kennedy nima več nobene resne možnosti, premagati predsednika Carterja v vrstah demokratske stranke. Nadaljevanje Kennedyje-ve kandidature škoduje demokratski stranki in pomaga republikancem, dodaj ajo v svoji poslanici.
Ako bi bila borba v demokratski stranki končana, bi lahko demokrati strnili svoje vrste in se pripravili za boj proti verjetnemu republikanskemu k a n d i datu Ronaldu Reaganu.
Kennedy je odvrnil, da bo nadaljeval s kandidaturo, ker meni, dg še vedno lahko premaga Carterja. Nekateri opazovalci menijo, da želi Kennedy vplivati na strankino konvencijo, in da noče odpovedati svoje kandidat ure predvsem zaradi tega.
------o------
Prevral v Ugandi uspel; vojska na krmilu v državi
KAMPALA, Ug. — Skupina vojaških častnikov v tej državi je izvedla državni u-dar in strmoglavila vlado predsednika Godfrey) a Bi-naise. Novi voditelj Ugande je načelnik generalštaba vojske gen. David Ojite Ojok.
Podporniki predsednika Bi-naise pa trdijo, da je oblast v Ugandi še v njegovih rokah. Binaisa se nahaja v mestu Entebbe, kakih 21 milj od glavnega mesta.
Ojok ima okrog 5000 vojakov pod svojo komando in le-ti so menda zvesti njemu. Odločilno vlogo bodo pa igrali tanzanijski vojaki, ki so še vedno v državi. Tanzanija je zasedla pretežni del Ugande kni, ko je pomagala pri od-
lil.
Vinko Ošlak, nekdaj prepričan marksist, je ponovno nastopal proti Cerkvi in krščanstvu. Pozneje se je spreobrnil h krščanstvu. Od tedaj je moglo v Sloveniji zagledati beli dan vedno manj njegovih spisov. Zato je objavljal svoje poglede največ na Koroškem in v Trstu.
Kljub vsemu temu je v začetku novembra tednik “Teleks”, ki izhaja v Ljubljani, v vrsti člankov o socialistični morali objavil tudi Ošlakov prispevek z naslovom: “Ne o socialistični morali, ampak o moralnem socializmu”. V tej razpravi kaže Ošlak odkrito na pomanjkljivost morale, ki sloni na marksizmu in ateizmu in na prednost morale, ki sloni na krščansko-teističnih temeljih.
Zavzemal se je tudi za e-nakopravno udeležbo vseh sil pri graditvi socializma, četudi so te sile ideološko različne. Po mnenj u opazovalcev
Iranskj predsednik je res brez političnega vpliva v svoji državi
TEHERAN, Iran. — Že več mesecev ima iranski predsednik Albohasan Bani-Sadr resne težave s svojimi nasprotniki v državi. Bani-Sadr zagovarja namreč z m e r n ejšo strujo v sedanjem iranskem političnem življenju, a močnejši so skrajneži, ki so združeni v vrstah muslimanske; republikanske stranke.
Pretekli teden je Bani Sa-dru uspelo dobiti privolitev ajatole Homeinija, da imenuje iranski predsednik ministrskega predsednika vlade. Bani-Sadr ni hotel čakati na izid parlamentarnih volitev, ker je vedel, da bodo zmagali skrajneži.
Ko je predlagal Bani-Sadr ime ministrskega predsednika vodilnemu revolucionar-nemu svetu, ki ga kontrolirajo skrajneži, se je le-ta upri. Svet se je odločil, da ne bo odobril Bani-Sadrovega človeka, pač pa bo predal vso zadevo Homeiniju.
To pomeni nov poraz za iranskega predsednika. V takih slučajih v preteklosti je Homeini podprl skrajneže in ne Bani-Sadra.
Muslimanska rep ublikan-ska stranka zahteva, da morajo imeti ministrski predsednik in vsi člani njegove vlade zaupnico parlamenta, v katerem bodo imeli večino pripadniki te in drugih skrajnih strank.
KAIRO, Eg. — Egiptski predsednik Anvar al-Sadat je sprejel ostavko dosedanjega ministrskega predse dnika Mustafe Khalila in vseh članov Khalilove vlade. Namen ostavke je reorganizacija vlade.
Vsled resnih gospodarskih b žav, s katerimi se sooča
++*•+**++*++*++*+**+*+*++*++
stranitvi samodržca Idija A-rnina.
Tanzanija ima okrog 10,000 svojih vojakov v Ugandi.
je partija prav to razpravo, ki je v vsej Sloveniji vzbudila veliko pozornost, vzela za povod, da je nastopila proti njemu.
V raznih vodilnih stopnjah partije in policije so nato komunisti poskušali svoj protinapad previdno utemeljiti. Na neki seji Socialistične zveze je primerjal Mitja Ribičič “najnovejše pojave, s katerimi se širi verska nestrpnost, poziva na boj in na revizijo ustavnih temeljev in zakonskih načel o verskih skupnostih” s slučajem Kocbek, “v katerem smo tedaj ostro in javno zavrnili vsak poskus revizije naše preteklosti in blatenja revolucionarnih izročil Osvobodilne fronte”.
Na isti seji je Ribičič očital “klerikalnim ostankom”, da nameravajo z zahtevo po reviziji ustave “ustvariti Cerkvi in .njeni hierarhiji zopet gotove privilegije v šoli, v sredstvih javnega obveščanja m v družbenem življe»ju,”
Zadnje vesti
•	Baltimore, Md. — Na včerajšnjih primarnih volitvah, ki so bile v zveznih državah Maryland in Nebraska, sta zopet zmagala predsednik Carter in Ronald Reagan. V Marylandu je dobil Carter 47 in sen. Kennedy 38'» vseh demokratskih glasov. Izid v Nebraski je bil sličen. Reagan je premagal Georgea Busha v Marylandu z 48 proti 41% in v Nebraski kar s 77 proti 18%:
•	Washington, D.C. — Sodnik zveznega okrajnega sodišča A. Robinson je preprečil začetek pobiranja posebnega davka na vsak galon ga-zolina, ki ga je odredil predsednik Carter. Davek bi znašal 10 centov na galon in bi začel veljati že jutri. Zvezna vlada se bo obrnila na apela-cijsko sodišče.
•	Kalamazoo, Mich. — Vihar, ki je prizadejal to mesto, je zahteval 7 življenj in povzročil ogromno gmotno škodo.
•	Varšava, Polj. — Sovjetski voditelj Leonid I. Brež-njev in voditelji držav, ki so članice Varšavskega vojaškega pakta, so pripotovali v to mesto, da se udeležijo seje tega pakta. V petek se pa bosta sestala na Dunaju ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund Muskie in sovjetski zunanji minister A. id rej Gromi-ko.
•	Pariz, Fr. — Francoski o-limpijski odbor se je odločil, da bo poslal športno ekipo na olimpijske igre, ki bodo v Moskvi.
Egipt, sklepajo poznavalci tukajšnjih razmer, da se bo nova vlada preusmerila predvsem na probleme notranje politike. Ne pričakujejo nobenih bistvenih sprememb v egiptski zunanji politiki.
Predsednik Sadat bo orisal smernice svoje politike v govoru, ki ga bo podal danes v egiptskem parlamentu. Nekateri menijo, da bo Sadat sam prevzel neposredno odgovornost za vodenje vlade s tem, da bo postal ministrski predsednik.
Ti krogi se niso nikdar sprijaznili s tem, da sta po jugoslovanski ustavi tako versko kakor ateistično svetovno naziranje privatni zadevi. Še manj pa so pristali na to, da bi iz Cerkve izločili politiko in da bi se odrekli težnji, da pridejo na oblast s pomočjo svoje socialne in moralne doktrine. “Posebnost teh novih zahtev je v tem, da njih avtorji svojih pogledov več ne skrivajo, ampak jih širijo z močnim zagonom in vnemo predvsem v vrstah mladih teologov in po vsej Sloveniji...
Po zgledu evrokomunistič-nih partij zahtevajo posamezni ekstremisti celo to, da naj bi Zveza komunistov Jugoslavije sprejela med svoje člane tudi verujoče. Pojavljajo se slovenske zastave brez rdeče zvezde, med zaslužnimi in pomembnimi možmi se navajajo imena ministrov Korošca in Kreka, Ehrlicha in Rožmaua,
MIAMI, Fla. — Dve lovski letali tipa MIG-21 kubanskih letalskih sil sta se približali helikopterju ameriške obalne straže,; ki je iskal pogrešane bahamske mornarje, ki so bili žrtve kubanskega zračnega napada preteklo nedeljo. Kubanci so potopili neko bahamsko ladjo.
Eno od kubanskih letal je letelo v bližino 50 čevljev od ameriškega helikopterja, kar je bilo silno nevarno za helikopter. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je izjavilo, da je vložilo protest pri kubanski vladi.
