PRIMORSKI DNEVNIK
AKKDa B^Cana v gotovini Postale 1 gruppo
- Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 130 (4904)
TRST, petek 2. junija 1961
Danes uradno poročilo o razgovorih predsednika Kennedyja in de Gaulla
Včeraj sta oba predsednika govorila o Latinski Ameriki, Afriki, NATO in o zahodni obrambi - Dean Rusk pride danes v Pariz - Hruščev odpotuje danes iz Bratislave na Dunaj - Ulbricht o dunajskih razgovorih
rf^edv
je v odgovoru
'len' ~*m izjavil: »Nisem H »d. je Zahod v zato-nasprotno, da na-jiij, Vanje v zadnjih letih ne H in; v v tistim, ki to trdijo, toh da ie Zahod seda]
' svojega dviga. Kar se Sj lst let dogaja v Fran-(jj P°trjuje to mojo idejo, ^od ae ^olj okrepilo vezi Wn®Sa sveta, je rojstvo ij a držav, želja narodov, ij**JStanejo neodvisni, se 'Im.? sklada z gesli, ki so ilojtja. vašo deželo v prete-‘	v	sedanjosti in ki
bistva SV0'30(ie> enakosti in
aPrejemu v občinski pa
'šla Kennedy in soproga
<!(, Y ameriško poslaništvo,
* Priredila kosilo ge-
^tn.- de Gaullu in njegovi ^ 81.
!'(!a/rancoske strani ni bilo
V.radnih komentarjev o razgovorih med o-tt j Predsednikoma. Vendar k, ."''kujejo nekatere trdit-de Je Kennedy zahteval ‘uljo “aulla, naj da na raz-•sk NATO nekatera fran-!;iaje.^°jaška letališča, ki so 4 pote važnosti, »če bi bi-*>(;( ye°_na zahodna akcija v
2 Berlinom«, točke
Gl,.
'•■Ndne točke današnjega !>le i ahskega razgovora so \ at;nska Amerika, (pred-!'j| innjen gospodarski polomile vlažnost prispevka Za-■>rstv Evrope za dvig gospo-Sonu v Latinski Ameriki. • so tudi o Afriki, o farni,-111 0 skupni zahodni To je povedal pred-jj * Bele hiše.
S - ranji seji so nadalje-■fiji, iSovore o Afriki in o se tiče Afrike, so ^"kosk predvsem 0 državah
jj — skupnosti, o Kon-ah. 0 Portugalskih koloni-
' le
j* zapustil Elizejsko pa-
l. — Kennedy in de Gaulle sta se danes iZj07110 sestala zjutraj in popoldne. Zjutraj pred priv Sestankom je Kennedy obiskal ameriško poslani-!i'v ’ kier je v kratkem nagovoru izjavil, da «se ZDA [*• svojo odločnostjo trudijo, da zajamčijo varnost j“Pe. ki je nujno potrebna za varnost Amerike».
«»r11 tega sta Kennedy
^Jegova soproga bila go-i!et Pariškega občinskega h* - Predsednik občinske-
‘ttavnta Tardieu ie v po-IŽtite ern govoru poudaril ';h5vSt ^francoskih in a-,hSkih idealov* in dolgo ,J*telistvo, ki se je utrdi-ol3ema svetovnima
odšel na se-, 81aw'J> kjer ga je spre-■ !iy ■ ni tajnik Ttikker. Ken-*vj] Je ob tej priložnosti iz-rtte« ■ so ZDA «v celoti ekrane, za usodo Zait s t-vrope, močno poveza-< toPe Pr‘h°dnostjo Zahodne ln prepričanje, da je ta , n°st bistvene važno-jfihdjj-.afnost Amerike. «Ena 'eval nalog bo, je nada-y Aennedy zadati novo *“«ii
življenje NATO. Potrebno je upoštevati spremembe, ki so nastale, odkar je bila NATO ustanovljena, in misliti na druga področja sveta, na katera se sedaj izvaja največji pritisk«.
Medtem so sporočili, da bo državni tajnik Dean Rusk prišel jutri zjutraj v Pariz, kjer bo morda še utegnil prisostvovati zadnjemu razgovoru med obema predsednikoma, ki bo trajal dve uri. Skupno s francoskim zunanjim ministrom in z izvedenci bo dokončno sestavil morebitno skupno poročilo. S tem v zvezi je predstavnik Bele hiše poudaril, da, če bo objavljeno poročilo, kar ni še gctovo, bo objavljeno okoli 16. ure.
Nekateri ameriški visoki funkcionarji so izjavili, da je Kennedy dal pobudo, naj bi Francija imela večjo enakost z ZDA in Veliko Britanije pri odločitvah o strategiji NATO. To pa bi se dogajalo izven okvira NATO. Pripominjajo, da Kennedy ni pripravljen sprejeti de Gaul-lcvo zahtevo o direktoriju treh, ki naj bi odločal o zahodni strategiji. Vendar pa bo de Gaulle dobil zadoščenje, ker bo v bistvu njegova zahteva sprejeta, le da ne bodo ustanovili nobenega novega organizma.
Zvečer se je Kennedy udeležil večerje v Versaillesu. Pozneje pa se je v bližnjem gledališču udeležil kaletne predstave.
S prihodom Ruska in ameriškega potujočega poslanika Harrimana, ki bo prišel jutri popoldne, je ameriška skupina, ki bo udeležena na razgovorih s Hruščevom v soboto na Dunaju, v celoti v Parizu. Ameriški poslanik v Moskvi je prišel v Pariz danes.
Danes popoldne so objavili uradno poročilo, ki pravi, da je Hruščev danes počival in se razgovarjrl s predstavniki centralnega komiteja KP in člani češkoslovaške vlade. Na Dunaj bo Hruščev odpotoval jutri.
Ameriški podpredsednik Johnson je v Richmondu v državi Kentucky izjavil, da bo Kennedy obvestil Hrušče-va, da ZDA «nimajo nobenega’ namena popustiti pred diplomatskim izsiljevanjem«. Dodal je, da bo Kennedy jasno rekel Hruščevu, «da je največja pomota, ki bi jo kalen koli svetovni voditelj mogel napraviti, podcenjevati moč svobodnega sveta«.
«Pri teh pogajanjih, je dodal Johnson, bo imel Ken-nedy nalogo in možnost spet pokazati vsemu svetu, da se skušajo ZDA izogniti skup-
nem samomoru z jedrsko voj. no, toda nimajo nobenega namena popustiti pred diplomatskim izsiljevanjem. Poudaril bo, da je potrpljenje ZDA pri pogajanjih o miru prav tako veliko kakor njih moč v bitki.«
Gldvni tajnik vzhodnonemške enotne socialistične stranke Walter Ulbricht je izrekel željo, naj bi sestanek Hrušče-va in Kennedyja pomenil odločilen korak v korist miroljubnega sožitja, pripomnil je, da na teh razgovorih ni mogoče pričakovati čudodelnih rešitev velikih aktualnih vprašanj; vendar pričakujejo narodi od tega sestanka ublažitev sedanje napetosti in odstranitev ovir za začetek pogajanj za sporazum o vprašanjih, ki v največji meri ogrožajo mir.
Zatem je Ulbricht izjavil, da se morajo Kennedy in njegovi zavezniki prepričati, da ni mogoče začeti razgovorov ali pogajanj, ki ne bi izhajala iz temeljne postavke, t. j. iz priznanja dejanskega stanja, ki je nastalo po vojni, ter da ni mogoča nobena sprememba meja, ki so bile določene po drugi svetovni vojni.
Ponovil je zatem tezo o podpisu mirovne pogodbe z obema Nemčijama in je dodal, da nihče ne misli blokirati dostopnih poti v Berlin in tudi ne prejudicirati samoodločbe tamkajšnjega prebivalstva. Zato je po njegovem mnenju potrebno skleniti pogodbo v Vzhodno Nemčijo glede uporabljanja omenjenih poti.
v
Se vedno zastoj na konferenci o Laosu
ŽENEVA, 1. — Oba predsednika ženevske konference o Laosu sta dala včeraj nekaj pred začetkom seje razdeliti novo poročilo mednarodne naozorstvene komisije. Poročilo zajema odobje od 21. do 27. maja in ugotavlja, da je položaj v primerjavi s prejšnjim obdobjem v glavnem nespremenjen.
Dalje je rečeno, da so na sestanku laoških predstavnikov v Na Monu dosegli sporazum, da bodo hkrati razpravljali o vojaških in poli. tičnih vprašanjih ter so ustanovili ožji odbor, ki bo proučeval vojaški položaj. Komisija je mnenja, da je bila ustanovitev tega vojaškega odbora zaželena, ker bi tako lahko sodelovali z nadzorstveno komisijo in skupno ugotovili morebitne kršitve sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Dalje sporoča nadzorstvena komisija, da se je v Laosu pokazalo tudi nekaj ((bodrilnih momentov«, kakor je izmenja-
va pisem med Suvano Fumo, Sufanuvongom in Bun U-mom. Obe strani pa hkrati obtožujeta druga drugo kršitve sporazuma o opustitvi sovražnosti. Na koncu izreka komisija upanje, da bodo pogajanja v Na Monu normalno potekala in da bodo lahko uredili številna vprašanja.
V Ženevi pa je predstavnik Patet Laosa izjavil, da so sile Patet Laosa ujele na področju Pa Dong več ameriških vojakov. Kitajski predstavnik je izjavil, da so ZDA odgovorne za incidente, ki so nastali na tem področju in o katerih je govoril Harriman. ZDA so spustile s padali svoje vojake na to področje po sklenjenem sporazumu o u-stavitvi sovražnosti.
Na včerajšnji seji v Ženevi je angleški delegat zahteval, naj se nadzorstveni komisiji pošljejo nova navodila. Ugotovil je tudi ((spodbuden razvoj« razgovorov v Na Monu. Sovjetski delegat Puškin pa je izjavil, da ne more sprejeti angleškega načrta za odgovor komisiji, kakor ni angleška delegacija sprejela so-
vjetskega. Sicer pa je dodal, da ta zadeva sedaj ni velike važnosti, ker se sporazum o ustavitvi sovražnosti spoštuje in nadzorstvena komisija lahko normalno nadaljuje svoje delo, kakor sporoča v svojem zadnjem poročilu. Puškin je predlagal, naj se nadaljuje diskusija o neodvisnosti in nevtralnosti Laosa. Na današnji seji se je debata o tem nadaljevala, ne da bi se mogli sporazumeti. Vse kaže, da skuša konferenca zavlačevati svoje delo in čakati izid razgovorov Kennedyja in Hru. ščeva na Dunaju.
Tito Gronchiju
BEOGRAD, 1. — Predsednik republike maršal Tito je ob državnen- prazniku Italije poslal predsedniku Gronchiju brzojavko, v kateri v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu izraža «iskrene čestitke in najlepše želje za blaginjo italijanskega ljudstva in za njegovo osebno srečo.«
Italija omejuje uvoz kmetijskih pridelkov iz FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Zastopniki jugoslovanskih industrijskih in zunanjetrgovinskih podjetij so ugotovili na današnji letni skupščini jugoslovansko-italijanske mešane trgovinske zbornice, da bo nazadovanje jugoslovanskega izvoza v Italijo v začetku letošnjega leta precej vplivalo na nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave z Italijo.
Zaradi omejitev nakupa mesa in živine v Jugoslaviji je izvoz v Italijo za 4,2 odst. manjši kot lani v isti dobi. Lani je jugoslovansko-italijan-ska trgovinska izmenjava dosegla rekordno številko 50,9 milijarde dinarjev, kar je za 39,4 odst. več kot v letu 1959. K temu povečanju je prispevala v precejšnji meri tudi liberalizacija uvoza nekaterih proizvodov iz Jugoslavije. Toda italijanski organi še vedno omejujejo uvoz kmetijskih pridelkov, kar ni primer z drugimi državami, ki so slabši zunanjetrgovinski partnerji Italije kot Jugoslavija.
Jugoslovanski gospodarski krogi upravičeno pričakujejo, da bo Italija povečala liberalizacijo uvoza kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije, kajti od tega je v največji meri odvisen nadaljnji razvoj jugo-slovansko-italijanske trgovinske izmenjave. Istočasno bi morali po mnenju jugoslovanskih gospodarstvenikov Italijani pokazati večje zanimanje za nakup jugoslovanskih industrijskih izdelkov, posebno ker je znano, da Italija kupuje v drugih državah mnoge industrijske izdelke, ki jih proizvaja tudi Jugoslavija.
B. B.
Parlamentarna delegacija FLRJ se je sinoči vrnila v domovino
Skozi Trst se je vračal z uradnega obiska na Nizozemskem včeraj tudi državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič
iiiiiiiiiiiiiimiiiaiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiuirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii
Sporočilo oboroženih sil o umoru dominikanskega diktatorja
Trujillaso	ubili	«
Borba za oblast med sorodniki
Opustošili dominikanski poslaništvi v New Yorku in Parizu - V Ciudad Trujillo se je vrnil tudi Porfirio Rubirosa, bivši mož Trujillove hčere Flore
""""UH,n,,,,,,,,,,,,, hhmhhiihi,   minimumi,mm
Gronchijev proglas ob prazniku republike
Deželne volitve na Sardiniji bodo odločile	o
Republikanski prvak La Malfa kritizira Scclbovo reformo krajevnih uprav in napada liberalce zaradi njihovega stališča do deželne ureditve
I našega dopisnika)
~ v zvezi z ^u' Vjj fcie^j^aznikom republike
C' J>to'o]':ani't Gronchi naslo-l,W •? na italijanske ob-I»r4itvii ’ ki 6« zaključuje t-6 »e J°' da zedinjenje de-tj. b0(j 00 uresničeno, dokler jJja	r®šena temeljna so-
b^Prašanja italijanske iliort Ureditve.
JNo nedeljo 4. t. m. O ,JI "linjih 294.909 vo-ll; *vniv,pravičencev udeležilo 11	volitev, da bi izvo-
6?	,V°htev,
liil
CfaimPL svet
ih svetov in C1Jaiin“KlB 5vet v Rovigu. V '*»■ e n V1R° se upravne C »tso *-• ega novembra k* za ,. Vršile zaradi poplav. Jšlej občin s 357.963 pre-'i ■ vičf.^n 192.356 volilnimi lA £nc'. V
ffiji - ®aPelj pa gre za 16 v°53 .188.026 prebivalci in 'ftv0hč» 0 nimi upravičenci.
f -1
socialdemokrati
slanskih mest v deželni skup-1 Sih volilnih uspehov, ki bi ščini Običajni ((izvedenci« na- jim nudili otipljivejse politic-povedujejo, da bodo monarhi-1 no in moralno opravičilo za
Sk>!8 "jS!]0'- V pokrajini Chie-.05;
u
lit. pl^jne volitve na Sar-
k-ila deželne b°d° ^
V "iji em te volitve na k s° precejšnjega po-Vnju se bodo po izidu tijafierm	socialdemokrati
*i tjtij,, °dločili glede svoje lii.Vlarij' Podpore Fanfanije-*tifV So' da glede teh vo-0 vb Vse stranke optimi-d.“, da *-p.0ložene’ ker raču-k . h* , bodo «bratsko» raz-V. iib "tpzni del glasov, ki w!° drju ^arbisti neprlčuko-^ ':h bili na prejšnjih de-j
sti obdržali od teh mest kvečjemu štiri, ostala mesta pa da si bodo razdelili ne le MSI. PLI m KD ampak tudi PSDI ir. celo KPI, ker so monarhistični volivci precej muhasti v svojem volilnem zadržanju. Pa tudi glede ocene volilnih rezultatov bo v tem primeru izključena vsakršna možnost statističnega žongliranja s številkami, ker bo moč te izide primerjati le z izidi prejšnjih de’dnih volitev.
ue se bodo uresničila skoro soglasna napovedovanja volilnih strokovnjakov, bo s tem, po njihovem mnenju, odstranjena tudi nevarnost vladne krize, ker je vodstvo PSDI odložilo’ svojo odločitev glede nadaljnje ja podpiranja Fanfa-nijeve viade neposredno po volitvah na Sardiniji. Toda zadržanje vodstva PSDI ima povsem drugačno ozadje: socialdemokrati nimajo niti najmanjšega namena odreci podporo Fanfanijevi vladi, ker so mnenja, da je v sedanjem političnem položaju možna samo poslabšana varianta sedanje vlade (kakor to zatrju jejo liberalci in si to želijo vsi desničarji) nikakor pa ne boljša varianta (kakor to zatrjujejo naprednejši republikanci, radikali in socialisti); in zato odlašajo s to svojo
»^-Volitvah, s čimer so I «odločitvijo» v pričakovanju lovili kar deset po« I boljših časov in zadovoljivej-
tisto podpiranje Fanfanijeve vlade, za katero prav dobro vedo, da se mu ne morejo odpovedati, dokler bodo na socialiste gledali v bistvu istimi očmi, ki z njimi gledajo nanje liberalci, demo-kristjanski »morotejci«. «doro tejci« in desnica.
Pa tudi sicer niso odnosi med »vladnimi« strankami ravno najboljši:	tudi kljub
stalnim pozivom Mora in Ma-lagodija, naj se že končno preneha s polemiko med temi strankami, če se že priznava da ni drugačne rešitve od sedanje vlade, republikanci (zlasti njihov prvak La Malfa) niso tega mnenja in ne zamudijo nobene prilike za napad na nekatere zakonodajne pobude Fanfanijeve vlade Znano je n. pr. ostro nasprotovanje republikancev vladnemu načrtu o šolstvu, v katerem je predvideno tudi protiustavno finansiranje zasebnih konfesionalnih šol; sedaj pa se je La Malfa spravil še na Scelbovo reformo krajevnih uprav, ki pomeni, po njegovem mnenju, novo oviro na poti uveljavljenja deželne u-reditve. Hkrati pa se La Malfa huduje tudi nad liberalci, ki jih dolži, da zavirajo delo parlamentarne komisije, ki mora pripraviti uveljavljenje deželne ureditve.
