Naročnina mesečno 25 Din, zu inozem-stvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 zn insernte; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 pon deljka in dnevu po prazniku Brezposelnost Čim dalje traja brezposelnost, tem bolj pereč problem postaja za sodobno družabno gospodarstvo. Spočetka se je to velevažno vprašanje obravnavalo bolj kot zadeva posameznih dežel, sedaj pa postaja vedno jasneje, da ima občegospodarski, meddržavni značaj. Posledice brezposelnosti, kakor so: padanje produkcije, propadanje ljudske morale, naraščanje družabne nezadovoljnosti ne ogrožajo le posameznih dežel, ampak so grozeč pojav, ki se vali preko tse zemeljske oble ter je prava ognjena preizkušnja obstoječega kapitalističnega gospodarstvu. Kakšen je dejanski položaj?. Kriza svetovnega delovnega trga se je pričela z vso silo v začetku 1930. Ocl tedaj sunkoma narašča kakor veletok — z izjemo sovjetske Rusije, kjer sredi velikanskih gradb, ki so v zvezi s petletnim gospodarskim načrtom nezaposlenih, ki hočejo delati, dejansko ni. Zato pa so tem poraznejši podatki iz drugih držav. Nemčija je imela januarja 1931 4.8 milj. brezposelnih (januarja 1930 : 2.4 milj.), Italija 721.000 (466.000), Anglija 2.6 milj. (1.5 milj.), Francija 28.000 (12.000), Avstrija 33LOOO (273.000), Poljska 340 tisoč (241.000), ČehoslovaSka 310.000 (71.000), Belgija 180.000 (48.000) itd. Posebno važen barometer za svetovno gospodarstvo jc Amerika. Tudi v Ameriki delovni trg od 1. 1930 neprestano in rapidno pada. Prve številke so bile objavljene maja 1930 in navajale število nezaposlenih s 5 milijoni. V marcu letošnjega leta nuj bi jih pa bilo že 6.5 milj., to je 10% pridobitnega prebivalstva. Kje je iskati vzroka temu velikemu gospodarskemu zlu? Na tem mestu jc mogoče opozoriti le na nekaj bistvenih pojavov. Prvič je blagovni trg prenasičen. Po vojni jc manjkalo vsega. In tako so vse države, tudi do tedaj pretežno agrarne, hitele, da kur moč hitro ustvarijo močno industrijsko proizvodnjo, da ne bi bilo treba ocl drugod uvažati dragih izdelkov. Nekaj let je industrija imenitno delala in zaslužila. Polagoma pa se je trg zahasal. S prekomorsko trgovino tudi ni bilo toliko, kot »o si pomorske države obetale. Kajli naenkrat so zaznale, da je tudi v kolonijalnih deželah z leti vizcvctfeln domača industrija in da so domačini modro pričeli pridelane surovine doma tudi predelavati v uporabne predmete, mesto, da bi jih drago kupovali od evropskega trgovca. Indija, Južna Afrika, Južna Amerika se hitro industrializirajo. Evropsko blago je radi velikih investirij in divje racionalizacje, ki je stala ogromno kapitala, postalo razmeroma tudi drago. Kakor hitro je potem še Busijn vrgla na trg velike množine dobrega iu cenenega blaga, je postalo jasno, da bo morala evropska industrija svoje izdelke brezplodno kopičiti v skladiščih. Nadalje jc pomanjkanje kapitala vedno občutneje. Že vojna je uničila velikanske go-s|x>darske vrednote. V vseh povojnih letih pa opazujemo, kako so države prevzemale nase vedno več bremen. O vzrokih tu ne bomo govorili. A posledica tega je bila, da je država morala vedno luije pritiskati na davkoplačevalca. ki v takih prilikah ni bil voljan in tudi ni mogel kopičiti izdatnejšega kapitala. Zelo velike so bih', kakor že omenjeno, industrijske investicije; ogromno se je zidalo, že radi tega, ker ljudje niso imeli trdnega zaupanja v stabilno vrednost denarja. Vse to pa jo imelo za posledico, da je obratni kapital zginil in da ni več kritja za novo industrijo, ki bi naj zaposlila naraščajoče delavske mase. Prejšnjo industrij«! pa so podjetniki večinoma silno racionalizirali in odpustili mnogo že zaposlenega delavstva. Tako stoji danes delavstvo pred usodnim dejstvom, dn jih je vedno več, ki se ponujajo za delo. a je vedno manj podjetij, ki bi iskala delavcev. Vprašanje je. ali je kako sredstvo, da se