Kubanska vlada vztraja pri svoji trditvi, da je bil napad na bahamsko ladjo le napaka. Poveljnik kubanske vojske in brat samodržca Fidela Castra, Raul Castro, je že dospel v glavno mesto Bahame, da se pogovarja o tej zadevi z bahamskimi voditelji.
Ministrski predsednik bahamske vlade Lyndon O. Pindling je bil na obisku v Veliki Britaniji in se je vrnil domov šele v ponedeljek. Pindling je rekel, da se Kubanci še niso opravičili za napad.
Bahamska vlada razmišlja sedaj, ali naj preda vso zadevo Varnost nemu svetu Združenih narodov.
Reševalci še vedno iščejo pogrešane mornarje, a nimajo več nobenega upanja, da jih bodo našli žive.
Begunci še prihajajo
Kubanski begunci še prihajajo v ZDA, čeprav je naval v zadnjih dveh dneh nekoliko pojenjal. Ker je vreme v morskem pasu med Kubo in Florido odlično, opazovalci v Key Westu ne razu-1 mejo, zakaj ni več veliko beguncev.
Med Kubanci, ki so prispeli v ZDA, so nekateri, ki so se zadnja leta zatekli na Kubo. Ameriški FBI je aretiral npr. 37 let starega Alfreda A.
Obnavljajo se razne stare zahteve emigrantov, da je treba preiskati tako zvane množične umore, ki naj bi bili izvršeni po drugi svetovni vojni nad belogardisti.”
Ribičič si je prizadeval, da bi prikazal dejavnost katoliških režimskih kritikov kot posledico “nesigurnega in nemirnega” mednarodnega položaja. “Vzrokov teh pojavov ne smemo iskati znotraj naše samoupravne družbe, ampak v inozemstvu, ker protikomunistični in protijugoslovanski kiogi špekulirajo politično z našo gospodarsko krizo in narodnostnimi razlikami.”
Obsodil je tudi tendenčno pisane “Družine” in “Naše luči”, ki izhaja v Celovcu. Prav tako je obsodil proslavo državnega praznika na teološki' fakulteti v Ljubljani, razna “politična zborovanja” in zveze s slovensko emigracijo;
(Dalje prihodnjič)
Hernandeza, ki je obtožen, da le leta 1969 ugrabil letalo , letalske družbe National in ga prisilil, da je poletelo na Kubo. Po 11 letih bivanja na Castrovi Kubi pa se je menda premislil in se vrnil v ZDA.
P BI ga je čakal in je sedaj v zaporu.
Carterjeva vlada je odredila, naj Pentagon pripravi nadaljnja dva taborišča za sprejem kubanskih beguncev, in sicer v zveznih državah Pennsylvania in Maryland. -----------o------
Osebno maščevanje je vzrok umora irskih vojakov ZN v Libanonu
BEJRUT, Lib. — Krutost vojskovanja v južnem delu Libanona, blizu meje z Izraelom, je bila znova dokazana s premišljenim umorom dveh irskih vojakov, pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov. Te sile so nameščene v južnem Libanonu, da preprečujejo spopade med pripadniki PLO in Izraelom. Ker je precej prebivalcev tega dela Libanona krščanske vere ip ker uradna libanonska vlada nima nobenega vpliva na razmere vzdolž meje z Izraelom, obstaja privatna krščanska milica pod vodstvom nekega majorja Hadada. Tej milici pomaga in jo oborožuj« Izrael.
Pripadniki Hadadove milice so ujeli skupino treh neoboroženih irskih vojakov, dva uradna opazovalca ZN in dva novinarja in jih zadržali nekaj časa. Kar naenkrat in brez pojasnila so Libanonci odvedli vojake drugam in jih ustrelili. Dva sta umrla takoj, tretji je pa težko ranjen. Nato so bili vsi ujetniki izpuščeni na svobodo, trupi: umorjencev pa sta bili vrnjeni poveljstvu mirovnih sil ZN.
Vzrok tega dejanja je bi) osebno maščevanje. Pretekli teden sta umrla v boju s pripadniki mirovnih sil dva mlada Libanonca. Družini mladih Libanoncev sta zahtevali ali denarno odškodnino ali dva življenja. Ker denarja ni bilo, so pač ubili dva irska vojaka.
Predstavniki ZN in irsk:h čet v Libanonu, prav tako Varnostni svet ZN v New Yorku so ogorčeni nad tem dejanjem. Tudi Izrael je deležen precej kritike zato, ker morejo obstajati krščanski miličniki le z njegovo pomočjo. Krščanski miličniki namreč nasprotujejo aktivnosti palestinskih teroristov, kar je seveda dobrodošlo Izraelu.
Irska vlada je sporočila, da ne bo odpoklicala svojih vojakov domov. Pripadniki krščanske milice pa trdijo, da so pripravljeni ubiti še druge; čane irske enote, ako pridado ponovnega incidenta.
——"=-0------
Žrtvujmo hc za svoj ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Iz Clevelanda in okolice
Spominska sv. maša—*
Po namenu slovenske mladine se bo v nedeljo, 18. maja, ob 10.30 dopoldne v cerkvi Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu darovana sv. maša v spomin vseh padlih žrtev brezbožnega komunizma. Vsi ste prisrčno vabljeni, da se te sv. maše udeležite.
Občni zbor Lilije—
Člani Lilije so vabljeni na občni zbor, ki bo v nedeljo, 18. maja, ob 6. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Koncert ftlladih harmonikarjev—
V soboto, 24. maja, priredijo Mladi harmonikarji koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Koncert bo združen z nastopom folklorne skupine Slo vensko-ameriškega radio klu^a (S.A.R.C.) iz Chicaga pod vodsivon1 ge. Corinne Leskovar. Po koncertu zabava. Igral bo ansambel “Jasmin”.
Rojstni dan—
Jutri, 15. maja, bo praznoval svoj 86. rojstni dan g. John Knific st. s 18322 Neff Rd. Čestitajo in mu želijo vse najboljše družina, drugi sorodniki in številni prijate-
iji! ;• :	;.V: .
Prodaja peciva—
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete bo imelo prodajo domačega peciva v soboto in nedeljo. Pričetek prodaje v soboto ob 1. pc>pol-dne, v nedeljo pa po vsaki maši. Vse članice so napro-
šene;' da oarujejd pecivo.
V bolnici—
Ga. Malija Kokal se nahaja v Euclid General bolnici, kjer bo prestala opefacijo. Ga. Kokal je v sobi 717. Obiski; ko dovoljeni. Želimo ji čirhhi-trejšega okrevanja! , T - ',
K molitvi—	f '
: članice Oltarnega društva fare sv. Vida so naprošene, da se udeležijo, molitve za pok. Terezijo Turk-v petek. 16. maja, ob 9.30 dopoldne, v Zak pogrebnem zavodu. Počastitev mater— , Podružnica št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 18. maja, pb dveh popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bb počastitev mater. Vse članice so vablj ene. -Preselila se je—
Ga. Prilogar, ki je bivala doslej na E. 172 St., se je preselila v zvezno državo Illinois. Njen novi naslov je: Ga. Prilogar, c/o Ann Miller, 325 S. Mississippi St., Morton, lil., 61550. Ga. Prilogar bi rada kaj slišala od svojih prijateljic!
Seji—
Društvo sv. Ane št. 4 ADE ima svojo sejo danes zvečer ob 7.30 v običajnem prostoru. Po seji zabava.
Društvo sv. Jožefa št. 1«9 KSKJ ima svojo mesečno sejo jutri v četrtek, ob 8. zvečer v Slovenskem dottnu na Holmes Ave. Vsi Člani *o vabljeni.
VREME
Delno vblačno danes z naj-višjo temperaturo okoli 60 F. Pretežno sončno jutri z haj-višjo temperaturo okoli 63 F.
Med pogumom in stisko
--------o---------
Egiptska vlada podala ostavko; Sadat morda ministrski predsednik
RMERI9RA DOMOVINA,
MAY 14, 1980
Ameriška Domovina
vv* • ■sir-,'« v—i(io in
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene držaye:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:	;
$40.00 per year; $25.00 for 6, months; $15.0Q for three months Fridays only: $10 per year^-Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 57 Wed., May 14, 1980
Strnimo svoje vrste!