1	A,	P.
OIUDAD TRUJILLO, 1. — Na podlagi sporočila oboroženih sil dominikanske republike, so Rafaela Trujilla ubili ((zarotniki«, med katerimi imenujejo tudi bivšega generala Juana Tomasa Diaza Trujilla so počakali na nekem križišču, ko se je z avtomobilom, v spremstvu šoferja in oblečen v vojaško uniformo, eljal na svoje posestvo v San Iristobalu, kakih 30 km od prestolnice. Ko so ga ubili, so ga strpali v prtljažni prostor avtomobila. Pri napadu je bil ranjen tudi njegov šofer. Pozneje so objavili tudi imena drugih oseb, ki so zapletene v to zadevo.
Juan Romero Ulleo, glavni tajnik dominikanskega revolucionarnega gibanja je danes izjavil v prestolnici Mehike, da je po uradnem sporočilu o Trujillovi smrti prišlo do upora v raznih krajih dominikanske republike. Te vesti je dobil po tajni radijski postaji. Po drugi plati pa so nekateri potniki, ki so sinoči, po krajšem pristanku v Ciudad Trujillo, prispeli z letalom v San Juan, izjavili, da je bil položaj na letališču povsem miren.
Pogreb bivšega predsednika Trujilla bo jutri v njegovem rojstnem kraju San Cristoba-lu. Pokopali ga bodo v cerkvi, kakor je sam odločil.
Od včeraj zjutraj so prekinjene vse zveze med Mehiko in Ciudad Trujillom. V krogih dominikanskih izseljencev v Mehiki se izjavlja, da smrt Trujilla pomeni le spremembo v osebah, ne pa glede sistema. »Obstaja bojazen, da se bo vse nadaljevalo kot prej in morda ce:o slabše kot do sedaj«. Dominikanski voditelji v tujini Ho-racio Ornes je izjavil, da je Trujilla umorila tajna skupina. Begunci v Slan Juanu so vedeli, da bi se načrt o umoru Trujilla moral izvršiti pred dvajsetimi dnevi, toda odložili so ga, ker se Trujillo takrat ni pojavil v javnosti.
Flor Trujillo, 42-letna hčerka pokojnega diktatorja in bivša žena Porfiria Rubirose, ni mogla odpotovati z letalom iz Montreala na San Domingo, ker so ji kanadske oblasti odklonile ustrezno dovoljenje.
Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Lincoln White je dal danes prvi uradni komentar o smrti Trujilla. Na tiskovni konferenci je White izjavil da »iskreno u-pamo, da bo ljudstvo dominikanske republike uspelo vzpostaviti pogoje, ki naj deželi omogočijo, da bo ponovno zavzela svoje mesto, ki ji pri-tiče v mednarodnem sistemu«. V pojasnilo je še dodal: • Namreč vlado, ki naj služi ljudstvu, medtem ko se je do sedaj dogajalo obratno«. White je zaključil, da se zdi, da 5000 Američanov, ki bivajo na San Domingu, ni v nevarnosti, toda »položaj bi se utegnil spremeniti«.
Kakih petdeset oseb. domi-rikanskih beguncev, je sinoči vdrlo v prostore dominikanskega konzulata v New Yorku, ko se je razširila vest o usmrtitvi Trujilla, in razbila pohištvo, hkrati pa grozila generalnemu konzulu Mer-cadu. Ko so razmetali po tleh in metali skozi okno listine in knjige so pri tem kričali: »Ni vec vlade; ljudstvo je prevzelo oblast«.
Tudi v Parizu je skupina mladih Dominikancev vdrla danes zjutraj v prostore dominikanskega poslaništva in pri tem raztigala sliko Trujilla. Policija je priprla dva študenta, enega zdravnika in enega odvetnika.
Formalno je še vedno predsednik San Dominga Bela-guer, medtem ko imata dejansko oblast pokojnikov brat Hektor in šef tajne policije John Abbes Garcia, . državni tajnik brez listine in Trujil-lcva desna roka. Po mnenju nekaterih je vprav Abbes Garcia gospodar položaja.
Na San Domingo se je vrnil tudi najstarejši diktatorjev sin Rafael mlajši, ki ga je Trujillo baje postavil za svojega naslednika. Prav tako se je vrnil na San Domingo tudi Porfirio Rubirosa. Med vsemi temi sorodniki vladajo hude razprtije in med njimi se sedaj vodi borba za oblast.
V deželah Južne in Srednje Amerike so sprejeli z zadovoljstvom vest o usmrtitvi Trujilla, v ZDA pa so mnenja deljena: medtem ko predstavniki demokratske stranke pozdravljajo konec diktatorja, pa nekateri predstavniki republikanske stranke celo obžalujejo smrt Trujilla, češ da je bil sicer diktator, vendar pa da je predstavljal »ščit pred komunizmom«. Senator Smathers je celo izrazil željo, da bi se «marinesi» takoj izkrcali na San Domingu, da bi »komunistom preprečili prevzem oblasti«. Dejal je še: »Subverzivne komunistične sile Raula Castra so pripravljene na pohod proti dominikan-
Sinoči je prispela v Trst z brzovlakom ob 19.55 jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se je vračala po enotedenskem uradnem obisku v Italiji v domovino. Na tržaški postaji so delegacijo pozdravili: gen, konzul FLRJ dr. Ziga Vodušek s soprogo in z osebjem konzulata, dr. Jože Dekleva, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, dve predstavnici tržaških Slovenk pa sta članicama delegacije izročili šopke cvetja. (Slika zgoraj).
Vodja delegacije dr. Mladen Ivekovič je pred odhodom iz Trsta poslal predsedniku italijanske sekcije medparlamentarne unije poslancu Codacci - Pisanelliju naslednjo brzojavko: «Ko odhaja iz Italije s prijetnim spominom na bivanje, se jugoslovanska parlamentarna delegacija zahvaljuje za prisrčen sprejem in izraža želje za napredek vzajemnega sodelovanja.«
Opoldne pa je potoval skozi Trst jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič z uradnega obiska na Nizozemskem. Na postaji sta’ ga sprejela veleposlanik FLRJ v Rimu Mihajlo Javorški in dr. Ziga Vodušek s soprogo. (Slika spodaj).
ski republiki«. Funkcionarji zunanjega ministrstva ZDA so mnenja, da »stanje resnega nezadovoljstva, ki ga je povzročil 30-letni železni režim Trujilla, utegne privesti do ljudske vstaje in državljanske vojne«.
IHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINUiiiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIHIIIIMIMB
Velika nesreča blizu Pariza
Zemlja se je nenadoma udrla in pokopala pod seboj več hiš
Prizadeto je področje enega kvadratnega kilometra, kjer so podzemeljski rovi - Pred nesrečo je nastala večja eksplozija Do polnoči so našli 19 mrličev in okoli 30 ranjenih
PARIZ, 1. — V majhni občini Clamart blizu Pariza se je dogodila danes velika nesreča. Nenadoma se je na področju približno enega kvadratnega kilometra zemlja vdrla, pri čemer se je zrušilo mnogo hiš, ki so pokopale pod ruševinami več ljudi, številne hiše so bile popolnoma porušene, druge pa so močno poškodovane. Velike razpoke so nastale na cestah vsega področja. Mnogo hiš je izginilo v jami, globoki približno dvajset metrov, ki je nastala zaradi plazu.
Baje je do nesreče prišlo,. ~	7
ker se je porušil obok v ja- dionu. Cez četrt ure se je mi, kjer so umetno gojili go- zemlja močno stresla in na-be. Prve razpoke so nastale stala je četa vrsta eksplozij, ob 11. uri na športnem sta-1 verjetno zaradi popokanja
Alžirci zavračajo francoske načrte za odcepitev Sahare od Alžirije
Novi zahrbtni načrti Francije? • Atentati v Alžiriji
ŽENKVA, I. — Predstavnik alžirske delegacije Ma-lek je sinoči izjavil, da so na zahtevo alžirske delegacije začeli diskusijo prve točke vprašanja samoodločbe. Dodal je, da gre za Saharo, ki je za Alžirce eno poglavitnih vprašanj alžirske ozemeljske celovitosti, tega je francoski
Glede
delegat na včerajšnji seji obrazložil francosko stališče z zgodovinskega, zemljepisnega, upravnega, pravnega in gospodarskega vidika. Voditelj francoske delegacije bo nadaljeval obrazlože-vanje francoskega stališča tudi na prihodnjih sejah.
Krim Belkasem pa je pobil utemeljevanja francoske delegacije, zahteval je številna pejasnila in si je pridržal pravico, da s svoje strani obrazloži tezo alžirske vlade s tem V zvezi. Diskusija se bo nadaljevala v petek in v soboto. Malek je izjavil, da je pobuda za pospešitev diskusije prišla s strani alžirske delegacije. Vendar pa je težko reči, ali bodo v prihodnje vsakodnevne seje. To je odvisno od razvoja pogajanj. Ko so se načela konkretnejša vprašanja, kakor je n. pr. Sahara, se je pokazalo, da je pitrebno pospešiti delo.
Na vprašanje, ali alžirska delegacija v celoti zavrača vse francoske teze o Sahari,
je Malek odgovoril:	»Naša
delegacija si je pridržala pravico obrazložiti vprašanje Sahare in predložiti svojo tezo. Sporazum o molčečnosti mi brani, da bi podrobneje obrazložil francosko stališče glede tega. Vendar pa je naše stališče znano: zahtevamo suverenost in neodvisnost alžirskega ozemlja. Naša teza je podkrepljena ne samo s pravnimi, zgodovinskimi in gospodarskimi utemeljitvami, temveč tudi s človeškimi in političnimi. Nimamo namena začeti glede Sahare prazno in zapleteno debato. Za nas se zadeva postavlja na konkreten in realen način«. Na vprašanje, ali alžirska vlada sprejema francosko tezo, je odgovoril negativno.
V pariških političnih krogih ugotavljajo, da so kljub začetnemu obotavljanju ven-der dosegli nekaj rezultatov. Francoski in alžirski predstavniki imajo sedaj pooolno in podrobno sliko o glavnih vprašanjih, glede katerih se ne strinjajo. Gre za ustavitev sovražnosti, za jamstva
Francozom v Alžiriji in za Saharo.
V francoskih krogih se spet govori o novih morebitnih pobudah s strani Francije. Med temi se navajajo:	1. Francija misli izdajati časopis kolaboracionističnega alžirskega narodnega gibanja.
2. Podelitev avtonomije Sahari.
3. Francija misli predložiti načrt nekega alžirskega poslanca o »neodvisnosti« Alžirije v primeru neuspeha sedanjih pogajanj.
V Alžiru so neznanci preteklo noč ubili glavnega policijskega komisarja Rogera Gavoryja. Po uporu generalov je imei Gavory nalogo izvesti preiskavo, da odkrije vse tiste, ki so sodelovali z uporniškimi generali. Prejšnji teden je dal zapreti za oseminštirideset ur neko Francozinje, katere mož se skriva. Ob tej priložnosti je dobil številna grozilna pisma. Komisar je izvršil tudi čistko v alžir-s«i policiji. Prejšnji mesec je eksplozivni naboj močno poškodovalo njegovo stanovanje.
V Parizu so sporočili, da je bil divizijski general’ Paul Vanuxen odstavljen. Bil je pomočnik poveljnika francoskih sil v Nemčiji. Zatrjuje se, da je v dneh upora francoskih generalov simpatiziral z njimi,
plinskih cevi. Takoj nato so se začele hiše rušiti.
Na stotine gasilcev, žandar-jev,' vojaških bolničarjev in prostovoljcev je takoj prišlo le I?a * na kraj nesreče in začeli so tranKOV odstranjevati ruševine, da rešijo številne ranjence. Delo se bo nadaljevalo vso noč ob razsvetljavi močnih reflektorjev. Nastale pa so precejšnje težave, ker se zemlja neprestano vdira.
Domnevajo, da je katastrofa nastala zaradi eksplozije plina, ki se je kondenziral v podzemeljskih galerijah stare jame, nad katero je zgrajen del vasi.
Ker so popokale plinske cevi, je začel povsod uhajati plin in nastala je nevarnost novih eksplozij. Zato je policija močno zastražila vse področje. Razen tega so oblasti pripravile vse potrebno za morebitno naglo evakuacijo bolnišnice, če bi nastala nova nevarnost.
na občini. Pokrajinski svet je nakazal pol milijona novih frankov za pomoč ponesrečencem, pariški občinski svet pa nakazal sto tisoč novih
Včeraj v Bratislavi
Groba diskriminacija ob prihodu Hruščeva
Gasilci pa so mnenja, da nesreča ni nastala zaradi eksplozije plina. Po mnenju njihovega poveljnika je prvo eksplozijo povzročil premik zraku, ko so se porušili podzemeljski oboki.
Ob 23.30 ni bilo še mogoče vedeti za točno število človeških žrtev. Do te ure so potegnili izjmd ruševin osemnajst mrličev in trideset hudo ranjenih. Toda reševalne skupine kopljejo na številnih krajih, kjer so ugotovili, da so druga trupla. Pri delu sodelujejo številni prostovoljci.
Po devetnajsti uri, ko so se mnogi vračali z dela in niso do tedaj vedeli za nesrečo, je prišlo do pretresljivih prizorov.
1 Oblasti so odredile evakuacijo številnih hiš v bližini. To pa zaradi tega, ker so se njih temelji ob eksploziji o-majali, in je nevarnost, da se porušijo, če bi prišlo do novih podzemeljskih plazov. Družine, ki so se morale izseliti, so odnesle s seboj najnujnejše predmete. Občina Clamart je nocoj sporočila, da je občinski svet sprejel vse potrebne ukrepe, da pomaga oškodovanim. Vse brezdomce so udobno namestili. Prispevke za ponesrečence bodo sprejemali tudi vso noč
BRATISLAVA, 1. — Pri prihodu predsednika sovjetske vlade Hruščeva v Bratislavo so na slovesen sprejem bili povabljeni vsi člani konzulat nega zbora, razen jugoslovanskega generalnega konzula v Bratislavi. Ta grobi primer diskriminacije spada v vrsto podobnih diskriminacij proti jugoslovanskim diplomatskim zastopnikom na Češkoslovaškem.
Kardelj pri Mac Millanu
LONDON, I. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je na privatnem obisku v Veliki Britaniji, je obiskal danes predsednika britanske vlade Ha-rolda Mac Millana. Podpredsednika Kardelja je ob tej priložnosti spremljal jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Srdjan Priča.
Bogdan Crnobrnja generalni tajnik predsednika FLRJ
BEOGRAD, I. — Zvezni ir vršni svet je postavil za generalnega tajnika predsednik« republike Bogdana Crnobrnj«, dosedanjega pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve. Sedanji generalni tajnik predsednika republike Leo Mates je postavljen za pomočnika pri državnem tajništvu za zunanje zadeve,
Vreme včeraj: najvišja temp. 23, najnižja 16.3, ob 19. uri 20,5 sto. pinj, zračni tlak 1006,4 stanoviten, veter sever severozahodni-k 4 km, vlaga 62 odst., rebo eno desetino pooblaščeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 2. junija Velimir
Sonce vzide ob s.18 in zatone o 19.48. Dolžina dneva 15.30. M* vzide ob 22.53 in zatone ob M • Jutri, SOBOTA, 3. Jun|J»
Konferenca kmetov pri Sv. Barbari
Vlada mara
večjo pozornost
posvetiti
kmetijstvu
Sprejeta spomenica, ki jo bodo poslali na vsedržavno konferenco o kmetijstvu v Rimu
Po številnih sestankih, ki sta jih po vseh vaseh orga-n zirali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, je bila včeraj popoldne zaključna kmetijska konferenca v Ljudskem domu pri Sv. Barbari, katere so se udeležili razen piedstavnikov kmetijskih organizacij tudi miljski župan Pacco, zgoniški župan Pirc, podžupan nabrežinsko-devin-ske občine Škrk ter nekateri odborniki miljske občinske uprave. Na konferenci so razpravljali o nujnih problemih italijanskega kmetijstva, ki so zaaj na dnevnem redu, o specifičnih problemih tukajšnjega kmetijskega gospodarstva in o potrebi po novi politiki glede kmetijstva. Po poročilih, ki sta jih imela tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec in tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko, je sledila diskusija, nato pa so soglasno odobrili spomenico, ki jo bodo poslali na vsedržavno konferenco o kmetijstvu, ki se bo začela v Rimu 8. t.m., da bodo tudi tam slišali glas kmetov s tržaškega področja.
Prisotne je najprej pozdravil župan Pacco, ki je izrazil zadovoljstvo, da je bila konferenca sklicana v miljski občini. Nato je poudaril, da ima tudi v miljski občini važno vlogo kmetijsko gospodarstvo, kateremu bo odslej občinska uprava posvečala večjo pozornost. Omenil je tudi, da bo v kratkem ustanovljena občinska kmetijska komisija, ki bo lahko zelo koristila kmetom in pomagala občinski u-pravi v zadevah, ki se tičejo kmetijstva.
Tovariš Grbec je govoril o razmerah italijanskega kmetijstva in je analiziral stanje tukajšnjega kmetijstva, nato pa je podrobno obrazložil in utemeljil točke, ki so vključene v resoluciji.
Inž Pečenko je analiziral in kritiziral »Zeleni načrt«, ki ne bo rešil italijanskega kmetijstva, če vlada ne bo izvedla temeljite reforme m ne bodo izročili zemlje tistemu, ki jo obdeluje.
