St 14. V Trstu, v sredo 18. februvarja 1885. Glasilo Sloven Hfega političnega društva za Primorsko oludne. C«na za v«e osamezne številke se »EDINOST« izhaja 2krat na teden vtako sredo in sabat« o pi lato je O pl»ez posebne vrednoati se ne vračajo. — Inseratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraiuuijo p.o pogodbi — prav cenć; pri kratkih oglaalh z drobnimi Srkami ae piaSuje za vsako besedo 2 kr Evropska politika. Kadar koli smo doslej in uže večkrat govorili o zunanjej politiki, vsakikrat smo poudarjali, da na zvezo Avstrije in Nemčije z Italijo ne držimo prav nič, in da ta zveza je le od denes do jutri; posebno smo od nekdaj zanikali zanesljivost, korist in potrebo zveze naSe države z Italijo. Mi smo bili od nekdaj poudarjali, da Italija ni in ne more biti zanesljiva zaveznica Avstrije, in ako se je v nekaterih diplomatičnih avstrijskih in tudi tržaških viSih krogih v enomer delalo za prijateljstvo z Italijo, češ, da se s tem najboljSe pobija Ireden-tarstvo, bila je to povsem napačna politika, ker Iredenti nasproti je potrebna le močna roka, močna Avstrija, naslanjajoča se na zadovoljna svoja Kudstva, ali zveza z Italijo je še celo Iredentistom ugajala, kajti poznati je treba pred vsem značaj italijanskega ljudstva, in po tem še le delati svoje račune. Italijan ne bode nikoli prijatoV Avstriji in vse dvorjenje v tem obziru je le nlimba; z Italijo bodimo sicer prijatelji, toda le od daleč. Da sloni naša sodba na pravem temelju, to kažejo baš zadnji dogodki. Italija je v zadnjem Času brez mnogo popra-fiavanja posedla se svojo vojsko turška, oziroma egiptovska tla, in s tem ustvarila precedens, ki mora po vsem svetu napraviti veliko zmešnjav. Kakor se pa vidi, zvezala se jo Italija tesno z Anglijo in s tem močno prekrižala račune Bismarkove, ki uže od nekdaj merijo na to, da bi se Angležem spodrinola tla za svetovni monopol v gospodarskem obziru. Mej drugim je Bismark tudi zato sklopil zvezo z Avstrijo in Rusijo in posebno v zadnjem času iskal približanja Francoskcj. Ali zadnja so drži reservirano in ne kaže nobene volje, da bi se paj-dašila z Nemško, temveč pa je videti, kakor da bi se hotela tudi ona približati Italijansko-AngleŠkej zvezi in to z namenom, da je Angleška ne moti v Aziji in morda so načrti teh treh velevlasti celo tako obširni, da se bodo vršili v Aziji iu Afriki jako važni dogodki prisvojitev novih dežel. Ta zveza pa jo po vsem soditi v prvej vrsti naperjena proti muselmanskemu svetu, ali mogočo tudi proti nemškej kolonijalnoj politiki. Kakor iz te^a razvidno, dobila je vsa zunanja politika kar naglo ves nov obraz, ali pri vsem tem se posebno kaže italijanska politika osvojevanja po vsakej ceni, kajti mogoče je, da Italija denes hrbet obrne svojemu največemu dobrotniku Bismarku, kakor je v svojem Času (1. 1870) pustila na cedilu prve svoje dobrotnike Francoze. Nemoralnost politike se gotovo najbolj kaže v postopanji Italije od njenega rojstva pa do denes. Taka je italijanska tradicijonalna jolitika, ki bode gotovo še kdaj crižala tudi avstrijsko politiko na Balkanu, kar se kaže posebno v italijanskih agitacijah v Albaniji. Uže denes se more torej trditi, da obstoji le še zveza treh severnih cesarstev brez Italijo in da tej zvezi nasproti stoje najvažnejšo pomorske velevlasti. Dočakali smo torej in v kratkem času to, kar je mogel videti vsak količkaj zrel politik: nezanesljivost italijanske zveze. To pa je uprav avstrijskim državnikom migljaj, da se je treba južnega soseda spletek vedno bati in da je treba tukaj Iredentizem 2 vso silo zatirati, ali vse to le z naravnimi sredstvi, katere ima Avstrija v svojih Slovanih, ne pa z božkanjem Italijanov sploh in s tem, da se tuk, Italijanom mirno pripušča, da Slovane se silo itali-jančijo, kakor smo se žalibog zadnje dni prepričali iz besed naučnega ministra. Stvar je jasna, proti Italiji je treba graditi živ jez, in kedor je proti temu, dela vedoma ali nevedoma v škodo naše velike domovine. Pred Italijo r.a oprezi! Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske zbornice 13. t. m. se je najprej razdelil načrt zakona, glede podpore iz državnih sredstev v letu 1885 po elementarnih dogodkih poškodovanega pre bivalstva na dolenjem Avstrijskem, Moravskom in Sleskem. Zahtevani kredit znaša 2-3.000 gld. za dolenje Avstrijsko 10.000 goldinar, za Moravsko, in 3000 za Slesko, kateri zneski bo namenjeni za pod* pore. Poslanec Rieger interpelira, kaj misli storiti vlada, da se ubranijo hud! nastopki pri propadajočih cukrarnicah, posebno, ali dovoli, da se bodo plačevali davki v poz-nejih odlokih. Grof Taaffe odgovarja na Barnteindovo interpelacijo, glede uvažanja živine iz Bosne in pravi, da vlada zarad tega ni storila in tudi ne stori nobene naredbe, ker je v Bosni uže pred dvema letoma goveja kuga nehala. Predloga o zavarovanji za primerljaj bolezni se je v prvem £itanji izročila obrtniškemu odseku. Nato zagovarja finančni minister novelo 0 pristojbinah. On sicer priznava, da imajo poslanci težavno stanje, ker se imajo naložiti prebivalstvu večja bremena, ali poslanci imajo tudi dolžnost državne interese varovati. Minister prosi, naj zbornica prestopi v podrobno razpravo in zakon sprejme, če le mogoče, brez promemhe. Poslanec Russ je podal ta le predlog: Načrt zakona nuj se odseku vrne, da se zmanjšajo ostrosti, ki zadevajo uže tako preo bremenjenega zemljiškega posestnika in obrtnika, temu nasproti naj «e pa borsna opravila mnogo bolj obdačijo. Potem se je končala generalna razprava in pri glasovanji po imenih skl^nol prestop v podrobno razpravo z 160 gl isovi proti 136. Prva prihodnja seja bo jutri. Proračunski odsek je končal posvetovanje o proračunu za leto 1885. Pravosodnji odsek se je soglasno izre kel za to, naj se .'bresti znižajo od šest na pet od 6to. Obrtniki odsek je dovršil posvetovanje o zakonu glede zavarovanja v primerljajIh ponesrečenja. Odsek ta vredh rek v Galiciji je skle-z 14 glasovi proti 8 prestop v podrobno razpravo. Za poročevalca je bil izvoljen poslanec Sochor. Poslanec Russ je napovedal resolucijo kakor predlog manjšine. Grof Taaffe je 15. t. m. obhajal srebrno p«roko, prišel mu je čestitat sam <*e-sar, ki se je dalj časa pri njem mudil. Če-Ultali smo mu potem tudi nadvojvodje Karol Ljudevit, Ljudevit Viktor in Albreht. Moric fl. Kaistrsfeld je 14. t. m. na svojem posestvu na Štajerskem umrl. On je bil rojen Slovenec-Blagotinščak. a