Gospodarske skušnje.
(Kako s cepiči ravnati). Mnogokrat toži.kak vertnar, da je prejel cepiče suhe in vele. Komur se kaj takega primeri, naj položi cepiče v vodo, pa tako, da v posodi voda čez in čez čez cepiče stoji, in tako naj ležijo 24 ur. Ce je mogoče, naj se posoda s cepiči postavi na sonce, ali naj se saj postavijo na kakšen toplejši kraj. Cez 24 ur naj se potem cepiči vtaknejo v zemljo v kako senco. Ali so cepiči res suhi ali ne, se bo pokazalo v pervih dveh dneh. Ce se po 48 urah še frišni vidijo, le cepiž njimi brez vse skerbi. S cepiči pa, ko si jih iz vode vzel, naravnost cepiti ni varno, ker koj takrat se se ne da spoznati ali so živi aH ne. Cepičev nikoli ne spravljaj v kak hram, pa tudi v pesek jih ne vtikaj. Najbolji se ohranijo v senci pod prostim uebom, če se v kako mastno zemljo ali ilovico vtaknejo; al treba je, perst ali ilovico dobro potlačiti okoli v zemljo vtaknjenih koncov. S tako spravljenimi cepiči sem cepil še drugo leto in dobro so se prijeli. Stara navada, da vertnarji najraji cepijo, kadar mesec doraša, ker takrat muzga kviško kipi, in tudi meni se je zdelo, kakor da bi v tem času lub se bolje ločil za cepljenje.                                               Dr. Fikert.
(Stare drevesa pomladiti). Neki gospodar v Ivetot-u na Francozkem je imel na svojem vertu več starih jablan, ki že niso dosti več rodile. Pomladil jih je tako-le: Lansko zimo je neugašenega apna raztopil v vodi in ko je voda še gorka bila, je je na debelo s pemzeljnom namazal na skorjo starih dreves. Tako je pukoneal ves rnerčes, ki se pod skorjo potika, stara skorja je odpadla, namesti nje se nova naredila, in večidel vse tako namazane drevesa so se spet tako poživile, da so letos prav lepo cvetele in obetajo dosti sadja.                                        „Fortschritt".
(Korenje — bčelam dobra pasa). Neki bčelar je zapazil, da so bčele z velikim veseljem letale na ostanek osterganega korenja. Dal je tedaj nalas več korenja (merkve) zribati (ostergati) in ga je postavil bčelam pred bčeinjak; bčele so letele na to korenje kakor na ajdo. Tudi je dal korenja v vodi kuhati, da se je popolnoma razkuhalo, in ta sok je postavil bčelam pred bčeinjak. Tudi na to sladčico so bčele letele z velikim veseljem. — Spomladi, kadar bče-larjem pomanjkuje živeža za bčele, bi utegnilo korenje dobra piča biti in marsikter panj rešiti pogina. Naj bi bče-larji naši poskusili to!
(Hrenova voda pokonča uši in vsak drug merčes na rastlinah). Napravi se voda pa tako, da se hren zriba in več časa v merzli vodi namaka. Voda se potem ocedi, in rastline se ž njo ali umijejo ali poškropijo. Najmenj dvakrat vsako leto naj se očedijo rastline s to vodo. (Kebrov gnoj je sila rodoviten) po skušnjah, ki jih vertnar Fischer v Frankobrodu naznanja. Cele kupe nalovljenih kebrov je dal ta vertnar s teškim valjarjem zmečkati in ž njimi je potem zemljo pognojil. Cez 2 leti se ni mogel prečuditi, kako rodovitna je bila ta zemlja. — Ta skušnja nam spet poterjuje, kako se zna tudi škodljiva stvar v velik dobiček oberniti, ako je gospodar umen in priden.
(Kako odverniti, da tiči ne delajo škode v nogradih?) V ogerskem vinskem časniku. „Ungarische Weinzeitungct se bere le-ta svet, ki ga neki vinorejec pa mnogih skušnjah priporoča. Vse strašila — pravi — ne pomagajo nič. Pervo je, naj gospodar vse sadne drevesa poseka iz svojega nograda, da tiči ne morejo gnjezd imeti v nogradu. Drugo je, naj se meje okoli nogradov napravijo iz bezga (Hollunder) in sploh naj se bezgovih germičev zasadi kjer koli je mogoče v nogradu in v okolici njegovi. Tiči, ki delajo vinogradom škodo, zobljejo bezgove jagode še raji kakor grojzdje, in dokler bezeg terpi, ne bojo letali na terto; le takrat se lotijo grojzdja, kadar jim druzega živeža pomanjka.
(Sol kaj dober gnoj za mlade sadne drevesca). Ni boljega gnojila za mlade drevesca kakor je sol, ako se zgodej spomladi okoli njih soli toliko posiplje, da se zemlja skrije; kolikoršna je drevesna krona, tolika okoli naj se potrese soli. Za to rabo pa ni treba ravno ku-hinske soli, tudi tista sol, ki se po ceni prodaja pod imenom gnojna sol (Dungsalz), je za to dobra. Skušnje nalašč napravljene so učile, da   sol vsak drug gnoj prekosi.