Tovariš Alojz Markovič je na kratko govoril o zadružništvu in potrebi, da se preusmeri tukajšnje kmetijstvo v intenzivno produkcijo. Kritiziral je tudi diskriminacijo na škodo Kmetijske zadruge in poudaril, da je zelo važno sodelovanje kmetov s kmečkimi ustanovami. Disku-*ij- so se udeležili tudi nekateri kmetje, nato pa so soglasno odobrili naslednjo spomenico :
Upoštevajoč, da gospodarski položaj kmetijstva dežele FURLAN1JA-JU LIJSKA KRAJINA povzroča beg iz vasi velikega števila kmetov, ki iščejo novo zaposlitev; beg, ki onemogoča vsak napor za splošni napredek kmetijstva, z ozirom na dejstvo, da raznolikost agrarnih struktur zahteva vse večjo decentralizacijo upravnih ukrepov, ki se lahko uresniči v vsej popolnosti le v avtonomni deželi; ugotavljajoč, da pristop Italije k Skupnemu evropskemu tržišču postavlja naše kmetijstvo v odprto konkurenco z bolj razvitim kmetijstvom drugih držav;
zahtevamo:
Temeljito obnovo investicijske politike za izboljševalna dela in za spremembo agrarne strukture, ki naj postavi i> breme države one investicije ki bremenijo malo kmetijsko posest, da se zniža cena električnemu toku in vodi, ki se uporabljata v kmetijske namene.
Pomoč, ki naj omogoči vse potrebne ukrepe za tipizacijo in zaščito proizvodov s posebnim ozirom na ustanavljanje modernih sirarn, kleti in drugih objektov kmetijske pre delovalne industrije.
Ustanovitev krožnega sklada za dodeljevanje brezobrestnih posojil pod upravo krajevnih ustanov dežele.
Preureditev zakonodaje, ki ureja zastarele pogodbene oblike s posebnim ozirom na
spolovinarske pogodbe, na najemniške, mešane pogodbe, ker te pogodbene oblike predstavljajo resno oviro za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje.
Preureditev davčnih bremen in dodatnih davkov, ki bremenijo malo kmetijsko posest, o-prostitev vseh prispevkov za bolniško blagajno, ki predstavljajo resno breme za neposredne obdelovalce, znižanje prispevkov za starostne in inva-lidninske pokojnine ter izboljšanje kmetijskega socialnega skrbstva v okviru vsedržavne vzajemnosti.
Preureditev kmetijskih posojil, da bodo mula kmečka gospodarstva deležna vseh u-godnosti.
Uvajanje konkretnih ukrepov za pospešitev razvoja kmečkega zadružništva kot edinega sredstva, ki naj odpravi tehnično zaostalost male kmetijske posesti.
Preureditev dednega prava, da se prepreči nadaljnje razkosavanje male kmetijske posesti, in izdajanje posojil tistim dedičem, ki se posoetijo kmetijstvu, da ne bi le-ti zašli v dolgove pri odplačevanju ostalih dedičev.
Zaščito kmetijske posesti:
a) pred pogostimi razlastitvami za občeljudsko korist; v nujnih primerih pa naj se upoštevajo pravične cene;
b) pred škodo, ki jo povzročajo vojaške enote s svojimi vajami na privatnih zemljiščih.
Kmetijstvo tržaškega področja trpi zaradi suše in bur-je, ki predstavljata resno oviro za nemoten razvoj kmetijske proizvodnje. Zaradi teh naravnih ovir zahtevamo, da se prevzamejo vse one mere,
i naj omogočajo naprednejše kmetovanje s povečanjem ali načrtovanjem namakalnega sistema in ureditvijo gozdnih vetrozaščitnih pasov.
Splošni kmetijski napredek terja odgovarjajoče strokovno usposobljene ljudi, zato naj se ustanovijo odgovarjajoče šole, ki naj usposabljajo mladino za umno kmetijsko gospodarstvo. Te šole naj postanejo center vseh dejavnosti v zvezi z raziskovalnim delom in v zvezi z uvajanjem novih modernih tehničnih prijemov v splošno korist kmetijske dejavnosti.
Ugotavljajoč, da na tržaškem področju 90 odit. kmetovalcev pripada slovenski etnični skupnosti, v skladu z ustavo italijanske republike in Posebnim statutom priloženim londonskemu sporazumu o soglasju, zahtevamo uvedbo dvojezičnosti v vseh uradih in ustanovah.
Odobravamo vse zahteve splošnega državnega značaja, ki se nanašajo na splošno a-grarno reformo, ki naj zagotovi lastnino zemlje tistemu, ki zemljo obdeluje, in da se doseže s sodobnimi zakoni po-državljenje industrijskih monopolističnih kompleksov zato, da se zagotovi znižanje cen strojem, gnojilom in drugim kmetijskim potrebščinam.
lija vpoklicali pod orožje vojaške obveznike ki so se rodili v zadnjih štirih mesecih leta 1939, ali v zadnjih štirih mesecih prejšnjih let, če so bili na naboru in bili potrjeni skupno z letnikom 1939, a-li pa če so bili iz katerega koli razloga začasno oproščeni službovanja vojaškega roka.
Razglasi vpoklica pod orožje vsebujejo določila glede raznih ugodnosti in olajšav in tudi rok, do kdaj je treba vlagati prošnje zanje. Tako se lahko odloži vpoklic obveznikov, ki so poročeni ali vdovci in imajo otroke, ter živijo v slabih gmotnih razmerah, s pogojem da se ti otroci rodijo do 30. junija 1961. Prošnje za te olajšave se vlagajo, opremljene s potrebnimi dokumenti, pri karabinjerskih poveljstvih. Študenti, ki imajo pravico do odložitve vpoklica, lahko vložijo prošnje do 15. junija.
Resolucija pokrajinskega odbora PSi
Desetletni načrt za šolstvo ogroža obstoj državne šole
Poziv osrednjemu vodstvu, naj prepreči klerikalizacijo šolstva - Federacija PSI bo razvila široko agitacijo za demokratično obnovo šolstva
Odbor tržaške federacije PSI je na svoji zadnji seji, ki ji Je predsedoval pokrajin, siki tajnik Pittoni, obširno razpravljal o šolstvu v Italiji v zvezi z bližnjo predložitvijo zakona o desetletnem načrtu v parlamentu. Odbor je soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
V nekaj dneh bodo predložili v razpravo poslanski zbor. nici desetletni načrt za šolstvo. Ta zakonski načrt ne more zadovoljiti raznih vprašanj šolstva, Sama ustava namreč določa, da je potrebna reforma šolskega ustroja, ki je še vedno socialno utesnjen in nedemokratičen. Resolucija poudarja zato, da mora vsak finančni načrt upoštevati nujnost kakovostne prenove šole in da mora biti stržen tega načrta obvezna, enotna in brezplačna šola do 14. leta starosti. Nadalje poudarja dejstvo, da se Fanfani-jev načrt končno sprevrača v finansiranje šole, kakršna je dandanes v Italiji. Vsa leta po osvoboditvi so se nam-
reč sami demokristjanski mi- in povezav na ljudski ravni
nistri uradno obvezali, da bodo uvedli v šolstvo razne reforme, pa tega niso storili; nasprotno, državno šolo so ponižali ter šli povsod na roko zasebni šoli. Odbor PSI je zaskrbljen spričo poskusov klerikalcev, izvedenih po podtajniku Franceschiniju, da bi postavili zasebne in državne šole na isto raven, kajti ta načrt ograža bodoči razvoj naše države- Zato zahteva odbor od vsedržavnega vodstva stranke, da odločno poseže v borbo za obrambo in razvoj državne šole; v ta namen naj se postavi na čelo odločne in odkrite borbe v državi ter naj hkrati pripravi politične in zakonodajne ukrepe, ki so ■potrebni za ostro parlamentarno borbo, vse do obstrukcije, če bo potrebna.
Ko se obrača na vodstvo stranske s tem pozivom, se obvezuje, da bo dal pobudo za sklicanje predavanj, razprav in zborovanj ter za agitacije; kar naj vse prispeva h gibanju širokih zavezništev
UREDNIŠTVO
1'RST-UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338
nahocnina
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dl n — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sz naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Iadaja in tiska ZTT Trat
V__________________________.J
Vpoklic k vojakom
Obrambno ministrstvo sporoča, da bodo od 1. do 4. ju-
dokumente pa do 22. junija.
  .......................................................
V Genovi bodo razpravljali o vprašanju pomorstva
Zanemarjenje pomorskih družb PIN negativno vpliva na gospodarstvo
Trst je še posebno zainteresiran, da se podržavljene pomorske družbe okrepijo
V Genovi bo CGIL v kratkem organizirala vsedržavno zasedanje posvečeno različnim pomorskim vprašanjem zlasti v zvezi z razpravo o zalon-skem načrtu Tambroni-Jervoli-no, ki predvideva ponovno znatno znižanje obsega državne trgovinske mornarice O podobnih vprašanjih so pred kratkim razpravljali tudi v Trstu na vsedržavnem kongresu sindikata pomorščakov SIN-DAN, k, je prav na kongresu dobil še občutno bolj enotni značaj, zaradi česar so sindikat preimenoyali , v FEDERSIN-DAN. J • v '	-■
Italijanska trgovinska mornarica ima sedaj 3831 ladij v skupni tonaži 5.343.964 ton, od česar pripada 20 odst. tonaze velikim monopolistom Fassiju, Lauru, Costi itd., komaj 19 odstotkov državnim pomorskim družbam in ostalo različnim privatnim brodarjem.
Posebno resno je vprašanje državnih pomorskih družb, saj je pred. svetovno vojno ladjevje FINMARE imeio 1 milijon 350.000 ton in ima sedaj .e 650.000 ton. Obnovitev državnega ladjevja je bila po vojni izvršena brez pravega organič-nega načrta, postopoma in običajno bolj v interesu različnih ladjedelnic kot državnih pomorskih družb. Dejansko je pri reševanju teh vprašanj i-mel odločilno besedo zasebni kapital po načelu, da naj država prevzame bremena, kjer pa se nudi dobiček, pa r
38 dni stavke in zasedbe ravnateljstva Arrigoni
Položaj uradnikov podjetja . Otu vedrili in oblačili in ko Arrigoni postaja vedno težav- | je moral po mnenju takrat-nejši saj je bil včeraj 38. nih hierarhov vsakdo, ki se
dan, ko so ostali zaprti v pro. štorih ravnateljstva in so tako preživeli včerajšnji praznik in bodo tudi današnji zaprti v pisarniških prostorih. Kljub temu pa je njih borbeno razpoloženje ostalo neomajano in so še nadalje trdno pripravljeni vztrajati.
Izvedelo se je, da so bili razgovori med podtajnikom ministrstva za delo in generalnim ravnateljem podjetja povsem brezuspešni, ker je ravnatelj zahteval, da morajo uradniki najprej zapustiti prostoie in pričeti pet — šest dni z rednim delom, šele nato pa bi bilo podjetje pripravljeno na pogajanja. Tako stališče pa je seveda za uradni-ke povsem nesprejemljivo, ker bi v teh petih-šestih dnevih podietje odpeljalo akte in nato bi sledil množični odpust, katerega ne bi nihče več mogel preprečiti.
Še koščka kruha nam ne privoščijo
Videmsko delodajalsko trobilo je včeraj pod naslovom «podtalne nastavitve dvojezičnih pismonoš», objautlo kurzivo, da namerava poštna uprava nekako skrivoma zaposliti okrog 30 pismonoš, ki obvladajo oba jezika.
Listu se zdi to smrtni greh, kakor da ne bi bila tu republiška ustava, ki zagotavlja vsem državljanom pravico do dela in do koščka kruha, da niti ne omenimo Memoranduma, ki je tem gospodom ta ko na želodcu. Za ta list se morajo torej državljani razlikovati v pripadnike višje in nižje rase, pri čemer ne bi smeli ti poslednji postati niti pismonoše. Ali se pisci takšnih člankov res ne zavedajo, kako nizko so padli? Kaj mi-slijo, da smo še vedno v časih *tessere de,' pav, ko so
je kdaj pregrešil zoper fašistične postave crkniti od gladu, kakor kak stekel pes.
Kar pa se tiče poziva nekega govornika na nekem volilnem zborovanju, naj komisariat zanika vest o teh pismonoših, na kar se list tudi sklicuje, se temu prav nič ne čudimo, saj qre za znani ostanek iz fašistične ropotarnice, in uredništvu le čestitamo k tej lepi druščini.
Iv še nekaj; preden pišejo, naj vsaj stvar poznajo: .jugoslovanska narodnost. sploh ne obstaja, zato so lahko domnevni bodoči pismonoše le italijanski državljani slovenske narodnosti in seveda vsaj toliko domačini kot pisec omenjenega strupenega in sramotnega članka.
naj ima zasebna pobuda proste roke.
Novi zakonski osnutek Tam-broni-Jervolino bo to stanje nedvomno še občutno poslabšal. Ta zakonski osnutek je bil zadnji akt Tambronijeve vlade, ko je že izdihovala odnosno, so zakonski osnutek s sumljivo naglico sprejeli zadnje popoldne, ko vlade praktično n; bilo več pri življenju. Očitno so tudi tokrat imeli v zakulisju glavno vlogo veliki desno usmerjani brodarji.
Z uveljavitvijo tega zakonskega • osnutka - bi se občutno znižalo število rednih državnih pomorskih zvez, saj bi se po uradnih poročilih njih število znižalo od 41 na 35 in DO neuradnih ocenah pa naj oi se na teh progah znižalo število zaposlenih ladij za 27 pomorskih enot. S tem drastičnim znižanjem pa ne bi dosegli večjih gospodarskih učinkov, ker bi se znižal deficit državnih pomorskih družb komaj Za tri milijarde lir na leto.
Istočasno pa omenjeni zakonski osnutek ne rešuje o-snovnih perečih vprašanj štirih pomorskih družb. Družbe imajo še sedaj isti osnovni kapital (1 milijardo šest sto milijonov), kot ga je določal zakon iz 1936. leta. Novi zakonski osnutek naj bi ta kapital povečal za dvajsetkrat, kar pa seveda ne odgovarja dejanskemu stanju.
Končno so pomorske družbe tudi v težavah, ker država ne plačuje v redu svojih obveznosti in tako trenutno še vedno ni izplačala 81 milijard lir, ki bi jih po zakonu morala kot kritje primanjkljaja poločenih pomorskih prog. To pa pomeni, da so družbe morale izkoristiti za kritje svojih obveznosti običajne bančne vire, s čimer so imele na primer 1. 1960 okoli 5 milijard lir stroškov in kar je mnogo več, kot pa bodo znesli prihranki od predvidenih rezanj.
Po mnenju sindikalistov ima tak položaj državnih pomorskih družb negativne posledice za celotno italijansko gospodarstvo, zlasti ker se veliki brodarji ozirajo izključno na dobiček. Zaradi tega v zadnjih letih italijanska trgovinska mornarica v celoti ne narašča z isto brzino, kot narašča mornarica drugih držav po svetu. Tako je italijanska trgovinska mornarica naraščala v razdobju 1957—1960 za po 6.3 odst. na leto, kar je občutno nižji odstotek kot pri tujih in pogosto konkurenčnih državah. Pri vsem tem pa je treba tudi upoštevati, da je ladjevje
ju potegnili iz prometa 23 odst. celotne tonaže.
Sindikalne orgahizacije pomorščakov v tej zvezi podčrtujejo, da prihaja do vedno ostrejše konkurence tujih pomorskih družb in da se je v zadnjih letih občutno znižal promet blaga z italijanskimi trgovskimi ladjami. V zadnjih petih letih se je tako promet tujih ladij v italijanskih pristaniščih povečal od 20 na 27.5 milijona ton, promet ladij z italijansko zastavo pa znižal od 22. 4 na 15.6 milijona ton.
Posledice take pomorske, pg-litike so še zlasti, pogubne za promet tržaškega pristanišča in to tako zaradi negativnih pojavov v pomorstvu in občutnega znižanja zaposlenosti v tem gospodarskem sektorju. Zlasti pa pomanjkanje rednih pomorskih zvez slabo učinkuje na razvoj pristaniškega pro-
ter med šolniki, kulturnimi delavci in izvoljenimi predstavniki ljudstva, da se s tem postavi jez proti temu nevarnemu napadu na osnovni državni zakon, ki pomeni hkrati tudi nevarnost za demokratične ustanove.
Splavitev motorne ribiške ladje v ladj. Sv. Justa
V ladjedelnici Sv. Justa so včeraj dopoldne ob 10. uri splavili motorno ladjo za lov rib na odprtem morju «Atlan-tico terzo«, ki so jo zgradili za pomorsko družbo «Buriani e Amalfi» iz Palerma. Istočasno so na izpraznjeno splavišče takoj postavili gredelj podobne ribiške ladje, ki jo bodo gradili za isto pomorsko družbo. Nova ladja bo imela 550 ton in bo dolga 59 metrov, široka pa 9 metrov.
Na svečanosti so bili prisotni vidni predstavniki oblasti ter gospodarskega življenja, katere je pozdravil solastnik podjetja Gandus, ki je dejal, da je to četrta ladja iste vrste in da sedaj v ladjedelnici vsakega pol leta dograde po eno veliko ribiško ladjo in izrazil prepričanje, da se bodo tem pridružile še naslednje tako, da bo zagotovljeno delo v ladjedelnici zaposlenim delavcem.
Potem ko so ji vbrizgnili injekcijo, je ženska nenadoma umrla
Včeraj nekaj minut čez poldne so prepeljali v bolnišnico 54-letno Giuditto Scabar por. Visintin, ki je umrla med prevozom v bolnišnico. Pozneje se je zvedelo, da je Sca-barjeva, ki je stanovala na Stari istrski cesti, bila na obisku pri neki družini na Trgu Sansovino. Ker ji je bilo slabo, ji je neka bolničarka vbrizgala injekcijo penicilina, streptomicina in sulfamidov. Zdi se, da ji je injekcija povzročila smrtonosen šok.
Obvestilo staršem
Pokrajinska uprava sporoča, da je nekaj otrorx v pokrajinskem zrvodu za pomoč otrokom v Barkovljah zbolelo za gripo. Zato bodo obiski staršev otroko-m odloženi od ne-
Prof. Josip Kosovel šestdesetletnik
Zv-
rneta in v prvi vrsti na razvoj delie do nadaljnjega sporo-prometa z bogatejšim blagom. > čila.
iiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiHiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiMiiHiiiin'
Debel kamen hudo ranil delavca v glavo
Nesreča se je zgodila pri gradnji novega predora krožne železnice
Včeraj zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico 21-letne-ga delavca Enza De Meisa iz Ul. D’Alviano 24. ki se je poškodoval pri delu v novem predoru v Ul. D’Alv-iano. Spočetka se je zdelo, da poškodbe ne bodo imele hudih posledic ter bi De Meis utegnil ozdraveti v nekaj dneh. Nekoliko kasneje pa je ponesrečenec izgubil zavest ter so ga sprejeli na nevrološki oddelek s pridržano prognozo.