bil rtden prvih pristašev in voditeljev Slovencem nasprotne stranke. Dvakrat je bil načelnik poslanske zbornice in dolgo časa deželni glavar na Štajerskem. On je iznašel imenitne svinčene podplate, kateri se pa nfso potrdili ter so prišli uže zelo iz rabe. V ogerskej poslanskej ebornici je bila te dni na dnevnem redu predloga o predru-gadbi gosposke zbornice. Mnogo poslancev se je upiralo zoper vladin načrt; poslanec Hermann je zahteval, naj se gosposka zbornica popolnem odpravi. Minister Tisza pa je naglafial, da se bode prizadeval za to, da se vladin načrt v glav nib potezah brez promembe sprejme, i naj se promembe prepuste gosposkej zbornici* Wolseley je 15. t. m. v London poročil, da mu je nek samovidec povedal, da je bil Gordon 26. januvarja ustreljen, ko je šel v avstrijsko ogerskl konzulat, av-strijsko-ogerskl konzul pa je bil v svojem stanovanji umorjen, in grški konzul ujet. Angleška vlada zgradi železnico iz Suakima v Berber; dotična dela se imajo brez odloga pričeti. S francosko-kitajskega bojišča poroča general Briere 9. t. m. da je po nekaterih manjših bojih Kitajce odpodil do Tanoja ter z svojo vojsko Be dalje po-maktiol. 13. t. m. pa poroča ta general, da stoji uže 16 kilometrov od Langsona in da je Kitajce z vseh hribov odgnal. Briere poroča 13. t. m. iz Langsona: Danes opoludne je bil na trdnjavi v Lan-sonu razvit irancoski prapor. Po trdem boji to noč je bila kitajska vojska osem kilometrov od Langsona razpršena. Vnanje dežele. Črnogorski knei je izdal agrarni zakon, po katerem si nobeden ne sme več ozemlja pridobili, nego 20 oralov. To je storil zarad tega, da se v deželi ne izcimijo veleposestniki, kar ne bi se ujemalo z demokratičnim duhom dežele. Bolgarsko sobranje je bilo 13. t. m. zaključeno s prestolnim govorom. Italija to v Afriki uŽe zelo šopiri. Ma-savah so Italijani te dni zaseli in egiptovsko posadko odgnali, pa uže poročajo od tam Širokoustno, da so se razmere tam uže zboljšale! Kakor bi to bilo v par dneh mogoče. 22. t. m. se v Napolji vkrca uže tretja ekspedicija, 1400 mož, da pomnoži posadko v Masavahi. A Italija se je menda prenaglila; misleč, da se prikupi Angležem, začel i je brez preudarka rojiti po Afriki; s tem pa je zgubila zaupanje pri vseh evropskih velevlastih, i na vse zadnje je še angleška vlada izrekla, da v Afriki ne potrebuje pomoči od Italije, ampak da ima uže sama toliko moči, da brez Italije svoj namen Izvrši. Tako je ostala Italija na cedilu, zgubila vse zaveznike in utegne se zgoditi, da pri prvej priliki vržejo italijanske vojake iz zasedenih mest. Iz Sudana poroča Wolseley 10. t. m. o velikej zmagi, kolona generala Earle je po polurnem hoji z naskokom vzela vse utrdbe sovražnikove ter zaplenola deset praporov. S tem je pot v Berber odprta; sovražnik ima veliko sgubo; skoraj vsi njegovi vodje so mrtvi. Angleži imajo 12 mrtvih, mej katerimi je tudi general Earle. Angleži se pomikajo dalje po Nilu. — Na bojišči so našli tudi prepis necega pisma, katero je pisal berberski guverner kerbe-kanskemu, kateremu poslednjemu poroča, ta je prejel pismo od Mabdija, da je Mahdi Kartum vzel 26. januvarja, da je bil Gordon ubit 1 njegovi parniki in ladije zaplenjeni. DOPISI. IZ Bazovice, 11. februvarja. — (Pevska druitvav okolici in njih nasprotniki). — Dragi čitatelji, zopet vam Imam poročati o delovanju na narodnem poljt v tr-žaškej okolici. Nekateri trmeži pa se temu na vso moč ustavljajo. Tako se godi v nekaterih vaseh, posebno tam, kder se snujejo prav zdaj močna »povska društva«, tako na primer v Skednji, pri sv. Ivanu in v Rojanu. Pred nekoliko dnevi se je ustanovljalo novo »pevsko društvo« v Lo-njerju in se je izbral za to uže poseben odbor, ali tudi tukaj so ga prav oni, koji bi morali prvi k društvu pristopiti in na to delati, da bi b« društvu dala dobra podloga, prav ti so ga zatirali in Se one, koji so k društvu pristopili, odgovarjali in jim govorili, do iz tega ne bo uič. Prav take nevošljivce imamo tudi v Skednji in v Rojanu, ki pevce še odvračajo od društva, namesti da bi ga jim priporočali; ali morebiti mislijo ti gospodje, da bi s tem svojo čast zgubili, ako bi se osnovalo posebno pevsko društvo? Zal, da so se tudi nekateri pevci udali nevošljivlm trmoglav-cem. Vsaj oni bi morali čutiti, da je treba le s združenimi močmi delovati, ako hočemo kaj doseči. Vsa Čast pa vrlemu pevskemu društvu »Zora« na Videli, kojemu je prav zdaj pri njegovem ustanovljenjl naš sovražnik največ zabavljal, ali pri vsem tem je to društvo Še bolj krepko delovalo, kar je pokazalo na svojej prvej veselici, katero je to mlado društvo priredilo dne 1. t. m. v dvorani vrta Rosetti in potem v soboto 7. t. m. na velikem plesu delavskega podpornega društva v gledišču Fenice. Pri plesu so Bodelovala tudi Skerlensko, Rojansko in Tržaška pevska društva; ali v takem številu ne, kakor je bilo društvo »Zora« z svojim ženskim o«ielkom. in Blcer v krasnih narodnih nošah. Njih petje me je ganolo do solz. Pevci se niso utrudili, peli so neprenehoma kot slavci. Le tako naprej, vrla »Zora«, in zmaga mora biti naša, ker po zori nam gotovo milo solnce prisije, in pride čas, ko tudi ua naše domovine krilo prisije solnce milo. Onim pa, ki našim okoličanom društva zatirajo, večna sramota, če bo tudi Slovenci, a niso vredni tega imena. Tu li pri nas v Bazovici smo si v ml-noleni poletju ustanovili »čitalnico«, ali žali Bogi zaradi nemarnosti in naših nasprotnikov zdaj slabo napreduje. Uzrok je temu tudi sedanji prepir zaradi cerkvenega orgijanja. Nadejnmo pa se, da se v kratkem zopet združimo in oživimo, kakor smo poprej bili. Saj smeti, koje so nam oči prašile, pomela nam je burja pred iifkim časom Iz naše vasi, in zdaj bo letno laiiko bolj mirno zopet narodne pesmi prepevali lu čitalnico k novemu jivenju budili. Dopis iz Gropade, št. 11. v »Edinosti«, priporoča, da bi se tukaj napravilo zopet pevsk •iruŠtvo, kojo bi morali pristopiti Gro p;ijci in Padričani. To bi res lepo bilo in bi se tudi labko zgodilo, ali prav oni, ki bi se morali za to oglasiti, vedno molče in na dru^e posel valp. Vi, ki ste prvaki narodnjaki, saj vam srce za narod bije, vi se morate za take reči potezati in si društvo ustanoviti, potem pa Še Je drupe bolj proste kmetske može in mladeniče k društvu privabiti.