A-IM' E RI C/* IH— HO IWIE No. 172 AMCfUCAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAG€ ONLY RTstimud and International Circnlatlon CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL ki-š Novi grobovi CvJ'.' Paul Gusdanovic V petek je umrl 80 let stari Paul Gusdanovic z 12071 Shaker Blvd. S.E. Pokojni je nekdaj bil lastnik 14 kinodvoran v friestu in predmestjih. Med drugim je ustanovil tudi Norwood kino na St. Clair Ave. Pokojni je bi rojen v Jugoslaviji in je prijel v to deželo pred 65 leti. Bil je nekaj časa preddelavec pri M.A. Hanna skladišču rude v pristanišču, kasneje je vodil trgovino in ustanovil Norwood kino. Pokojni je zapustil ženo Caroline, hčere Mrs. Ann Bu-sher, Mrs. Pauline Sheldon (Suhadolnik), Mrs. Rita Bo-brok in Viola ter tri vnuke. Pogreb bo danes dopoldne ob desetih iz cerkve Marije Kraljice h^iru na Kalvarijo. Anton Čerin V petek zvečer je umrl na svojem domu 73 let stari Anton Čerin, doma iz Otaliž. na Slov. Primorskem, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je v pokoju, preje pa je bil zaposlen pri Tow Motors. Zapustil je ženo Pauline roj. Habinc •hčer Mrs. Pauline Jurcyk (v Columbus, O.), brata Jožeta in Sestro Marjeto v rojstni domo-vini, tu pa še dva vnuka. Pogreb bo danes ob 8:45 iz A. Svetek pogreb, zavoda v cerkev Darije Vnebovzete ob 9:30, na-to na Kalvarijo. Ignatius J. Perko Po šestih mesecih bolezni je Preminil v nedeljo na svojem domu na 10410 Way Ave. 53 let stari, v Clevelandu rojeni Igna-tius J. Perko. Pokojni je bil član Društva Slava št. 173 SN J- Poleg žene Antonije, roj. l\van, je zapustil sina Josepha A. in hčer Mary Agnes, sestro ouise Mismas ter brata Wjl-Isnia. Brat Anton mu je umrl Prod dvemi meseci. Pogreb bo m tri zjutraj ob 8:30 iz Ferfolia Pogreb, zavoda v cerkev Marijinega rojstva na Aetna Rd. ob evetih, nato na pokopališče. Budimir Pavlovič V petek je umrl 57 let stari odimir Pavlovič s 3425 Payne ve. v St. Vincent Charity bol- Pišnici. Pokojni je bil rojen v ^°sni m je prišel sem 1. 1950. 1 je samski. Pogreb bo danes Popoldne ob 12:30 iz Grdinove-Pogreb, zavoda na E. 62 St. eerkev sv. Save ob enih, nato Huron Serak, 665 E. mater car, rojena Rupar, poprej poročena Maglich in Kompare. Stara je bila 77 let in rojena v vasi Mačku pri Robu, od koder je prišla pred 50 leti. Bila je članica Društva Vipavski raj št. 312 SNPJ, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Tukaj zapušča hčeri Antoinette Pothier in Frances Kompare in 6 vnukov, v starem kraju pa sestro Johano Rupar. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz Za-krajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Ronald Serak Nenadoma je umrl v Rd. bolnišnici Ronald star 18 let, stanujoč na 160 St. Tukaj zapušča Amelio, roj. Bačar, brata Do-nalda v Mamaronek, N.Y., staro mater Fanny Brezovar, starega očeta in staro mater George in Dorothy Turopolic, teto Frances Kromar, strica Joea Bačar in več drugh sorodnikov. Oče Jack mu je umrl lani. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 7:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 8:30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri popoldne od 2. do 10. zvečer. Pokojni je bil član Društva Coli. Slovenke št. 22 SDZ. Joseph Cancula Po dolgi bolezni je preminul •v Euclid Glenville bolnišnici Joseph Cancula, star 71 let, stanujoč na 19471 Tyronne Ave. Tukaj zapušča soprogo Louise, roj. Laurich, poprej Krashoc, hčer Anne Lewis, pastorke Franka Krashoc, Christine Ya-nik, Williama in Josepha Krashoc (oba v Washingtonu, D. C.), dva vnuka in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ra-dahovi vasi, kjer zapušča brata Mateja in sestro Ivano Brajer in več drugih sorodnikov. V A-meriki je bil 47 let. Bil je član društva Carniola Tent No. 1288 T.M. in Društva Lipa št. 129 SN PJ. Zadnja 4 leta je bil v pokoju, prej je bil zaposlen 26 let pri New York Central železnici. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v Highland Park kremato- rp Pra'voslavno pokopališče sv. rij. Na mrtvaškem odru bo no- eOdoziia. r'ri-i rwrl 7 IH in in+ri nnnnl- George Marti'« ° dolgi bolezni . uorezm ]e umrl v etrop0litan bolnišnici George artin (Marhevka), star 45 let, anujoč na 674 E. 102 St. Bil je ^ec. Zapušča sestre Helen S K rC^e Texas), Pauline c rnelz, Lena Brodnick in ^.nna To •* . i jt: uu v .juimotuiiu, x a., Sorodnikov°rnR +m ni0 ^rUg!h kjer zapušča mater Mary Hol-K V- Brata Charles m ^ roj GorenC) in dmge so_ rodnike. Bil je veteran druge j svetovne vojne. Zaposlen je bil v Thompson Ramo Woodridge Co. V soboto zvečer je bil pre-! peljan v Johnston za pogreb in pokop v družinski grob. coj od 7. do 10. in jutri popoldne od 2. do 10. zv. Louis Terček V soboto popoldne je umrl v Doctors bolnišnici Louis Terček, star 43 let, stanujoč na 19400 Shawnee Ave. Tukaj zapušča sestro Esther Holmok. Rojen je bil v Johnstonu, Pa„ Josi s Brata Charles in ^seph in Ses|.ra Maj-gaj-et so u_ Y 1 Pred več leti. Pogreb je bil ;gjn° °*"0 zjutraj iz Jos. Žele in °ci P°®rek- zavoda na 6502 Al0- •a*r Ave. v cerkev Sv. nato na Kalvarijo. Frances Klančar Katoliške šole pri nas so znova napredovale V Clevelandu obiskuje katoliške šole ena četrtina vseh otrok, v vsej deželi pa povprečno 'ena osmina. CLEVELAND, O. — V našem mestu se je te dni vpisalo okoli 371,000 učencdv in učenk v ljudske in srednje šole. Samo v katoliške je bilo vpisanih nekaj nad 100,000, kar pomeni prirastek treh odstotkov napram lani V clevelandske katoliške šole hodi torej nekaj več kot četrtina vseh šoloobveznih otrok, kar je še enkrat več kot povprečje za vso deželo. Ako namreč vzame- ! mo Ameriko kot celoto, hodi v njej osmina vseh učencev in učenk v katoliške šole. Pri tej priliki bodi omenjeno še tole: Kot vsako leto, se je dobilo tudi letos nekaj zagovornikov javnih šol, ki obžalujejo, da je zasebno šolstvo v naši deželi tako Iz slov. naselbin VOJAŠTVO PREVZELO VSE ODGOVORNOSTI V LAOSU UNIVERSAL, Pa. — Tu. je 27. avgusta umrl 64 let stari rojak Frank Kokah Bil je pokopan iz cerkve sv. Janeza Krstnika na Unity na New Texas pokopališče. Pokojni je bil doma v Podgori v Poljanski dolini — po domače šinkovčev France. Zapustil je ženo in šest o-trok. Bil je zastopnik AD ter tajnik in ustanovitelj Društva Marije Vnebovzete št. 210 KS KJ. Po obisku v Ameriki -gre Hruščev v Peiping Predsednik sovjfetske vlade Nikita Hruščev je izjavil, da pojde 29. septembra, torej takoj po povratku iz Amerike, na Kitajsko. MOSKVA, ZSSR. — Pred ne- • I kaj tedni so krožile vesti, da sta se Nikita Hruščev i« kitajski komunistični poglavar Mao-Tse- lepo razvito. Nekateri so se spo- timg tajno sestala in se p0g0V0. •T*lil 1 M 1 ss /-J n i w~\ /-\ v-» i i _ zabili celo tako daleč, da imenu-“nedemokrati- r'la o bodočem sestanku Hrušče- jejo tak razvoj -neaemoKrau- ya 2 Eisenhowerjeem. Uradni ^ t . u. u., čen.” Mislimo, da je to stališče krogi 0 takem sestanku niso nič K>rozja m letal, ki bi bilo-nujno Vlada je izročila vso oblast v državici vojaštvu. — Komunistični uporniki so se pojavili že v večini j pokrajin. — Vlada je zaprosila Združene narode za vojaške pomoč. — Nevarnost vedno večja. VIENTIANE, Laos. — Vlada je proglasila obsedno stanje v vsej deželi in izročila vojaštvu nalogo za vzdrževanje javnega reda in varnosti. V petih severnih pokrajinah je I bilo obsedno stanje proglašeno že 5. avgusta, sedaj je bilo j raztegnjeno na vso državico, ker se je vojaški položaj odločno poslabšal. Vlada se je čutila obvezano obrniti se za pomoč k Združenim narodom. Predložila je dokazni material, da so opremili komunistične upornike v Sev. Vietnamu in . v rdeči Kini ter o tem, da sodeluje pri vojaških nastopih vojaštvo iz Sev. Vietnama. Položaj v Laosu, mali državi v notranjosti Zadnje — indijskega polotoka, se je v zadnjih dneh tako poslabšal, da je v nevarnosti njen obstoj. Da bi rešila, kar se rešiti da, je vlada raztegnila obsedno stanje na vso državo in dala vojaštvu nalogo, naj čuva red in mir. To nalogi v celoti brez