Nesreča se je pripetila v predoru, kjer je De Meis delal. Nenadoma je z oboka padel debel kamen, ki ga je poškodoval po glavi in nosu.  #»-------------------
Znanca sta ga pretepla
Nekaj čez 13. uro so prepeljali na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice 24-letnega šoferja Emilia Vid°nisa od Sv. Sobote (Trg Valmaura 2). Zdravniki so ugotovili na ponesrečencu razne podplutbe in praske na hrbtu, na komolc-ih in kolenih, zaradi katerih se bo moral zdraviti kakih 10
bolnišnico
U1	^	-------- . Ob sprejemu v
v veliki večini zastarelo, za-1 je Vidonis izjavil, da sta ga radi česar so v istem razdob- nekaj čez polnoči poškodovala
Motorna ladja Jadran i izletniki Primorskega dnevnika odhaja g Pomorske postaje na
tridnejcno potovanj* m Jadran«
dva znanca, s katerima se je sprehajal v bližini stadiona pri Sv. Soboti. Zaradi malenkostnih razlogov je prišlo med njimi do hudega prerekanja in potem do fizičnega obračunavanja.
Avto povozil pešca ko je prečkal cesto
Sinoči ob 20,30 so prepeljali v splošno bolnišnico nekega neznanca, starega približno 45 ali 5Q let, ki se je ponesrečil v Miramarskem drevoredu. Na poškodovancu so zdravniki ugotovili razne hude poškodbe na glavi, zlom leve stegnenice ter zlom na levi nogi. Spričo hudih poškodb so ga sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
O vzrokih nesreče so poizvedovali karabinjerji, ki so ugotovili, da je neznanca podrl na tla 30-letni Giulio Mi-nelli, ki je vozil avto «Fiat 600». Neznanec je hotel prečkati cestišče, ko je privozil mimo v smeri proti železniški postaji omenjeni Minelli. Pozneje so ugotovili, da gre za Armanda Branchija, starega 54 let, iz Ul. Marconi 26.
 «»-------
O Ob 21.50 so sprejeli na drugi kirurški oddelek 56-let-nega Giovannija Goico iz Gro-pade 95. Na ponesrečencu so zdravniki ugotovili razne poškodbe na zadničnem delu telesa zaradi katerih se bo moral zdraviti 15 dni. Gojca se je ponesrečil, ko se je peljal z motorjem od Banov proti Trebčam. Na nekem ovinku mu je vozilo spodrsnilo ter je padel na tla.
Ugotovili so ime umrlega mladeniča v kamionu pri Boljuncu
Včeraj smo poročali, da so našli v nekem tovorniku V bližini malega potujočega zabavnega parka, ki je te dni v Boljuncu, truplo nekega neznanega mladeniča. Pozneje so policijske oblasta ugotovile, da gre za 21-letnega Giuseppa Baccina iz Bannie v videmski pokrajini. Baccin je nekaj dni opravljal razna dela pri potujočem zabavnem parku, da bi si zaslužil boren kos kruha. Oblastem se ni do sedaj še posrečilo ugotoviti pravih vzrokov nenadne Baccinove smrti.
Nikakor se ne morem sprijazniti z dejstvom, da 2. junija letos slavi naš znani profesor in prosvetni delavec Josip Kosovel svojo šestdesetletnico. Kajti neverjetno se mi zdi, da je poteklo že kar celih 46 let, od kar sem ga prvič srečal, in sicer med dijaki, ki so se zbrali na zaposlovalnih tečajih v prostorih tedanje nemške gimnazije v Trstu, ki smo jih na lastno pest priredili nekateri profesorji slovenske in italijanske narodnosti, ko je ob vstopu Italije v vojno ves nemški učiteljski zbor kukavičje zapustil svoje službeno mesto.
In zopet ga vidim v spominu kot visokošolca med Balkanci in pri njegovem neumornem delu v mladinskih organizacijah. Tedaj sem lahko spoznal njegov vzorni značaj ter njegovo ljubezen do našega zatiranega naroda in njegovo vnemo, da bi mu pomagal. Zaradi teaa sem ga, ko je uspešno dovršil svoje študije z veseljem in zadovoljstvom pritegnil v profesorski zbor slovenske trgovske šole, ki smo jo tedaj vzdrževali brez dovoljenja ali bolje rečeno, kljub pre povedi in kljub vsem težavam tn nevarnostim, ki so bile s tem združene. Ne bom ga tu Hvalil kot vestnega in priljubljenega učitelja, ki je znal vzbujati zanimanje in veselje v mladih srcih svojih učencev, rn tud" ne kot najboljšega tovariša. To znalo najbolje ceniti vsi njegovi nekdanri licenci in učenke, ki žive v Trstu in po vsem Primorskem Prav tako ga imajo gotovo v najboljšem spominu vsi slovenski -dijaki, ki so o o odpravi slovenskih srednjih šol morali pohajati italijanske šole, kjer ni bilo mesta za učenje njihovega jezika in za katere je profesor Kosovel imel posebne tečaje slovenskega jezika. Pri vsem tem v • je še vedno našel časa, da je delal v mladinskih organizacijah in sodeloval pri osrednjem kulturnem društvu • Prosveta., dokler so ta še obstajala, in tudi potem, ko so jih fašistične oblasti razpustile.
Ko sem v pozni jeseni 1929. moral zapustiti Trst, mi je bila v tolažbo zavest, da bo za mano večino poslov, ki sern jih opravljal, vodil profesor Kosovel. Po mojem odhodu je vodil dalje slovensko trgovsko šolo in slovenske trgovske tečaje za trgovske vajence, ki smo jih leto dni jirej odprli brez oblastvenega dovoljenja. Prevzel je za mano tudi delo pri našem tisku, zlasti še pri Književni družini .Luč. in pri •Biblioteki za pouk in zabavo.. Tedanji slovenski in hrvatski dijaki srednjih in visokih šol pa mu morajo biti hvaležni, da je prevzel delo pri «Dijaški Matici., ki je tudi po svojem razpustu ilegalno nadaljevala svojo prekoristno in prepotrebno akcijo. Prav tedaj so se morali pred fašističnim tribunalom v Rimu zagovarjati dr. Mirko Vratovič in cela vrsta študentov v zvezi s podporami Dijaške Matice, in sem moral jaz zbežati iz Italije, ker sem nadaljeval delo piri tej ustanovi po izselitvi
v Trstu, sem videl, da ga tudi ječa ni zlomila, ne telesno, čeprav ni bi! najbolj trdnega zdravja, a še manj moralno in duševno. Ostal je stari profesor Kosovel in se je lotil svojega prejšnjega dela v novih razmerah.
Po končani vojni pa sta se najini poti ločili. On je ostal v Trstu, mene pa je klicala dolžnost drugam. Tudi skupno delo naju ni več vezalo. Ostale pa so najine osebne vezi in tako sem lahko sledil vsaj od daleč, kot tihi opazovalec njegovo povojno delo v naših prosvetnih organizacijah v Trstu, zlasti še njegovo delo pri naši Studijski knjižnici, kjer je predsednik.
Ker mi ni dana možnost, da mu ob tej priliki osebno čestitam, storim to v tej obliki, prepričan, da s tem izpolnim prijetno dolžnost do svojega tesnega sodelavca v težkih dneh in da tako ustre-žem tudi vsem, ki so ga poznali pri skupnem delu v času najhujšega zatiranja. Naj bi živel še dolgo let in naj bi videl, kako gre v klasje seme, ki ga je tudi on sejal.
LAVO ČERMELJ
V nedeljo 11. junija 1961 ob 20.30 uri
nastopi
v Kopru na Titovem trgu
URALSKI DRŽAVNI RUSKI NARODNI ZBOR PLESOV IN PESMI
Rezerviranje vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9 telefon 31-119 od ponedeljka 5. junija dalje v uradnih urah.
{ KO O )
Nazionale 15.00 «Zločin za zločin«. Farley Gran-ger.
Fenice 14.30 «jezdec samotne doline«, Alan Ladd.
Ebtcelsior, 14.30 «Streljajte takoj«, Roy Fant. Prepovedano mladini.
Filodrammatico Danes zaprto.
Grattacielo 15 00 «Rio Negro«, Elda Andersen.
Arcobalenu 14.30 ((Karavana pogumnih«. Stuart Vhi-tman.
Supercinema 14.00 «Saludos ami-gos«. Slikanice v technico-lorju.
Alabarda 14.30 (iMarisol, otrok iz Madrida«, technicolor. Mari. sol, Anselmo Duarte. Zadnji dan.
Aurora 15 00 «Prikazni v Rimu«.
Ciistalto 15 00 «Ob zadnjem trenutku« Prepovedano mladini.
Garibaldi 15 00 «Lepe, toda uboge«. Marisr Allasio, M. Arena.
Capitol 14 30 «Oudovita sedmo rita« technicolor. Yul Bryn-ner.
impero 15.00 ((Bagdadski tat.«
Italia 15.00 «Gor in dol po stopnicah«. Technicolor Claudia Cardinale, Milene Demongeot.
Massimo 14.30 ((Velikani Tesa-lije«. Technicolor. Tina Rodann.
Moderno 15.00 ((Smehljaji veselja«. An-na Ma,gnani, Toto.
Astoria 15.00 ((Eshampurski tiger«. Technicolor, D. Paget.
Astra 15 00 «Jeremija, pes in vohun«.
Vittorio Veneto 14.30 ((Neapeljski zaliv«. Clark Gable. So-phia Loren. Technicolor.
Ideale 14.30 «Psicosissimo». Ugo Tognazzi
Marconj 14 30 ((Okiopni voz 8. septembra«. G Ferzetti.
Savona 15 00 «ŽavoJ presenečenja«. Yul Brynner.
Odeon 15.00 ((Polkovnik Holy-ster«. Gary Cooper, Ruth Roman. Technicolor.
Slovensko gledoliK* v Trstu
V AVDITORIJU V TRSTU ir uri
v nedeljo. 4. junija 0D
V torek 6. t. m. ob 19$^ v kino dvorani v Skednju v sredo 7. t. m. ob 20.30 na Opčinah
Emmerich Kiltaio
«Čardaška
kneginja»
opereta v treh dejaBit® Napisala:	.g
LEO STEIN -BELA JENB
Prevedel: M. b" „ Scenograf: JOŽE CESA Koreograf:
NADA KRIZMANCIC
Korepetitor:	pjyjC
ALEKSANDER VODOFI Asistent režije-STANE STAREŠINI^ Zbor naštudiral in in8*111 tiral dirigent: OSKAR KJUDE
Režiser:	,
rUSTJA
A D R IJ A N
* * *	, looert-Vf«-
Leopold Maria, knez LiPJ" jsr lersheim — Stane Raztre ./ hilta, njegova žena "
krstova; Edvvin Ronald, nlua
sio
Stasi,
— Jožko Lukeš; Konte: vliranU3 knezova nečakinja ""..-Msiai"1 Caharija; Grof Boni K yJtc.
— Stane Starešinič; Sy‘ Geoeral scu — Nerina Pelicon, gons-
— Danilo Turk; Poroto'* pj. dorf — Julij Guštin; p^ia-Kerekes — Silvij Koba, juta; mk Mc Grave — JuS ®,.ta IW Grofica Tschappe — ‘L.,er; Bi; doškova; Kiš — Josip f gjndil ronica Exner — Slavka Kavalirji — Alojz Mil L^rja# Pečar, Franko Drašjc, pinald0
Drašček Nino Bandi-
»ec,
_________________________    *	.jjKia'
Vremec; Dame — Elvi ^ A' Marta Verk, Tatjana *" pra-lenka Križnič, Ina P*5« Ed',ar, gi-a Jerina; Mikša "T a„ Kf"' Mart-inuzzi; Cigan — J1. mančič; Lakaj - Edvl°
ItAZfeA OKVI NIII A
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIRb
V nedeljo, 4. i. m. ob 10. uri običajni sestanek v prostorih kluba, Ulica Montecchi 6 (Sv. Jakob). Odbor naproša člane, da prevzamejo zadnje novosti.
( MALI OGLASI )
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv. m •— se prodajo v .Ulici Gam. zdtaonika dr. Justa Pertota. i t>ind 3.
Profesor Kosovel se ni ustrašil teh primerov in je brez oklevanja prejel nase tudi to bieme.
Projesorju Kosovelu pa mo-ran- biti tudi druaače hvaležen Po njem ali preko njega sem bil no svoji izselitvi stolno obveščen o zatiranju našega ljudstva pod fašisti m po podatkih, ki mi jih je on pošiljal, sem lahko vršil svoje prepotrebno publicistično delo v obrambo pravic našega zatiranega naroda. Zato pa ni prejemal nobene nagrade in tudi ne nobene pohvale, kajti stvar ie bila tajna m nevarna. Profesor Kosovel pa je vztrajal in bi lahko bil po svoji nesebičnosti in ljubezni vzor in zgled tudi za delo v današnjih dneh.
Decembra meseca 1941. sva se zopet znašla skupaj v Trstu, tokrat na zatožni klopi pred fašističnim tribunalom, ki je ob tej priliki prenesel svoj sedež iz Rima v Trst. Obtoževalna za profesorja Kosovela je bila zveza, ki jo je imel z menoj. Posebno hudo so mu zamerili, da je od mene prejemal slovenske knjige, ki jih je razdeljeval med nahm ljudstvom zlasti med učečo se mladino. To pa je bil v očeh italijanskih oblasti velik greh, kajti slovenska mladina se ni smela učiti svojega materinega jezika in zaradi tega tudi ni smela brati slovenskih knjig. Zaradi tega je bil skoroda popolnoma zatrt naš tisk in ni smela nobena knjiga preko meje v deželo. Toda slovenske knjige so vendar pronicale skozi še tako neprodušno zaprto mejo m so prišle v roke naše mladine. To je bila v glavnem nemala zasluga profesorja Kosovela. Za fašistični tribunal pa je bilo to zločin in ga je zato obsodil na petnajst let ječe. Ko sem ga po zlomu fašističnega režima zopet srečal
Prodaja vstopnic v
gami Ul. sv. Frančiška prj£et-
61-792 ter eno uro PrJ“u Nič"
V	-»»rt	•
tiobi
cenJ«^
kom predstave v ca«‘ ^jno scolin, Ulica Teatro
(nasproti Avditorij
Veljajo gledališki kdP
Uprava SG obvešča občinstvo, da so ^eD®aradl 1 reto nekoliko višje * gj P redno velikih strosko ’itey. zahteva taka upriz°‘
( olkpaliSč*
TEATRO NUOVO
V nedeljo bo v Nd^1 dališču aThealre GUim^ ^p-
can Repertry
zorila v angleškem -ruj-giJ* dramo Tennesseeja	(S*
((The Glass Menagerie»ogi p klena menažerija). V e(j mande, ki je ena ^bn0sti 8. bolj pomembnih Pvse. u0 L meriškega gledališč8’ fjele stopila slavna igralka Hayes.	•	is**
V ponedeljek upri*0 GiVf skupina delo Wilha;81 ker»-na «The Miracle W°rk
KINOPROSEK
-KOHlOVg
predvaja danes 1-ob 16. uri
DEČKI JUKE BO**
■
(Ragazzi del Juke
nallaf9'
Igrajo:	Tony	D
Betty Curtis; F. . glione in A. Celet>
Tum na
predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 15. uri f>im ljantna komedija, ki se izplača, da si 8» °*le'
dat«
Herakleje ve
(LE PILLOLE Dl ERCOLE) Igrajo: NINO MANFREDI, S. KOSCINA, J.
VAb®
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussl, U'l. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Picciola, Ul. Orani 2; Pizzu-l-Oignola. Korzo 14; Ravasini, Trg Libertži 6; Alla Sal-u-te, Ul. Giu-lla 1; Vernarl. Trg Va-lmaura 10; dr. Miam, Barlcovlje; Nico-li, Skedenj.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Davanzo Ul. Bernini 4; Giu-sti, Greta; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7.
I Z L B
IZLET SPDT NA
18 Junija izlet na v b Vpisovanje kot običaJn Geppa 9/1.
SOŽALJE	.)
tri3 pff
Zveza Pari^n^niKari.tori ozemlja Izreka sorodn flr,tt rano umrlega Artl),r. svoje globoko sožalj ■
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da tragično preminil naš dragi 54-letni
ARTURO GRATTON
niš« pjl' ‘l. p o-domač«
Spremili ga bomo na njegovo zadnjo Pjt žalosti štev. 169/a danes ob 17. uri na kopališče.
Nabrežina, 2. VI. 1961.
Žalujoči: hči, brata, sval nečakinji in nečaka
J
Aktualni problemi
INDONEZIJA REŠUJE jPRAŠANJE RIŽA...
Riž daje Indonezijcem 65 odstotkov potrebnih kalorij za življenje
^akarta, junija. — In-
, n®ziji od leta 1963 dalje ne . ‘reba več uvažati riža. To «8» izmed glavnih nalog, tJ? avljenin v osemletnem iti _splošnega razvoja de-j,,e' ga bodo začeli izva-• Prihodnje leto.