— Tedaj Bazovčanl, Gro p:ijci in PadriČarji! združimo se, in osnujmo si pevsko društvo in obudimo zopet našo ubogo čitalnico, posnemajmo vrlo Verdel-sko »Zoro«, katera pri vsem nasprotovanji tako vrlo napreduj« in povzdiguje glas domovini v slavo, ter dela čast ne le sebi, temuč vs^j naŠej okolici. Z ■ torej vsklik-* nem iz dva srca : živela »Zora« ! — V pone-delek 9. t. m. je prišel v Bazovico oddelek društva »Zon«, mi smo Zoraše veselo sprejeli in pri dobrej kapljici tudi parkrat skupaj zapeli in marsikaj se pogovorili Nnj bolj pa se nam je dopal krasni govor g. Negode, kojega je govoril na slavnostnem koncertu »Zore« 1. t. m„ moral ga je tukaj na ol če želje ponoviti. Govornik je nam tako v srce segel, da se je marši komu solza utrnola. Na našo željo so nam Zoraši dali besedo, da priredi v kratkem »Zora« izlet v Bazovico. Mi Bazovčani jih z veseljem sprejmemo, ter se nadejamo, da po Zorovem izletu tudi tukaj zašije narodno soluce in da žarek od »Zore« marsikomu um razvedri in srce spnkoil. Predno pa se to zgoii, opominjam Še enkrat naše narodnjake, ne le Bazov-Čane, temnč tudi bližnje Padričarje in Gropajce, da se v kratkem zopet snidemo in za sprejem »Zore« tudi pri nas nekoliko pet|e obudimo, da se bodemo s krepkimi glasovi pozdravljali z našimi brati in sicer tako, da nam bodo naši kamnati slovanSki hribovl odmevali I Da pa fe vse to izpolni, obračam se najprej na naše prvake in bolj omikane gospode, da bitro k delu pristopije, ker lahko kaj narede, ako le hočejo. Tedaj na delo, rojaci! Usmilite se našega ubozega naroda, da ne bode več tako teptan, da se ne bodo nam naši nasprotniki posme-havali, ako terjamo svoje svete pravice. Ako bodemo skupno terjali in zahtevali, ne bodo mogli »cikorjaši« do nas, ampak bali se nas bodo tako, da vse bvojo robo od sebe pomečejo in zheie od nas v velikem strahu. Naša sveta dolžnost je, da so vsi pobratimo, in da smo vsi za enega in eden za vse. Da pa to dosežemo, moramo v prvej vrsti si ustanoviti društvo, kojo bi sejalo omiko in budilo narodni čut mej nami, in bi nas vezalo k skupnemu delovanju. Upam, da te moje besede ne liodo bob ob steuo ! Sedaj na delo, skrajni je čas, geslo naš? naj bode: »Edinost«, »M;ru in Ljubezen naj vlada mej nami in vsemi uarodi! Buditelj. Iz i>utovljan*ke občine, 10. svečana. — Veselica našega narodnega kmetijskega društva dne 8. svečana v dvorani g. A.Štoka se je jako izvrstno vršila, iz mnogih krajev je prišlo mnogo ljudstva, iz Sežane je prišlo več odličnjakov, mej njimi tu ii naš vrli deželni poslane g. R. Mahorčtč. Posebno zanimiv je bil govor g. uči telja A. Kosovela v kmetijskem obtiru. Tudi petje, domača godba s s pomočjo druzih godcev, vse je bilo kaj izvrstno, vsa čast in hvala gre tedaj g. A. Stoku in g. učitelju A, Kosovelu, ki sta se mnogo tru lila za napravo veselice in za povzdigo društva. Napredovalo je tudi društvo » fiaanč nih zadevah jako dobro, ker je imelo iz-vrstnega denarničarja g. J. Zlobca, ki pa se je, Ža i Bog, zdaj drušivu odpovedal zarad neke osobe, ki ga je o pri. i ki vese lice javno napala. Vse društvo obžaluje njegov odstop, ker je za društvo mnogo žrtvoval. Oseba pa, ki ga je napala, ne išče druzega, nego prilike, da bi prepir povzročil i, skušala je tudi društvo podreti, a tu jej je izpudletelo. Bog daj bebcem pameti zdaj pri onej veselici. Tako je pravi Živeli I Poglejmo v Dolino. Tu se delajo pridno priprave ter diletantje urno v svojih zada-čah vadijo za veselico, kojo priredi Čitai-nica v D dini dne 15. t. m. 1 a veselica utegne biti, po pripravah sodeč, jedna najlepših, kar jih je Čitalnica priredila. Kakoršne ugodne nastopke pa je imel tabor v Dolini, takošne, upati je. imel bi mž" v Istr , zatorej vekhknem polit, društvu Eiinost: Naprej zastava Slave 1 Gotovo pa je bil najlepši pomen tejlpešanji vere govori pastirski list mej dru-šali, da uboga deca tukajšne trirazrednlce | gim Uko-le : J dobi 47 gld. 14 kr. Posebna čist tedaj vrlim činiteljem tega blagega podjetja! Iz Krega, 10. februvarja.—Naprej zastava Slave ! Pravemu rodoljubu srce od veselja poskakuje, ko vidi koliko se je Ći taluic — teh velevaŽnih in prekoristnih društev v probujo in napredek našega milega naroda, po taboru v Dolini I. 1878. v koperskem okraji ustanovilo, še bolj pa človeka veseli ko vidi, kako ti narodni hramovi v delovanji in napredku tekmujejo. Tu vidiš čest. duhovščino, župane, učitelje in druge rodoljube, katerim srce za narod gorko bije, družiti bratsko svoje moči v prirejeoje zabavno — koristnih večerov. Zdaj je taka veselica v Dolini, zdaj v Dekani, pa zopet v Kubedu in zopet v Dolini. Rad bi popisal prelepo veselico v Dekani, a vem, da to stori spretnejše in spo-sobnifie pero. Nekaj pa vendar ne morem z.imolčati. V Dekanskej nadjupanijl se učitelji v delovanji za narod sv.ij družijo ter drug drugemu pomagajo zdaj pri tej, IZ Gorice, 12. svečana. — (Slavnost v spomin Valentinu Vodniku). V denašnjej št. cenjene »Edinosti«, sem pričakoval, da spretnejša roka popiše slavnost v spomin V. Vodniku, katero je priredilo naše vrlo «-dov. bralno podporno društvo«, a vdobil sem le majno notico, katera pa ne zadostuje za tako slavnost, ampak ta slavnost ie vredna, da se tudi čitateljem »Edinosti« obširnejši popiše, kajti take slavnosti ni naše društvo še imelo, in sploh tudi vsa druga na Goriškem ne. Ako se le to pomisli, da je slavnost poselilo okoli 700 raznega občinstva vseh stanov; od najvišega gospoda do nižega rokodelca, česar se jaz Še nespo-minjarn. Zdaj pa le k stvari. Velika Dreherjeva dvorana, kder se je vršila slavnost, bila je krasno odičena z jako lepim odrom v narodnih barvah. Po stenah so visele lepe podobe in sicer: po-ioba presvet, cesarja, njegove „družine, c^sarjeviča Rudolfa in princ. Štefanije, dr. Bieiweisa, dr. Lavriča, Preširna. Podoba V. Vodnika pa je visela nad odrom v lepem vencu. Zravtm teh podob so bila tudi lepa zrcala in vse to je bilo zastavami jako lepo okrašeno in razvltljeno. Oh 8. uri je bila velika dvorana In tudi drugi stranski prostori uže prenapolnjeni slov. občinstva, vzdigne se zavesa, in vojaška godba 28 mož začne svirati «Graničarje» na veliko zadovoljnost slav. občinstva. Pri drugej točki nastopi pevski zbor iz domačih in Šentpaterskih pevcev (iz samih društvenlkov), ki so peli V. Vodniku v spomin prav dobro. Pri tretjej točki nastopi predsednik veseličnega odseka g. K., ki je govoril o V. Vodniku. Gospoda govornika, ki itna uže tako nadarjeni govorniški duh, poslušalo je občinstvo pazljivo in prav rado in žel je veliko hvalo in