Strnimo svoje vrste in zberimo svoje sile za en cilj: pomagati z združenimi močmi vse slovenske skupnosti narodu v domovini, če bi se znašel v stiski in nevarnosti, da kolikor mogoče varno prebrede grozečo krizo in ubere varno, zanesljivo pot v bodočnost. Pomagati bo mogoče na razne načine in z raznovrstnimi sredstvi in akcijami, ki se bodo v danem primeru izkazale za najbolj učinkovite in potrebne: p	. , ■
Ali je tak skupen, složen nastop sploh mogoč? Na to vprašanje je urednik AD dobil trezen in stvaren- odgovor iz slovenskega središča v Argentini. Na premisi, da je takšno sodelovanje’.možno le, če je zgrajeno na solidni, trdni, sporazumno določeni politični bazi, ki jasno predvideva politični, šocialni in gospodarski ideal bodoče Slovenije in njenega ljudstva,, je uvodničar Svobodne Slovenije tako bazo konkretno predložil. Glasi se pa; Samostojna narodna država Slovenija, pogodbeno povezana z drugimi narodnimi državami na jugoslovanskem prostoru \ federativni ali konfe-derativni skupnosti, vse to na podlagi svobodne večinske odločitve naroda; pluralističen demokratičen red v polnem pomenu besede; socialno pravično urejena družba brez privilegijev, z zaščiteno zasebno lastnino, ter svobodno tržno gospodarstvo.
Predloženi narodni program je tako splošen in tako širok, da je na njega osnovi mogoče izdelati sporazumne detajle, na katere bi pristala razna demokratična gibanja, kadar napoči čas. Da je bil navedeni politični fundament za srečno in varno bodočnost naroda izdelan na skrivaj v podzemlju za časa sovražne okupacije domovine, ni važno. Važno pa je, da so se nanj zedinili pooblaščeni predstavniki tedanjih demokratičnih političnih strank, ki so predstavljale najmanj 90G narodne volje. Od takrat do danes narodova politična volja ni nikoli bi'a svobodno izražena v demokratično izvedenih pluralističnih volitvah. Polol-žaj je zatorej zapleten in težak.
Dolga, mnogo predolga je diktatura v Jugoslaviji ene same stranke, ali še bolj prav, enega samega avtokratskega, absolutnega samodržca, ki je trajala celih 35 let! (Da vlada v Jugoslaviji diktatura, smo si menda vsi na jasnem.) Med tem je dorastel nov rod, ki je njega in njegovo življenje formirala dosledna marksistična ideologija. Načrtno so mladim ljudem ubijali in še ubijajo v šoli, društvu in javnem udejstvovanju zavest narodne pripadnosti in vseh duhovnih idealov, ki niso v skladu z marksističnim naukom. Uspeh je porazen, ne sicer pri vseh, ali pri mnogih. Potrošniška materialistična miselnost udobja in uživanja zatira višje vzore in ideale, med katerimi je tudi ljubezen do naroda in domovine. Ali bo ta rod sposoben vzeti nase odpoved, trpljenje in žrtev za obrambo narodnih svetinj in svobode domovine, če pade domovina v veliko krizo?	*■
Titovega absolutizma je konec, začenja se nova . doba, ki bo gotovo drugačna. A nihče točno ne ve, kaj bo prinesla. Zapuščina je obupno slaba; razdor med Srbi in Hrvati je zaradi diktatorskega poravnavanja spora bolj oster kakor kdajkoli prej, grozi uničiti skupno državo samo. Gospodarsko je dežela na robu bankrota, v pomanjkanju važnih življenjskih potrebščin. Mednarodno visi osamljena med demokracijo in sovjetsko oligarhijo na vrvi neuvrščenih dežel, ki malo ali nič ne premorejo. Kako bodo vse te težave prebrodili Titovi nasledniki?
In kaj moremo v tej situaciji napraviti mi, zavedni člani “Slovenije v svetu”? Najprej se moramo zediniti na zgoraj opisano bazo sodelovanja, za vsakega demokratično mislečega Slovenca sprejemljivo. Nadalje bo prav, računati na najbolj verjetne možnosti razvoja po Titu in se pripraviti za eventualne akcije.
Najnevarnejša za Slovence je notranja vstaja Hrvatin, ki bi izpodbila temelje skupne države in slovenski narod osamila (izolirala), ter izpostavila veliki nevarnosti mednarodno priznane meje. V takem primeru bi bilo treba iskati pomoči in zaščite pri vladi v Wa-shingtonu, da ta prepreči vkorakanje Italijanov na slovensko ozemlje in zasedbo pasu, ki ga je Italija krivično prisvojila po prvi vojni. V tem vidim veliko nalogo ameriških Slovencev z našim narodnim prvakom senatorjem Frankom Lauschetom na čelu, ki je naše gore list in v stanu napraviti velike reči. V istem srni-
Beseda iz naroda ...
J

Javnosti v vednost
CLEVELAND, O. — V zad-niih petih letih je bilo že veliko napisanega o gibanju med s 1 o v e n s ko mladino o skupni proslavi za protikomunistične žrtve zadnje vojne in revolucije v Sloveniji. Zdi se nam, da je prišel čas, da povemo javnosti, kako so se dogodki razvijali v preteklosti in kakšno je stanje sedaj.
Clevelandska mladina, ki se trudi za skupno slovensko proslavo, je rojena v Ameriki. Njih starši so prostovoljno zapustili svojo rodno zemljo, ker niso hoteli sprejeti komunistične diktature. Mladi se zavedajo, da so njih starši prinesli s seboj dediščino in kulturo, ki jo hočejo ohraniti bodočim rodovom. Del te,dediščine je spomin na žrtve, ki so padle pod roko komunističnega režimaf,
Mi,'mladi, smo od naših staršev zvedeli za ;vse,.trpljenje in grozote, ki so jih mo-
! TT •’"V , rali pretrpeti v prvih mesecih svojega 'begunstva, ko So se odigravali žhlpsthi dogodki Vetrinjske tragedije. .Pripovedovanje .naših staršev se nam je vtisnilo:globoko v naša .srca, saj je prelita kri bila naša kri -j- slovenska kri. Mi Vetrinjske tragedije nismo doživeli na lastni koži,; ven- , dar zatp ni nič manj resnična za nas; mi ne pišemo zgodovine o Vetrinjskih dogodkih, vendar vemo o njih.
Zavedamo se, da se komunistično preganjanje v zadnjih 35 letih ni poleglo. Videli smo, kako'šb mladi slovenski rojaki odhajali v Korejo in Vietnam, v boj proti istemu komunizmu, proti kateremu so se borili naši starši v domovini. Težko nam je, državljanom mogočne svo-bcdne Amerike, gledati, kako se komunizem vedno bolj širi po svetu.
Težko nam je, ko gledamo, kako je naša slovenska družina v medsebojnem prepiru razklana na dvoje. Težko razumemo vzroke, ki so pripeljali protikomunistične Slovence do cepitve v dve veji: DSPB Vestnik in DSPB Tabor. Saj bi jih morala družili ista ideja, ki daleko odtehta vse vzroke za delitev v dva tabora.
Obe organizaciji vključujeta v svoje vrste borce za svobodo Slovenije; obe verujeta, da je demokracija edina politično sprejemljiva vrsta vlade:	obe zagovarjata, da ima
človek gotove pravice, ki jih vlada ne more odvzeti; obe verujeta v istega Boga, ki ga molimo po naukih katoliške vere. Zakaj torej je tako tež-
ko pozabiti na razlike, ki razdvajajo obe organizaciji, vsaj za trenutek, vsaj za toliko časa, da se s skupno spominsko sv. mašo poklonimo spominu 12,000 Slovencev, ki so žrtvovali svoja življenja za iste ideale, v katere verujeta tudi obe protikomunistični organizaciji. G
Slišali smo o‘ raznih poskusih za skupno praznovanje 30-letnice Vetrinjske tragedije pred petimi leti. Razočarani nad neuspehom smo se mi, mladi, odločili, da bomo obe organizaciji opozorili na dejstvo, da je mnogo ljudi izven obeh organizacij, ki želijo, da bi se s skupnimi pro slavami spomnili naših protikomunističnih žrtev. Zdelo se nam je, da bomo mi ,to najlaže storili, ker nismo bili neposredno zapleteni v prepiri, čeprav smo ga v svojih srcih, ^globoko občutili.
Začeli smo nabirati podpise tistih, ki so z nami sogla-; šali glede enotne proslave. Že v začetku naše akcije so nekateri začeli dvomiti v našo iskrenost. Nekdo je mlade . nagovoril, so govorili. Še danes ne verjamejo, da smo se za to akcijo odločili sarpi, ker nas je ta razklanost bolela. Čeprav mladi po letih, , smo vendarle dovolj zreli, da se ne pustimo izigravati katerikoli skupini ali posamezniku.
Nikdar nismo zahtevali, da bi se ta ali ona organizacija odpovedala svojemu progra-mu. Nismi hoteli uničiti iden-tete ali suverenosti teh organizacij. Nismo hoteli organizirati svojih lastnih proslav. Naš edini cilj je bil pripraviti obe organzaciji, da bi vsi skupno proslavili padle žrtve komunizma.	(
Ko smo se v februarju leta 1975 sestali s predstavniki Vestnika in Tabora, nismo dosegli zaželjenega cilja, da bi se obe društvi združili v skupni proslavi. Obe društvi pa sta nam svetovali, naj mi, mladi, priredimo svojo proslavo, kateri se bodo pridružili člani obeh organizacij. V upanju, da bomo tako uresničili našo željo po eni , skupni spominski proslavi in da bomo nudili vsem Slovencem priliko, da se s sv. mašo poklonijo spominu naših junakov, neglede na svojo “politično” opredeljenost, smo začeli in skozi leta nadaljevali s svojo spominsko sv. mašo.