. 12 za Indonezijce ni samo pa- oriaJ za izdelavo kruha Pa še mnogo važnejši pre-
!»Cee?n arti-kel' ZiUt-raj’ °'
kjj .. zvecer se nz z ne-it* ?ač>mbe in raznimi vr 5j '• aadnih sokov pojavlja ®tzi slehernega Indonezij-«U 1?otovlieno je, da prejeli *“ 'Pa bi moral prejemati .rižj vsak Indonezijec 65 jjjjotkov potrebnih kalorij. j8 “Ut za prehrano meni, da ^ Indonezijcem potrebnih jj^no okrog 1900 kalorij, ki Pteh	na tradicije v
is rard in možnosti doma-i J?,ro^vodnje morali dobiti i, I r°anjo okrog 100 kg ri-toli- ■ 0 na osebo, preostalo Hj ln° okrog 35 odst. kalo-i®fih S P°trošnjo odgovarja-!{ količin mesa, rib, koru-Sadja, sladkega krompir-j raznih vrst povrtnine.
Uj da današnja proizvodnja Ps^^ivalca je precej iz-Ita	a znanstveno ugotoviš	minimuma, čeprav se
dlatn ^^dobitve neodvisnosti p, 8° razširila. Namesto %	100	kg so Indone-
Vvzadnjih letih potrosili V no °krog 90 kg riža, jegJe za 10 kg več kot pred v0j lmi leti. Skupna proiz-: o)a riža se je od 6 mili-taiaV *on v letu 1950 pove-'a vi3 °krog 8 milijonov *kju ^959. V istem raz-»sčai 86 je tudi znatno po-v j uvoz riža tako, da je isv niem času izdajala dr-ola okrog 100 milijonov za uvoz riža.
Večjjj ar Pa tudi znatno pota ft.^e Proizvodnje in uvo-j moglo v celoti zadosti-hs<)v^anske potrebe dežele, tsstk Senn zaradi visokega pri->ija a Prebivalstva. Po pred-% ^artjih (v zadnjih 30 le-topi^JHreč ni bilo nobenega 'sij ,a' je imela Indonezija 'tlce 27 milijonov prebili«0* pa že okrog 92 se
. .... „ __ bo leta ^Uela 95 milijonov. To
PtJ,°n,°v. medtem ko bjj 'deva, da jih
kvfflPU’ da bi se morala pro-da bi se obdržal se-kiVj. atandard potrošnje riža, 1^a** za najmanj 1,7 odst.
izdajo*
se težave polo-V '8 eventualne perspek-vPr0j s*abšanja na tržišču in tlaj, 2vpdnji, je indonezijska **®*ta' iz<3eIala kratkoročni Sdn‘„naČrt za razvoj pro-8*je I® riža, ki je bil kas-spl .d®n v osemletni na-Po °anega razvoja dežele. » ... uračunih na bazi 100
,.8a
?lZVr
Prebivalca bi morala
*iY*nja v letu 1962 do-•Mu ’ milijona ton, v na-’o,jna ie predvidena pro-
. Ja 9.7 TTlillin^o (nn Ta
V-Pa
6
6(0 Wv“ "Ll JC u,lu u baza za planiranje.
za -- 9,7 milijona ton. To 'tč jj^krog \j milijona ton ^to
leta 1959, ki je bilo
ki bile zadoščene vse
domače potrebe, obenem pa bi se tudi začele ustvarjati določene rezerve.
V triletnem načrtu niso predvidene velike investicije, niti mehanizacija proizvodnje in niti povečanje z rižem zasejanih površin. Povečanje proizvodnje naj bi se v glavnem dcseglo z organiziranim delom za intenzivnejše izkoriščanje obstoječih polj. To pa bi se predvsem doseglo z vsestranskim izkoriščanjem u-metnih knojil. Največji del tega opravila naj bi opravili tako imenovani centri za riž. V okviru široko razvite kampanje, ki se je začela v vsej državi, je bilo doslej osnovanih okrog 50 takih centrov, predvideno pa je, da jih do konca prihodnjega leta ustanovijo še 450. To so v bistvu podjetja, ki bi morala vračati sredstva, ki so bila vložena za njihovo ustanovitev, pozneje pa se samostojno vzdrževati. Njihovo delo se začenja v trenutku, ko se kmetje pripravljajo za setev. Doslej so skoraj po pravilu milijoni indonezijskih malo-posestnikov in spolovinarjev padali v teh trenutkih v roke izkoriščevalcev. Naloga centrov za riž je, da v času setve, ko kmetje najbolj občutijo pomanjkanje sredstev, nudijo kmetovalcem pomoč v obliki kvalitetnih semen, umetnih gnojil in gotovine. Med setvijo in tudi kasneje naj bi strokovnjaki centrov nudili strokovno pomoč kmetom, ki so vstopili z njimi v delovni odnos.
Zmogljivost delovanja enega centra je navadno okrog 6.000 hektarov riževih polj. Planirano je, da bodo do konca prihodnjega leta centri zajeli okrog 3 milijone hektarov zemljišč na katerih bo dosežena za okrog 30 odst. večja proizvodnja od sedanje.
Preko lokalnih kmetijskih služb bo izvedena tudi množična kampanja za intenzivnejšo proizvodnjo. Planirano je, da bo rezultat te kampanje ta, da bo s semenom vi-sekorodnih vrst riža zasejanih okrog 2 milijona hektarov zemljišč in da bo na polovici teh zemljišč uporabljeno tudi umetno gnojilo.
Dolgoročni načrti predvidevajo razširitev službe za riž na vse površine, ki so zasejane s to kulturo, množična dela za izboljšanje in razširitev namakalnih sistemov ter postopen prehod na mehanizirano obdelovanje. Prav tako se predvideva znatno povečanje kmetijskih površin z investicijami za kultiviranje ogromnih, doslej neizkori-ščanih površin na redko naseljenih otokih kot so Borneo, Sumatra, Celebes in drugi. Vse te ogromne še neizkoriščene možnosti jamčijo, da ne glede na hiter porast prebivalstva in v kolikor bodo načrti realizirani, ni bojazni, da bi Indonezija nekega dne ostala brez zadostnih količin riža od katerega je v največji meri odvisna prehrana
Cardaška kneginja* v Avditoriju
Pesem je najboljši ambasador dobre volje
\ \ lati
Pevski zbor«V. Vodopivec» ponovno osvaja poslušalce
Gostovanje obnovljenega zbora v «Kraljevem gledališču» v Solunu in v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani
Kakor smo že poročali, Je uprizoritev Kalmanove operete tcCardaška kneginja« zelo uspela. Na sliki: Ob koncu predstave so se predstavili občinstvu glavni izvajalci in dirigent Kjuder ter režiser Rustja.
Najbrž ni Primorca, ne Tržačana, ne Goričana, ki ne bi vedel za Primorski akademski zbor ((Vinko Vodopivec«, ki je nastal pred osmimi leti v Ljubljani iz vrst študentov iz naših krajev ob Soči in Jadranu in ki je že s svojimi prvimi nastopi v primorskih krajih dosegal lepa priznanja ter si z mladostnim žarom za. petimi in z ostrim posluhom izbranimi pesmimi pridobival simpatije neštetih poslušalcev. Zbor je dosegel priznanje tudi izven domovine. Tako je na primer leta 1958 iz mednarodnih veličin sestavljena žirija na 6. mednarodnem po-lifonskem tekmovanju v A-rezzu podelila «Vinku Vodopivcu« prvo nagrado za petje narodnih pesmi. V zadnjih dveh letih je zbor ostal nekako v zatišju. Izvedel je le nekaj koncertov pod vodstvom Marka Muniha lansko zimo na
lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Ogromna cena konkurence v potniškem letalstvu
Prednosti reakcijskih letal nad letali na batne motorje
Reakcijska letala se naglo vrinjajo med «klasična» - Na tisoče milijard novih investicij, ki pa bodo v najkrajšem času «zastarele»
Letos v januarju smo zapisali, da je v letu 1960 potovalo z letali 108 milijonov oseb, pri čemer je treba dodati, da se ta številka nanaša izključno na Zahod, kajti Sovjetska zveza ter ostale dežele evropskega vzhoda niso dale točnih podatkov o letalskem pro. metu pri njih. Ker vemo, da imajo SZ in druge socialistične dežele zelo gosto letalsko mrežo in da je n. pr. v SZ potovanje z letali, posebno na daljših progah, že nujno zaradi ogromnih razdalj, hkrati pa tudi ceneno, ker znašajo potni stroški v letalu enako kot v prvem razredu na železnicah, je gotovo, da bi se, če bi med zgoraj omenjene potnike prišteli še potnike iz socialističnega sveta, število povečalo na svojih 150 milijonov potnikov. Ce to število primerjamo s številom potnikov iz leta 1950, ko jih je v vsem letu potovalo z letali 31 milijonov, vidimo, da se je število potnikov v desetih letih povečalo skoraj za petkrat.
Potemtakem je potniško letalstvo zelo donosna industri-
ja in so kapitali, ki so vanj lo trikratno zvočno brzino,
j ® 30:
Hodio Trst A
p Promenadni koncert; !WQJ”znii4na matineja; 10.: Mazzini:	»Dolžnosti
rorie *■ 10-15: Skladbe za go-Ni» .kostre: U.: Zbori z Jjtii	11.45:	Vrtiljak,	pi-
evi našiti dni; 13.30: 2a kl«,?° Željah; 14.45: Motivi S Serllatu,ri; 15-: Pojej® Maj-j? snr m bhio sa Kvamera 'š f^emijav; orkestra Fran-ltv>ttA,Sa; 15.20: Moderni jazz iz V‘dma; 15.45: «Se-^Odb^Sehka«, dramatizirana i^ri; j-1*’’*' Kavarniški kon-k'*5: li	Pesem in ples;
'tMj, mečnost, književnost in Nod ' 18 3<J: Lambert: Ho->0 ’ aulta; Berners: Neptuna “hagosiavje, balet; 19.: n vzgoja:	Ivan	Theuer-
IjjiO;' ^?'80jna posvetovalnica; fj.; js_ Glasbeni kaleidoskop; S M : a° 2°: Večer z Ra-/tri , artinoin, F.ddiem Calver-Ni; ,. Uenryj-,T. Salvadori-N j; . ' Gospodarstvo in de-: Koncert operne glasit Beri Obletni a tedna: Ra-Ca„narik:	»Camilo Benso
jj*i %?Ur' ob stoletnlci smr-Jti - 18: O slovenska klavir-22,45'	odmevi z
?30 , TrSt
nja poročila; 13.: D® željah; 20.: »Mala 0 dogodkih	iz tržaške
Koper
h 8ob^fnos RL: 7.15: Glasba k : o,. Jutro; 8.: Prenos RL; Lj asba za vas (II. del); Ubiram
f 'hy	mf.nin . * ve—
h?ret’>.	P8je	zbor RTV
Petek, 2. junija 1061
tam Dave Peli; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vrem na ital. morjih; 7.15: Jutranja glasba; 9.: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Kolesarska dirka po Ital' 11,	11.40:	Armando
Sciascia, Aurelio Fierro, Maria Pariš; 12.20: Glasbeni album; 13.: Kolesarska dirka po Italiji; 13.30; Pojejo Giorgio Con-solini, Giuseppe Ne g rani, Niilla Pizzi, Mario Querci, Carmen Rizzi in Tonina Torielli; 14.: Kol. dirka Po Italiji; 14.50: Koračnice za godbo na pihala; 14.30: Art Talum pri klavirju; 14.45: Mantovam in njegov orkester; 15.45:	Koncert	lahke
glasbe; 16.30: Ponudba za poroko — enodejanka Antona Čehova; 17.: Glasbeni vrtiljak; 18.: «Ne čas, ne kraj« — glasbena komedija; 19.:	Plesna
glasba; 19.50: Kol. dirka po I-taliji; 20 55: Proslava 15. obletnice proglasitve republike; 21.05; Simfonični koncert v počastitev prve stoletnice italijanske erotnosti.
Slovenija
h^Mti j;""' melodije; 14.: >operete «Mala Flo-■“Srsi').	4<). Poje zbor RTV
1- uO; ’ J5.10: Zabavna glasba; 1 ' Par g5Xiba na pihala; ta N a v-“n3 orkestrov; 16.40: u«ni». ■ *I pagliacci« - I. !■: p,' 17-40: Plesna glasba; >in8, '°3 RL; 19.: Skladbe % v,8erlina z orkestrom 15; Mott; 19.30; Prenos RL; riiajst minut z okte-
II. program
9.: Stari motivi za nov dan; 11.: Glasba za vas, ki delate; 14.: Naši pevci; 15.: Italijanske melodije na evropskem festivalu; 15.55: Koračnice; 16.: Kol. dirka po Italiji; 17.15: Orkester Bllly Moure; 17.30: Vaj juke-box; 18.30:	Uspehi
Carisch; 20.20: Kol. dirka po Italiji; 30.40: Varietejska panorama; 22.2": Legenda o jazzu.
///. program
17 : Romantične pesmi Riharda Straussa; 18.30: Skladbi Carla Stamltza In Alessandra Rol-la; 19: Mladinski kriminal; 19.30: Skladbi Dariusa Milhau-da in Hectorja Vi'l1e Lobosa; 20.00:	Vsakovečerni	koncert;
21.30:	Pirandello - Rinovator
italijanske scene; 23.: Skladbe Mathiasa Seiberja, Harrlsona Birtvvistleja, Bele Bartoka in Igorja Stravvinskeea.
8.05: Carl Maria VVeber: Koncert za klarinet jn orkester št. 2 v Es-duru; 8.30: Majhna prodajalna plošč; 9.20: Vesele narodne v zborovski priredbi; 9.35; Kotliček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Marij Kogoj: Sedem skladb:	Rok Klopčič,
violina — Marijan Lipovšek, klavir; 10.35: Ob zvokih zabavne glasbe; il.: Melodije iz Verdijevega Othella; 11.40: 11.40: Španija v plesu in pesmi; 12.:	Dalmatinske pesmi;
12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 12.40: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30; Orgle in orglice; 13.45:	Poje Ljubljan-
ski oktet; 14.35: Poje vam basist Boris Hristov; 17.15: Razgovor z volivc1; 17.25: Od plesišča d'< plesišža; 18.: Spomini naršala Titi na začetek vstaje; 18.13: Zabavni orkester Alfred Scbolz; 18 30: Tako pojo in plešejo v tujih deželah Italijanske pesmi; 20.: Tipke in godala; 20.30: Obrazi iz naše glasbene preteklosti; 20.55: O-torino Respighi: Ptice suite za mali orkester; 21.15; Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Naši majhni zabavni ansambli; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno; 23.05-23.10: Evropsko prvenstvo v boksu; 23.10: Nočni koncert.
Ital. televizija
10.30:	Vojaška paiada ob
prazniku republike; 15 30: Športni popoldan; 17.: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: O-sebnost; 19.30:	Sintonija —
prhla TV; 19.45: Nove besede našega časa; 20.10: Velikan ob Olioku; 20.30: Dnevnik in kol. dirka po Italiji; 21.25: Gledališki kias ki — »Biaznica iz Cbaillo a«, na koncu dnevnik.
jug. televizija
Italija i5.30. Kol curka po I-taliji; J RT 20.:	TV dnevnik;
RTV Zagreb 20.15: TV o filmu; 21.:	Celovečirni umetni-
ški film.
vloženi, odlično in gotovo investirani. Tako bi se zdelo na prvi pogled, vendar je zadeva precej drugačna. Med velikimi letalskimi družbami vlada strahovita konkurenca in ta terja težke milijarde, posebno ker terja konkurenca stalno in neprestano obnavljanje in posodabljanje letal. Poleg tega zahtevajo nova letala vedno večja in sodobnejša letališča, kar spet stane ogromno sredstev. Primeri pariškega letališča Orly, rimskega letališča Fiumicino in drugih podobnih letališč nam dokazujejo, koliko sredstev je treba vložiti samo za to, da bi promet šel čim hitreje in čim bolj od rok.
Glede letališč bomo dali kratek primer. Stara letala na vijak in batni motor morejo sprejeti na krov ob polni zasedbi do sedemdeset potnikov, nova letala na reakcijski pogon pa sprejmejo tudi do sto petdeset ali celo sto devetdeset potnikov. Ce na nekem križiščnem letališču, kot na pr. na letališču Orly v Parizu pristane zaporedoma več takih letal, je tu ogromno dela s carinskim in policijskim pregledom, letala pa nimajo časa, da bi čakala. Štiri večja reakcijska potni? “ š'ka letala pripeljejo tudi do šest sto potnikov. Letališča morajo biti zato primerno o-premljena, da promet ne zastane. Tu bi sicer morali dodati še to, da letala na reakcijski pogon potrebujejo daljša vzletišča, toda to je že do-volj znano.
Ko smo tako prikazali potrebo po obnovi in razširitvi letališč za sodoben letalski promet, se bomo lotili drugega problema, ki je za letalske družbe vse bolj zahteven. Gre za medsebojno konkurenco v letalih. Cas postaja vedno bolj dragocen in ljudem se vedno bolj mudi. Ko se je tako neko večje letalsko podjetje odločilo za letala na reakcijski pogon, je nujno. da isto pot uberejo tudi druge letalske družbe in tako smo v zadnjih dveh treh letih priča izrednim naporom največjih letalskih družb, da posodobijo svoj park letal z najnovejšimi letali na reakcijski pogon. Lansko leto so letalske družbe Zahoda razpolagale s 3500 letali za redne proge in od teh jih je bilo že 400 na reakcijski pogon. Ce bomo šli po tej poti, jih bodo v prihodnjih 2 ali 3 letih imeli že okoli 1000 Letalske družbe so Si namreč v tej medsebojni konkurenci prevzele izredno breme, ki jih bo stalo 4 milijarde dolarjev ali 2600 milijard lir, ki jih bodo porabile samo za nakup novih letal do konca leta 1963.
To je ogromna številka, že sama mednarodna zveza letalskih družb je svoje članice o-pozorila na to in jim svetovala, naj se ne spuščajo v tako tvegane načrte. Toda kaj to pomaga, ko so vse te žrtve le posledica konkurence. Vodstvo družb se sicer zavedajo, da bodo tudi najsodobnejša sedanja letala že čez 5 ali 6 let zastarela, ker bodo tedaj na razpolago že no-va letala z dvakratno ali ce-
toda konkurenca danes zahteva težke milijarde, kolikor stanejo najsodobnejša letala na reakcijski pogon.