ploskanje. Pri četrtej točki nastopi aopet možki zbor, ki je pe l a Hrvaticami) tako ubrano in taktno, da so morali pevci to pesem na splošno željo poslušalcev ponoviti. Pri petej točki nastopi (mislim vprvič) gdična J. F., ki je dekla-mavala V. Vodniku v spomin. Tudi ta je pokazala svojo spretno moč; kar stermelo je občinstvo, kako je ta gdična. navdušeno, čisto in krepko deklamovala, da je bilo veselje jo poslušati. Bog nam jo obrani mnoga leta sebi in našemu društvu v korist. Na to pa pride igra ((Kateri bo«. Predno pa se je pričela igra in so se igralci pripravljal , ponudil se je neki gospod N. N. z svojim majhnim sinčkom, da bi rad na odru na citre zaigral, kar mu je odbor dovolil; in res, to je bilo za poslušalce kaj nepričakovanega pa interesantnega. Ta gospod seje pokazat pravega mojstra na citre, tako da je moral na občno željo poslušalcev Še en komad zaigrati. Hvala mul No! zdaj pa igra, to je bilo za naše društvenike nekaj novega, ker stavim, da skoraj polo"ica naših društvenikov ni Še slišala predstavljati v slov. nobene igre. To igro je pradstavljalo 6 možkih in ena gospodičina in sicer kot novinci, prav dobro. Da ne bodem vsakega posebe imenoval in hvalil, ker bi vzelo preveč prostora, moram odkritosrčno reči, daje vsak svojo nalogo dobro izvršil, tako, da je občinstvo bilo prav zadovoljno, in ker je uže igra sama on sebi smešna, zato so poslušalci od veselja kar poskakavali. Žito pa so predstavljale! želi tudi veliko pohvalo tako, da so se po dokončanej igri morali zopet na oder prikazat'. Pri sedmej točki je bilo srečkanje 16. raznovrstnih eie«antnih dobitkov. Zadnjo točko sporeda svirala je godba »četvorko« prav izvrstno, na to pa se je začel rajsko veseli ples. Le škoda, da so bili za ta večer prostori pretesni, če se pomiali, da je plesalo okoli sto parov, pa še več bi jih bilo, pa kakor sem uže rekel, ni bilo prostora. Tako smo zjutraj končali prelepo slavnost, s katero mora naše društvo biti zadovoljno ne le samo radi časti in ponosa, da more tukaj v sršenovem gnjezdu tak« veselice napravljati, temuč s takimi veselicami si društvo tudi v gmotnem obziru pripomore, kajti slavnost ie zraven napredka donesla društvu oko 70 gld. či stega dohodka. Le tako naprej, in zmaga bo naša. Rodoljub. (Nadaljevanje in konec dopisa Iz Planine). Predolgo bi bilo vse natančno na dalje popisovati. Se marsikoja stvarca je iz nedolžnega zavitka »pokukala« — in vselej radost provzroČila. Bilo je nad 100 dobitkov. Tako mora človek, kadar je veBel in zadovoljen, tudi na uboge misliti, ter jim tudi kaj radosti privoščiti. Preblagi nameni a preverjen sem, da vtem predpustu malo kde posneman. Vam, mogočnim jezikom, pa tudi v izgled in svarilo: Bolite hvaležni I — ne ošabni I Tudi „Škr c" skrbi za blagostanje vaših otrok, morebiti še več, nego vi sami; — akopram mu pri vsakej priliki v zahvalo psovke delite i n bi vam moral potem, ko vas rabi, vsako delo vsaj 10 krat preplačati. Bodite vsaj previdni, vsaj nema ..škric" nobenega dobička, ako vašo neolikano od ▼as zanemarjeno deco — razveseli I To vendar ni njega dolžnosti Tedaj še jeden-krat: Tisti „predolgi kos mesa" za zobe. Nabrana svota j* za Planinske razmere „velikanska". Se mnogokrat nemajo celo v mestih jednakega vspeba! Sedaj se pa prične zupet plen, in radovanje je bilo splošno. Brala se je vsem navzočim zadovoljnost v očeh. Naposled se je videlo na prsih čvrstih plesalcev toliko „bliščobe" od nežnih rok podarjenih redov, kakor bi solnce, luna in zvezde bile iz podnebja na zemljo popadale. No! sem ter tja je oko žarelo, „sladko" se je govorilo, dala se je tudi marsikoja beseda, koja pa ostane le beseda — —, a do prihodnjega predpusta se vse poravna! Kar še ni — pa bodel rekel je medved, ko je med lizal! Umevno je tudi, da je bilo mej vsem tem petje, za koje ni trebalo nobenega programa, nobenih posebnih ur. Vsaj znate, da Slovenci se ne zbero nikdar, da bi svojej mili domovini v slavo kaj pesmic ne posvetili. Pozabiti pa tudi ne smemo izborne, hvalevredne postrežbe čestite gospe La-vričeve, koje dobra kuha je itak povsodi znana. Koji iz njenih rok grižljaj dobi, mar-sikojlkratov se mu bodo sline cedile, kadar bode v „imetnitnih« krajih prav drago jed plačal — a se bode prinesena mu jed po ustih valjala, kakor bi jedel „polže s cu-krom" potresene. Na rano jutro jedva smo se na dom vračali, da je nas uže kmalo veliko nebeško oko, »solnce« imenovano, na dom spremljevalo, — a pred 4. uro niti jeden ni društva zapustil. Da bi se mnogokrat na jednaki način radovali! vskliknol je marsikdo. Zopet se je kazala živa potreba kakega društva za Planino. Morebiti pa sedaj poj 1 e 1 To Be ve. zaprek, teiav bode dovolj — a verujte, saj v nobenem kraji ne ide vse povoljno, in dostikrat le »dobro« po svetu trosijo, mej tem ko društvo v zadnjih zdihljajih pojemal Pravega zdravnika treba in dobrega, akopram grenkega zdravila! Vzajemnosti Vstrajuost! Sloga I Po-skuz velja! Ako potem društvo zaspi, peli mu bodemo „tihe bilje" in nihče ne bode prav vedel, ali je umrlo, ali hira —, nikakor pa v skušnji osameli ne ostanimo. Sedaj v tihem postnem času bode trdovratno človeško srce gotovo bolj naukom in pametnim prevdarkoui odprto. Tedaj potrkajte še jedenkrat na vso moč! Dozdeva se mi, da sem čestite čitatelje dovolj nadlegoval, in potrpenja jim skoraj gotovo izmankuje —, kar se tudi meni s črnilom godi, a oči mi tudi uže krojač „zaspanec*' šiva ! Še jedenkrat, javna zahvala in čast vsem činiteljem te zabave! naj si bode blagega namena, kakor tudi sijajnega plesal Osebno sem se poslovit nekako »španjsko«, kajti odhajajoči smo vreli skozi duri, kakor buČele kadar roje I In še nekaj bi rad povedal »črno-ru menim«, pa prehladil sem se in kašelj me davi l---- Na videnje! — si. — Domaee in razne vesti. Preč fg Iv. dr. fcust. dekan stolnega kapttola, odpotoval je prošlo nedeljo v Beč, da se tam udeleži biskupskim konferencam, koje se jutri prično, on je delegat presvetlega našega biskupa, koji ne more osebno prisustvovati radi boleh-nosti. Predsedoldlf« pel. društva Edinost vabi vse odbornike in namestnike k prvej seji, katera bode v nedeljo, dne 22. t. m. točno ob II uri dopoludne v prostorih del. podp. društva, Acquedotto Št. 11. Na dnevnem redu bo volitev pod-po (predsednika, tajnika, denarničarja in še nekaterih poverjenikov. Potim predlog zarad velike veselice društva Edinost In Še več drugih jako važnih tnček. PafMlrftkl UMI. Milostljivi škof tržaški izdal je denes pastirski list poln ozbiljnih preinišljavanj In podukov. Ker vsega ne moremo priobčit', naj nam bode dovoljeno, da vsaj nekoliko važnejih, boli občnih stavkov iz njega posnamemo. O gim Oznanovalci svetega Evangelija res da glisno kličejo, da vera peša, da ljubezen hira da pregreha med kristjan.' povzdiguje glivo, da je tedaj neobhodno potrebno s pripravnimi sredstvi tei bo^n* v okom priti. Tudi sveti Ode Pape*iz nepremakljive Petrovo skale povzd£uje svoj glas ter svari, da v velikej smo nevarnosti, da je tedaj skrajna potreba, Ja se vsi prizadevamo iu molimo za ozdravljenje bolne človeške družbe. Ali k«J koristi vse to? Posmehuje se svet takemu oblastnemu opominjevanju, in kakor nesramntca, od ktere se bere v pregovorih, grešniki si usta obrišejo ter pravjjo: »Saj nismo nič hudega storili«. (Pregov. 