Za praznovanje 35. obletnice smo zopet poskušali pridobiti DSPB Vestnik in DSPB Tabor k skupnemu sodelovanju. V ta namen smo javno sklicali meseca jafiuar-
< slu bi bilo potrebno angažirati vodilne članice NATO pakta, da bi z Ameriko vred sodelovale pri reševanju problemov na jugoslovanskem prostoru.
V primeru hrvatske secesije iz skupne države-se bo odprla pot za proglasitev samostojne narodne države Slovenije. ,Za uspešno uveljavitev takega zgodovinskega koraka se zahteva aktivna akcija obstoječe oblasti v republiki Sloveniji. Slovenski komunisti bodo zatorej nosili levjo odgovornost za izvršitev preobrata brez nasilja in prelivanja krvi, med tem ko bo naloga Slovencev v svobodnem svetu, da podpro pripravljenost ocločilnih demokratičnih sil za priznanje novega državnega statusa in za diplomatsko pomoč. Pod gotovimi okoliščinami bi oklic samostojne slovenske državnosti bil potreben tudi v trenutku, ko bi sovjetska oborožena sila prekoračila mejo Jugoslavije, in novo državo bi bilo treba staviti pod zaščito sil zahodnega sveta, kamor Slovenija po zemljepisni legi in zgodovinski danosti neizpodbitno spada.
Če bo Jugoslavija predvideno hudo krizo prebredla z ohranitvijo statusa quo, potem bo naša zgoraj opisana naloga odmaknjena na bližnjo prihodnost. V vsakem slučaju je važna pripravljenost in organizirana koordinacija akcij, pod egido zgoraj postavljenega narodnega programa.
L. P.
ja in februarja vrsto sestankov, ki se jih je1 udeležilo lepo. števjlo zainteresiranih posameznikov. G Na teh sestankih se j & izkazalo, da sta največji zapreki za skupno proslavo kraj proslave in kdo naj bo pokrovitelj proslave. Predlagano je bilo, naj se proslava začne s sv. mašo v soboto po zamisli in načrtih DSPB Vestnik in konča s sv. mašo v nedeljo po zamisli in načrtih DSPB Tabor. Pokrovitelj proslave naj bi bila “Slovenska skupnost”. Predlog sta odklonili obe društvi — DSPB Vestnik in DSPB Tabor.
To je bilo za nas mlade novo razočaranje. Prepričani smo, da večina Slovencev podpira našo idejo o skupni proslavi in mislimo, da je naša spominska sv. maša nudila priliko, da se poklonijo spo- ■ minu naših junakov vsi Slovenci, neglede na njihovo p-
nimo ob spominih na šmarnice otožni.. Potrudimo se,
SDD v Eiididu bo dal priznanje svojemu Gospodinjskemu klubu
EUCLID, O. — Slovenski društveni dom na Recher Avenue ne bi tako lepo uspeval, če ne bi imel tako delavnega in požrtvovalnega Gospodinjskega kluba. Direkto-rij se je zato odločil dati klubu posebno javno priznanje. V nedeljo, 18. m'aja 1980, bo pridnim ženam Kluba v > čast priredil obed in ples.
Obed bodo servirali od 3. popoldne do 6. zvečer, nato bo sledil do 7. spored, temu pa ob sedmih ples. Igral bo orkester Joa Luzarja do 11. zvečer.
Obed v družinskem slogu b( pripravila Steffie Smolič s svojimi pomočnicami. Z njim bodo postregli v spodnji dvorani.
Tekom sporeda bodo razdeljene nagrade ženam. V sporedu bo sodeloval < Krožek št. / da bomo rj tem lepem' mesecu 3.SNPJ. •
Vstopnina je $7. Vsi prijatelji SDD prisrčno vabljeni!
Joseph Trebeč
maju u s |t v a r i Ti s svojimi G
.A*
šmarnicami tudi košček domovine.
na tujem
sebno razmerje do ene ah druge borčevske organizacije,. Nekateri so nam zaradi našega neumornega dela za združitev nadeli ‘oznako tretje ‘ stranke”,, ki naj bi bila prav tako “politična”, kakor obe borčevski organizaciji.
Zdi se nam, da naša zamisel o skupni proslavi ne dobiva več dovolj podpore, ker počasi ugaša med nami smisel za žrtev naših 12,000 junakov. Zdi se nam, da DSPB Vestnik in DSPB Tabor nista in tudi v bodoče ne bosta pripravljena v svojih zahtevah", popustiti, da bi se uresničila ideja skupne.-proslave.
Po petih letih našega nesebičnega dela z žalostjo spoznavamo, da ne moremo doseči soglasja med DSPB Vestnik in DSPB Tabor za skupno proslavo; prav tako tudi naša mladinska spominska sv. maša ni prinesla sloge in edinosti, kot smo pričakovali. Poskušali ne bomo nič več — naše delo je končano.
Toda ne moremo in ne bomo pozabili žrtve naših 12,000 junakov. Vsako leto se bo zanje darovala sv. maša, tiha, brez posebnih slavnosti. Enkrat na leto bomo prosili Očeta v njihovem imenu, naj podeli mir naši slovenski skupnosti in celemu svetu. Letos bo sv. maša darovana ob 10.30 v nedeljo, 18. maja, pri Mariji Vnebovzeti v Col-linwoodu.
Morda bodo drugi dosegli, kar se nam ni posrečilo. Co bo božja volja, da bomo nekoč skupno obhajali spomin naših junakov, tedaj bomo tudi mi, kakor danes, pripravljeni sodelovati pri taki proslavi. Svoje molitve bomo darovali Bogu za edinost med nami, v svojih srcih bomo vedno ohranili spomin na naše žrtve.
Peter Dragar
Mojca Slak
Janez Tominc
Petintrideseti maj y tujini!
VENICE, Fla. — Pa smo zopet dočakali prelepi maj, in to že petintridesetega- v svobodni tujini. Že petintrideset let mislimo nazaj v tisti maj, v katerem smo se prerivali skozi Ljubelj v dolgih procesijah neznano kam, v tujino.
Čeravno nas je grizla skrb, kam, do kje in kakšna bo naša bodočnost, smo hiteli samo naprej, kam, ni nihče vedel, vendar pa vse- do tja, kjer ne' bo več rdeče,,zvezde.
Zopet se'j e povrnila pomlad, sončni žarki so že pričeli božati, zelenje in cvetje že razkošno trosi — vsaj tu v sončni Floridi — svojo zlato V pomladni majski dan. Krilati pevci tudi že ubirajo drobne strunice, ker slutijo prihajanje pomladi in novega življenja.
Ob tem času nam prihajajo spomini na brezskrbne dni, preživele pod rojstnim krovom v krogu dragih domačih. Veseli smo maja tudi, ker nam je, zopet prinesel sonca nad mrazom in temo, in tako nam prinesel, nOvhga - življenja v naravo.
Naša verna srca pa naj
imajo še večji razlog, da se maja- rad ujemo, kajti maj je za nas mesec ljubezni, milosti in še posebnega blagoslova. Ustvarimo si tudi košček domovine, pridno se udeležujmo šmarnic in tako pokažimo Mariji, da jo imamo radi.
Njena slika naj bo vedno predmet našega (vsakdanjega življenja, k Njej! naj hite naše molitve zase, za svojce v domovini in pa za mir v svetu, ki je danes silno bolan, in vse to po zaslugi ‘svetovnega komunizma.
Komunistična, nevarnost se danes reži v obraz celemu svetu. Naglo se zaostrujejo in dozorevajo nove nevarnosti oboroženih spopadov. Gre za življenje in smrt med svobodo in komunistično diktaturo. Komunistični poseg v Afganistan je značilna strateška poteza, ki kaže, kako komunisti utrjujejo in širijo svoj vpliv tudi po ostalih o-zemljih sveta.
Politično stanje v svetu je silno zgodljano, tako da povzročajo skrbi za bližnjo bodočnost. Zdi se, da upanje na mirno prihodnost in lepše življenje plahni.
V mesecu maju pa nam bodo zopet zakrvavele še ne prav. zaceljene rane, vstajali bodo spomini na težke in grozne dni in čase komunističnih pokoljev, za časa državljanske vojne v domovini in pa na naj večjo tragedijo našega naroda iz meseca junija 1945, ko je bilo nasilno vrnjenih na tisoče naših najboljših in najidealnejših, za Boga in narod se borečih fantov in mož.