Ustavimo se še trenutek pri tem. Od 3500 potniških letal smo rekli, da jih je 400 na reakcijski pogon. Gre v glavnem ali celo izključno za naj. sodobnejša in najpopolnejša potniška letala. Prednost slednjih pa ni le v njihovi brzini, pač pa tudi v tem, da so bolj rentabilna. To se zdi morda neverjetno, in vendar je tako. «Staro» letalo na vijak in batni motor doseže naj večjo koristno brzino od 700 do 800 km na uro. Cim hočemo to brzino povečati, se stroški že ne izplačajo. Vsako pospeševanje brzine stane veliko več kot bi znašala korist. Pri reakcijskih letalih pa motor tik pred in takoj po zvočni brzini začenja dajati vedno več. In to ne velja le za brzino, kot tudi za odnos med brzino in koristnim bremenom. In še nekaj je tu, kar je zelo važno. Vtem ko letala na batni pogon uporabljajo izredno drago gorivo, letalski bencin, uporablja motor reakcijskega letala navaden kerosen, to je petrolej ,ki je mnogo cenejši.
Jasno je, da porabi reakcijsko letalo več goriva kot letalo na batni motor, toda račun pravi takole; letalo vrste DC-7C, to je letalo s 4 batnimi motorji tehta s polnim bremenom 65 ton. Letalo DC-8 s prav tako 4, toda reakcijskimi motorji, tehta s polnim bremenom 130 ton. Prazno DC-7C letalo tehta 35.5 ton, prazno DC-8 Pa tehta 56.5 ton, to se pravi, da je odnos koristnega bremena med prvim in drugim letalom 1 proti 2, to se pravi, da reakcijsko letalo na 4 motorje prepelje dvakrat več bremena kot e-nako «klasično» letalo na batne motorje. In če je res, da reakcijsko letalo porabi več goriva, je to cenejše, hkrati pa je koristno breme dvojno, iz česar logično sklepamo, da je letalo na reakcijski pogon bolj ekonomično
Se ena prednost, ki jo strokovnjaki vidijo v novih letalih; Letala na reakcijski pogon imajo večjo avtonomijo. To se pravi, da so njihove proge lahko daljše. Ker je reakcijski motor mnogo bolj enostaven, je tudi lažji in zaradi prihranka na tej teži mo. remo vzeti' več goriva s sabo in zato bolj daleč leteti. Imamo že reakcijska letala, ki imajo avtonomijo že 8800 km.
Pri tem naštevanju prednosti letal na reakcijski pogon bi se morali ustaviti še pri nekaterih ((malenkostih«. Našteti bi morali najboljše tipe letal, ki so v prometu, in le-talaj ki so v gradnji, toda teh podatkov bi bilo preveč. Zaradi zanimivosti bomo omenili le to, da grade trenutno največje potniško letalo na reakcijski pogon, in sicer letalo Vickers Super VC 10, ki bo moglo sprejeti na krov 222 potnikov in ki bo imelo brzi-ijo nekaj izpod 1000 km na liro. Njegova teža s polnim bremenom bo znašala skoraj 160 ton, njegova avtonomija pa bo znašala 6600 km.
Ob koncu bomo dolali še
nekaj; Reakcijski motorji novejšega tipa se v mnogočem razlikujejo od prvih reakcijskih motorjev. Predolga bi bi- I inštrumenti (fanfarami !a razlaga teh razlik. Omenili kaj) improvizirala prve takte
Primorskem Zbor so trle razne težave (menjavanje in i-skanje pevcev in dirigenta itd.). Zaradi vsega tega so najnovejši uspehi primorskih pevcev-študentov toliko bolj razveseljivi in vzpodbudni. Prav v času, ko so pevci že uspešno vadili letošnji spored, jih je zaradi bolezni moral začasno zapustiti njihov nova dirigent Jože Hanc, ki pa jim je preskrbel dirigenta Braneta Demšarja. Čeprav Brane Demšar še malo časa vodi zbor, uspešno nadaljuje začeto delo, kar izpričuje gostovanje v Grčiji in nastop v Ljubljani.
Vabilo iz Grčije je prišlo tako nenadoma, da je bilo skoraj dobesedno treba samo pripraviti kovčke. Predsednik zbora Rudi Dujmovič in ves odbor je imel veliko dela in skrbi. Organizatorji vsakoletnega solunskega študentskega tedna niso še pozabili našega koncerta pred tremi leti, ko je bil zbor popeljal v Solun takratni dirigent Anton Nanut. Preko organizacij in u-stanov v Beogradu so zahtevali prav zbor «Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Srce nam je utripalo, ko smo (do ure natančno) po treh letih ponovno stopili na sončna tla Grčije, med stare prijatelje.
V Solunu smo štiri dni uživali najširše gostoljubje. Prijetno nas je presenetil član organizacijskega odbora medi. cinec Alkis Pandos, ki nas je pozdravil v francoščini in zaključil po slovensko:	Bodite
dobrodošli! Se istega dne smo doživeli čudovit grški večer na nekem stadionu. Gledal: smo tekmo med študentskimi predstavniki Izraela in Grčije. Ko je zmanjkalo toka, so se v areni prikazale lučke. Skupina študentov je z nekaj
ali
bomo le to, da so novejši reakcijski motorji skoraj za 50 odst. bolj učinkoviti in da povrh vsega porabijo veliko manj goriva Kot. vidimo, vse govori v prid reakcijskega letala, ki bo začelo'izpodrivati «klasično» letalo tudi na krajših progah, kjer so sedaj v rabi izključno «stara» letala.
niji pa je visoko na nebu blestel Mali voz, isti in enak na vsem svetu ... Nazadnje je tudi v našem kotu stadiona vzvalovila slovenska pesem. Stari znanci in prijatelji so nas spraševali, kaj dela Tone Nanut, ki je zdaj v Dubrovniku, Mihalis Margaritidis (se. daj že doktor na anatomskem inštitutu) se je zanimal za Jožeta Blaznika, ki je tudi že doktor v Sežani, Christos Pa-rathiros je vprašal po arhitektu Borisu Markiču iz Nove Gorice, nekdo je hotel vedeti, kaj je z Danilom, ki v tem času prepeva s Koroškim oktetom v Zahodni Nemčiji. Sre. čali smo se tudi z lepimi dekleti, k-i so pred tremi leti vžgala nekaj src ...
Pa spet novo veličastno občutje na grobišču srbskih vojakov na Zejtinliku:	Pred
pravoslavnim mavzolejem, na cipresnem vrtu, kjer počiva 7000 srbskih bojevnikov s solunske fronte, zadoni mila in hkrati mogočna žalostinka.
tale razne osebnosti, tako rek. tor Aristotelovega vseučilišča v Solunu dr. Varvoglidis, dr. Simeonidis, naš konzul Filipovič, grški dirigent Jannts Mandaka in drugi. Nekaj pesmi in razgovor z Andrejem Kosičem je posnel tudi Radio Solun.
Ce je bil Solun uspešno o. pravljen preizkusni izpit po dolgem presledku, je bila Ljubljana nov mejnik za obstoj in rast zbora. Priznam, da je bil tudi po uspešnem Solunu vsakdo od (dirigenta do slednjega pevca, in tistih starih prijateljev, ki spremljajo delo zbora) vznemirjen, kaj bo v Ljubljani. Končno je ta odločujoča, po pravici prisrčna in hvaležna le tedaj, če je zasluženo. V poplavi samih vrhunskih koncertov v okviru ljubljanskega «Glasbe. nega maja« (gostovanje reprezentativnega Kernjak-Hart-manovtga zbora koroških Slo. vencev, Orkestra RiAI iz Milana z dirigentom Rossijem
Tudi naši kolegi iz izraelske j jn koncerta zbora, solistov m folklorne skupine čutijo, da orkestra SF pod vodstvom
je to nekaj nevsakdanjega in se zamislijo ...
Kot gostje študentskega tedna smo imeli prost vstop na vse prireditve. Nihče izmed nas ne bo pozabil koncerta z mednarodno slavo obdanega Manosa Hadzidakisa, ki je s svojim orkestrom in znanima pevcema Nano Mushurijevo in Georgiosom Mutsiosom izvedel enega svojih najlepših koncertov grške sodobne narodne pesmi. Seveda smo ponovno slišali Pirejske otroke. Kupili smo si plošče z isto zasedbo. Nekaterim je bilo dano, da so po koncertu celo segli v roko utrujenemu Ha-dzidakisu ...
Ob teh lepih doživetjih smo pač imeli tudi mi svoj dolg. V času bivanja v Solunu smo imeli dva lepo uspela koncer-
znane popevke Pirejski otroci | ta. Za grške poslušalce in za
(Ta pedha tou Pirea). Nekaj tisoč grl je zapelo in še enkrat toliko rok je udarjalo v ritmu «ena ke dhio ke tria ke tessera pedhia«. Slovanska ču. stvenost se je kopala v mediteranski toplini. Z Egeja je zavela topla majska sapica, v smeri proti vardarski Makedo-
nas so bili enkratni in ganljivi trenutki, ko smo ob navdušeni dvorani za ‘že tradicionalnimi «2abami» zapeli v slovo še grško narodno «Sa-randa palikaria« (Štirideset junakov), ki se je je zbor naučil v Solunu. Po koncertu so dirigentu Demšarju česti-
m ll iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiui milim ii imii iiiiiiii iiiii m milim iiiiiii m il 11 imiiii n i n II m i ll i li n M i n i m muimi 111 um miim ii imunimi ii umni um w; m
Drobiž	is	Sovjet
ŠTIRI MILIJONE KNJIG IZ INOZEMSTVA
Vsak dan prihajajo v Leningrad iz številnih evropskih držav zaboji naslovljeni na Aka. demijo znanosti ZSSR. Samo lani je Akademija prejela 120 tisoč inozemskih knjig tehničnega in znanstvenega značajo ter revij z vseh področij znanosti iz 88 držav. Posebno intenzivna je izmenjava znanstvenih publikacij z deželami sovjetskega tabora, prav tako pa tudi z Ang.ijo, Francijo, ZDA in Japonsko. Lepo se razvijajo tudi odnosi v tem smislu z deželami Bližnjega in Srednjega vzhoda, z Jugovzhodno Azijo in Afriko. V 250 letih svojega obstoja je knjižnica Akademije prejela iz inozemstva do danes skoraj štiri milijone primerkov.
NOVA KOVINA — GAGARINIT
skupina znanstvenih sodelavcev na zavodu za kovine in geologij, pri akademiji znanosti ZSSR je odkrila novo kovino. V čast prvega vse. mirskega potnika so jo sovjetski znanstveniki poimenovali po Gagarinu — gagarinit. Pod tem imenom bo nova kovina registrirana po vseh katalogih v svetu. Ime, ki so ga dali novi kovini, ni le znak občudovanja za junaški podvig sovjetskega letalstva, pač pa je nad polovico sestavljena iz elementov tako imenovane «redke zemlje«. Ure za elemente, ki se na veliko u-.porabljajo v najnovejših panogah industrije, predvsem v elektroniki in kovinarstvu redkih legur. Glavne elemente gagannita bodo uporabljali jeot dopolnilno surovino pri gradnjah bodočih vsemirskih ladij.
HIDROELEKTRARNA NA UJDENU
V Kazahstanu v bližini ki-tajske meje so na reki Uj-den začeli graditi veliki vodni vozel. Gre za edinstveno gjadnjo. Jez iz kamna in zemlje bo visok 70 m, v skalo pa bedo izvrtali 500 m dolg tu-
nel, po katerem bo pritekala I tudi kompleks kemičnih to-
voda v turbine in nato v velik bazen. Na ta način bodo spremenili v zeleno oazo o-krog 20000 ha zemlje, ki je danes neobdelana zaradi pomanjkanja vode. Na področju bodo tako zrastli sadovnjaki, vinogradi, polja koruze in sladkorne pese. Elektrarna bo lahko nudila energije v izobilju. Obenem pa bo tudi neke vrste izviren poskusni laboratorij za konstruktorje famozne hidrocentrale Nurek na reki Vakaš v Tadžikstanu. Tu. di tam bodo zgradili jez iz skale in zemlje in bo zrasel v ozkem grlu reke 300 m visoko.
ROJSTVO GIGANTA
Med tisočimi deli tretjega petletnega načrta je 434 takih, ki jim pripisujejo posebno važnost. Med temi je tudi rafinerija nafte v Novo Jaro-slavsku. Poleg nje bo zrasel
varn za izkoriščanje stranskih proizvodov petroleja. Kemična industrija v Jaroslavu »pogoltne« vsako leto 60.000 ton olja in nad 2 milijona ton žitaric. Ti proizvodi bodo lahko vrnjeni svojemu normalnemu namenu. Strokovnjaki so izračunali, da bo uporaba lokal, nih surovin samo pri izdelavi avtomobilskih gum jz nove sintetične gume omogočila prihranek na desetine milijonov rubljev letno. Ogromnost nove rafinerije je razvidna tudi iz naslednjih nekaj številk. Odkopati bodo morali 2,300.000 kub. metrov zemlje, zazidali 250.000 kub. metrov opeke ter nad 300.000 kub. metrov cementa. Skupna dolžina vseh cevi, ki jih bo i-mela rafinerija, bo okrog 9000 km. Računajo, da bo rafinerija lahko začela obratovati še v tem letu.
Lovra Matačiča) se je naš koncert, ki ga je SKUD «A-kauemik« uvrstilo v svoj okvir proslav ob 20-letnici vstaje, zdel — po treh letih molka — negotova napoved , in nas je obhajal strah, da bomo peli peščici poslušalcev.
Spored je obsegal Gallusa, Beethovna, Schuberta, Gounoda, Pokornyja, Janačka, Mo-kranjca, Vodopivca, Simonitija, Mirka in Srebotnjaka. Prisrčen pozdrav občinstva, ko se je zbor postavljal na o-der, je v pevcih in dirigentu odvemal; gorje jih razočarati! Res! Publika je bila taka, da je treba reči: ljubeča. Bilo je veliko spontanega in neutrud. nega ploskanja ter mnogo šopkov cvetja.
Med tistimi, ki so zadovoljni spremljali in pohvalili petje naših primorskih fantov (nekateri med njimi imajo že akademske naslove in prejemajo otroške dodatke — seveda ne več zase!) smo opazili tudi znanega političnega delavca, primorskega voditelja, Ivana Regenta in znanstvenika, velikega rodoljuba dr. Lava Čermelja. Pisatelja Franceta Bevka žal tokrat nismo videli, vendar sem prepričan, da ni manjkal po svoji volji. Nadalje je bil na koncertu tudi član Izvršnega sveta Tone Bole m bili so še nekateri predstavniki, predsednik glasbenega sosveta pri Zvezi svobod in PD Slovenije, bivši dirigent zbora »Srečko Kosovel« primorski skladatelj Rado Simoniti pa se je s skladateljem Blažem Arni. cem pridružil tudi »pokoncert-nemu delu večera« v restavraciji »Slavija«, kjer se je brez stirahu pred glasbenimi kritiki vrstila pesem za pesmijo. Oba skladatelja sta, zadovolj-na nad uspehom koncerta, še pozno v noč ostala pri pevcin in dirigentu. Na svoj račun so prišli tudi zborovi duho-viteži, ki so zastonj sejali dobro voljo. To nepomembno podrobnost omenjam zato, ker si drznem trditi, da so nas grški kolegi vsaj majčkeno ponovno vabili medse tu-, di zaradi nevsiljive, prikupne in vesele družabnosti naših primorskih fantov.
TOMAŽ PAVSIC
Zbor kV. Vodopivec« poje v dvorani Slovenske filharmonije              ...........................................................................................................................................
ro. Vsi sumi do neke osebe bodo odpadli in ozračje odnosov se bo zjasnilo,
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dogodki vam bodo dali prav, zato nikar ne tožite za zamujenim. Več potrpežljivosti z ljub-Ijeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaš osebni ugled se bo povečal v zvezi z nekim uspehom. Prijetno potovanje v družbi z ljubljeno osebo. Zdravje odlično, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) NI čas za finančna tveganja. Ce se prepustite nervoznosti, bo vsako resno delo zaman. Nekdo bo potreboval vaš strokovni na-
OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Ugpden trenutek za preizkušnjo nove delovne metode. Vzdušje v družini bo olajšalo vaša prizadevanja. Pismo s prijetno novico.
BIK (od 21 4. do 20. 5.) Rešitev stare/? problema bo odprla nove boljše perspektive. Oivladat« bo treba lastna čustva zasadi ljubega miru.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce se znajdete v zadregi, r.sj vas ne bo sram prositi za pomoč. Nekd( vam bo izkazal svoje j mpatije Zobobol.
RAK (od 23 6. do 22. 7.) V odnosih s predr stavljenimi manj zaupljivosti. Vaša trenutna sreča
nima solidnih osnov, zato po-zoi. Dobra fizična forma.
LEV (od 23. 7. do 22 8.) Ne-portpežljivost vam lahko povzroči veliko škodo. Pretirano ljubezensko nastrojenje utegne zamegliti razsodnost.
DEVICA {Ofi 23. 8. do 22. 9.) Ugodri trenutki za poslovna potov nja. Potr-bno bo prevzeti nase del odgovornosti za dejanja drugih. Ljubezensko pismo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.) Ugodnih priložnosti ne bo manjkalo, manjkati pa zna dobra volja. Raztresenost v osebnih zadevah Večer s prijatelji.
ŠKORPIJON (\j 23. 10. do 22.
11.) Verjetno se boste znaSli v nepredviden,h težavah, vendar Jim boste kos. Izkoristite priložnost za pomiritev s prijateljem.
STRELEC od 23. 11. do 20. 12.)
Ugoden dan za umetniške dela/v- svet.