30, 20). Rekel bi človek, da so se vrnoli časi, katere popisuje Jeremija, govoreč o krivih prerokih, ki so neprenehoma klicali: Mir, Miri a miru le bilo ni (Jer. 6, 14). Zatorej moramo vzdahnoti z ravno omenjenim Jeremijem proiokom: »Strašno razdjana je dežel«, u ni ga, ki bi si to k srcu vzel« (Jer. 12, U). In da se boste prepričali, da nisem preveč tekel, vabim Vas, Predragi, da le en hip z mano premišljujete življenje, kakorSno je večjega dela denašnjih kristjanov. Potem govori o pokori in preide na sedanjo mladež ter se izrazi o njej takole : Poglejmo odgojo mladine. Nikdar v poprejšnjih časih se ni toliko trosilo za šole in za odgojne zavode raznih imen, kakor dandenašnji, in stariSi z obilno družino ved6, koliko jih stane odgoja sinov in hčer po zahtevanju sedanjih časov,. Se pa res mladina bolje odgoj nje. postanejo po tej odgoji ljudje boljši ? O kaj Še! Mnogokrat se prav nasprotno godi. Jn kde se ima iskati uzrok tej prikazni ? Odgovori se, da v napačnem na-potju današnje izreje In odgoje mladine. Denašnji učitelji se na vso moč prizadevajo, da bi izbistrili um Školske mladine, ali zanemarja se*večji del oblaženje srca; a neovržlji va resnica je, da iz srca izha** jajo hude želje, uboji, tatvine, preklioje-vanja. (Mat, 15, 19). Kaj pa imamo pričakovati od mladine odgojene po sedanjih načelih, nam je pred malo dnevi povedal K'istusov Namestnik, premodri Papež Leon XIII, ki govori tako le: »Mladina, ki se ni vadila v strahu božjem, nikakor ne bode se podvrgla redu poštenega življenja, in ker ni bila nikuar vajena odreči, kolikor toliko svoji strasti, bode lahko polirana na punte in prekucija«. O zakonu govori tako-le: Sv, Zakon je temelj družine in držav pa ženitbe se sklepajo neizrečeno lahko-mišljeno in brezskrbno, ako ravuo je ta sakrament velika skrivnost v Kristusu in cerkvi (Efez. 5, 82), ako ravno je zaveza nerazvezijiva, Ki veže do smrti. Te resnice so katoličanom znane, pa se le ženin in nevesta večji del voljita brez pravega posveta, brez pametnega prevdarka, in ča tudi se ima z svetimi rečmi ravnati sveto, pa le vidimo, da se mladi ljudje na sv. zakon pripravljajo z nerednim, grešnim življenjem, večkrat tudi z očitno pohujšljivostjo, da stopajo k ultarju brez vsake pobožnosti ne misleč na svetost in važnost djanja, ktero so ravno spolniti namenjeni. Zares more se o njih reči, da ne vedo, kaj delajo (Luk. 23, 34). Ker pa slabo drevo ne more dati uobrt-ga sadu (Mat. 7, 18) je naravno, da od takih zakonov, ki so se obhajali bres knstjanske priprave, torej brez nebeškega blagoslova, ne moremo pričakovati družnega reda, svetega življenji. O i tod nemir v družinah, od tod ljubosumnosti, razprtije, prepiri, nezvestoba, ločitve med zakonskimi, in drugi joh I prejoh 1 KajU vedno ostane resnica, kar j<» duh božji govoril po pesniku kralju: Ako gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, ki jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje kdor ga varuje« (psi. 126, 1.) Kaj porečetn pa o nepotrebni potrati in splošnji zapravljivonti današnjega Časa, po kat-M'i sleherni hoče prekositi druzega, ter si prirediti vsega lišpa, kakorfinega pri drugih vidi in opazuje. Po takem djanju razširja se mehkužnost in razujzda-nost. se strašno množi siromaštvo, in tega Žalostnega stanja se bodo v kratkem posluževali sovražniki krščanstva, in dosežejo svoje peklenske namere. Konečno pobuja pastirski list k pobožnosti in dobrim delom. Pastirskemu listu je dostavljen postni red, ki j« enak,, kakor druga leta. Pottine pridigo bodo v Trstu, in sicer: v italijanskem jež ku: v stolnej cerkvi sv. Justa vsako ne teljo in vsak praznik po velikej maši, ki ie oh desetih; v cerkvi Marije Device pri J zuvitih vsak ponedeljek, viorek, sredo, četrtek in petek ob enaistih dopoludne; pri sv. Jakobu vsako sredo in vsak petek <»b šestih zvečer; pri kapuclnlh vsako nedeljo in vsak praznik o polupetih zvečer; v nemškem jeziku: v novej cerkvi sv. Antona vsako nedeljo in v*ak praznik o t olu lesetih dopoludne, in vsako sredo in v»ik petek o polupetin popoludnt; v slovanskem jeziku: v novfej cerkvi sv. Antona vsako nedeljo in vsak praznik in vsak petek ob treh popoludne; pri sv. Jakobu vsako nedeljo in vsak praznik ob treh popoludne, in vsak vtorek in četrtek ob šestih zvečer. Za obrtniškega nadzornika za Trst In Primorsko je bil neki imenovan kemik Oskar PoiJey. Njegov uredski sedež bode v Trstu. C^htilamo! Se nekaj o Cikoriji. Nek naš poročevalec bil je pustno nedeljo v pivarnl nasproti Poiiteama Rossetti; tam je sedel k mizi, pri katerej so sedeli nekateri okoličani in okoličanke. Komaj se je začel razgovor, uže vpraša starži ok'oličan njemu nepoznanega poročevalca, ako mu je kaj znano o nekem društvu »Concordia« ali »Cikorija«. Ta mu reče, da je to društvo mreža Iredentarjev, v katero bi radi lovili okoličane, potem se pa v pest smijali. — Okoličan pa na to odgovori, da je tudi on slišal kaj tacega in njegova Žena je pristavila, da noben okoličan ne sede na limanice teinu vragu; nli okoličan je potem pristavil Se to le: »Govoril sem te dni z bratom od Poldeta, s poštenim g Alojzijem, ki je bil nekdaj poveljnik našega bataljona, a ta sam me je svaril pred svojim bratom, češ, da n« ve kij dela, da je bil uže Ga ribaldln in da ne živi 'tako, kakor je bilo to navada v starej tržaškej družini Mau-roner, ki je bila vedno zvesta Avstriji in cesarske] hiši. — Ako torej sam njegov brat tako govori, kako bi mogel potem okoličan poslušati tacega moža. Nikoli 1 in če pridejo z i časa volitev