Sedanji časi vodijo svet v neko megleno bodočnost, in zanikati se ne da, da je v gospodarskih in političnih krogih silna napetost. In kje naj iščemo utehe? Zatečimo se zopet kot vedno k Njej, ki jo kličemo: Kraljica majnika, zasuj mo jo s prošnjami, molitvami, vzkiki in vzdihi tako kot še nikoli poprej.
Marija naj nam bo tudi vzor, od nje se učimo, zlasti v tem poganskem svetu se ličimo, da bomo pravilno pojmovali smisel življenja. Kljub temu, da smo v dobri in svobodni tujini, posta-
Lep pozdrav vsem v uredništvu in naročnikom A.D. od Lojzeta Tomažič
------o-----
Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima svojo letno sejo
CLEVELAND, O. — V petek, 16. maja, ob 7. zvečer bo v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo cesti letna seja Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Sejo bo vodil predsednik direktorij a Doma g-Albin Lipold.
G. Lipold in drugi člani direktorij a bodo poročali o delovanju Doma v preteklem letu in odgovorili na stavljena vprašanja navzočih. Podano bo tudi poročilo o napredovanju načrtov za gradnjo novega dela Starostnega doma, ki je bil odobren, na posebni seji v preteklem marcu.
Po končani razpravi bodo volitve za nove člane direktorij a.
Ta seja je seveda zelo važna in najGe je udeležijo vsi, ki jim je pri srcu sedanjost in bodočnost našega skupnega Slovenskega doma za ostarele.
Člani Slovenskega doma za ostarele so tisti, ki so darovali Domu najmanj $25. Tudi če je bila darovana ta vsota preC* 5 ali 10 leti, darovalec ostane vseeno član 'Doma in ima Pra' vico udeležiti se seje, razpra' ve in volitev!
Nečlani se lahko udeležujejo seje in prav tako razpr3' ve, nimajo pa pravice do glaj sevanja za nove direktorje ali se udeležiti drugih volitev.
Odslej bo objavljala Ameriška Domovina imena darovalcev Starostnega doma v angleščini, ker smo opazili’ da je velika večina darovalcev le angleško govorečih-Prav tako imajo mnogi, ^ govorijo slovensko, t e ž a v e vsled slovničnih sprememh’ ki jih zahteva slovenski Pra”
nih
vopis za imena posamez darovalcev.
Po možnosti bomo objavljali imena darovalcev v Pekovi izdaji na 3. ali 4. strani-Rudolph M. Susel
V tiskovni sklad Amerišk6 Domovine so od zadnjič da rovali sledeči narodno zave ni rojaki:
Janez Platnar, ......... ^
Toronto, Ont.
Josephine Hirter, ......
Cleveland, D.
Kristina Jager, ........
Willowick, O.
Frank Iskra, ...........
Cleveland, O.
Pavel Hren, ............
Euclid, O.
Rev. Leopold Mihelich, Denver, Colo.
Dramatsko društvo
25.0°
10.0°
7.0°
4.00
2.00 2.00
Lilija, Cleveland, O.
Joe Perpar, ...........
Cleveland, O.
Mary Selock, ..........
Cleveland, O.
Anton Pelko, ..........
Brookpark, O.
Frank Susel, ..........
Mentor, O.
Alojza Orehovec, ■ • • • Cleveland, O.
Gertrude Skiljan, ■ • • • Cleveland, O.
John Trpin, ........•••
Etobicoke, Ont.
Ivana Dolenc,1 ........
Euclid, O.
Vsem darovalcem hvala!
iskre
tli!
2-00 j 2.00 2.0° : 2.00 2.0° 1.00 | 5.0° ! 2.0°!

KJWRISHX DOHOTMS. MAY H, 1980
Šporfne novice
TORONTO, Ont. — Dolgo-piičakovana turnirja na našem priljubljenem lovskem klubu v Allistonu v taroku in šahu sta se uspešno zaključila. Tarok je privabil 27. aprila 1.1. skoraj neverjetno število 58 igralcev. Voditelj turnirja g. Miro Rak se je moral pošteno potruditi, da je držal nekatere razbori-te tarokiste pod kontrolo. Zanimivo je, da so letos med "prvimi končali v glavnem novi ljudje.
Razdeljenih je bilo devet pokalov in sicer nekaj je bilo razdeljenih po točkah, ki so jih tarokisti dosegli, dočim prvi trije finalisti pa so dobili pokale pač po doseženih mestih. Končni rezultati:
1.	Adamič John Jr.
2.	Arhar Frank
3.	Pajnič Stane
- i
Dne 4. maja so se prvič pomerili na organiziranem tur nirju naši šahisti. Organizacija je bila v okviru Slovenskega šahovskega kluba. Igralo je 32 »ahistov. Rezultati:
Kategorija A
1.	Prezelj Ciril ml.
2.	Ugovšek Stane
3.	Lesar Ciril,
4.	Kuk August, prof.
Kategorija B
1.	Jošt Hans
2.	Mihelič Miro
3.	Kristan John
4.	Kolarič Marjan
Mladina
1. Katana Frank
Za presenečenje je preskrbel novi prvak mladi Prezelj. Med izpadlimi pa je bilo precej močnih šahistov, katerim se zaradi kratko odmerjenega časa ni moglo to pot dati prilike, da se popravijo. Prva kola so bila namreč po sistemu izločevanja.
S strani vodstva kluba v Allistonu, ki počasi pa sigurno zajema vedno več športnih panog, nam je bilo javljeno, da so v teku priprave za PING PONG turnir. Datum igranja na treh mizah bo pravočasno javljen. Slovenski športniki, posebno mladina, bodo še posebno pozdravili dva obljubljena teniška igrišča.
Blažena mladost
Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdihovalo bo mi, Bog te obvarji!
(Prešeren)
Dragi naročniki Ameriške Domovine!
NEKAJ BESED ZA UVOD
Naslednje resnične zgodbe so bile napisane pred leti. Pisal sem jih sebi v zabavo in brez namena, da bi jih objavil. Nisem pisatelj in zgodbe nimajo nobene literarne vrednosti. Vem pa, da bodo neke bralce zabavale, kakor jih je reportaža “Pred trideset leti”.
Dvaindevetdesetletna Jennie Langerholc iz Johnstovo-na, ki mi je v svojih visokih letih in po 70 letih bivanja v Ameriki napisala lepo pismo v slovenščini, je pravzaprav “kriva”, da jih objavljam. Jennie, Vam in vsem tistim, ki še vedno po tolikih letih nosite v svojih srcih ljubezen do naše slovenske domovine, so posvečene te vrstice. Bog Vam daj še,mnogo let!
Dr. Zdravko Kalan
❖
Prvi boj za slovenstvo
Kadarkoli vidim frančiškana v redovni obleki, mi uide pogled na tista dva konca vrvi' ki mu visita ob strani, in na rokave. Vrvi in rokavi so namreč igrali važno vlogo v osnovni šoli očetov frančiškanov v Novem mestu. Z vrvjo so nas tolkli po rokah in buticah. Če je kdo zaslužil hujšo kazen, je vzel učitelj v roke palico, zavihal rokave, krivec se je pa vlegel preko stola in nastavil rit. Naj mi oprostijo čuvarji lepega slovenskega jezika in sovražniki umazanih izrazov, da rabim to besfedo! Pri nas smo tistemu delu telesa vedno rekli tako, kakor sem zapisal, pa nas ni bilo prav nič sram.
Torej očetje frančiškani so
nam z vrvjo in palico vtopa-li v glavo, česar se sami nismo naučili.
V	špli smo se delili na skupine. Naj slabši sloves smo imeli Kandijanarji in Bršl j inčam (predmestji). Za nami so bili sinovi mestnih obrtnikov, nižjih uradnikov, pismonoš, paznikov, žandarjev. Rekli so nam mulci! Na najboljšem glasu so bili sinovi mestnih magnatov, sodnikov, advokatov in višjih uradnikov. Ti so za enako znanje dobili vedno boljše ocene kakor mi. Krivico smo sprejemali brez ugovora kakor nekaj naravnega. V učilnicah sta visela na steni križ in slika cesarja Franca Jožefa. Učitelji so se pri svojih ukazih sklicevali zdaj na enega zdaj na drugega. Kdo bi se upal upreti Bogu ali cesarju? Niti na misel nam ni prišlo, da bi se pritoževali ali doma povedali, kako nam v šoli gre. Disciplina je bila taka, da mesarjev sin ni niti bevsknil, ko ga je učitelj tako trdo poteg; nil za ušesa, da mu jih je natrgal in se je ulila kri. Prepričan sem, da tudi doma ni o tem povedal. In-če bi bil, bi jih dobil še od očeta!
Doma in v šoli smo govorili slovensko. V boljših hišah so govorili nemško. Pokazati so hoteli, da so nekaj boljšega. Ženske na Bregu (revnejši del mesta) tudi niso hotele zaostajati. Toda ker nemško niso znale, so govorile “pukeltajč”, na primer “Mica, gib die Renne auf den Pisker!” Tako je breška mamica naročala svoji hčerki! Kakšna Podgorka (kmetica izpod Gorjancev) je pa morda le verjela, da je tako čvekanje nemščina!