dvoma ne more biti kos. Cela armada šteje komaj 25,000 mož, pri tem ji manjka težkega popolnoma -zgrešeno, ne morda vedeli< pretekli teden je Hru- j potrebno za odločnejši nastop s katoliškega, ampak s politične- ščev sam objavil na otvoritvi *pr0ti komunističnim upornikom, ga stališča. V naši deželi vlada svoboda, kar pomeni možnost izbire ne samo med strankami, ampak tudi med šolskimi sistemi. Hvala Bogu, da imajo priliko za pjtajsko. tako izbiro tudi ameriški starši m ne samo ameriški volivci. Ako se toliko staršev odloči, aa pošilja svoje otroke v zasebne šole, je to samo dokaz, da v našem pavnem šolstvu nekaj ni..' v redu. Drugače ne bi dokazovale številke, da je tik pred drugo svetovno vojno obiskovalo zasebne šole 9.4%, danes potočno ovajsetih letih je ta odstotek na-rastel na 15.1%. O tem naj premišljujejo tisti, ki jim zasebno šolstvo ni všeč, zasebno šolstvo pa naj pustijo pri miru. Primerjava gornjih številk tudi pove, da je okoli 80% zasebnih šol v rokah katoliških zavodov in organizacij. ------o------ poljske industrijske razstave tod, da pojde 29. septembra, torej dan po svojem povratku z obiska v Združenih državah, na Hruščev ni povedal, kakšen je namen njegove poti v Peiping, toda samo po sebi je razumljivo, da gre za utrditev sodelovanja rdeče Kitajske s Sovjeti-jo. V Peipingu so do Moskve močno nezaupljivi in se vedno boje, da bi ta utegnila napraviti na njihov račun kako kupčijo. Sodijo, da so si belci sami po sebi vedno bližji kot belci in člani drugih ras. Naglo naraščanje števila Kitajcev in njihove moči je obudilo znova govorice o “rumeni nevarnosti” — o nevarnosti, ki preti belemu plemenu od strani rumene rase, predvsem od — Kitajcev. Ravnovesje v sedanjem federalnem proračunu že v resni nevarnosti WASHINGTON, D. C. — Minula sta komaj dva meseca fe-kov, da bo predlagal predsed- | deralnega proračunskega leta,’ niku Eisenhowerju, naj začet-^3 v uradu za proračun že zma-kom oktobra izrabi pooblasti- j jujejo z glavo in se bojijo, da ne lo Taft - Hartleyevega zakona bodo mogli držati izdatkov in prekine jeklarski štrajk za kviru dohodkov. 80 dni. Časnikarji smatrajo Zapoznelo “odkritje” naše fed. administracije WASHINGTON, D. C. — Federalni tajnik za delo Mit-chel je izjavil tekom prazni- v o- ki imajo protiletalsko topništvo in težke metalce min. Vlada je priznala svojo slabost in se obrnila na Združene narode, naj ji pošljejo vojaštvo, ki bo pomagalo zavrniti vpad iz Sev. Vietnama. S svojo prošnjo je predložila tudi dokaze o vojaškem nastopu Sev. Vietnama proti Laosu. Komunistični Sev. Vietnam ni samo opremil domače komuniste in jih poslal v Laos, ampak jim je dodal lastno voja-šivo za pomoč pri vdoru v Laos. Prošnja laoške vlade za pomoč pri Združenih narodih je povzročila pravo burjo jeznih besedi in obdolžitev tako v Sev. Vietnamu hot v Peipingu. Na obeh straneh zahtevajo, da morajo Združeni narodi prošnjo zavrniti, ker aa so Amerikanci tisti, ki hočejo Laos spremeniti v svoje vojaško oporišče proti Sev. Vietnamu in Kitajski. Človek se čudi, čemu se komunisti tako boje mednarodne komisije, ki nuaj ugotovi dejanski položaj, če sami niso nič zakrivili in so vsega krive Združene države. Zavedajo se predobro, da ima laž kratke noge, tudi — njihova! to izjavo kot “odkritje Naši birokratje Eisenhowerjev proračun je sicer uravnovešen na višini $79 so najbrže bilijonov, toda Kongres je med Vladna kriza v Argentini se je zaenkrat polegla BUENOS AIRES, Argen. — . — j__,___________________ Predsednik Frondizi je začet- pozabili, da so ne samo unije, odklonil nekaj novih dav-; kom julija poklical v vojno mi-ampak tudi nevtralni opazovalci odnosov med jeklarnami hia zjutraj 3e do-j ščin, zato pa izglasoval nove izdatke, kar bo imelo za posledico, in unijo pi or okovali že sredi da bodo izdatki narautli na 79 bi-junija, da se administracija ne jijonoiv dol. bo vmešavala v štrajke pred j Sedanja konjunktura bi mora-začetkom oktobra, kar menda ia dati dohodkov za 78.5 bilijo-odgovarja tudi programu je- nov dol., kar pomeni že sedaj klarn. _ J primanjkljaj v znesku 500 mili- Kot se vidi, stopa republi- jonov dol. Novi proračunski na-kancem zmaga pri glasovanju ičrt za prihodnje leto se bo vrtil o zakonu o unijah zmeraj bolj okoli 80 bilijonov dol. in je vpra- John Buydlovich umrla T\/r^r JL.1'au | Po 3 tednih bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici John, Buydlovich, star 63 let, stanu- j joč na 6622 St. Clair Ave.. kjer je bil lastnik J. & R. Cafe; po- j prej je vodil gostilno na 138th and Madison Ave. več let. Tukaj zapulšča soprogo Anno. Rojen je bil v Jugoslaviji, kjer zapušča sestro Ano Kolar. Bil je član Slovaškega pevskega zbora “Slogars”. Pogreb je bil včeraj zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi po-na 6502 St. Clair v glavo. N i0nčn°. Nalviš Vremenski prerok pravi: vroče in soparno. JVlSla + ta. UKJV nilja 72 mPeratura 92, naj-|greb. zavoda Ia ve. na Lakeview pokopališče. Tovariš Mikojan priporoča Amerikancem -— molitev! MOSKVA, ZSSR. — p0 Sov-jetiji potuje trenutno skupina 34 ameriških turistov iz Kalifornije. Nekateri od njih so govorili z Mikojanom, ko je bil v San Franciscu. To je bil najbrže povod, da je Mikojan sprejel na pogovor vso skupino. Tekom pogovora je tudi rekel; “Upajmo, da bodo tisti izmed vas, ki verujejo, molili, da bodo šanje, ali bo uravnovešen. Zelo učinkovit Električni motor spremeni v delo devet desetin uporabljene sile in je petkrat učinkovitejši izzval nemir in končno tudi ti- nistrstvo generala Anayo. A-naya je eden izmed reečkih nepolitičnih argentinskih generalov in dober strokovnjak v svojem poklicu. Frondizi je upal, da bo Anaya vpeljal red in disciplino v armado in jo tudi depolitiziral. Anaya je kot minister narodne obrambe postavil generala Monterro za komandanta oboroženih sil. Oba sta sicer prijatelja, toda prišla sta navzkriž in Anaya je s predsednikovim pristankom odpoklical Monterro. Ta korak je Kitajska dolži Indijo kršenja njenih meja! Na indijske pritožbe v Peipingu o kršitvi indijski’* meja od strani Kitajske so Kitajci odgovorili, da s« Indijci kršili njene meje. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— Martin Stergar, 3764 E. 77 St., je bil v St. Vincent Charity bolnišnici operiran. Leži v sobi št. 235. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. Na obisku doma— Slov. misijonar Rev. Francis Rebol, M.M., se je vrnil s For-moze in ostane nekaj mesecev na domu svojih staršev na 1217 Addison Rd. Pozdravljen doma! Rokoborba— V četrtek zvečer se bodo v areni pomerili brata Gallagher ter Dan in Ed Miller v enem nastopu, v drugem pa brata Brunetti z bratoma Fritzom in Waldom von Erich. Na sporedu so še tudi drugi nastopi. Prestal operacijo— TevLko operacijo je srečno prestal v St. Luke’s bolnišnici Peter Segulin ž Reno Ave. Leži v sobi 6224. Obiski so dovoljeni. Seia— Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Nehru je v parlamentu povedal, da je kitaj- j ka vlada zavrnila indijske pri- sedmih v Slov. domu na Holmes tožbe zaradi kršenja indijskih Ave. važno sejo. neja od strani Kitajske in isto-, Sela— časno obdolžila Indijo, da je de-! Podružnica št. 15 SŽZ ima ar.i'ko ona tista, ki krši meje. jutri ob običajnem času sejo v Nehru je napovedal, da bo vlada SND na E. 80 St. ■koro izdala “belo knjigo” o po- Zlata porokai— 'ožaju na meji in o tem, kdo je ^ Mr. in Mrs. Frank Yert s 125 meje kršil, s protesti v Peipingu E. 71 St. obhajata jutri 50-in njegovimi odgovori. j1etnico svoje poroke. Zlatoporo- Predsednik vlade je dejal, da čencema so se rodili štirje otro-ne razume kitajske napadalno- ci, od katerih pa sta živa še sti, ni mu jasno, ali je to le kraj- hčerka Josephine Turk in sin na stvar ah tiči za njo kaj več- Anthony. Slavljenca s ta oba jega. Obsodil je kitajsko akcijo bolj šibkega zdravja. Mr. Yert z objavo zemljevidov, na kate- se je nedavno vrnil iz bolniš-rih je velik del pokrajine Ladak nice, zato bo njun dom za so-v Kašmirju, Asam in del severo- rodnike in prijatelje odprt en-vzhodnega ozemlja označen kot krat kasneje. Zlatoporočence-kitajski. ^a čestitamo in jima želimo, Eden od desničarskih politi- da bi v zdravju in zadovoljstvu enih voditeljev v Nepalu je iz- dočakala ee dosti let. javil, da 'se skušajo rdeči Kitaj- ' vrioka starost— ci vriniti v Nepal kot polit čni | Danes obhaja v krogu begunci iz Tibeta. Kushak Ba-kul, indijski minister za Kašmir je dejal, da so Kitajci določili november kot datum za svoje “napredovanje v Ladaku.” V to ozemlje so vdrli prvič. 