Goriško-beneški dnevnik
Socialistična stranka se zahvaljuje volivcem
Na pobudo agrarnega konzorcija
Demokratične sile so odvzele demokristjanom upravni monopol
Na Goriškem ima sedaj deset občin napredno demokratično upravo
Kot je razvidno iz volilnih izidov, ki smo jih objavili v zadnjih dneh, so demokratične napredne sile pri upravnih volitvah preteklo nedeljo in ponedeljek napravile odločen napredek ne samo v goriški občini, ampak še posebno na podeželju, kjer so zmagale še v nadaljnjih treh občinah in se je število občin na Goriškem, kjer bomo imeli odslej napredno demokratično upravo, zvišalo na deset, v Zagra-ju pa so se demokristjani obdržali samo s tremi glasovi relativne večine.
Se bolj je ta napredek razviden pri pokrajinskih volitvah, kjer je od dosedanjega itevila 15 svetovalcev KD obdržala samo 11 mest (od skupnih 24), napredne sile pa so pridobile tri sedeže. Pri vsem tem je najbolj važno dejstvo, da je KD tokrat prvič izgubila absolutno večino in s tem upravni monopol v goriški občini in pokrajini, ter bo morala paktirati z drugimi strankami (v 'tem primeru s PSDI) za skupno občinsko in pokrajinsko upravo.
S tem v zvezi nam je tiskovni urad goriške federacije PSI poslal v objavo naslednjo zahvalo volivcem:
«Tajništvo goriške federacije Italijanske socialistične stranke, v zvezi z rezultati volitev od 28. in 29. maja za obnovo pokrajinskega sveta in 22 občinskih svetov, se zahvaljuje volivcem za vedno večje zaupanje, ki ga izkazujejo listam in kandidatom PSI; to zaupanje je omogočilo močno povečanje števila izvoljenih socialistov v raznih krajevnih upravah, tudi v takih občinah, kjer doslej ni bilo nobenega svetovalca Italijanske socialistične stranke.
Tajništvo goriške federacije PSI izraža obenem svoje zadovoljstvo spričo napredka deželnih in demokratičnih sil, katerim se je posrečilo iztrgati slabi demokristjanski u-
m n m umni m iiiHtiiii n muhi imi m n m mn'11
OD VČERAJ DO DANES
K I N
v GORICI
CORSO. 15.00:	((Necenzurira-
ni«, U. Tognazzi in M. Mer-lini. Italijanski film.
VERDI. 15.15: «Železo in o-genj v Normandiji*, G. Frede, I. Schoener, nemšvi vojni film.
V1TTORIA. 15.30: «Veliki ribič*, H. Keel in S. Kohmer. Cinemascope, ameriški film v barvah.
CENTRALE. 15.00 «Dvoboj na Siera Madre», R. Mitchum in L. Darnell. Ameriški film. MODERNO. 15.00:	((Mihael
Strogof*. (»Carski sel*). C. Jurgens in S. Koscina. Cinemascope v barvah.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA Dane* ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna Ale-sani, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
pravi občine Gradiška, Foglia-no-Redipuglia in Starancan, ter odvzeti KD absolutno večino v pokrajinskem svetu ter v goriškem občinskem svetu.
Socialistična stranka izraža željo, da bodo novi upravitelji upoštevali spremenjen položaj in da bodo vodili javno upravo po principu večje enakopravnosti, demokracije . in socialne pravičnosti.*
Fašisti se ponujajo KD
Kot znano bodo imeli goriški misovci v novem občinskem suetu pet predstavnikov. Ti so se preteklo sredo sestali,
da bi se pogovorili o posamez. n ih problemih, s katerimi bodo imeli opravka v okviru nove občinske uprave. Na tem sestanku so izglasovali tudi posebno resolucijo, v kateri izjavljajo, da so na razpolago «večini» (to se reče demokristjanom), eda bi pomagali postaviti jez proti komunizmu«.
Zdi se nam, da jih bolj kot osi «jezovi» zanima to, da bi zopet enkrat prišli h koritu, z vsemi za občane negativnimi posledicami, ki bi bile s tem v zvezi. Toda njihov čas je za nami in zgodovina se ne povrača.
Šola za kmečke v kmetijski	šo
n
Včeraj med atletskim tekmovanjem v Milanu
Pokrajinski agrarni konzorcij s sedežem v Gorici je u-stcnovil s sodelovanjem odseka koristnikov motorizacije v kmetijstvu (UMA) posebno šolo za kmečke traktoriste. To šolo so ustanovili v skladu s členom 84 cestnega pravilnika in jo ,je odobrilo tudi pristojno ministrstvo z odlokom št. 2018-2324-764 N od 4. maja letos.
Uradni sedež šole je pri pokrajinskem agrarnem konzorciju v Gorici, pouk pa se vrši v prostorih srednje kmetijske strokovne šole v Loč-niku, Trg S. Giorgio 37.
Šola ima namen delovati brez kakšnih pridobitnih namenov in zato je za kritje stroškov določen minimalni prispevek tečajnikov, ki jo bodo obiskovali, kolikor bo
iiiHiiiniiiimlHllumimiliiiiiiiiiiiiiiHiiiiinimiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiniiiilllllimiliiiiiimimiiiiiilliillliiiiiiiiiHiiiiH
Skoraj vsak dan se pošteno ulije
Dež povzroča škodo v kmetijstvu
in preprečuje začetek turistične sezone
Češnje so razpokale in tako izgubile tržno vrednost Škropljenje proti zajedavcem ni učinkovito
Neprestani nalivi, ki že nekaj tednov namakajo zemljo na Goriškem, povzročajo hude skrbi vsem tistim, katerim ivreme reže vsakdanji kruh*. Začetek turistične sezone se je kljub lepemu vremenu v februarju in marcu izredno zavlekel. V juniju smo, pa še ni videti turistov, medtem ko jih je bilo lani v tem času povsod dovolj. Zlasti v Gra-dežu se opaža, da je zasedba hotelov zelo slaba.
Vreme dela velike skrbi tudi kmetovalcem, gteverjanci so se nam potožili, da so češnje vse razpokane. Prav malo-katero drevo prenese tolikšne količine dežja, ne da bi se njegov sad preklal in tako postal nemogoče tržno blago. Sadjarji pa takšne češnje vseeno obirajo in jih pokladajo živini. Zdrave češnje nosijo na trg, kjer imajo kolikor toliko zadovoljivo ceno. Letošnja sezona češenj traja že 40 dni, zakaj prve so se pojavile na trgu 19, aprila. Narodni pregovor «sv. Vid, češenj sit*, napoveduje torej češnjam še 14-dnevno življenjsko dobo. Okoli 15. junija dobi ta prvi spomladanski sadež gosta v obliki črva in tedaj je s češnjami na trgu konec. Pobirajo jih samo še za destilacijo ali pa za živino.
Zaradi izredne zamude časa in manjšanja števila družinskih članov postaja obiranje češenj vedno bolj nedonosen posel. Potrebno je zapraviti precej dragocenega časa, preden se nabere toliko češenj, da se delo izplača. V Steverjanu so si doslej poma-
niiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili ■ iiiiiiin
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici r.ajvišjo temperaturo 22,8 stopinje ob 12.10 in najnižjo 12,8 stopinje ob 5.15 zjutraj; vlage je bilo 86 odstotkov.
(»ABOT« IM PKISPKTKl)
Za Podporno društvo je daroval Ivan Ferfolja iz Gorice 500 lir. Najlepša hvala!
Videmski srednješolci v Ljubljani
V organizaciji društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje so pretekli ponedeljek prišli na obisk v Ljubljano srednješolski atleti iz Vidma, ki so se na stadionu v Šiški pomerili s srednješolsko atletsko reprezentanco iz Ljuh-lj ane.
Čeprav je bilo vreme slabo, vendar je bilo to srečanje zanimivo in v končnem obračunu so zmagali predstavniki Vidma s tesnim rezultatom 55:54; pri tem pa je treba upoštevati, da so Ljubljančani nastopili nepopolni.
gali z najemanjem mladenk iz Benečije, toda tudi ta rešitev ni in ne bo trajna. Briški sadjarji so na te težkoče pričeli misliti že pred časom, zaradi tega so se oklenili gojenja ostalih drevesnih kultur, kot so breskve in hruške.
Deževje povzroča škodo tudi ostalim panogam kmetijstva. Pojavljajo se razne bolezni, ki jih skoraj ni mogoče uničevati, ker dež takoj spere z rastlin škropivo, ki so ga kmetje naškropili. Prva košnja je bila dobra, ker je bila trava zelo visoka, toda seno je v pretežni meri slabo, ker se je čestokrat zmočilo.
. «»-------
Nevarno križišče v Ul. Casale
2e nekajkrat smo opozorili, da je križišče v Ul. Casale, kjer se stekajo in sekajo poleg Ul. Casale tudi ulice Leopardi, Pascoli, T. Grossi, Leoni in Vicolo del guado ter malo višje še Ul. Angiolina, med najbolj nevarnimi križišči v Gorici, če morda sploh ni sedaj že najbolj nevarno tudi zaradi naraščajočega prometa. Tu namreč vozijo vsi linijski avtobusi podjetja Ribi in zlasti ckrog poldne pa tudi v večernih urah je motorni promet na tem mestu zelo živahen.
Spričo teh razlogov bi bilo potrebno postaviti še nova svarilna znamenja in urediti prehode za pešce. Bilo pa je potrebno, da je prišlo prav na tem mestu do smrtne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 7-letni Rudi Birsa, da se je občinska uprava končno le odločila zaznamovati prehode za pešce, da bi tako vsaj v tem oziru bolje uredila promet. Prav te dni so zaznamovali prehode za pešce na obeh koncih križišča in upamo, da bo to kaj pomagalo in da bodo tudi avtomobilisti bolj previdni.
Zanimiva fotografska razstava
V mali galeriji kavarne Tea-tro v Gorici že nekaj dni razstavlja dr. Aulo Rubino kakih 30 fotografskih posnetkov, ki
so najznačilnejši med približno 7.000 posnetki, katere je napravil na svojih dolgih potovanjih po raznih državah vsega sveta.
Aulo Rubino je mnogo potoval in pri tem je znal ujeti s svojim aparatom najbolj zanimive tipe in prizore. Na razstavi vidimo zanimivosti iz ZDA, Holandske, Belgije, Poljske, Danske, Švedske in Rusije in iz raznih držav Azije. Nekateri posnetki so prav zanimivi in svojevrstni, kot na primer točilnica piva v Kra-kovem, indijanski nomadi, gr-madenje čolnov v Bangkoku. Ob gledanju teh fotografskih posnetkov bo imel užitek tudi tisti, ki se zanima za šege in običaje raznih narodov po svetu in za njihove dežele, pa jih iz enega ali drugega vzroka sam ne more obiskati.
S steklom se je ranila
Včeraj okrog 16. ure so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici 35-letno Gino Braidot por. Okroglič, ki stanuje v Ul. Pasubio št. 2, to je v novem naselju pri gtandrežu. Zena je hotela zapreti vrata, pri tem pa je padla šipa, kd je bila vdelana v vratih, ker je verjetno bila slabo pritrjena, O-krogličevi na nogo, se razbila in ji povzročila manjšo rano na desni nogi. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč ter jo poslali domov. Okrevala bo v 6 dneh.
Goriški srednješolci
prijatelje
vabijo starše in na
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Randaccio (in ne v Ulici Croce kot lani)
Na sporedu so pevske točke in pravljična igra JANKO IN METKA
Nastopajo dijaki nižje srednje in strokovne šole. Vstop je prost; pobirali se bodo prostovoljni prispevki za revne dijake..— V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 11. junija
potrebno samo za kritje u-pravnih izdatkov.
Sola je že pričela s svojim delovanjem in vsi tisti kmetovalci, ki bi radi dosegli vozno dovoljenje za kmetijska motorna vozila, lahko vlož\1o prošnjo za “ros v šolo na naslednjih krajih:
1. Pokrajinski agrarni konzorcij Gotica, Ul. Boccaceio 37; 2. UMA Gorica, Ul. Mo-relli 29; 3. Zveza Julijskih poljedelcev Gorica, Ul. Mo-relli 43; 4. Zveza direktnih obdelovalcev Gorica, Ul. Boc-caccio 2; 5. Pokrajinska Co-federterra Gorica, Ul. XXIV. maggio 1; 6. Pokrajinska zveza industrijcev Gorica, Ulica Rismondo 3; 7. Kmetijska šola v Ločniku, Trg S. Giorgio 37; 8. Podružnice pokrajinskega agrarnega konzorcija v Kr-minu, Gradiški, Romansu, Ločniku, Pierisu ter 9. podružnica pokrajinskega agrarnega konzorcija v Štandrežu, Ul. S. Michele 153.
Novi občinski svetovalci v Krminu
Na podlagi izida nedeljskih volitev, pri katerih je zmagala demokristjanska lista «U-nione cittadina*, so bili izvoljeni v novi občinski svet' v Krminu naslednji njeni kandidati: dr. Renato Godeas (dosedanji župan), dr. Albano Delfabro, Alberto Alimonda, Ubaldo Nadale, Romano Fa-bris, Paolo Benetti, Sergio Pe-rin, Angelo Schieroli, Luigi Luis, Perino Pizzul, Sergio Gali, Luciano Stecchina, A-delchi Canesin, Elio Tavagnac-co, Mario Stecchina in Fran-cesco Markovič.
Z levičarske liste «Avtono-mia e rinascita* pa so bili izvoljeni naslednji štirje kandidati: Marco Zorzut, Napoleone Gerin, Rizzieri Mauri in Er-menegildo Cucit.
Carlo Lievore nov svetovni
dosegel
rekord
Italijanski atlet je vrgel kopje 86.74 m
MILAN, 1, — Carlo Lievore je danes med polfinalnimi tekmami italijanskega klubskega prvenstva, ki so bile v Areni, dosegel v metu kopja nov svetovni rekord z znamko 86,74 m. Prejšnji rekord je pripadal Američanu Alu Con-tellu s 86.04 m, ki ga je dosegel 5. junija 1959. leta.
Lievore, ki je najmlajši od obeh bratov, ki se prav tako
bavijo z atletiko, je letos že nastopil tako v Italiji kot na tujem, vendar njegovi povprečni rezultati niso napovedovali nič dobrega. Današnje tekmovanje je precej motil dež. Pri prvem metu je Lievore poslal kopje previsoko, zaradi česar se je ustavilo pri 75 metrih. Pri drugem metu je Lievore odlično izvedel tako tek kot koordinacijo in tudi odločilni sunek je bil dobesedno perfekten, zaradi česar je kopje letelo celo preko odskočišča za skok s palico in se zapičilo sredi tesali-sča. Takoj se je videlo, da je dosegel izredno mero, vendar sodniki niso takoj zmerili razdalje, temveč so pustili, da je še tretjič vrgel. Tudi tokrat je kopje letelo zelo daleč in se zapičilo blizu rekordne mere. Sodniki so nato zmerili celo dvakrat in so ugotovili, da je Lievore vrgel 86,71 m. to je 76 cm več kot je bil rekord, ki ga je branil poročnik ameriških marines Al Contello. Sodniki so nato ponovno zmerili, kot zahteva pravilnik za uradno priznanje svetovnih rekordov ter so tudi shranil' kopje, katero bodo morali prav tako pregledati. Izvedelo se je, da je Lievore tekmoval s kovinskim kopjem vrste «Held». Po zadnji ugotovitvi se je kopje zapičilo pri 86.74 m. Lievore, kateremu so vsi atleti in drugi znanci čestitali, ni zaradi nervoze več nadaljeval z osta. limi meti Carlo Lievore je lani odvzel naslov italijanskega prvaka svojemu bratu Giovanniju z metom 81.14 m. Tik pred olim-piado se mu je posrečilo vreči kopje 83 60 m in je bil zaradi
tega na seznamu favoritov za zlato kolajno. Med treningom pa se je tako poškodoval, da je moral za dolgo prenehati s pripravami, zaradi česar je dal njegov nastop na rimski olimpiadi le povprečne rezultate.
NOGOMET
CASALE MONFERRATO, 1. — Danes se je začel mednarodni mladinski nogometni turnir (cUmberto Calligaris*. Rezultati so naslednji:
Arsenal (London) 1:1 (1:0).
Casale
Fiorentina - Beograd 1:0 (0:0).
Milan - CDNA (Sofija) 1:0 (0:0).
Juventus - Real Madrid 1:1 (0:0).
BEOGRAD, 1. — Zvezni selektor je za nedeljsko srečanje jugoslovanske nogometne reprezentance s Poljsko v Beogradu določil naslednje moštvo: šoškič, Durkovič, Jusufi, Kaloperovič, Zebec, Perušič, Veselinovič, Matuš, Galič, Ko-stič in Knez.
niiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH11111
Mednarodni košarkarski turnir za nagrado «Grada sv. Justa»
Presenetljivi poraz Željezničarja težko priborjena zmaga gostov Ignisa
Danes finale za prvo in drugo mesto med Ignisom in Don Boscoffl ter za ostali dve mesti med Zeljeznicarjem in Hausbrandtom
Prvi dan mednarodnega košarkarskega turnirja za nagrado »Grada Sv. Justa* se za karlovški Željezničar ni začel pod srečno zvezdo. Gostje iz Jugoslavije, ki so spadali v krog favoritov za prvo mesto, so morali v prvi tekmi večera prepustiti zmago borbeni tržaški ekipi Don Bosco.
Karlovčani morda res
zaigrali po svoji stari navadi, medtem ko so Tržačani napeli vse sile in so z borbenostjo hitrostjo nadoknadili po-
manjkljivost tehnike. Mogoče ne bi zmagali, če ne bi imeli ob strani sodnika, ki je zagrešil, hote ali nehote ni nit:
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIiniKIIIIII
Trinajsta etapa kolesarske dirke po Italiji
Po nezanimivi Giusti prvi v Rimu
Danes najdaljša etapa dirke na progi Mentana-Castelfidardo (279 km)
je bil cilj. Že po prvem krogu je Rimljan Conti napadel, a Giusti je tik pred ciljem z vso silo pritisnil na pedale in tekmeca tik pred ciljno črto prehitel.