V	razredu smo imeli nekaj sinov magnatov in nekaj u-čencev, ki so se imeli za Nemce. Ti so se držali skupaj in z nami niso niti govorili. Rekli so nam, da je bil najlepši fant v razredu plavolasi in modrooki Nemec Albert Koss.
Ko sem bil v drugem razredu, je bila napovedana o-Loritev železniške proge No-
Donations to the Slovene Home for the Aged
vo mesto—Karlovac. Govorilo se je, da bo prišel na otvoritev sam cesar.
Šolarji smo morali priti v šolo.
Tam so nam dali zastavice. Te so bile na majhnih lesenih palčkah. Zastavice je delil učitelj. Boljši učenci — med temi niso bili mulci —-so dobili cesarske zastavice, mi pa slovenske. Trije učenci, ki so se šteli za Nemce, so prišli že v šolo s frankfurte-ricami. Tako smo rekli zastavam svetega nemškega cesarstva.
V dvostopih smo korakali na postajo. Spredaj so šli izbranci z nemškimi in cesarskimi zastavami, zadaj mularija s slovenskimi.
Na postaji smo se vzorno obnašali. Storili smo vse, kar so nam učitelji ukazali. Če so ukazali, da smo tiho, smo bili tiho, če so ukazali, da vpijemo, smo vpili. Poslušali smo govore v obeh jezikih. Razumeli nismo ničesar! Vpili smo “Živio, živio” in mahali z zastavicami, pa nismo vedeli, komu vpijemo in zakaj vpijemo. Bili smo mali avtomati!
Ko je bilo vsega konec in je vlak odpeljal v Belo krajino, so nam učitelji povedali, da nam je mestni župan podaril zastavice. Rekli so nam, da gremo lepo mirno domov, ker tudi pouka ne bo. To je bilo več vredno kakor zastavice!
Na pot domov se .je podrl svet, v katerem smo živeli. Nad nami ni bilo ne križa ne slike cesarja Franca Jožefa in tudi mrki oče frančiškan je hodil s svojimi brati daleč zadaj.
Mulci, ki smo bili v veliki večini, smo hodili skupaj, nemški in cesarski pa skupaj.
“Udarimo po cesarskih!” je zavpil Kandijanar, “bomo videli, če se znajo tepsti!” Poleteli smo, kakor da bi že ves dan, ne vse leto čakali na tako povelje. S slovenskima zastavicami smo tolkli po bučah nemških in cesarskih, dokler niso odvrgli svojih zastavic in zbežali. Toda nam ni šlo za zastavice! Nobene nismo pobrali! Nam je šlo za maščevanje! Zastavice so bile vidni znak zapostavljanja, ki smo ga mulci trpeli dan za dnem. Čutili smo, da smo zapostavljeni zato, ker smo bili pač slovenska mularija.
Ta dan sem se prvič tepel za slovenstvo. Seveda nisem vedel, da se bom moral zanj boriti vse dni svojega življenja.
Pripis:	Frančiškanska o-
snovna šola v Novem mestu je bila med najboljšimi na Kranjskem, še danes se čudim, koliko so nas naučili v štirih letih!
------o------
HlolHvs za slovanske narode
Poljski škofje so v svojem pastirskem pismu od 27. aprila 1980 naročali poljskim katoličanom, da goreče molijo za vse vernike bratskih slovanskih narodov. V pismu škofje med drugim pravijo: “Ne moremo biti brezbrižni v tem času, ko več naših bratskih slovanskih ljudstev trpi preganjanje samo zato, ker hočejo izpričati svojo vero v Kristusa in želijo prejemati sv. zakramente.”
V molitvi v ta namen, ki je posvečena poljski zavetnici Mariji Čestohovski, so tudi tele prošnje: “Marija, bodi upanje naših slovanskih bratov ... Naj se zaprte meje med narodi odpro . . . odprejo se naj zopet
General and Building Fund
$150: Mr. and Mrs. Fred Lek-son.
100: Dorothy Grmek and Louis Lipanye.
63: Phyliss Carter.
56: Frances Wohlgemuth.
50: Mr. and Mrs. Mathew Rehberger, Dorothy Strniša.
25: Ann Deming, Pauline Si-monetta, Mr. and Mrs. Ernest Urbas.
$24: Estate of George Lipovšek.
$23: Nela Park Complex-Noble Rd.
$15: Ann H. Bencin.
$10: Olga Sargent.
In Memory of Relatives and Friends
$1,000: John Sivec in memory of his wife.
$150: Rose Reja in memory of husband Joe and son William.
$100: Robert and Mary Price in memory of John and Anna Zadnik.
$50: V. D. Cahill of Kent, Ohio, in memory of John Pa-vey; Clara Conoby in memory of John Conoby; SNPJ Lodge 5 in memory of Josephine Zakrajšek. i
$25: Mr. and Mrs. Milan Kapel in memory of Albert Pok-lar.
$20: Joe Brinocar of Illinois in memory of . Agatha Zupanc.
$15: SNPJ Lodge 5 in memory of Louis Belay; Drucelia Moorhouse of Michigan in memory of Katherine Lekson; Mr. and Mrs. Walter Unik in memory of Mary Čermelj.
$10: Mary Davis and Florence Fitch in memory of Stephan Rudas; Mr. and Mrs. Frank Gorjanc in memory of Margaret Ostroska; Mr. and Mrs. Joseph Kastelic in memory of Albert Poklar; Karolina Krnc in memory of the 8th anniversary of the death of her husband,; Mr. and Mrs. Tony Mrak in memory of Joseph Baraga; Vern Passinault of Michigan in memory of Sylvia Milavec; Matilda Tav-, car of Pa. in memory of Frances ^Klemenčič of Export, Pa.
$5: Doris Klemenčič in memory of Josephine Mlakar; Edward and Marie Sadar in memory of Anton Budan; Vickie and Vic Svete in memory of John Conoby; also in memory of Josephine Koenig; Mr. and Mrs. John Tushar in memory of Joseph Moze, Sr. In memory of Sara L. Joseph
$20: James and Madeline Debevec.
$10: Mrs. John Urbancich. In memory of Dr. Frank J. Kern
$50: Board of Directors, Slovenian National Home on St. Clair Ave.
$30: Girod and Zele families.
$25: Frances Plevnik, Ribnica Lodge 12 of AMLA, Viola Rahl.
$20: John and Rose Vouch of Pa.
$15: John and Katherine Al-den.
$10: Mr. and Mrs. Frank Cajhen, John and Alice Cech, Paul and Ann Hribar, Mary K n a f e 1, Lunder - Adamic
zaprte cerkve.”
V pastirskem pismu so navedeni stavki iz govorov papeža Janeza Pavla II., ko je bil še nadškof in kardinal Karol Wojtyla v Krakowu in poljskega kardinala Štefana Wyszyn-skega, predsednika poljske škofovske konference.
Lodge 28 SNPJ, Sophia Naysayer, Shaver family, Sloverie national library on St. Clair Ave., Dr. Anthony F. Spech, M.D., Jacob Strekal, Anton and Mary Wapotich, Mary Vouch and son of Pa.
$5: Olga Conway, Norman Hirter and wife, Joseph Mers-nick and Betty, Mr. and Mrs. Matt Schneller, Mrs. F. Sod-nikar.
In memory of Frances Korencic
$100: Janice Gruendel.
$12: Sue and Chuck Scott.
$5: Marie E. Hosta.
In memory of Marie Paynich
$10: Angela Pozelnik.
$5:	Tony, Frances and
Honey Kramer, Fran Nema-nich.
In memory of Amalia Povirk
$10:	Slovenian Women’s
Union branch 14.
$5: Rose Klemenčič.
In memory of Steve Rudas
$15: Jerome and Amelia Cu-zella of Chicago, 111.
$10: Stephanie Cernelich.
In memory, oL J. Simmons
$25: Antonia J. Simmons.
$10: Jennie Srebot.
In memory of Anton Srebot
$25: Jennie Srebot.
$10: Antonia J. Simmons.
In memory of Josephine Suscl (California)
$20: Fred Wagner.
$10: Louise Hlad, Mr. and Mrs. Thomas Legat, Jennie Logar, Jennie Srebot, Mr. and Mrs .Anton Stanich, Jennie Wick.
$5: Antonia Kapel, Alma Lazar, Marica Lokar, Mary Golobic, Danica Hrvatin, Julia Mrzlikar, Jennie Novinc, Mr. and Mrs. Frank Prelc, Mary Ster, Antonia Stradijot.
In memory of Joseph Urbanick
$30:‘Julia Novak.
$25: Mr. and Mrs. Carl Kodra.
$20: Mr. and Mrs. Frank Gorjanc, Mr. and Mrs. Frank Kovacic of Pa., Albin Urban-cick.