1957. Zdaj imajo zaseden njegov severovzhodni del. Skozi zasedeno ozemlje so zgradili cesto, ki veže Tibet s Sinkiangom. Iz vojaških krogov izhajajo vesti, da se redne indijske čete svoje družine Mrs. Mary Novinc s 19211 Kewanee Ave. svoj 91. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še mnogo let. Praznik dela v znamenju piketiranja CLEVELAND, O. — Organizirani delavci so včeraj na pra- znik dela piketirali v našem me-bližajo spornemu ozemlju na se-j a,-u s^ec^e^e tovarne: jeklarji na-verovzhodni meji s Kitajsko in ,Ke ieklarne> avtomobilski delav-da ga bodo skušale zaseči, toda ci chrys’erjevo tovarno v Twins-brez boja. Da bi kaj takega I kurSu tovarno firme Mar-uspelo, je težko pričakovati. fjuette, metalni delavci tovarno v Bedfordu, mesarski delavci pa Swiftovo tovarno. od parnega stroja. sestanki odkrili pot do mirne rešitve naših medsebojnih problemov.” Kako so se mu pri tem bliskale njegove kavlkaške oči, najbrže mnogi njegovi gostje niso opazili. Iz tega bi bili lahko marsikaj sklepali. hi upor med argentinskimi generali, ki bi bil lahko imel zelo slabe posledice za mlado argentinsko svobodno demokracijo. Zdi se, da je preds. Frondizi uvidel vse te nevarnosti. Odpustil je vojnega ministra Anayo, generala Monterro pa zopet postavil za komandanta Čeirt milijona v šolo CLEVELAND, O. — Danes se bodo odprla vrata naših ljudskih j in srednjih šol v mostu in širši okolici, v šolske prostore pa bo { vdrla armada 250,000 učencev in učenk. Manjše število šolskih zavodov začne s poukom šele v sredo. U-niverze in podobni zavedi imajo vsaj na papirju še tri tedne počitnic, toda veliko od njih bo začelo s predavanj še pred tem čarom, nekaj med njimi že ta teden. — Običajna železniška tračnica je dolga v naši deželi 39 čevljev. oboroženih sil. Vkljub temu je pa položaj še zmeraj ze’o meglen. Bodočnost bo pokazala, ali je Frondizi napravil prav, da je vsaj začasno popustil nezadovoljnim generalom. MJN0VEJŠE VESTI NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je danes zgodaj zjutraj sklenil z 10 proti 1 poslati v Laos posebno komisijo, ki naj preišče dejanski stan. Proti je glasoval zastopnik Sovjetije, toda njegov glas po sklepu samega sveta ni bil “veto”, ker da je šlo pri glasovanju samo za postopek. WASHINGTON, D C. — Predsednik Eisenhower se je včeraj vrnil s svojega potovanja v Evropo. Na letališču tod ga je ob 1:54 pričakovala njegova žena, podpredsednik R. Nixon in številno uradno zastopstvo. CHICAGO, 111. — Po zadnjih podatkih je umrlo v nesrečah tekom treh dni počitnic 420 oseb, od tega 27 v Ohio. « m:4 lSKX DOM0TUTS, SEPTEMBER 8, 1959' ^MERlSkA POIUOVIIM^ % « i it 11- % "V- 8117 St. Clair At*. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, Ohie National and Intemati »»» j BESEDA IZ NARODA | Letos so jugoslovanski študenti ostaii doma Basel, Šv. — Titovci so- zopet dali ponoven dokaz svoje soli darnosti s komunističnim Vzhodom. Med tem ko so svobodne evropske mladinske organizacije z malo izjemami sklenile, da se ne bodo udeležile komu nistične propagandne prireditve, kakršna je bil dunajski mladinski festival, je Tito poslal pozdravno poslanico tej priredi tvi. Dalje je prispelo na Dunaj 240 jugoslovanskih mladinskih zastopnikov in se udeležilo festivala. Temu se lahko čudimo še tem bolj, ker so bili titovci svoj čas izključeni iz vseh vzhodnih mednarodnih mladin skih organizacij. Istočasno pa se zdi, da je za jugoslovansko mladino vnovič padel železni zastor. Od leta 1953 naprej so namreč jugoslovanski dijaki brez posebnih težav mogli prihajati na Zahod prakso, deloma so mogli prevzemati tudi druga dela. Zadnji dve leti pa že moremo opaziti kako komunisti skušajo omejevati to razumljivo željo dijakov za obiske Zahoda. Žalostno pri tem je dejstvo, da razni odseki mednarodne dijaške organizacije IASTE niti ne slutijo, da svojim postopanjem celo podpirajo komunistično stremljenje, da se jugoslovanskim dijakom zapro vrata na Zahod. Tako so nekatere organizacije poslale prošnje za prakso, ki so jim prišle v roke po privatni poti in ne preko jugoslovanske komunistične dijaiške organizacije, nazaj v Jugoslavijo. Komunisti sedaj objavljajo take prošnje v svojih časopisih, pri čemer grozijo prosilcem. Človeku zdi nemogoče, da morejo demokratske dijaške organizacije na Zahodu svoje jugoslovanske to variše istega mišljenja takore-koč denuncirati pri njihovih komunističnih gospodarjih. Ali mladina na Zahodu še danes nima pojma, kaj je totalitarni režim v resnici? Vsakdo si mora biti na jasnem, da' je do- stava take privatne prošnje v komunistične roke za pisca že nekaj izredno nevarnega. Tako se je n. pr. pismeno obrnil asistent ljubljanske univerze Ivan Kocuvan na nekega angleškega profesorja s prošnjo, naj mu skuša preskrbeti štipendijo za prakso v inozemstvu. Svojo prošnjo je utemeljeval, čefši, da se v Jugoslaviji podeljujejo vse štipendije za inozemstvo po tako čudnem kriteriju, da uživajo te štipendije vedno le dijaki — komunisti. Angleški profesor pa ie to prošnjo poslal jugoslovanskim oblastem. /Seveda je bil Kocuvan takoj odpuščen kot asistent in hkrati izključen iz vseh jugoslovanskih univerz. Zaradi vračanja privatnih dijaških prošenj za prakso nazaj Jugoslavijo je vložil protest tudi član Slovenskega Narodnega Odbora inž. Bevc iz Sev. A-merike. Med drugim je to storil pri Verband Deutscher Stu-dentenschaften, pri Sveriges Forenade Studenskarer in pri evropskem koordinacijskem sekretariatu IASTE v Leidenu. Žal so bili njegovi protesti brezuspešni. Zdi se, da so sedaj jugoslovanski komunisti sami vzeli zadevo v roke in jo hočejo po svoje rešiti. Letcčfaje poletje so jugoslovanski dijaki mogli le v prav majhnem številu na poletno prakso na Zahod. Deloma se to zgodilo v okviru splošnega načrta, po katerem Jugoslavija vedno bolj preprečuje svojim državljanom obiske na (Zahodu. Po zadnjih podatkih leži na bel-grajski policiji kar 14,000 nerešenih prošenj za potne liste v tujino. Na drugi strani pa so komunisti vzeli dijake, ki hočejo na prakso v tujino, še posebej na piko. Upoštevati moramo, da je praksa za Jugoslovane edina možnost, da morejo priti za nekaj časa v tujino. Jugoslovanski državljan sme samo enkrat na leto nesti s seboj v tujino za 12,000 dinarjev tujih valut (20 dolarjev). Že v mesecu marcu je belgrajsko centralno komunistično glasilo “Borba” napadlo dijakinje, ki bi v počitnicah rade šle delat v tujino kot negovalke otrok ali hišne pomočnice zato, da bi se naučile tujega jezika. Nečastno je za jugoslovansko dijakinjo, da bi jo izkoriščal tujec, je poudarila “Borba”. Dejansko ja namreč imelo nekaj deklet smolo in so padle v roke neodgovornim ljudem. Ogromna večina dijakinj na praksi zu naj pa je bila sr,ečna, da je mogla prebiti nekaj mesecev v drugačnem okolju in da se je nekaj novega naučila. Poseben dokaz, da zapora potovanj na Zahod ne izvira iz skrbi za dobrobit dijakov, najdemo v prav takšni zapori za tehnike in strokovne delavce1. Jugoslovanski tehniki so z lahkoto dobivali v tujini dobro plačana delovna mesta, tako da so po šestih mesecih mnogi prišli nazaj s kupljenim motornim kolesom eli celo — čeprav ne novim — avtomobilom. Da bi komunisti preprečili tako avtomobilsko protikomunis t i č n o propagando v lastni deželi, so izdali sedaj odlok, da je treba tudi za že rabljene avtomobile pri uvozu plačati 60% carine. Prav tako je bil škodljiv za komunistično ideologijo vpliv