ti cikorjaši okolo nas, naj gledajo, da ne staknejo, kar so uže davno zaslužili 1 —« Naš poručevalec je okoličanom še nekatere blamaža Cikorjašev razložil In se potem od okoličanov, ki Imajo posestva v Rocolu, baš tam, kder Poldo največ rogovili, prijazno poslovil. — A mi dostavljamo temu, da je pač žalostno, tla se tak človek v družbi nesku-fienega najrudečejŠega odvetnika v Trstu upa delati spletke proti Nabergoju, na katerega je ponosen vsak okoličani Ubog;! Slovenci. Kako mala so zahtevali slovenski poslanci za svoj narod, in vendar jih še za to oštevajo v mero-dajnih krogih dunajskih. Tudi «Triester Tagblatt« je prinesel nek dopis z Dunaja, kateri se spravlji na slovenske poslance v jako zaničevalnem tonu. Pri tem listu se more pač reči: «Denes božka, jutri zaničuje In grdi. Karenlena za ladije iz algerskih, tuneŠkib, italijanskih, španskih, francoskih in indiških luk je odpravljena, ker je kolera povsod nehala. Novačenje za Trst in okolico. Prošnje, ki so se vložile za oproščenje od vojaščine, rešijo se 2. marcija na magistratu, nabor v letib 1865, 1864, in 1863 rojenih mladeniče.v bode 3. 4. 5. 6. 7. 8. marcija v dvorani mornarične vojašnice v starem Lazaretu. Vstop v to dvorano je dopuščen le naboru podvrženim, ki ima|o pokazati dotično pozivnico. Tisti, ki so naboru podvrženi, pa niso dobili Še pozivnice, morajo se o pravem času zanjo oglasiti v I. magistralovem oddelku. Na bor se bo tako le vršil: 1. razgred (1805) od št. 1—290 vštevno 3. marcija, od Št. 291 dalje 4. marcija; 2. razred (1864) št. 1—290 5 marcija in od št. 291 dalje 6 marc ja; 3. razred (1863; od št. 1—350 7. in od št. 351 dalje 9. marcija. Trije zadnji dnevi pred pusta v Trstu. V nedeljo smo Imel tradicionalni korzo, nič posebnega, okolo 120 ekvipnž, malo Šopkov, še manj kon-fetov, najlepše ekvipaže so manjkale, šeme so bile jako priproste, še slabše nego se vidijo na deželi. V pondelek vosi se navadno samo elita Tržaškega društva, a letos je bilo tudi te elite silno malo.— V torek je b lo nekoliko več kočij, ali ma-škerada bila je prav slaba brez vsanega pomena, k veČemu je za nas omena vredna demonstracija proti Cikoriji, predajali so namreč mnugi našemljeni »Cikorije« firme »Poldo e Angelo«, po pol solda zavitek, a Še po tej ceni je ni hotel nobeden kupiti. Kakor se vidi, tržaški korzo z vsakim letom bolj pojemlje, nekoliko je to dokaz slabših časov, več pa je dokaz, da se je svet naveličal te srednjeveške italijanske burke ter postal bolj resen. V novejšem času je na-talo vse polno zabavnih In drugih društev, tako sicer, da ima inte. ligencija, kakor tudi prosti narod svoje najlepše, dostojneše zabave v svojih društvih. Kaj so bile na priliko nekdaj takozvane »kavalkine« v Trstu in kaj so denes? Nekdaj je vsa visoka gospoda obiskovala te »kavalkine«, dandanes so kavalkine torišče za lehkoživke, ki sploh ne smejo v poštena društva in pa za sensualne Žide, ki si ogledujejo na pol naga trupla In b tom povzdigujejo svojo bolehasto fantazijo. Vs<», kar je više izobraženo, posebno mej ženstvom se odteguje dandenes takim propalim veselicam. Prav bi bilo, da bi Šel korzo, ki je italijansko narodna veselica, rakom žvižgat, ter da bi tu 11 v tem obziru dobil Trst nekoliko drugo lice, prav j« tudi, da propadajo kavalkine, ki so bile od nekdaj pospešiMjice polzlosti. Ali pri tej priliki naj nam hode dovoljeno par besed na naše okoličane in na naše rle okoličanke. Ne mnogi, ali vendar ne- izpred porotne sodnije. I4. ateri okol čani in nekatere okoličanke Še't. m. j videli smo kateri vedno zahajajo v kavalkine, v nedeljo, ko so se v »Politeami« nekateri židje drzno približavali nekaterim ličnim okol čankam ter so jih hoteli dotikati. — K sreči za srce naSega poročevalca, da so jih okoličanke zamčljivo odvračale. I o je prav, ali reči moremo, da nas je pri vs» m tem srce bolelo uže zarad t"ga, da okoličanke hodijo na take veselice ter se mešajo mej propadle ženske. Vsaj imamo zadosti lepih domačih veselic, na katerih se vsak domači fant in gospod spoštljivo približuje domučim dekletom, na take veselice naj hodijo, ako hočejo biti spoštovane, kakor zaslužijo, kavalkine niso za naš narod. V sveto dolžnost si torej smatramo, da polagamo slovenskim starišem, učiteljem in duhovščini na srce, naj delajo proti temu, da naši okoličani obiskujejo kavalkine in sploh take plese, ki niso pod pravim domačim nadzorstvom. Toliko za danes o tej stvari. — Denes popoludne bodo pri sv. Ivanu z veliko pompo pokopavali pusta. No, to je uže bolj nedolžna veselica, saj je tudi narodna slovenska, le to bi želeli, da bi snovatelji veselice šalo predstavljali v popolnoma dostojuej obliki. O tem kaj več prihodnjič. Tržaške novosti: Vierajlnji ples »Tržaškega Sokola* je bil zopet prav sijajen, obiskalo ga je zopet prav mnogo odličnih gospodov in gospa, da vidijo lično slovensko mladino v pre lepih narodnih nošah plesati »Kolo«. Vsa ta odlična gospoda je ples gledala iz galerije, kuer smo zapazili tudi kneza in knegirjo "Wrede. (Ta visoka gospa, katera nekda premore do 7 milijonov gld., je pristopila tudi k čitalnici in se jako zanima za Slovenstvo v Trstu. Te dni šele je ustanovila sirotišnico in odgcjišče za katoliške otroke vse na lastne troške in imenovala zdravnikoma zavoda vrla Slo vana, dr. Grubišiča in dr. Maruiiča, za leltarničarja pa g. Vlaha). Kolo in vsi drugi plesi so se plesali živahuo elegantno; ples je trajal do ranega jutra, in naši vrli Sokoli so dokazali, da so neutrudljivi. — Sokol postaja v Trstu z vsakim dnevom simpatičneje društvo, naj torej odbor ta ugodni slučaj dobro porabi. žalostni naslopki pusta. Včeraj je bilo pač dosti gledalcev, umazanih šem in pijancev, a malo kočij; nv rda v 5o letih najslabši korzo v Trstu. Šnops več, nego vino je prevzročil mnogo tepežev, torej tudi mnogo posla policiji. Nekateri mladiči pa so metali v nedel.,o in včeraj nekda kamenčke, mesto kcrifetov, metali so posebno v cilindre, katerih već so ranili. Zato je policija kaznovala kanih lo do 12 mladeničev z globo 5 do 10 gl., se zaporom na 6 in i2 ur. Mej kaznovanimi je bilo tudi par Sloveneev. Na velikem trgu so v gnječi tudi zmastili malo 5 ali 6 letno dete, na pol mrtvo so nesli v bližno lekarno, toda dete je najbrže uže umrlo. Tudi drugi otroci so bili v gnječi poškodovani. Ne umejemo sta-rišev, ki svoje otroke vozijo in nosijo na ples in na korzo, kaka odgoja je to! Pa ne le slaba