$15: Mr. and Mrs. Rudy Urbanick, Mr. and Mrs. Phil Welker.
$10: Mr. and Mrs. Louis Mucrino, Louis Barbish and daughter, Stephanie Charske, Robert Howell, Celia Mršnik, Vera Perko and family, Mike Pinkulic and wife, Reginald Resnik and wife, Fred Schwartz and wife, Jennie Stopar, Mr. and Mrs. M. Tonkli, Mr. and Mrs. Andrew Var^ ga, Mr. and Mrs. Tony Vrh, Mr. and Mrs. Vic Ycnc of Thompson, Ohio.
$5: Mr. and Mrs. Martin Anderson, John Bencin, Mary DiLenardo, Mr. and Mrs. Joe Lutkusin, Mr. and Mrs. John Novak, Mr. and Mrs. Nick Rainovich and family, Mr. and Mrs. Peter Rogazinskes, Frances Skocaj, Mrs. J. Strauss, Mr. and Mrs. Joseph Vrh, Pauline Vrh, Mr. and Mrs. Stan Zakrajšek.
Our sincerest thanks . to all contributors. We are often asked, How do I become a member of the Slovene Home for the Aged? The answer is simple and straightforward. Whoever donates $25 or more becomes a member and is invited to attend the annual meeting, which this year is on Friday evening, May 16, at
7:00 p.m. at tha Slovene Workmen’s Home on Waterloo Rd. Please attend! You will hear various reports and be able to participate in the discussions, as well as vote oh new Directors.
We also invite all our friends and prospective friends to visit the Home for the Aged so that they can see for themselves the care our residents receive.
In behalf of the Slovene Home for the Aged in Cleveland,
Cecilia M. Wolf
BARAGOV DAH 1980
bo 26. in 27. julija v fari sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Joliet je oddaljen od Lemonta 16 milj. Dobili smo vprašanje, ali bomo ob tej priliki sprejemali romarje na prenočišče in hrano. Hrane vam ne moremo nuditi, ker pridejo v poštev samo romarji, ki se bodo pripeljali s svojimi avtomobili. Ti bodo ob različnem času odhajali v Joliet in se vračali. Hrano si morajo sami oskrbeti. Prenočišče si morajo rezervirati. Za eno noč stane deset dolarjev. Oddali bomo lahko nekaj nad sto prenočišč. Ako želite prenočevati v Lemontu, pišite na naslov:
Retreat House, P.O. Box 008 Lemont, Illinois 6()439
Sporočite, koliko postelj želite in katero noč b^ste prenočevali: od 26. ha 27. julija ali pa od 27. na 28. julija ali pa obe močk V nedeljo zjutraj, 27. jplija, boste lahko dobili v Romarskem ,domu kavo.
Zborovanje Baragove zveze bo v nedeljo, 27. julija, ob desetin dopoldne v dvorani v parku sv. Jožeja. Ob tej priliki bodo servirali zajtrk <— brunch -- (zajtrk in kosilo), cena $3.75. Potrebno pa je narediti rezervacijo. Pišite na naslov:
Baraga Day Committee St. Joseph Rectory 416 N. Chicago St.
Joliet, Ul. 60432
■z
Msgr. M. J. Butala je poslal naslednje podatke za motele za Baraga Day:
Sprejel sem vodstvo za rezervacijo motelov za Baragov dan. Naročil sem Sheraton Joliet Motor Inn, v središču Jolieta, samo štiri bloke od cerkve sv. Jožefa. Gepe Bogdan je odgovoren 'za rezervacije. Ako naredite rezervacije potom njega, omenite cene za Baraga Day. Telefon za Sheraton Joliet Motor Inn: Area Code 815, 727-6544.
Cene:
Soba za enega $20 in davek 8% — $21.60;
za dve osebi ena postelja $22 in davek 8% — $23.76; dve osebi, dve postelji $25 in davek 8% — $27; zložljiva postelja $4 dodatno.
Dobili smo tudi možnost za rezervacije v Budgeteer Motor Inn, 1-8 Larkin Avenue. To je na zahodni strani Jolieta, dve milji od cerkve sv. Jožefa.
Telefone:	Area Code 815,
729-2800.
Cene:
Soba za enega $22.15, davek vključen;
soba za dva $25.39, davek vključen;
soba za tri $28.63, davek vključen.
Za ostale informacije kličite (815) 727-4455.
-----O----!--
ISKRICE Za dobro se je treba boriti kot vojak, vendar kateri vojak lahko sam dobi vojno?
—Jean-Paul Sartre
Vesti iz Slovenije ,
-v-	c £ 'K
GORNJA RADGONA — Radgonski g. ud, v katerem je bila do pred nekaj leti o-snovna šola, je prepuščena zobu časa. V nekaterih prostorih so si občani uredili stanovanja. Prav tako si je likovno društvo našlo v gradu svoj kotiček. Seveda pa je še veliko neizkoriščenega prostora, ki bi ga lahko uporabljali v različne namene. Prekriti in popraviti bi morali o-strešje, da ne bi voda pronicala v prostore in uničevala tisto, kar še ni uničeno.
LJUBLJANA. — V prostorih znanega ljubljanskega hotela “Bellevue” je bila pred nedavnim odprta dalmatinska restavracija, v kateri bodo postregli z ribami in drugimi dalmatinskimi posebnostmi. Restavracija ima 60 sedežev. Obratuje vsak dan, razen nedelje med 6. in 12. uro ponoči.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call 881-0683 anytime. Estimates free.
(x)
FOR RENT Collinwood Area
4 Rooms up. 2 Adults only. $175.00 a month furnished or $125.00 a month unfurnished.
381-7885
(54-57)
SLOVENKO IŠČEJO
Slovenko iščejo za oksrbo delni invalidki. Kličite teL 531-3995 za podrobnosti.
(54-57)
PES NAPRODAJ
Volčjak, star 6 mesecev. Kličite 391-6279 po 4. uri popoldne.
(54-57)
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, V/2 acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
' DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS
729-1971
(X)
IŠČEMO
Gospodinjsko pomočnico za oskrbo druge osebe — 24 ur na dan. Imela bi en dan na teden prost. Brezplačna hrana in bivališče. Plača po dogovoru. Mora biti dobra kuharica. Druga dolžnost: lahko gospodinjsko delo. Za podrobnosti kličite 531-3229.
(55-57)
APARTMENTS FOR RENT LAKESHORE BLVD. AREA
' 3 Rooms & bath. Newly redecorated. Call 531-4961 from 12:30 to 5 p.m.
(55-58)
FOR RENT
E. 200 St. Sleeping room, kitchen privileges, 1st floor. Near Slov. Home. Adults only. Own entrance. 731-3878.
(56-59)
FOR RENT
2-1 bedroom suites available after May 15, E. 60 St. north 'bf St. Clair. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860.
(56-61)
FOR SALE
4 bedroom home. Basement, new roof, new paint, ca^w'^ garage, carpeting. Asking $15,000. Call 731-4688.
(56-63)
f 4
.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 14, 1030
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
Čez nekaj dni pa sta se zopet celo uro zakasnila. Opoldne sem ju zaprl v temno sobo pod stopnicami, toda za-k'nala sta tak krik, da sem ju moral izpustiti, ker sem se bal, da bi ne pridrvela pred šolo Grdinova ambulanca.
‘ misleč, da koga živega žagajo.
Nekega dne sem stal 'na
•	križišču St. Clair in 62. ceste. Čakal sem na tramvaj, da bi
•	se odpeljal v bolnišnico. V hipu sem zaslišal od stare šole -Sv. Vida grozen krik in vik,- Kaj pa naj to pomeni? Prestrašen sem pogledal proti šoli.
Skozi vse odprtine, skozi vrata in okna so drveli otroci iz šole na prosto. Drug čez drugega so skakali, se prerivali in na vse pretege hiteli proč od šole. Brž sem pohitel tja, da bi poizvedel, kaj je povzročilo ta nevzdržni beg.
‘fKaj pa je vendar?” sem vprašal prvo sestro, ki sem jo . srečal. Ta se je na vso moč . trudila, da bi pomirila zbegano otročad, toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman. Vsak je mislil le na beg iz šole, dasi večina niti vedela ni, zakaj beži.
Končno se je vendarle vrvenje malo poleglo. Otroci sami so postali radovedni, zakaj so bežali. Pojasnilo nam je dala sestra iz petega razreda, ki je vsa bleda in prestrašena pritekla po stopnicah za otroci.
■ . Vso nezgodo je bil povzro-t čil zlikovec, ki je od doma prinesel nabasan revolver in se je z njim v šoli igral. Samokres se je pod klopjo nenadoma sprožil in pognal s strašnim pokom kroglo v trdo desko. Krogla je sicer *-,; desko predrla, izgubila pa j e pri tem toliko svoje moči, da je učenca, ki je sedel spredaj,
' le nalahno dregnila v hrbet, •v ranila ga pa ni.