svobodnega zahodnega sveta na potujočo jugoslovansko mladi Zato so jo najprej skušali ovirati na vse načine pri njenih poskusih priti za nekaj časa na Zahod, sedaj so pa sploh ukinili vsa potovanja na prakso- v tujino. Mesto da bi se v tujini med počitnicami strokovno izobraževali, morajo sedaj jugoslovanski dijaki “prostovoljno” sodelovati pri cestnih gradbah kot težaki. Na ta način so komunisti dobili mladino tudi čez počitnice v svoje roke ter jo lahko pitajo s svojo propagando. Take mladinske gradbene akcije so vnovič uvedli v Jugoslaviji, čeprav so jih že svoj čas, kmalu po sporu Sovjeti, ukinili zaradi neren-tabilnosti. Za zaključek naj navedemo še en primer, ki naj jasno pokaže, kakšna svoboda znanosti vlada pod komunistično knuto na jugoslovanskih univerzah. Profe-Anton Slodnjak je napisal za berlinsko knjižno založbo De Gruyter zgodovino slovenske literature v nemškem jeziku. Ko ;e knjiga izšla, so komunistični kritiki udarili z vso silo po njem. Orednja točka vseh napadov nanj je bilo to, da govori v knjigi o “zgodovini duha, torej o pojmu, ki ga je ustvarilo nemško meščansko zgodovinoslov-V socialistični Jugoslaviji pa znanstvenik nikakor ne sme gledati s tega vidika na zgodo-dovino' svojega naroda. S temi napadi so komunisti prisilili profesorja Slodnjaka, da je zaprosil za upokojitev. — Za njegovega naslednika na ljubljan-. ski univerzi pa je bil izbran nek bivši kominformovec. Dalaj lama, božanski kralj Tibeta V zadnjih mesecih je šlo dan za dnem po svetu ime mladega vladarja tibetanske dežele, Dalaj lame. Dalaj lama ni ime. To je naslov za vskokratnega najvišjega duhovnega in posvetnega gospodarja, ki je z Tibetance na novo utelešeni Buda, po božje čaščeni ustanovitelj budistične vehe. Donašnji Dalaj lama je štirinajsti po vrsti, čeprav je še mlad, se je že drugič moral postaviti v bran za svoj narod. Njegov sedanji odpor proti nasilju in premoči komunistične Kitajske je globoko pretresel stotine milijonov budističnih vernikov po po vsej Aziji in jim razgalil pravi obraz komunizma. Najprej moramo vsaj v najkrajših potezah orisati Tibet in njegovo zgodovino. Tibetanci so po številu majhen narod. Vseh skupaj le šest milijonov, in od teh jih komaj nad pol živi v današnjem Tibetu; okoli milijon 700 tisoč jih namreč živi v obrobnih deželah, katere so Tibetu že vzeli sosednji narodi. Le gromnosti dežele, ki meri okoli 2 milijona kvadratnih kilometrov, in pa leži na naj višji planoti sveta, ki se dviga do 5 tisoč metrov visoko in katero oklepajo in režejo še mnogo višja gorovja, se ima Tibet zahvaliti, da si je dolga tisočletja v večji ali manjši meri ohranil samostojnost. Mnogokrat v dolgi zgodovini so vdrli v deželo tuji osvajalci: Mongoli, Mandžuji, Gurki, največkrat pa Kitajci. Kitajske vojaške posadke so Tibetanci pregnali vselej tedaj, kadar je bila Kitajska notranje slaba. Leta 1907 sta se carska Rusija in Anglija sporazumeli, da nobena ne bo segla po Tibetu, a odtlej je po njuni pogodbi Tibet veljal za samostojno deželo pod vrhov-nostjo Kitajske. V deželi pa je slej ko prej dejansko vladal vsakokratni Dalaj lama. Začetek lamaizma Dalaj lamb so vladali v Tibetu že od leta 1557, ko je neki mongolski kan izročil vladarski pečat vodilnemu menihu : sekte “Rumenih klobukov”. Ta se je prepirala za duhovno in posvetno oblast s sekto “Rdečih klobukov”. Obenem je tega “lamo”, kar pomeni “višji” in je naslov za budistične duhovne, povzdignil v Dalaj lamo. Beseda “Dalaj” pomeni “morje modrosti”. Odtlej Tibetanci, ki se držijo “lamaizma”, to je hierarhične oblike budizma, častijo v Dalaj lami na novo utelešenega Budo. V teh (štirih sto letih, ki so od tedaj pretekla, je zaslovel zlaisti peti Dalaj lama, ki je dal zgraditi orjaško “Potalo”, zimsko palačo v glavnem mestu Lhassi. On je tudi uvedel “Pan-čen lamo”, to je drugega veljaka v Tibetu. Svojega učitelja je namreč hotel počastiti tako, da mu je dal naslov “Pančen lama”, to je “učitelj lame”, ter mu je dal v oblast drugo naj večje tibetansko mesto Šigatse. To je bila za Tibet nesreča, kajti nastalo je tekmovanje, ki so ga izkoristile zunanje sile. Navadno je bilo tako, da je Dalaj lamo podpiral, kdor je bil na oblasti v Indiji, Pančen lamo pa kitajski vladar. Zgodba o današnjem Dalaj lami se začne z njegovim prednikom, trinajstim Dalaj lamo, e-nim naj večjih Dalaj lam v zgodovini, ki je dolgo in dobro vladal. Leta 1933 je umrl ali po lamaističnem nauku “odvrgel odev svojega telesa, da bi privzel drugo telo.” Tibetanci so verovali, da se je njegova duša preselila v novorojenčka, potem ko je 49 dni prebival v pravljičnem jezeru Čoe Kor Gye. Truplo trinajstega Dalaj lame so menihi balzamirali, mu lice pozlatili in so mumijo posadili svetišče palače Potale tako, gleda na jug. Slovenski rojak je pro movital za doktorja filozofije Navihanec Mati: — Zakaj se pa cmeriš, Janezek? — Včeraj sem padel s stola in sem se udaril v koleno. — Zakaj pa jokaš šele danes? Clevelandu, — Zato, ker te včeraj ni bilo doma. ------o----- — Michigan imata vsak po zer. in Minnesota okoli 11,000 je- CLEVELAND, O. G. Peček, ki živi z 19000 Kewanee Ave., je nedavno promoviral na Ohio State University v Columbusu, Ohio, za doktorja filozofije. Tekom štirih let svojega študija na tej univerzi je bil g. Peček asistent v oddelku za angleščino in načelnik kluba graduirancev angleščine v letu 1958-59. Louis je dobil svoj “Bachelor of Arts” kot odličnjak 1. 1953 na College of the Holy Cross v Worcester, Mass. V letih 1954 in 1955 je bil lektor za angleščino na John Carroll University v kjer je istočasno nadaljeval svoje študije. Mladi doktor je sin Mr. in Mrs. Louis Peček z 19000 Kewanee Ave. Staršem in doktorju čestitamo k lepemu uspehu! A. D. Kako so našli sedanjega Dalaj lamo Zdaj je bilo treba najti novorojenčka, v katerega se je utelesila njegova duša. Začelo je večletno iskanje, ki je danes postalo ena izmed neskončnih tibetanskih legend. Začasni regent, ki je prevzel vlado, je šel k jezeru Čoe Kor Gye in se zagledal v vodo. Prikazal se mu je trinadstropni samostan z zlato kupolo in spredaj vijugasta pot, vodeča k kmečki hiši, kakršnih v Lhassi ne poznajo Toda zaman so menihe poslali iskat na vse strani. Končno je preročišče v najstarejšem tibetanskem samostanu povedalo, naj iščejo še v kitajski pokrajini Tsinghai, kjer živijo mnogi Tibetanci. Odpravili so se torej v Tsinghai. Tu so menihi govorili s Pančen lamo; ki se je bil tja zatekel zaradi spora s prejšnjim Dalaj lamo a jim je kljub temu želel pomagati. Povedal jim je imena treh dečkov, ki bi prišli v poštev. Prvi deček ni več živel, ko so prišli lame do njegovih staršev. Drugi je zbežal pred njimi kričeč od strahu. Ko pa so prišli do doma tretjega dečka, so menihi ostrmeli. Vse je bilo natanko tako kakor v prividu: vijugasta pot, kmečka hiša in zadaj samostan z zlato kupolo. Nasproti jim je prihitel majhen deček s klicem: “Lama, lama!” iBil je dveletni sinček kmečke — G. Louis družine, pp imenu Lhamo Dhon-družino na dup. M’enihi so kasneje povedali, da je Lhamo prestal vse preizkušnje: za vsakega od njih je povedal naslov in razločil je služabnike, ki so bili nalašč preoblečeni v menihe. Imel je tudi vse potrebne telesne znake, to je velike uhlje in bradavice na telesu. Veselje nad najdenim Dalai lamo je bilo nepopisno. A laže je bilo najti Dalaj lamo nego dobiti ga ven iz Kitajske. Tedanji vojaški gospodar Tsinghaia je zahteval najprej 30 tisoč dolarjev za dovoljenje. Ko pa so lame plačali ta znesek in prišli z dečkom do meje, so jih ustavili; dve leti so trajala pogajanja, preden so potem, ko so odrnili šle 90 tisoč dolarjev, pripeljali tedaj štiriletnega Dalaj lamo v Lhasso. Prihod v palačo Potalo je bil za dečka konec otroških let in iger. Starši so prišli z njim V Lhasso, toda videl jih je le redko. Njegovo vzgojo in šolanje so vzeli v roke učeni menihi, in vse dni se je učil po starih verskih knjigah lamaizma in zamotanih verskih obredov. Brez iger s tovariši svojih lel in