odstrani ali vsaj omili silno socialno zlo, ki gloda kakor rak na gospodarski sili narodov. Spraviti brezposelnost docela iz sveta ni mogoče. Je numreč neka stalna nezaposlenost, ki je posledica nikdar mirujočega gospodurskega procesa in men v narodnem gospodarstvu. Nova |>odjctja pričenjajo obrat, stara zapirajo vrata. Odpirajo se nove delovne možnosti, drugod zopet delavci izgubljajo delo. Pri vsakem narodnem gospodarstvu je vedno nekaj takih, ki iščejo nameščenja. A ne gre za ta slučaj in tudi ne za tako zvano sezonsko brezposelnost, ki zavisi od več ali manj uspešnih gospodarskih konjunktur. Gre namreč za pojav, ki je kot t rti .i no zlo /ujelo vse gospodarstvo in ki je seveda v tesni zvezi s krizo kapitalističnega gos|H>durstvu kot takega. Videli smo. da so vzroki različni, zato bo treba uporabiti tudi večstranska zdravilna sredstvu. Neposredno bi takoj bilo delavstvu mnogo pomagano. ako se število deloiskalcev zniža, delojemalcev pn zviša. Zu to je več sredstev: večja možnost izseljevanju, domača, notranja kolonizacija, ki jo vodi in ureja drža-vn, podaljšanje šolske strokovno-učne dobe. da mladostniki ne preplavljajo delovnega trga, znižanje starostne meje navzgor, prepoved dvo-jestrunske zaposlitve ali vsaj omejitev in še ustvaritev možnosti, tla po primerni predizo-brazhi delavci iz enega poklica, ki je prena-trpan z delovnimi močmi, najdejo kje drugod zaposlitev. — Na drugi strani pa je potreba ustvuriti tehnično možnost nove zaposlitve delavstvu: večja javna gradhcnost, prepoved odpuščati dclavce. skraišanie delovnega časa zlo- Francija se ne da prevarati V Rimu ne more biti govora o separatnem sporazumu med Italijo in Nemčijo Padanje funta kaže, da se Angležem protifrancoske sptetharije ne izplačajo Pariz, 7. avg. Tukajšnji politični krogi se zadržijo jako rezervirano, kar se tiče političnih razgovorov, ki ee sedaj začnejo v Rimu. Komentarji italijanskih listov, ki ugotavljajo, da prisrčni odnošnji med Italijo in Germanijo nikakor ne pomenijo kakšnega separatnega dogovora v škodo kakšne tretje velesile, se jemljejo enostavno na znanje. Je pa nezaupanje tako do Nemčije kakor do Italije tukaj tako veliko, da marsikdo sumi, da-H ti komentarji nimajo namena zakriti zahrbtnih nakan, ki naj hi Francijo izolirale? Oficiozni »Temps« skuša javnost pomiriti, dokazujoč, kako je kakšna nemško-italijanska alijanca z ostjo proti Franciji izključena. Italija absolutno ne more podpirati nemškega revizionizma, ker bi le-ta pomenil upostavitev nemške premoči v srednji Evropi, kar bi pomenilo največjo opasnost ravno za Italijo. »Zbližanje med Italijo in Nemčijo se more izvršiti samo v zmislu sodelovanja z vso Evropo«, kategorično zaključuje napoluradno glasilo francoskega zunanjega urada. So pa mnogi, ki smatrajo ta izvajanja kot mig Berlinu iu Rimu, da pri diskusiji raznih mednarodnih problemov ne pozabita na stališče Francije in ga primerno upoštevata. Nekateri francoski listi pišejo jako ostro in opominjajo Nemčijo, naj bo. ako bi skušala prijateljstvo z Italijo izrabiti v antitrancoskc namene, pripravljena na najeaergičnejšo protiakcijo Francije. Naj bo to nezaupanje v rezultat rimskih pogovorov utemeljeno ali ne, eno je gotovo, da 9e Nemčija na vsak način skuša izogniti direktnemu sporazumu s Francijo in da išče zaveznikov, ki bi jo rešili i>otrebe, da sc obveže do lojalne politike napram Franciji. Ni izključeno, da nemški nacionalisti upajo, da bo Mussolini pregovoril Briinin-ga, naj sprejme hitlerjevce v vlado. Ako Im kdo te francoske glasove smatral kot pretiran strah pred nemško nelojalnostjo, pa ga more »oskrbeti velika, naravnost abnormalna ner-voznost, ki je zavladala zadnji čas v Londonu. Dasi jr francoska banka podprla angleško s 50 milipinl funtov šterlingov, nnkar se je funt lakoj popravil, je včeraj zopet začel nihati in padati. Angleži pripisujejo to dejstvu, da