Današnja etapa je bila mirna in nezanimiva posebno še, ker se kolesarji niso potrudili in so počivali v pričakovanju jutrišnje težje etape, ko bodo morali preko verigo apeninskih hribov. Ta bo najdaljša etapa Gira, ker bo proga dolga 2/9 km.
Na cilju in lestvica
RIM, 1. — Današnja etapa, ki je udeležence kolesarske dirke po Italiji pripeljala do Rima, se je začela šele popoldne in že v sami Gaeti je hotel Anquetil osebno preizkusiti voljo tekmecev.
Poskus se ni posrečil pred-
vsem ker ni imel nihče volje sprožiti napad že v začetnem delu 1e sicer kratke proge. Za Anquetilom je poskusil srečo Van Looy, ki je privabi] za seboj Giustija, Tezzo in Mar-calettija. Po nekaj kilometrih vožnje se je tudi ta akcija zaključila brez uspeha. Tretji poskus je izvedel Massignan, kateremu pa so se pridružili drugi manj znani kolesarji. Po. močniki boljših kolesarjev so takoj šli v protinapad in najprej Junkermann in Fischer-keller ter nato Suarez, Poblet in Schroeders so kaj kmalu dohiteli begunce. Tem se je pridruži] še Van Looy in ko je Pambianco skušal zbežati, so ga takoj prisilili, da se je odpovedal temu poskusu. S prisotnostjo svetovnega prvaka v prvi skupini so nameni Massignana za borbo splahneli in ker se je tempo vožnje zmanjšal, je prva skupina z Anquetilom na čelu le dohitela begunce. Slabše je bilo za drugo zasledovalno skupino, ki se je morala precej spotiti, preden se je pridružila prvi.
Po Terracini je Stablinski skušal s pomočjo drugih izvesti napad, a ker med njimi hi bilo sporazuma, se je ta
poskus prav tako končal brez uspeha. Na vzponu proti Val-letriju je Bahamontes nepričakovano zbežal in čeprav ima v lestvici precejšnjo zamudo, so se vsi najboljši udeleženci Gira prebudili in šli v protinapad. Kasneje je Defilippis zbežal v upanju, da se mu bo posrečilo privoziti pred drugimi na cilj. Tudi ta poskus se je ponesrečil in kasneje je tudi Bahamontes spoznal, da bo težko vzdržal do konca. Spanec je počakal na zasledovalno skupino in ko ga je ta dohitela. je potegnil Dante. Tedaj se je Van Looy prebudil in ko sta z Arientijem dohite-' la bežečega, je popustil, medtem ko sta Dante in Arienti nadaljevala pot. Sama sta o-stala le malo časa, ker so ju že pri Arricci dohiteli. V Squarciarelliju je skupina petih kolesarjev šla za bežečim Sartorejem, katerega je kmalu dohitela. Sest kolesarjev se je tako začelo nabirati minute naskoka in kake 4 km
pred ciljem sta Pambianco in D
esmet izvedla ■ napad, da bi dohitela bežeče, kar pa se jim,-ni posrečilo. Medtem je Sar tore prvi privozil do kolesar škega dirkališča v Rimu, kjer
VRSTNI RED NA CILJU
1. GIUSTI, ki je prevozil 149 km dolgo progo v 3 urah 57' J2”, s povprečno hitrostjo I7.7S* km,
2. Mealli,
3. Conti,
4. Ga.au, 5. Sartore, 6. Arienti z zaost. 31”, 7. Drsm-........
važno, celo vrsto napak v škodo Karlovčanov. Večkrat jih je namreč ustavil z izgovorom korakov, pri napadih Don Bo-sca pa jim je posebno Orlan-dini večkrat dosodil kazenske strele. V škodo Jugoslovanov seveda. Zaradi tega ni nič čudnega, če so gostje izgubili živce in so se zmedli ter niso bili njihovi protinapadi tako učinkoviti kot so po navadi.
To stanje in predvsem domače okolje s precejšnjim številom navijačev je izrabil Don Bosco, ki je odlično zaigral in je držal Željezničarja v šahu. V prvem polčasu so bili gostje boljši in so ga zaključili s 26:18 v svojo korist. Kazalo je, da gredo naproti zmagi, toda drugi del igre je pokazai, da so bili na zgrešeni poti. Tržačani so že takoj po začetnem žvižgu presenetili in so se s prodornimi akcijami najprej približali gostom in jih nato tudi prehiteli. V tem delu je bila igra izredno napeta in razburljiva, ker sta si ekipi odgovarjali koš s košem. Tik pred koncenf drugega polčasa se je Jugoslovanov ki so igrali. podrejeno vlogo, ker so domačini zadrževali igro, posrečilo z osebnim strelom izenačiti na 57:57.
Lairbianco 9 Azzini 10 P°treben je bil tudj podalj-S Z ZŽT' ?ek: med katerim so bil: Tr-
Benedetti 2’36”, 11. baili. Sledi skupina.
LESTVICA
1. ANQUETIL,
2. Suarez z zaost, 56”,
3. Prmbianco 1'18”,
4. Van Tong;rloo 1’42”,
5. Junkermann 2’59”,
6. Pcblet 3 30”,
7. Fischcrkeiier 3’33",
8. Van Looy 3’47”,
9. Carlesi 4 23”,
10. Brugnami 5’04”,
11. Gaul,
12. Ciampi,
13. Defilippis,
TENIS
BRUSELJ, 1. - Jutn; v petek, v goboto in v nedeljo bo teniški dvoboj v okviru tekmovanja za Davisov pokaš med Belgijo in Italijo. Danes so izžrebali pare, ki bodo nastopili kakor sledi:
V petek: Brichant — Pie-‘ranigeli, Drossart — Sirola.
V soboto: Brichant — Van-ierborgt: Pietrangeli — Sirola.
V nedeljo: Brichant — Sirota, Drossart — Pietrangeli.
žačani stalno, pa čeprav za eno ah dve točki razlike v vodstvu. Karlovčani so morali to nadoknaditi in se jim je posrečilo, kljub nasprotnima sodnikoma, ponovno izenačiti. V tretjem podaljšku je bila slika približno ista. Proti koncu je Željezničar povedel v vodstvo, a ker je zagrešil nekaj napak, 'so se domačini o-pomogli in najprej izenačili na 72:72 ter nato s košem in z o-sebnim strelom dosegli rezultat 75:72 s katerim se je tekma v veliko . veselje domačih gledalcev, ki so pritekli na igrišče in objemali tržaške i-gralce, tudi končala.
raZjne
videvanju zaključila z * xi roma lahko zmago gosto ' se letos ponašajo z nas j. državnega prvaka. Igms 4jnttl mel posebno v Gavverzij11 Nestiju, Maggettiju in , «o neizprosne strelce, ki P .e$ prišli k besedi šele v,a.r vee polčasu, ko so domačini, ^ jetno zaradi utrujenosti, P stili. Lahko se reče, da J vej, lo moštvo Hausbrandta j,
krat enakovreden . naSP ]gri* prvakom in da je šlo najvred-šče brez kompleksa mam ^ nosti. Domačini so tu ,Pa„„ j.
pokazali hitro in P.r0.?idr{jneS, gro ne brez tehničnih j,j
vendar je bil ritem tekmuj
je diktiral Ignis, /Ljol prehiter za manj preits^™
ga
igralce Hausbrandta.
učit-
Med domačim se Je kovitostj posebno izkazal, o j, geri, medtem ko je siee£iicoli letni, a vedno živahni_
odlično vezal in priPraprvii tovarišem pot do _ koša. ,er
f]pl ierro co io L-rmnal Z D* lifl
del igre se je končal z	jS|t
kostno razliko v korist	$
in sicer 30: 26, medtem
v drugem delu gostje> ^P^Spa-
no proti koncu, imeli ig1? sj polnoma v svojih rokah z monologom iz minute•. t minute večali rezultat,_ a ^ je ta ob končnem žvižgu segel razmerje 73:55. .J Moštvi sta zaigrali v nas nji postavi:
Ignis: Nesti, Zorzi, Gavag^;,
Ekipi sta se sodnikom predstavili kakor sledi.
Željezničar: Stojkovič, Ko-lakovič, Radišič, Diklič, Ledič, Samardija, Zaborski, Ledič, Kiseljak in Kasum.
Don Bosco: Ciak, Gallina, Striscia. De Ponte, Ravalico, Monti. Pistrin, Rak, Scalini in Nardin
V drugi tekmi večera med domačim Hausbrandtom in va-reškim Ignisom se je po pred-
Cappelletti. Maggetti, Padovan, Vaccaro in A\.ic0\, Hausbrandt: Pavone, Dazzara, D’Angeri, Delta.j ce, Friedrich, FermJ, ** in Generoso.	u[i
Nocoj bosta ob 20. In 3 finalni tekmi.
Košarka v Turinu
Zmaga Simmenthala ^
TURiN, 1. — Po včeraM_ porazu v tekmi z Beogf s-i je Simmenthal danes mogel na račun franc? Racing Pariš, katerega Je magal 64:52 (26:25).	p(
V drugi tekmi spor^Lpit
so morali Beograjčani v rfr stiti zmago močnim nom Truckersa s 75:65 Jugoslovani so skušali P? ti uspeh, ki so ga doseg TjU Simmenthalom in so z?	jv
s petimi točkami razil*? h V sebno Korač je bil odhc pj-iT je sam dosegel 32 košev- ^ gi pa so se odpovedali jjjr
.
h
nju in so igrali samo z ^ Rt rača, kateremu so o? ^ fj P,
strani podajali žoge, ki
spravljal z neverjetno
;	 :	nfl	9	tli
iočf;
jo v koš. Američani P8^ jiU’
izkazali s skupno igr°>. je pripomogla k zmagi
m
Lenka se ne more načuditi. Pravkar je zdrsnila v travo, ravna si lase in strmi. S pritalne veje visi nenavaden list, tak, ki nikdar ne požene iz češnjeve skorje. Blešči se in je ves pisan; barve kriče tuje, vsiljivo v vsesplošnem zelenju. Lenka gre tja, da si nenavadni list ogleda. In na mah je vsa vzradoščena. Vzklika od začudenja in rahlja zatisnjeni vozel. Takšna krasota! Po prosojni, breztežni svili je bil razlit pljusek poljskega cvetja v vseh odtenkih poletnih barv.
Tudi loko je že zajelo poletje. Trava zori in pomlad odhaja, zdaj zdaj bo odšla tudi s predjamske ledine.
Bil je vroč dan, brez sapice. Ni mogel biti bog, ki je prepleskal nebo, tako nevešče je bilo delo opravljeno. Namesto nad Slavnik je oblake nagnetel na severno stran, tja nad Misleče in Vrtviže. In kakšne oblake! Bili so težki ko pepel in podmolkli, polni hudobije. Dolina je ječala v soparici, njeni ljudje so se poskrili po sencah; živega krsta ni bilo videti na njivah ne okrog oglov, tudi perjad se je nekam potajila. V takšni vročini res ni bilo mogoče hoditi okrog.
VIII.
Baron je imel v Trstu prijatelja, ki je od tam hodil na lov v Odolino. Tako rad je hodil sem, v ta odmaknjeni, tihi svet, ki se je belil na kraškem soncu ob vznožju brkinskih hribcev, razkošatenih v zelenju. Bil je baronov gost in je torej lahko lovil njegovo divjad. Pri tem ni imel kdo ve kaj uspeha, le poredko je kaj odstrelil; ves dan je blodil po hosti s tistim svojim pihalnikom in se vračal brez plena.
Nekoč je privedel s seboj lovskega pomočnika. To je bila pri talna, krivonoga Fidka, ki je potem bevskala pred njim skozi les in se stalno ozirala nazaj po gospodarju, v strahu bržčas, za svojo rjavo kožo. Bila je umna žival tale Fidka.
Baron se je smejal. He-he, je rekel kmetu, če je ravno grabil mrvo ali vezal snopje ob poti, na svojo žival pazite, vam pravim, Fidka lomasti po grmovju. Tako se je znal šegavi baron ponorčevati iz nespretnega lovca. Ne da bi človek iz mesta ne imel poštenega imena, nikakor ne. Pisal se je Mauritius Kostoris, toda domačini so mu tako izrekli — Fidko.
Tako se je hodil Mauritius Kostoris oddihovat v oddolinsko goščavje, dokler mu Fidka res ni izsledila primerne divjačine.
Kristina se je močno ustrašila za svoje stopalo, uh, nekaj ji ga je bilo oblezlo — kača ali kaj! Preplašena je občepela v travi s podvitimi nogami, zardela, trepetajoča.
«Poglej ga kučka,» je rekla končno in se oddahnila, «le kje se je vzel?»
Kajpada, Fidka je neslišno pritapljala po zasenčeni gozdni stezici; naravnost k studencu je tekla, mrzlično vohljaje med biljem. Spotoma je z vlažnim smrčkom dregnila v boso stopalo, ki je molelo iz trave. Prava reč — več se psička ni menila za Kristino. Sedaj je oprezno stopicala ob krnici in mlaskala s ploščatim jezikom po bistrini.
Ta čas je bog stresal svojo jezo nad Mislečami. Brezovici je žugal s tolstim, dimastim oblakom, iz katerega bi se prav lahko usula toča. Brž ko je sonce mrknilo v bleščavem oblakovem obrobku, se je vznemiril tudi gozd: v valu hladnejše sapice je pričelo listje šepetati o nevihti. Da, da, iz tega se bo čisto gotovo usula toča, je menila pri sebi Kristina, bo šlo ali ne leono ščene...
V grmju je nekdo zažvižgal, fiii, Fidka je napela mahedrava uhlja. Na stezi se je pojavil Kostoris, naveličan in potan in zelo iznenaden. V roki drži klobuček. puško pa ima obešeno čez laket kakor košaro.
«Caspita,» je rekel in se vstopil pred Kristino.
Kristina se je znova preplašila, toda golih nog nikakor ni bilo mogoče docela skriti v pretesnem krilu. Tako je osramočena ždela v travi ter zrla vstran, tja proti Odolini, kamor je bil tale — kako se mu že reče — Fidko bržkone namenjen. No, ali bo šel... zdaj zdaj bo pričelo deževati...
Mauritius Kostoris se je nagnil naprej, iztegnil je roko z lovskim klobučkom in nekaj rekel. Le kako se domačini oproščajo? Prosim? Kaj pravite?... Ojla! Moral je paziti, da bi ne izustil kakšnega nesmisla.
Oprl se je torej z eno nogo na strmino in si podložil komolec s kolenom. Nato je iztegnil vrat. «Prosim, dober dan,> je zašepetal na moč ljubeznivo. Tuje, smešno, kakor da se pači razvajeno dete. Uh! Besedna sprava Mauritiusa Kostorisa je bila mnogo manj založena z brkinščino, nego skladišča družbe Kostoris in sin z brkinskimi pridelki. Fižol, grah, ječmen, toliko je še premogla — ječ-men, po tej in tej ceni... Ali naj se o tem meni z dekletom?!
Kristina se ni upala premakniti. Skozi leskovje je strmela na košček poti v dolini; po poti je drvel voz, za njim je tekel oblaček prahu. Proti vasi, seveda! Voznik beži pred neurjem. Hav, hav, je klicala Fidka tam nekje v goščavi, volhki leskovi listi pa so se pričeli vznemirjati, zdaj ta, zdaj oni je trznil pod težko kapljo. Kristina se je naglo dvignila, skušala je steči navzdol po strmini, toda Kostoris jo je ujel za zapestje. Pridržal jo je in odvrgel puško.
Kaj neki čenča tale Fidko? Da naj počaka?
Kajpada, to se pravi, tudi on gre v vas. Bliže ima nego v Odolino, torej gresta lahko skupaj. Pobral je puško, požvižgal in se podvizal. Kristina je poskakovala pred njim, tako da jo je komaj dohajal. Potem se je iz grm j a pritepla Fidka in se veselo bevskaj e zagnala Kristini pod noge.
«Sakrament!» je revsknil zasoplo Kostoris. »Fidka!* je jezno kliknil na psičko, ki se je cvileč pova-
ljala v ostareli praproti; Kristina pa ie zviška te nila v pritalno smrečje.
Tu bi si bilo na čem pasti oči, ko bi človek ute^ Kristina je padla malone na obraz in na podvito ^ in njena obleka, preprana in zbledela, kakor j® $ tudi ni mogla več jamčiti varstva pretirani sram vosti. Toda Kostoris je bil vse preveč zaskrblj®.,a dekle in tako ga tudi obla kolena, ki so se ^erj5 zelenju niso mogla premotiti. Poleg tega je P*^
vse naokoli sekljati, kakor da nekdo suka os1. rešeto nad hosto; dež, kakopak, prav to, kar J manjkalo v tej srečni uri.
Bil Je na mah pri Kristini, v nekaj skokih J
pri njeh
»Kako je?» je rekel po brezovško z zl?-n. poudarkom, potem je še rekel «za ljubezen boZJu/ laško ter ji hotel pomagati.
Ali je hudo? Ali se je kje potolkla?	.
Kristina je bila dokaj bolj zaskrbljena h8<J,( prikladnim položajem, nego zaradi razboleli^^y
Naglo se je dvignila, da si poravna obleko, a ko nenadno je tudi omahnila — desna noga
1IV..MUUU jv« IUU1 uumiuuia ------- UCSIltt	IJLLS—
kor ni hotela držati.	Po vsem tem	res	ni bilo	j
goče odklanjati uslužne prizadevnosti Mauritius st orisa: Oprijela se	je torej	smrekove veje, z , 1
roko se je oprla na	njegovo	ramo	in	skušala 11
takega, no, sedaj gre lahko tudi sama.
Sama? Kostoris si je naglo slekel suknjič ogrnil.	^
»Kaj si vendar mislite!* je rekel s skrbjo. vidi, da je vse to on zakrivil, čisto vsega je °n. sliii govoril v dež, zakaj Kristina ni mogla dojeti toliko tujih besed.
Le o čem se meni... tako si je rekla in se nas ^ la. Da ne bo mislil, da nič ne razume ali kaj boli.	,eji
(Nadaljevanje ^