v družbi resnih lam je Dalaj lama duševno zgodaj dozorel-Ko mu je bilo štirinajst let, je moral prestati važno’ preizkušnjo, to je dokazati svoje znanje v verskih razpravah z učenimi predstojniki obeh velikih samostanov v Lhassi po imenu Dre-pung in Sera. O prizoru v samostanu Dre-pung je svetu kasneje poročal Avstrijec Harrer, ki se je bil kot vojni ujetnik v Indiji zatekel v Lhasso in se naučil tibetanskega jezika. Na tisoče rdečeoblečenib lam je čepelo na dvorišču, ki jin’ je Dalaj lama pridigal iz verskih knjig, še z jasnim deškim gD' som, toda mirno in samozavestno kot odrasel učenjak. Tudi v debati s samostanskim predstojnikom, je bil staremu možu P°' vsem kos. Vendar vladarske o-blasti še ni izvrševal, ker je bu premlad. Državo so namesto njega upravljali regenti vse do leta 1950, ko je prišla za Tibet huda nevarnost. Kitajska hinavščina Ko je bila Kitajska državljanska vojna končana, je namreo rdeča Kitajska začela uveljavljati kitajsko vrhovnost nad Tibetom, ki je bila dotlej štirideset let skoraj le na papirju. T takšnih vprašanjih mladi Dalaj lama dotlej ni imel besede, študiral je, se zanimal za zahodn0 znanost in tehniko, toda, kakor pravi Harrer, ki ga je poučeval v takih rečeh, bil je res utelešeni prejšnji Dalaj lama, torej vi Buda”. Ko je leta 1950 kitajska vojska vdrla v Tibet in se bližal3 Lhassi, se je tibetanska narodna skupščina obrnila na Združene narode. Ko pa od tam :l1 bilo pomoči, je vlada vprašal3 državno preročišče, kaj naj stori Dalaj lama. Nasvet se je glasi’’ naj zbeži. Nato je Dalaj la1113 sam prevzel oblast kot vlada1" Tibetancev in se takoj umaku1' do indijske meje, od koder je na daleč začel pogajanja s & tajsko. V maju leta 1951 sta Tibet in Kitajska podpisala spor3' zum, da bo Tibet ohranil svoj3 avtonomijo z Dalaj lamo na ^ lu, Kitajska pa bo zastopala u1 bet na zunaj in skrbela za uj/ govo varnost in napredek. lama se je vrnil v Lhasso in skl' šal izhajati s kitajskimi ur3t niki. Toda materializem nove Kitajske in miselnost Tibetanc3^ ki jim popolnost duše več ni kot vse tehnične pridobitv.^ se tako močno razlikujeta, da j. n, P Na.1' že skraja nastalo nasprotja je zdaj prišlo do vrhunca. ^ prej so že pred štirimi leti Se^_ po orožju možje obmejnega madskega plemena KhaU1 Napadali so kitajske kmete, ki so prihajali iz M' vojake Kital ske in poseljevali zemlje, 0^j vzeto samostanom. Odpor Vr0 novim gospodarjem se je širi jj vsej deželi. Kitajci so priti3^, na Dalaj lamo, naj pomiri stvo toda on je zahteval od el^ naj spoštujejo tibetansko v' omiko in šege. Letos v marcu se ie vnel naj Dalaj lama sam pride k i1!.-mu. Po tridnevnih bojih so bo) je vnc ^e( sami Lhassi zaradi tega> ^ kitajski poveljnik zahteV_ . vi. .eg3 tajci upor zatrli, toda sVOJ^._ glavnega namena niso doS ^ Že prej, 17. marca, je Dalal ^ ma neopažen odšel iz LhasS®op je v varstvu bojevnikov p° ^ gi poti v nočnih pohodih, no z materjo, sestro, dvema ^ torna in številnim sprems srečno prekoračil visoko n jp lajsko gorovje. Prišel je v jo, ki mu je dala zavetje- ^ ne ve, ali in kdaj se bo vrl1 skrivnostni Tibet. AMERIŠKA DOMOVINA, m k:a.n-AX>jsb: Ameriška Domovina E RI «=/% Hi—HO/W1E' AMERICAN IN SPIRIT FORCICN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Ima Kanada res vzrok za vznemirjanje! Naraščajoče vlaganje ameriškega kapitala v kanadska podjetja je vznemirilo nekatere kroge v deželi do take mere, da se sprašujejo, če smo š'e gospodarji v lastni deželi, med tem ko drugi vsako vznemirjanje v tem oziru zavračajo kot brezpredmetno. Ameriški kapital je v Kanadi samo v zadnjih petih letih porasel za 4.2 bilijona dolarjev in je dosegel višino, ki je enaka nekako polovici celotnega našega narodnega dohodka na leto. Razumljivo, da prinaša ameriški kapital v deželo tudi novo gospodarsko dejavnost in blagosta-nje, toda kljub vsemu vznemiril nacionalno posebno občutij i-Ve Kanadčane. Tako je nedavno torontski list “Financial Post” vprašal v naslovu kanadsko jav-n°st “Ali moremo preživeti ame-ljško vlaganje?” Pri tem je mi-fkl, če more ostati naša dežela neodvisna ob tolikšnem ameriškem gospodarskem vplivu na njo. Pomožni trgovinski tajnik Združenih držav je nedavno na obisku v Torontu na to vprašanje odgovoril v obliki in prosto-dušno, da je sprožil bolj novo debato, kot bi začeto zaključil. Henry Kearns je dejal, da tak strah povzroča iznenadenje” pri ■^merikancih, ki da so morda nialo preveč naivno ponosni na v3°go, ki jo igra ameriški kapital Pri gospodarskem razvoju prija-toljskih narodov, prav posebno Pa Kanade. Od 1. 1953 so po be-^dah ameriškega pomožnega trgovinskega tajnika ameriške ^nžbe za vsak dolar, ki so ga pobile kot dobiček iz Kanade, vložile v kanadsko gospodarstvo dva dolarja. Podjetja, ki so last SLOVENSKE POTNIŠKE AGENGUE ladijske in avionske kartle tudi na kredit Posebni popusti za emigrante na avijonih po 15. oktobru, na ladjah pa po 1. ja- ^ nuarju. : ! i * Imigracija, obisk starega kraja, obisk rojakov iz domovine, prevodi itd. Nakazila v Jugoslavijo Din 615 za $1.—, strošek .80. Bankovci Din 666 za $1.—. Paketi: zahtevajte cenike, carina ni velika in se mora # Predplačat. Vaš denar zavarovan do $10,000.—. Pišite v slovenščini, informacije brezplačno. World travel SERVICE, LT0. *>968 St. Lawrence Blvd. Montreal, P. Q. VI 4-5292 258 College St. J^r°nto WA 3-4868 Amerikancev, iso plačala lani 450 milijonov dolarjev davka, so zgradila Kanadi industrije, ki vodijo v izvozu dežele. Kearns je pri tem stavil za zgled papirno industrijo, ki izvozi .letno v Združene države svojih izdelkov za skupno blizu bilijon dolarjev. Amerikanec je poudaril: “Mi nismo nikdar smatrali v Kanadi vložen kapital za kaj drugega kot kanadski in njegovo sodelovanje v narodnem življenju!” Kearns je is svojimi besedami naletel na ostro kritiko. Torontski Star mu je odgovoril, da se tako ne razgoivarja niti z vazali, pa pri tem povedal, da Kanadčani vemo . prav dobro, da pr-jhaja ameriški kapital v deželo samo zato, ker je to* zanj dobičkanosno in iz nobenih človekoljubnih razlogov. Ameriški kapital prevladuje v prenekaterih podjetjih in celo industrijskih panogah. To pomeni, da se važne gospodarske odločitve, ki bistveno zadevajo Kanado in Kanadčane, lahko do-prinašajo izven dežele. “Financial Post” je ik tem dodala: “Kanadčani se sprašujejo, če morejo imenovati svojo deželo res svojo, če so tujci v taki meri njeni lastniki!” Mirnejši odmev je prišel iz Ottawe. Tamkajšnji Journal je zapisal: iče bi si Mr. Kearns vzel toliko časa, da bi povprašal nekaj poučenih in odgovornih ljudi v Torontu, bi mu ne bilo treba biti iznenadenim in bi ugotovil, da so Kanadčani, ki kriče zaradi ameriških vlog, ljudje, ki vedno kriče zaradi kake stvari, ki pa niso predstavniki kanadskega javnega mnenja. V tem slučaju bi nam lahko prihranil svoj lasten vznemirljiv govor!” Amerika ogroža Kino in Sev. Vietnam PEIPING, Kit. — Zunanji minister čen-yi je obdolžil na sprejemu v čast Sev. Vietnama Združene države, da so sprožile spopad v Laosu in da ogrožajo Sev. Vietnam in Kitajsko. Istočasno je svaril Indijo, naj ne krši kitajskih meja, ne da bi jo imenoma omenil. Komunisti so mojstri v preobračanju besedi in zavijanju. Ves svet ve, da so komunistični oddleki iz Sev. Vietnama vdrli v Laos in vendar se sam kitajski zunanji minister upa javno trditi, da so vojno začeli Amerikan-cl. Pol stoletja je bil mir na kitajsko — indijski meji, sedaj so Kitajci udarili preko nje, pa dol-že za spor Indijo. ČE SE SELITE spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. CInir Ave. Cleveland 3, Ohio ^°j stari naslov:.........—..........—---------- i V t novi naslov: ..........-------------------- IME:..............