. Pok in dim sta povzročila paniko med otroci, da so bili
•	v hipu pokonci tudi v drugih “ razredih. Zato je nastal po ■ vsem šolskem poslopju pravi ; .divji lov,.združen z veliko ne-
,1. *
varnostjo. Hvala Bogu, da ni prišlo še do hujše nesreče! Le nekaj dečkov, ki so bili v drugem nadstropju in so izbrali najkrajšo pot in skozi Okna poskakali na zemlje, si je izvilo noge.
Se marsikatero' bi imel povedati, pa se bojim, da bi cenjenega bralca ne zanimala. Rečem pa, da sem se. med temi paglavci počutil srečnega, četudi je bilo včasih z njimi skrbi čez glavo. Tu in tam je posegla vmes tudi smrt in nam pobrala kakšnega šolarja. Ob takih prilikah so spremili učenci umrlega tovariša v cerkev in darovali zanj svoje molitve in obhajila.
Končno pa smo le dobili novo šolo, ki je imela kar 18 sob. Ker pa tretje nadstropje prvo leto še ni bilo dodelano., smo za silo še uporabljali tudi staro šolo. Tedaj se je pa pojavila nova težkoča, nastalo je vprašanje, kdo bo hodil v novo, kdo v staro šolo. V perečo zadevo so posegle sestre, ki so hotele imeti gotove razrede skupaj.
Toda kljub temu so prihajale pritožbe, češ, mi smo toliko in toliko prispevali za novo šolo, a naši otroci so še vedno v starem šolskem poslopju. Vendar pa temu ni bilo mogoče odpomoči. /Nekdo je moral biti v stari šoli. O-semnajst sob je le za kakih 900 otrok.
Opravka pa je v taki šoli, kot je šola sv. Vida, dosti noč in dan; med šolo z otroki, po šoli pa z raznimi potrebami. Neprestano prihajajo pritožbe, upravičene in neupravičene. Nekateri starši so glede svojih otrok zelo občutljivi. 'Vedeti pa bi morali, da imajo učitelji najboljše namene z njihovimi otroki, tudi če jih tu in tam ukore ali kaznujejo
Vendar se mnogim staršem zdi tudi najmanjši ukor prevelik. So matere, ki tarnajo, da že s petimi otroki v hiši ne vedo, kaj početi in ne morejo imeti reda. Od sestre v šoli pa pričakujejo, da naj bi imela red in poučevala brez
vsakega opomina in discipline kar 50 do 60 otrok.
Ce je učiteljica otroka po šoli nekaj časa pridržala, ker je bil čez dan med poukom neposlušen, pa je že bilo joj. Nekatere matere brž poseže-j ? vmes, češ, jaz bom že sama svoje otroke strahovala.
Tako se zgodi, da se nekateri starši pritožujejo od ene sestre do druge, g. župnik ali kdor ima nad šolo nadzorstvo, pa naj bo nekak posredovalec med njimi, kar ni posebno prijetno. Nekaj časa skuša ustreči obema strankama, ko pa vidi, da je vse njegovo prizadevanje zaman, si zaželi biti kje v gozdu med Indijanci ali pa med zamorci v Srednji Afriki, tam kjer še nimajo farnih šol.
Naši učni zavodi bi morali vzgajati posebne diplomate, ki bi pozneje v življenju znali ustrezati štirim strankam hkrati.
Najbolj pa mora paziti učitelj v slučajih, ko pridejo starši in pravijo: “Naše pa le dobro kaznujte, če ne bodo u-bogali!” Kadar mi kdo tako govori, si mislim:	Varuj se
psa! Zgodilo se je, da. je bil sinček take matere res malo kaznovan. Toda gorje! Mati je vsa zasopla prihitela v šolo in kričala: “Naših pa že ne boste kaznovali!”
Vpila je še v drugačnih izrazih, ki jih pa nočem ponavljati. Kjer so pa starši modri in uvidevni in prepuste šolo učiteljem in otrokom, tam ni sitnosti z otroki.
(Se nadaljuje)
J
SO-liTMCA DRUŠTVA SV. JOŽEFA ŠT. 5S KSKJ, LeaMlle, CeHo
Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Cleveland, Ohio — Leadville, Colorado, imenujejo tudi “Cloud City”, mesto nad oblaki. Nahaja se višje kot najvišja slovenska gora Triglav in sicer 10.250 čevljev visoko.
Slovenska cerkev sv. Jožefa v Leadville stoji v višini 3.040 metrov. Ta slovenska cerkev je najbrž postavljena na najvišji višini od vseh cerkva na svetu. Leadville imenujejo tudi “Streha sveta”.
Slovenci so se začeli naseljevati v Leadville, Col., okrog leta 1883. Prvi župnik slovenske cerkve sv. Jožefa v Leadvillu, ki so jo Slovenci postavili leta 1899, je bil Rev. J. Perše. Prva sv. maša v cerkvi sv. Jožefa je bila darovana 26. februarja 1900.
Društvo sv. Jožefa št. 56 KSKJ, Leadville, Col., je bilo ustanovljeno leta 1900. Natančen datum ni znan, ker pa je društvo obhajalo svoj srebrni jubilej 14. junija 1925, sklepam, da je bilo ustanovljeno v mesecu juniju 1900. Glavna ustanovitelja sta bila Louis Kostelic in Frank Zaitz. Ob ustanovitvi je društvo štelo 12 članov. Društvo je bilo samostojno do leta 1901 pod imenom “Sokol”. Leta 1901 je društvo pristopilo h K.S.K. Jednoti pod imenom društvo sv. Jožefa št. 56 KSKJ. Za časa pristopa v K.S.K.Jednoto so društvo vodili sledeči uradniki: John Vidmar, predsednik; Louis Kostelic, tajnik; Frank Zaitz, blagajnik; Rev. John Perše, odbornik.
Društvo sv. Jožefa št. 56 je bilo v prvih desetletjih po ustanovitvi eno najbolj agilnih društev v Jednoti. Leta 1920 je društvo prejelo od K.S.K.Jednote prvo nagrado kot najbolj uspešno pri pridobivanju novih članov.
Ko je meseca marca 1923 pogorela stara slovenska cerkev sv. Jožefa, je bilo društvo sv. Jožefa prvo, ki je darovalo petsto dolarjev za zgradbo nove cerkve. To je bilo za tiste čase kar lepa vsota denarja. Društvo sv. Jožefa je bilo tudi prvo, ki' je v Leadville priredilo prvo igeo v slovenskem jeziku pod vodstvom tedanjega tajnika Alojzija Kostelca.
Ob srebrnem jubileju je društvo imelo 400 članov. K napredku društva je silno pripomogel vedno agilni in živahni poznejši župnik, vsem Slovencem dobro poznani Rev.^ Jurij Trunk, ki je mnogo let, objavljal v Glasilu svoje poučne in dovtipne članke pod naslovom “Pisano polje”.
Leadvillčani živijo tako visoko, da le redkokdaj vidijo, kaj se spodaj v svetu dogaja. Njih najbrž še ne skrbi “air polution”; ki je postal problem že za vso Ameriko. Za to jim vsi zavidamo; Jober zrak in dobra voda, vsega imajo v izobilju, ko mi spodaj kihamo in moramo piti prečiščeno vodo.
V Leadville imamo agilnega 3. podpredsednika glavnega odbora K.S.K.Jednote Antona M. Zalarja. Vsem uradnikom in članstvu društva sv. Jožefa št. 56 K.S.K.J., Leadville, Colorado, naše prisrčne četitke ob 80-letnici društvenega delovanja v naj viš ji Movenski naselbini na svetu. Se na mnoga leta!
ELECT
on
JUNE 3rd
DEM001AT
John C
STATE REPRESENTATIVE 18th District
Citizens for Meros Comm., J. Tarantino, Chmn.
- McT;
ČE SE SELITE
tzpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
8117 St ClMir A v e.	Cleveland, Ohio 4418?
Moj novi naslov: ...............................
MOJE IME: .............................,......
Moj stari naslov: ..............................
/***:■*
Jože Melaher
NAROČITE Sl
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVECJI
SLOVENSKI
—»■o—V
dnevnik

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
^ SP
GRDIKOVA POGREBNA ZAVODA
1983 East 82 S'.
17919 Laha Shw.<> L! v d.
131-2989
»31-9309
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15391 Waterloo Road
»31-I2M
Isa
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY- THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 6U432
. mt ,»•»*•••
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
4 MERIM! DOMOVINI
.WO !*«.'<
Rev, Bartolomej Ponikvar
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life Insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further inform*' tion. just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 640) St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth 1*
Name .........
Street .......
City .........
State......... Zip
Bwwmni wmmm»»m»nnnimnumrinTBTiwirowwwvwwi WWfW M WHO MT*1^