odgoj s tudi grdo trpinčenje je, ako stariši otroke vso noč vozijo in nosijo po plesih in kavarnah. Te dni smo videli več takih otrok, ki so se neusmiljeno bojevali se zaspancem po kavarnah in plesih. Ali ne bi bilo bole. da erofica Burston in g. Chinchela, ki skrbita, da se konjem, oslom i mačkam nič zalega ne stori, rajši pazila, da se ne bodo ubogi otroci na tako neusmileni način trpniČili. V Trstu bi bilo pač še bolj potrebno antropoHlno, nego pa zoo-filno društvo, kaiti, kar so t uaj z otroki poČinja, to ;e uže barbarizem skra ne meje. Ponarejene patukone po 4 kr.je našla .e bil obsojen 2Q letni natakar Vladimir Florenino iz Dalmacije na 7 let težke ječe, ker jc vkradel na jahti črnogorskega kneza uSibil«. na katerei je služil iz zaprte miznlce kapitana 1000 gld. večdel v bankovcih. — IG. t. m. pa je bil obsojen 78 letni mešetar Anton Ar-mellini iz Tarcenta pri Vidmu v Italiji, na 2 leti težke ječe, ker je oslepar.l lastnika kavarne Dcmenig za 12o0 gl. Ljuhljanftkl UM »Slovan* prinesel ju senzac jonalno vest, da si kranjski deželni predsednik, g. baron VVinkler prizadeva, da bi postal predsednik tukajšnje više sodnije, namesto rajncega barona Kemperle, ker se j« naveličal sedanje svoje visoke službe. Ta vest je toliko bolj neverjetna, ker je skoraj gotovo, da pride na omenjeno mesto gosp. dr. Defacis iz Zadra, iu ako bi to ne bilo, se nekateri visoki krogi poganjajo tudi za predsednika dež. sodnije v lnomostu dr. Ferrari-ja. Sicer pa stvar v kratkem poči. Članovi »Matice Hrvatske« so vljudno naprošeni, da sp oglase ?e svojo letnino od 3 for. za 1. 1834. prt svojem povjereniku vsaj do 5. marcija t. 1, ker Matične knjige izidejo uže o velikej noči. Z velikim veseljem moram zabilježiti, kar mi piše gospod Ivan Kostrenčič, tajnik i blagajnik »Hrvatske Matice« o hrvatsko-slovenskem slovarju. Evo njepove besede: »Sto se tiče rječničtča hrvatsko-sloven skoga, to če biti, nu »Mat ca« neče to prije oglasiti* nego bude rječničič gotov za tisak. Moja je briga, da to bude što prije, i dobiti će ga svaki slovenski član »>Matice« badava (zastonj), a izaći će svakako još tečajem godine 1885. Tiskati će se pako u nj«koliko tisuća otisaka, —i ja mislim, da će imati svoga ploda. To piše za »Matico« velezaslužni gospod laj nik, torej kraški rojaki, kateri mislite se vpisati v »Matico«, obrnite se do povjere nika Matej Kmte-ja učitelja v Sežani, 18418 18651 18007 lrJ3l9 19J53 19188 198 in 1983S. Cesarje vič Rudolf se te dni napoti v Dalmacijo na otok Lakromo. Njegovega spremstva je nekoliko uže na poti; njegov hišnik je prišel uže danes v Dubrovnik, da pripravi stanovanje cesarje viču v gradu na Lakromi. Spremljala bo cesarjeviča tudi visoka njegova soproga in Čuje se, da pri tej priliki obiščeta tudi črnogorskega kneza. Nesreče. V Filadelfiji v severnej Ameriki je 13. t. m. pogorela blaznica in zgorelo je 28 blaznih. — Iz Novega Jorka se Boroča, da je snežni plaz tri četrti mesta ttah razrušil; 16 osob je mrtvih. Potres v Italiji. v Genovi je bil 11. t. m. hud potres, ki je provzročil velik strah. Ljudstvo je urelo iz hiš na prosto, ker se je halo, da se hiše ne podr6, vendar se posebna Škoda ni zgodila. «La patrla del Frmll», vFurlaoiji izhajajoč list, prinesel je neko neverjetno novico. Pravi namreč, da Slovenci v Ita-lijl, okraj St. Peter, večinoma po krivem prisegajo, in da imajo celo obrtnijo s krivo prisego. Naiod je to tako razžalilo, da se od vseh krajev list nazaj pošilja, nihče neče biti naročnik listu. Županstvo v Št. Petru je ukazalo svojemu tajniku, da mora list tožiti, kar tudi stori. Italijani ne vedo, s čim bi naše brate žalili in iščejo povsod dlake v jajcu. Našim bratom pa preporo-č1u1o, da se pioti takim napadom vselej krepko upro ter b tem pokažejo ljubezen, ki j° Krjij° do svojih sob ruto v. List so pročitali pri županstvu v St. Petru in raz glasilo se je javno, naj vsi list vrnć. Tako je prav! Žrebanje dobitkov za Narodni dom v Ljubljani. Žauele so naialje dobitke naslednje fttevuke: 17019. 82219,18372, 70839, pol ci,a pri dveh branjevkah na trgu ru- 1556, 57*;85. 9391, 26050, 89349, 34904, deČega mosta. Čudno! še na ponarjanje 7653, 84247. 46792, 59324, 1838, 39812, drobiža so se vrgli v Trstu. Najdeno truplo, V nedeljo so našli v morskemu kanalu nasproti cerkve Sv.. Antona novega truplo 43 letnega mornarja. kateri je ali v pijanosti pade! v morje, ali pa iz samomornega namena. Nesreča. Konj ki je bil vprežen na 88165. 10066, 2853, 32807. 4221, 20796, 1U648, 82878, 25430, 31219 , 55233, 55646' 17125, 54467, 93311, 81802, 87890, 66039, 1-3985, 36897, 83020, 17542, 17467, 77875, 3720, 2G627, 49330, 16805, 71615, 17651, 94355, 97873, 53662, 78730. 14713, 44054. 71967, 32833, 76154, 54226. 74624, 48905, , , . - - . 90921, 89288, 61539, 1*363. 35491, 24571, mlekarskemu^ vozu se Je na cesti iz Grete 20204, 1594, 13355, 87018, 29824,72934. v mesto splašil, mlekar in n.ega zena sta padla pod voz in sc oba nevarno po škodovala. Policijsko. Policija je zaprla 15 letnega trgovskega učenca v proda alnici Julije RužiČke v ulici rudečega mosta, ker je mnogo denara in blaga pokradel, katerega so deloma dobili v njegovem stanovanji. Neznani tatovi so iz ' lesnega magazina Požar evega. v katerega so po noči vdrli, vkradli 2 zimski suknji in še več drugih stvari; — pr v tako so neznani z vetrihi odprli sobo neke lehkožive v ulici Crosada ter ji odnesli vse, kar je imela —Nekemu mašinistu je nek vzemo-vič v belem dnevu vkradel 37 gld , in so se taki vzemcviČi te dni v mnogih krajih producirali. Policija pa je zaprla te dni tudi več pijancev in razsajalcev. pa še več zgubljenih žensk, katerim je pust še posebno mež ane zmešal. 41387, 05218. 82595, 95991, 71912, 45808. 260, 4588, 48196, 74416, 86527, 03136, 56015, 84278, 89411, 68478, 82348. Držvani lozi z I. 1860. Dne 3. t. m. izž'eiiaun je bilo na Dunaji drživnega loterijnega posojila z 1. 