-______________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Iz slovenskega Toronta Idealizem umira Doba poletnih mesecev, ki jim dajejo oznalko počitnice, izleti in vesele prireditve na prostem gre koncu nasproti. Začenja se zopet čas trdega dela, ki nas čaka bodisi v poklicu, bodisi v društvih. Organizacije začenjajo s pripravami programov in z rednimi sestanki. Igralci bodo zopet stopili na oder, pevci hiteli k pevskim vajam, odbori bodo stikali za predavatelji in tiskana vabila bodo klicala ljudi na različne prireditve. Vse to delo po društvih zahteva sposobnosti, veselja in mnogo prostega časa. Ne prinaša pa delavcem nikakih gmotnih koristi, prej nasprotno. More pa nuditi širši javnosti veliko koristi, ker izobražuje, druži in nudi vsaj nekaj duhovnih užitkov. Če se delavci, ki veliko žrtvujejo, zavedajo, da s svojim delom pomagajo ohranjati kulturne in narodne dobrine in jih skušajo bogatiti, potem je njihova nagrada zavest, da so storili svojo dolžnost, ker so dajali, dajali iz svojega. Od leta do leta pa z žalostjo ugotavljamo, da se število idealnih delavcev krči in da se ne veča skupnost, ki naj bi imela koristi od še preživelih garačev. Nekateri so se v svojem idealizmu izgarali, ker se jim zdi, da so izrabljani. Vtis imajo, da se pričakuje od njih, da bi živeli od čistega idealizma. Drugi se zaradi resnične ali namišljene bi-strovidnosti nočejo ali ne znajo približati ljudstvu. Tudi taki se dobijo, ki nikdar ne pridejo blizu slovenski stvari (ali pa kvečjemu na skrivnem kot Nikodem Kristusu — ponoči), da bi mogli prepričati sodržavljane angleškega izvora, da so sami že zatajili slovenski rodovnik. E-nim je delo za skupnost prenizko, druge ovira v njihovi ko-modnosti, tretji pa tako delo odlašajo za potem, ko bodo dosegli svoj “visoki” položaj v družbi. Res je, da mora vsak idealizem rasti iz realne podlage in da nihče, ki sam ne pokaže idealizma, samozatajevanja in odpovedi za dobro stvar, vsega tega ne more zahtevati od drugih; res je pa tudi, da zgoraj naštete oznake nedelavnosti kažejo, da se v morju tujine utaplja slovenska narodna zavest, da se v hlastanju za zaslužkom zgublja smisel za potrebe narodne skupnosti in da v poklicanih umira čut, ki nam narekuje žrtve za narodno stvar. Prav tako je vidno, da nam katoliška načela prečesto služijo samo še za besedno igro, da pa takoj obnemore-mo, čim je treba žrtvovati nekaj tedenskih ur prostovoljnega dela za obrambo in uveljeva-nje teh načel. O borbenosti in pripravljenosti, ki jo kažejo naši nasprotniki, ki so obenem nasprotniki Boga in kot taki sovražniki pravice, resnice in prave svobode, je med nami težko govoriti. Temeljito si je treba izpraševati vest, predno se zopet začne društveno delovanje. Razmisliti je treba o tistih skritih in slavnih delavcih, ki so v slovenski preteklosti pripomogli, da se je naš narod obdržal in da je razvil krščansko - kulturne in duhovne vrline do zavidijive višine. Naš narod sicer še živi, ali pa bo dosežena kulturna višina ohranjena tudi v bodočnosti, je pa zelo veliko vprašanje! V-R Dobrodošel gost med nami V Toronto je prišel na obisk k svojim številnim prijateljem in znancem g. prof. Janez Grum. G. profesor ni poznan in priljubljen samo med svojimi nekdanjimi učenci ter med svojimi soborci iz časov revolucije, ampak je znan širši slovenski javnosti po svobodnem svetu predvsem po njegovih člankih v “Ameriški Domovini”, v katerih sku'sa zgodovinsko in dokumentarično nanizati politično - narodne dogodke slovenske polpreteklosti. S posebnim zadovoljstvom smo brali njegove zadnje članke, v katerih je z njemu lastno temeljitostjo in objektivnostjo postavil na pravo mesto v angleščini izdano knjigo “This is Slovenia”. O tej knjigi smo tu pa tam brali premnogo nezaslužene pohvale. Končno pa so članki g. prof. Gruma knjigo o-svetlili v pravi luči, za kar mu mora biti vsa slovenska javnost samo hvaležna. Hvala lepa g. profesorju in dobrodošel med nami. Por. —-----o------ Čestitke k zmagi OTTAWA. — Predsednik zvezne vlade Diefenbaker je časti-tal Walterju Shaw in njegovim sodelavcem k zmagi pri pokra- jinskih volitvah na Prince Edward Island. S to zmago so liberal! omejeni na edino pokrajinsko vlado v Newfoundland. Ko so predsednika vlade vprašali glede gradnje nasipa, ki naj zveže otok s celino, kar je bila ena glavnih točk programa konservativcev v volivni borbi, je ta odgovoril, da vprašanje natančno proučujejo in da bo vlada storila, kar se bo pokazalo za najboljše. -----o------ Slovenska knjižnica v Monlrealu MONTREAL, Que. — Dne 1. septembra je začela poslovati v Montrealu prva slovenska javna knjižnica. Nova knjižnica razpolaga z okoli 500 izvodov slovenskih knjig, večinoma klasikov, prevodov svetovnih klasikov, slovenskih znanstvenih in leposlovnih del. Knjižnica ima svoje prostore v prostorih slov. pot. pisarne World Travel Service ni je odprta javnosti vsak dan do sedmih zvečer. I i Vladimir Urbanc. -----o------- Javna dela naj zmanjšajo brezposelnost pozimi TORONTO, Ont. — Predsednik pokrajinske vlade Frost je dejal, da bo njegova vlada sodelovala z mestom in zvezno vlado pri izvajanju javnih del, ki naj zmanjšajo tekom zime število brezposelnih. Javna dela bodo izvajana nekako v istem-obsegu kot lani. Predsednik zvezne vlade Diefenbaker je izjavil, da bo v okviru javnih del tekom zime dobilo zaposlite skupno okoli 60,000 oseb po sej deželi. -----o------ Zdravniki z vsega sveta zbrani v Kanadi MONTREAL, Que. — Odkar obstoja svetovna organizacija zdravnikov, ima letos svoje prvo zborovanje v Kanadi. Zdravniki iz 55 držav so se zbrali včeraj tod na isvoja posvetovanja. Zborovanje bo trajalo do 12. septembra, ko ise bodo zdravniki podali na ogled sentlovrenške globokovodne poti. -----o------ 10,000 na dan! TORONTO, Ont. — Pet klinik, ki imajo nalogo skrbeti za cepljenje proti polio, bo lahko izvedlo tekom vsakega dne po 10,000' cepitev. Začetek cepljenja v RAZLIKA — Dekleti veselo kramljata, ko zapušata “skromno” oblečeni postajo v italijanski prestolnici. Duhovnik na desni pcnaša enako vročino v obleki, ki še dolgo ni tako zračna. V Rimu imajo posebne predpise, ki prepovedujejo ženskam, da\ bi hodile po cestah preveč gole. Riversdale Collegiate Institute bc 14. septembra in uradi bodo odprti en teden od 7. do 10. od ponedeljka do petka, v isoboto pa od 9. do opoldne. Naslednji teden bodo poleg, te klinike odprte tudi druge, vsega skupaj pet. Vsaka od njih bo lahko izvedla cepljenje dva tisoč oseb na dan. ------o------ Skoro bi ga požrl morski pes ATENE, Gr. — David Kirkwood iz Toronta je prvi tajnik tukajšnjega kanadskega poslaništva in baje eden najsposobnejših mladih kanadskih diplomatov. Nedavno se je šel kratko-čati v Egejsko morje s tem, da se je spravil loviti ribe s kopjem v opravi, ki omogoča potapljanje in plavanje pod vodo. Ribaril je v bližini slikovitega otočka Mikinos. Kakih 40 čevljev pod površino je opazoval jato rib, ki je nekam bežala. Pri tem je nenadno zapazil veliko ribo, ki je švignila mimo njega za svojim plenom. Nekaj sekund kasneje je morski pes opazil Kinkwooda in se pognal za njim. Ta jo je ubral proti bregu. Ker je imel na nogah pritrjene posebne gumijaste plavuti, se je premikal dosti naglo. Med potjo se je za trenutek ustavil in si ogledal položaj. Videl je morskega psa, kako je krožil okoli njega in se pripravljal na napad. Bil je kakih šest čevljev dolg. Kirkwood se je pognal dalje, proti obali in srečno dosegel breg. Tekom tega lova y globini so bili Kirkwoodova žena in njegova dva otroka na peščenem morskem bregu, ne da bi prav vedeli, v kaki nevarnosti je bil njihov skrbnik, mož in oče. HELP WANTED — FEMALE WAITRESSES young mothers and housewives be more be a Stouffer girl Train now for full or part time waitress and hostess position in our new Public Square Restaurant or our other Cleveland location STOUFFER’S EMPLOYMENT OFFICE 1375 Euclid Ave. 51h floor _______________(T76) CAR HOPS Day and night shift Uniforms furnished. Apply in person after 4 p.m. KENNY KING’S 5836 Mayfield Rd. HEIGHTS AREA ___________________076) Ženske dobijo dele Stalna delna zaposlitev Takoj je na razpolago delo za 21 do 38 let stare ženske za lažje čiščenje. Različna dela. V mestu. 27% ur na teden. $1.43% na uro. Ure se dodelujejo po starosti službe. Zdaj se začenja delo zjutraj ob 6. in traja do 11:45,. morajo biti sposobne delati tudi do 10:45 zivečer, če so za to določene. Prijavite se na: od 8. dop. do 5. pop. od ponedelka do petka v Women’s Employment Office 750 Huron Rd. i , , (173) Molki dobijo delo DELO ZA MOŠKE V TOVARNI ZA “STRUCTUAL STEEL” FABRIKAGIJE Samo nočna zmena Oglasite se: v petek 4. septembra od 9 do 4:30 pop. v torek 8. septembra od 9 do 4:30 pop. AUSTIN GO. 1245 E. 222 St. (172) Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bonde! MAL! OGLASI Naprodaj V fari St. Francis, severno od Superior Ave., enodružinska hiša, 6 sob, kuhinja modernizirana, polna klet, plinski ogrev, zelo čista. Cena samo $10,900. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (172) Lastnik prodaja hišo za dve družini, 5-5 sob, garaža, ograjen vrt, plinski{furnez, avtomatični vodni grelec, vetrna okna in vrata, nič popravil, nizki davki. Nizka cena za hitro prodajo Lastnik gre iz mesta. Nadaljna pojasnila pri lastniku na 1277 E. 58 St. spodaj — Cena $10,900. (175)j Sobe se odda E. 71 St., blizu St. Clair se oddajo tri neopremljene sobe z kopalnico. Kličite EN 1-0989 po 5. uri. (4,8,11,sept) Hiša naprodaj Se more prodati 21/2 let star bungalow. Velika kuhinja in kopalnica. Med Grovewood in Lake Shore Blvd., na 17205 Ozark Ave. Se pokaže po dogovoru z lastnikom. Kličite EN 1-5313. —(172) Stanovanje se odda Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte spodaj v “Satelite” baru. (MWFX), Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe s parno toploto se oddajo na 5803 Bonna Ave. —(172) V najem Oddajo se 3 krasne sobe s kopalnico na Orton Ct. $35.00. Kličite EN 1-4859. (1,4,8,9,11,sep) V najem Oddajo se 3 čiste sobe odraslim. $35.00. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (175) Se mora prodati Izvrstna dohodkonosna lastnina obstoječa iz 3 poslopji, 6 stanovanj, eno nezgotovljeno, garaža za 3 kare. $33,900. Se pokaže po dogovoru z lastnikom. Kličite po 6. uri pop. UT 1-5839. (172) Naprodaj Pohištvo za stanovanjsko sobo, zofa, stoli,1 mizice in lampe. Kličite CL 1-2427. (173) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA. LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo [ ali trgovino, obrmite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-640T AMERIŠKA DOMOVINA, n KRIŠTOF KOLUMB^i U ..ali U Odkritje Amerike j'. II ZGODOVINSKA POVEST JI —Ti se ne držiš prave smeri? ohranim svoje odkritje tajno, ■— rekel je strogo Kolumb, pori- dokler mi novo opazovanje ne nil od sebe krmarja in sam pri- pojasni stvari, jel za krmilo. j Prisedši do takega sklepa, je —Oprostite, gospod admiral,— Kolumb se nekoliko pomiril, in izpregovoril je tiho krmar. j šel je na mostič, da nadzoruje —Tebe vleče na zemljo? Že- službo moštva. Nevoljen se je Ija, da bi se vrnil, zapeljala te je zopet povrnil v svojo kajuto, da do tega. — Ti bi si moral misliti, izračuna pot, katero so prešli da uspešno potovanje več kori- minolo noč. Kmalu je prišel k sti tebi in tvoji družini, kakor pa njemu Arana. Opazivši, da Dije-sramoten povrat z ničem. Pojdi go ravno tako pogleduje, kakor takoj in pokliči semkaj Petra bi hotel nekaj vprašati, je Ko-laroka. On zameni tebe, kajti ti lumb hotel ga potolažiti, ne moreš biti več krmar. | —Da, Dijego! — zaklical je, — Okarani mornar je hitro odšel prešli smo že znatno daljavo, a in Kolumb je z lahkim obratom vendar ne toliko, kolikor bi bili krmila “Santo Mario” kmalu mogli. Po noči sem nekaj žalost-pripravil v pravo smer. j nega zasledil. Malomarnost jed- Čez jedno minuto je prišel na nega krmarja je kriva, da je la- krmilo Peter. dija precej dolgo šla vzporedno —Stopi h krmilu, — rekel je z evropskim obrežjem, admiral, — in strogo drži smer! , —Pa vendar koliko smo prešli Tvoj prednik je bil malomaren včeraj? krmar in je “Santo Mario” obra-| —-Vsega 33 milj, a moštvu se čal proti Španiji. je povedalo, da 29; treba je po- —Gospod admiral, se name služevati se tega poniževalnega more zanašati, — odgovoril je sredstva, da se ljudje zastonj ne Peter. ‘begajo. Prepričan, da bode Peter dr- Kolumb je vstal s svojega me- žal svojo besedo, je Kolumb šel h kompasu in jel skrbno opazovati njegovo iglo. Neki čudni nemir se ga je polotil. Obrnil je oči k nebu in pogledal na polarno zvezdo, to prijateljico mornarjev, po tem je zopet pogledal na kompas in začudeno poma-jal z glavo. —Kako je to pojmiti? Kako razjasniti? — šepetal je. Postal je admiral še nekaj minut, potem je pa šel na mostič in ondi preveril kompas. —Ti pojavi! — godrnjal je. — Nova zapreka! Kako uganka prirode se mu stavi na potu. Kaj bode z mano, ako mi vzame nebo j edinega zanesljivega spremljevalca v tej puščavi. —O, ti nepremična zvezda! Kaj naj porečem ljudem, ko opazijo, da si se razšla s kompasom Kje je ključ tej uganki. Od kod prihaja ta odklon proti severo-zapadu za pet ali šest stopinj?! Dolgo je Kolumb še gledal na nebo in še le ob zori je odšel v svojo kajuto, da nekaj ur počiva. Pa kmalu se je prebudil; nategoval je radovedno svoje misli, da bi odkril uzrok odklone-nja magnetne igle. —Brez vsake' dvombe kaže, — razsojal je, ko se je oblačil, — da se polarna zvezda premiče. Bodo mi pa li to verjeli ljudje? Bekli bodo, da od pamtiveka smatrajo polarno zvezdo za nepremično ne le mornarji, temveč tudi učenjaki. Od kod torej taka premena v prirodi? Kolumb se je zopet zamislil. Njegov duh se ni mogel pomiriti, dokler ne najde pojasnila tej uganki. —Prav kakor bi bil prišel na drugi svet — godrnjal je, — v katerem so neznane sile preme-nile vse prirodne zakone. Sedaj je vprašanje, naj li jaz to moštvu povem ali ne? . . . Ne! — zaklical je odločno. — Bolje je, da CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY FLOOR CLEANING BUSINESS — S.W. side, 2 machines. 200 plus customers. Fast growing. Need $3000 cash. By owner. Virginia 7-6992. (172) DRIVE-IN — Sale or lease. 150 car capacity. Year-round operation. In excellent suburb. Located near industrial area. Call EDison 1-6029 or EDison 1-3700 after 10 a.m. (172) sta, da pokaže Dijegu pot, katero so prehodili, na zemljevidu, a tu je pogledal na kompas, ki je bil poleg zemljevida in s strahom zagledal, da se je igla še dalje odklonila proti zapadu. Arano je opazil njegovo vznemirjenost. —Vas nekaj vznemirja, gospod Krištof, — rekel je s sočuvstvom. —Oh, gospod Dijego, — odgovoril je Kolumb vzdihnivši — dosega našega smotra postaja vedno težavneja z vsako miljo. Jedini zanesljivi voditelj mornarja, kompas, vidn0 zgublja sile svoje, a iz kakega uzroka?? —Je li ta mogoče, gospod Kolumb? — zaklical je začudeno Dijego. — Zares znaten odklon! Kako si pa vi pojasnujete ta odklon, gospod Krištof?? ? -—Dosedaj še nisem našel nobenega pojasnila, — odgovoril je vznemirjen Kolumb, — in to me straši. Kaj bode, če moštvo izve o tem odklonu. Kolumbove besede so jako vznemirile Dijega. —Prav imate, — odgovoril je, — ljudje takoj prerokujejo vsakršne nesreče. Mari bi jih ne mogli prepričati, da je odklon igle proti zapadu, že migljaj od zgoraj, da naj na to stran nadaljujemo pot? —S takim objasnjenjem se najbrž ne bodo dali pomiriti. —Kaj mislite sedaj storiti, — vprašal je vznemirjeno Arana. —Potrpežljivo moramo počakati daljših pojavov. Če bode odklonenje naraščalo, tedaj Vsemogočni gotovo razsvetli nam um! . . . Dan je hitro minil med ved-nim opazovanjem kompasa. Kolumb je težko pričakoval, da se pokaže polarna zvezda, da bode videl, kako stoji v razmeri z lego magnetne igle. Naposled je prišel večer in Kolumb se je prepričal, da se magnetna igla vedno bolje odklanja, čim dalje se peljejo proti zapadu. —Ta vedni odklon magnetne igle, — opomnil je Dijegu, — zdi se mi, da je v zvezi z nekim pre. mikanjem polarne zvezde, katero se pa dosedaj še ni opazilo. —Blagoslovljena bodi, Presveta Marija Devica! — zaklical je vesel Dijego. — Vi ste odkrili veliko stvar, katera bode obrzdala strah moštva. —A vi pozabljate, gospod Dijego, da se človek trdno