1860 naslednjih 120 serij, in sicer: Seri« 211 408 417 443 912 9.0 1335 1354 136G 1425 1791 1819 1*79 1882 2064 2094 2203 2313 2516 2078 2818 2845 2998 3026 3184 3210 3682 4192 4719 4880 5245 5302 5398 5417 5503 5632 56li3 5684 5746 5982 6045 6055 6609 6712 6742 6940 7093 7154 7537 7548 7726 7802 7988 8210 8408 9553 9G32 9656 10087 10134 10576 105*1 10645 10660 10887 10931 11120 11203 11249 lt2U7 11509 11683 11835 120( 2 12278 12341 12494 12510 12728 12 90 13034 13110 13192 13388 13563 13748 13828 14499 15503 15735 15829 15844 15908 16014 16080 16144 16157 162,'3 163)6 10971 17u59 17111 17242 17380 17413 17455 17968 18005 18U40 Gospodarske it trpinske stvari. Nova, za Trst in okolico kaj važna, sadjarska in zelenjadska obrtnija. Už-i od nekdaj hrepene pridelovalci obilega sadja vseh odličnih sadjaiskih dežel po sredstvih, da bi svoj pridelek, kolikor se ga ne more v svežem ali fii^-nem stanu za dom porabiti, ali pa potom trgovine v denar spravit', kmetijsko tehnično lako podeluli, tako prestrojili, da v sicer čisto drugaČnej podobi veliko dalja časa ostane povŽitno, in pri tem še svojo trgovsko vrednost ne le obdrži, marveč še poviša. Od nekdaj se je razno sadje šnšilo, v vino, ocet, žganja, mozeg (povidel) po-delvalo, vkuhovalo (kompot), kandiralo itd. Najvažnejše kmetiško podelovanje ali pre-strojenje sadja je bilo pa vedno in povsod Sušenje, kajti le Sušenje ohrani sadje resnično tako, da se more Še po zunanjost', osobito pa po okusu sadje imenovati; mej tem ko so izdelki vseh drugih načinov podelovanja svežemu sadju posebno V okusu bolj ali manj, ako ne več čisto tuji. Šušenje nekaterih sadnih plemen je dajalo, ako tudi bolj primitivno in nikakor fabriško, ampak tako rekoč na rokah izvršeno, izdelke odločne trgovske vrednosti. To velja o navadnih suhih češpljah, smokvah. rozinah, lupljenih suhih češpljah ali prunelah, lupljenih breskvah. Navadnim načinom sušene hruške in jabelka niso bila nikdar kakega izdatnega ali pomenljivega trgovskega pomena. Navadno sušenje je imelo pa vedno in Ima še dandanes tudi to nepriličnost na sebi. da s« sacije prepočasi suši, in da se ga vsled tega ne more velike množine urno sušiti; da se pa tuli okus posušenega sadja preveč spremeni. Obedve ti nepriličuosti sti dali liže marsikateremu sadjarju povod premišljavati, kako bi se sušilne priprave (sušilnlcej tako zboljšale, da hi se sadje prav t.itro fabriško, ob enem pa tudi tako sušilo, da bi po sušenju na prvotnem naravnem okusu manj ko mogoče, najboljše čisto nič ne izgubilo. ReŠenja tega kmetu gotovo jako važnega prašanja so se lotili tudi jako iznajdljivi Amerikanci, in prav Amerikancu Reynold u je bilo vsojeno tako sušilnico izumiti. Reynoldova sušilnica je zaslovela kmalo ne le po Ameriki, temuč tudi po Evropi, kajti ona suSi tako hitro, da je v osmih, k većemu dvanajstih urah vsako sadje popolnoma suho, da pa tudi vsled sušenja skoraj nič ne zarujavj, kar ima ta dober nastopek, da prvotni naravni okus frišnega sadja skoraj popolnoma obdrži. Reynold-ova sušilnica, katera ne suši le vsled razvijajoče se gorkote, temuč tudi vsled silnega zračnega uleka (piepiha), zaslovela je t^-m bolj, ker se z njeno pomočjo tudi kuhinjske rastline ali zeleojadni pridelki, kakor t kolerade, zelje, vrzote, grab, fižol, krompir, korenje, petr-šil, zelena itd., jako hitro in tak) posušiti dado, da izgube iz sebe edino leobdržano vodo, katera se pač povsod lahko nadomesti; in da se po kuhanju, vsled tega od frišne zelenjadi v okusu skoraj čisto nič, ali pa kar odločno čisto ne razlikujejo. Kak velikanski napredek je z izumitvijo take sušilnice za sadjarstvo in zele-njadstvo dosežen, to je mislečemu kmetovalcu na prvi pogleo jasno, kajti z njeno pomočjo seda vsako sadje, vsa Kuhinjska zelenad za mesece, da za leta in leta popolnoma užitna, naravno okusna obdržati. Kak dobiček ne Izvira iz te i/.umitve za brodarstvo, za voj ištvo v vojskinem času, za bolnišnice itd. V Evropi ?o skusili novo sušilnico l>aŠ na Saksonskem najprej, potem pa na spodnjem Avstrijskem, kder je visoko ces. kr. kmetijsko ministerstvo spodnje avstrijskemu sadjarskemu diuštvu eno v ta namen omislilo, da si je z njeno pomočjo leta 1883. po deželi kurze za po-▼ zdigo vrednosti sadja ustanovljalo, ter pri teh prilikah z njo skušnje vršilo. Za povzdigo avstrijskega zelenjad-stva in sadjarstva jako zasluženi grof H. Attems v Gradcu (ob enem predstoinik c. kr. avstrijskega pomoloei. murča. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega panažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Corminale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gM. Vmesni krov 69 gfd. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlltano d' Aot. Po^laycm^ generalnega agenta. V« PiazZa della Stadone V TRSTU, 4> Priporoča le le po«el>no*tl t Katramova voda Kta»%edr°rbRU»pi!ia=i8" Hlebčki Ravasini ^tfSKUtfruC) lju in boleant t grlu. njU. naravno limonovo barve, ki vonja IVllfJV prav niato I»0 ribi, pristno, brfl« vsa- kem slabem okusa. Najbolj Si lak proti jotti, trganju, izpobom, stabOiti Ud. ll'ilijiik aIio mešano i. jodom in *eloioi"o, lok po flll^JV ceni ingotov, priporoeijiv dmKinnin, latcm imajo otroka i dvojnimi odi inne morejo uhoditi. Adontina Ravasini iSini^At^ t-ri procoj ostavi bolečine ffnjllih zob. Eliksir in zobočistni prah v/dr£uvanj» aobovja in dobre vonjavo v falili. Dišeča glicerina BSWSS".&ta|> pri" pMluti vedno po teh posebnosti na ima MARK\ RAVASINI, lekarna „Alla fj»u«/itw", Piazza dalla Stazione. Zalitffa mineralnih vol, posebnosti d unaSa in tnostrauske, kemični iidelki in mirodije, u.ilel si is ela-stitfne gumu, rano^einiSko orodje, (itSo-o milo in drugI Izdelki lekarne itd. Vsaka naročba se precej izvrši. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—13 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarina koja se nebi dopadala, more 12—5 se zameniti. * Za takovo Slankc je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. L'r«dn. •5Z5Zn525Z52S!5ZSZSa5Z5Z525ZS2S25ZSiS - >Q Agencija za posredovanje - g u službah i kod stanovanja SE. GEROMINI-JA g priskrbuj« službe svake vrste u Au g striji i inozemstvu. Kupnje i prodava g kuć<*. po najugodn jimi pogodbami. 3 Plazža Pojnerosso br. 2. I. kat. •25252525 2525252525C52525252525252525 • NOVOST!!! Pečat „TnST" najprikladneiSa darilo, jako koristen, zadrŽuioč vse, kar jo potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, i avtomatičnim barvilom, pero in irvftnčiiilc., vse v najeleguntnej&ej obliki it nikla in pregibljivo, da se moro hranili v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki meda-ljonov, ur, Škatlj ca za Žvepljenke »n razni drugi nežni pečati. Pri odlikovanem grafičnem zavodu H. FRE1SINGER-JA Uoydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. Lastnik, drnfitvo »EDINOST«. — [*daUl} in odgovorniuredniic: VIKTOK DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC « lram