drži vkoreninjenega mu prepričanja. Mornarji so tako trdno prepričani, da se polarna zvezda ne premiče, kakor bi bila to evangeljska resnica. Mari mi sedaj nismo v no- vem svetu, in v novem svetu se naravno nahajajo novi pojavi —• opomnil je Dijego. —Vi imate prav, a vendar tukaj ne pojde brez borbe s stari-1 mi predsodki, — in ta borba ne bode le kaka šala! . . . la posvetovati se med seboj. V kratkem so stopili narazen in Peter je kot pobolaščenec nizko se klanjajoč stopil k admiralu. —Oprostite nam, gospod admiral, — rekel je, — naše nedo-| stojno vedenje. — Toda človek Kakor v potrjenje Kolumbo- ne izbira besed, kadar je pre- vih besed zaslišala sta strašen krik mornarjev. —-Slišite ta krik, Dijego? — vprašal je Kolumb. — Borba se začenja. Bog daj nam zmago! strašen. Zatorej ne obsojajte nas, temveč pojasnite nam, kaj pomenja toli vznemirjajoči odklon magnetne igle? —To je pametna beseda in jaz Obrnil je oci proti nebu in po- sem vselej pripravljen odgovar-božno se prekrižal, potem je pa jati na stvarna vprašanja. Pri-zbral vso svojo hladnokrvnost in dite bližje. čakal približajočo se kričečo tolpo. S svojega visokega mostiča je admiral jasno razločil vznemirjene krmarje obkoljene z nič Povelje se je hitro izpolnilo in Kolumb je začel. 1—Vi se ne motite. Že nekaj ur opazujem, da se magnetna igla odklanja k zapadu. Ta odklon manje vznemirjenimi mornarji,1 ie (sprva še mene malo vznemiril) ’'v ’ ~ ’ ' ’ “1~sov glas zvestega Petra, ki si je prizade- 1 in slišal je sredi teh glasov glas kar rad priznavam! a Bog mi je ;stega Petra, ki si val pomiriti tovariše. —Kaj se je zgodilo? — vprašal je mirno, ko so mornarji prišli bližje. — Kaj ste se zbrali?? Se li morda že vidi obrežje? —Obrežje! Kako neki! — zaklical je jeden najbolje vznemirjenih mornarjev. —Magnetne igle so se spridile! — pristavil je drugi. — To je slabo! . . . —Mi nikdar ne pridemo do nobene zemlje in ostanemo brez kažipota v sredi morja! . . . —Vrnite se nazaj, vrnite, gospod admiral! . . . —Ukažite se povrniti ladijam, predno ne pridemo v pekel, katerega vročina je že nam spridila kompas! . . . —Nikar ne govorite neumnosti! — zaklical je Kolumb resno in zapovedujoče, in se pogumno postavil. —Vi hočete iti dalje, ne ozirajoč se na svarilo prirode? — vprašal je z grozečim glasom je-' den mornarjev, ki je bil očevid-j no voditlej tolpe. — A če mi ne ^ bodemo ubogali? — pristavil je hujskajoč. —Tedaj vas doleti huda kazen kakor putnarje! | Odločne besede Kolumbove niso ostale brez vpliva. Tolpa se je umaknila in je- pomagal najti priprosto in pravilno pojasnitev. Mi vemo, da se vsa nebeška telesa bolje ali ma- * nje pravilno gibljejo. Samo polarna zvezda in zvezde, ki so bli- Mornarji so molče poslušali pojasnila Kolumbova. Če tudi je v teh glavah vladalo trdno pre- j pričanje, da je polama zvezda središče nebeškega oboka, a so' vendar previsoko cenili razum-j nost in znanje svojega admirala,' da bi dvomili v resničnost njego-' vih pojasnil. Vznemirjeni du-1 hovi so se pomirili. Samo nekateri mornarji so semtertja pogledovali na nebo, kakor bi hoteli z očmi vlovUi premikanje polarne zvezde. Kolumb je z obrazov mornarjev jasno spoznal, kaka čuvstva jih obhajajo, in zadovoljno se je nasmehljal. Čutil je svojo zmago in hvalil je v mislih Boga, ki ga je razsvetlil v pravem trenot-ku. —če je tako, da odklon mag-inetne igle kaže le premikanje polarne zvezde, kam pa sedaj kaže igla? — zaklical je nekdo iz mornarjev. —Tako je, gospod admiral, Jože ima prav, — pritrdila je tolpa, nali vožnjo po morju, ako se tečaj nekam premiče? Kolumb je bil jeden trenotek v zadregi. To je bil kritičen trenotek, ki bi se bil utegnil neugodno končati za admirala. Kolumb je pa le nekaj sekund čakal, potem je pa ponosno po- vzdignil glavo in ostro pogledi po tolpi. —Pravi, nepremakljivi tečaj je nevidna točka, ki leži v teJ smeri, kakor kaže magnetna io' la, — rekel je z močnim glasoh1- (Dalje prihodnjič.) -o- OROl^A POaeESUi ZAVOD 10.7S East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cene SEPTEMBER - ’ 1 S 5 9 *1 T W T F S 12 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev j zu nje, delale so v tem oziru ne-! — kako bodemo pa sedaj urav- j ko izjemo, če tudi so mnogi že -------------------------—----- ■ I domnevali, da se tudi premičejo I po nebu. Sedaj se to mnenje I more smatrati za dokazano isti-no. Odklon magnetne igle ne [ kaže, da je igla spridena, temve? i da se polarna zvezda premiče, in sicer premiče v isto smer, kakor se premičejo vse zvezde, namreč proti vzhodu. Ml sti prshfaiisi? Pri naa imamo izborno zdravili da vam ustavi kašelj tn pretiiac Pridite takoj, ko čutite prehlad.. ftadef Um% 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 i«rao do pošti tudi tn Clevelnad. Naročila sprejemamo In Irvrto Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA AVE A F ELY Tl CLAm AVINGS 813 East 185th Street | 25000 Euclid Avenue l ^ j 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ( ZULICH INSURANCE AGENCY | FRANCES ZULICH, Agent j Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo k IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote S400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in begate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. SEPTEMBER 26. — Odbor za postavitev spomenika pok. Ivanu Zormanu priredi zvečer v SND na St. Clair Ave. igro “Miklova Zala”. — Igra Slovenski oder. 27. — Popoldne odkritje spomenika pok. Ivanu Zormanu, zvečer akadetnija v dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 4. — Slovenski dom na Holmes Ave. slavi z banketom 40-let-nico obstoja. 11.—Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. nar. domu na 6818 Denison Ave. “vinsko trgatev” s plesom. 11. — Baragov dom - Prosvetni odsek priredi ob 3:30 popoldne v farni dvorani sv. Vida Slomškovo proslavo. 17. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party.” 25.—Pevski zbor PLANINA priredi v S. D. na Stanley Ave. svoj jesenski koncert. Začetek ob 6:30 zvečer. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. 31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave. £ J VSAK PO SVOJE — Vsak človek hoče napraviti na svojo okolico vtis, hoče se z nečem postaviti, tako tudi Carol Smith iz New York City na Miami Beach, Fla. My it ally Funeral Home AMBULANČNA POSlM^ ZRAČEV ALNfSlSTEM POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore NAGLO STARANJE — Delavec na sliki spreminja m vojaško uniformo, kot so jih nosili nemški vojaki tekom druge svetovne vojne, v staro in ponošeno. Potrebovali jo bodo v Cine Citta v Rimu za snemanje nekega filma o ški zasedbi Jugoslavije. no- nem- PRUETNO — Tejle muci v Niles, Ohio, se res dobro £ i. Pet let stara Kathy Pelton jo cerklja kot svpjo ljubljen^ NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda dijevo opero II Trovatore Slovenskem narodnem doh1 na St. Clairju. 14.—Združeni igralci bodo P° novili opereto “Mežnarje'3 Lizka” v novi dvorani pri Vidu. Začetek ob osmih ^ čer. v 21. — Korotan priredi pleS . Slovenskem domu na Hiol111 Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. Pr°’ slavi svojo 40-letnico z k _ ketom. Začetek ob petih P° poldne. id' DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan P redi v AJC na Recher Ave ob štirih popoldne koncert-FEBRUAR 1960 20. — Korotan priredi predp*1^ ni ples v Slovenskem d0111 v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ^ v Slov. domu na Denison A veselico z maškerado. APRIL 1960 _ c 10. — Glasbena Matica Pr'r^ CjO" Spomladanski koncert v venskem narodnem domu St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj koletni koncert v novi šols dvorani pri sv. Vidu. . Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOV®-VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA- NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO Fj FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D, No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503