je francoska banka pod pretvezo, da je sedaj funt zavarovan sam po sebi. zopet začela manevrirati tako. da je funt začel kole-bati in sicer na ta način, da se je vzdržala tako nakupa kakor prodaje šterlingov. V zatlnjpm momentu je sicer Fraucoskn banka zopet šterling podprla z vložitvijo 500 milijonov funtov Šterlingov zlata v Angleško banko, toda City se boji, da ne bi Francozi zopet »ačeli z nasprotno akcijo. Prav nobenega dvoma ni, da hoče Francija Angliji s tem pokazati, da sc protifrancoska politika Angležem nikakor ne izplača. London je to 6edaj tudi sam uvidel in zato z veliko skrbjo, da ne rečemo naravnost s strahom pričakuje izida plebiscita o predčasnem razpustu pruskega deželnega zbora, katerega, kakor znano, forsirajo hitler-jevci. Angleži vedo, da bo Francija na eventualno zmago nemških fašistov v Prusiji odgovorila s skrajnimi sredstvi, predvsem na gospodarskem ■ polju. Sicer so si v Londonu zelo oddahnili, ko so ! čuli o nepričakovano ugodnem rezultatu prvega i dne zopetne otvoritve neomejenega bančnega prometa v Nemčiji, toda dobro vedo, da bi neugoden rezultat plebiscita v Prusiji imel za takojšnjo posledico tako definitivno omajanje mednarodnega zaupanja v Nemčijo, da bi bile posledice tudi za Anglijo, ki ima naložene v Nemčiji ogromne kapi-tale, zelo hude. Te posledico bi bile seveda tudi političnega značaja in bi pomenile kone« lahouristične vlade. Ker bi to nikakor ne bilo v mednarodnem interesu, zato so zadnji čas stopili v akcijo vplivni angleški faktorji, da bi se napake MacDonaldove politike. ki jo skušala reševati nemški problem i Izolacijo Francije, korenito popravile. Sprejemi, banketi, govori . •. Nemci v Rimu Rim. 7. avg. tg. Italijanski zunanji minister Grandi je v vili Borghese priredil na čast nemškim državnikom zajutrk. Mussolinija so zastopali državni podtajnik ministrskega predsedništva Giunta, tajnik fašistične stranke Giuriati in senatni predsednik Federzoni. Razgovori, ki so se začeli danes dopoldne, se bodo na čajanki nadaljevali v vili d' Este, katerih se bo udeležil tudi Mussolini sam. Heil Hetler -Deutsckland erivache! Rim. 7. avg. tg. Mussolinijev prihod na kolodvor pri dohodu nemških ministrov je dal značilno obeležje vsega sprejema. 2e v zgodnjih jutranjih urah so bili prostori pred kolodvorom popolnoma napolnjeni z vojaštvom, ravno tako tudi peron, na katerem so straže pustile samo ozek prostor za prehod. Med neštevilne radovedneže se je pomešalo tudi okoli deset nemških narodnih socialistov, ki bivajo v Rimu že več dni pod pretvezo, da študirajo InšUtične naprave. Prišli so v svojih rjavih uniformah. Po prihodu nemških ministrov, ko so le-ti zapustili kolodvor, so nemški nacionalisti začeli vzklikati: »Heil Hitler!« in »Deutschland. er-wuclie!< »Dol z židovskim kanclerjem! Vzklikali so tudi fašizmu. Okoli Mussolinija so bili gosto zbrani uradniki ministrskega predsedništva, Gran-dija pa so spremljali vodilni uradniki zunanjega ministrstva. Osebje nemškega poslaništva je bilo zbrano polnoštevilno, ravno tako tudi poslaništvo pri sv. stolici. Mussolini je dospel nn peron že ob osmih zjutraj. Ko je tlospel posebni vlak, je Mussolini takoj stopil k vagonu, iz katerega sta izstopila dr. Briining in dr. Curtius. Grandi je kot stari znanec predstavil Mussoliniju Brilninga in Curtiusa, nakar so se vsi prisotni najprisrčnoje pozdravih. Izjava Nemcev Rim, 7. avg. tg. Kmalu po prihodu v Rim jc dal državni kancler dr. Briining nastopno iajavo italijanskim časnikarjem: >Da sva jaz in moj kolega dr. Curtius potovala v Rini v trenutku, v katerem mora Nemčija zbirati vse svoje moči v boju za svojo gospodarsko in politično eksistenco, dokazuje, kako važni se nam zdijo osebni stiki in zaupni razgovori z vodilnimi možmi današnje Italije in posebno z odličnim šefom italijanske vlade. Zalo hočem že sedaj izraziti italijanski vladi svojo hvaležnost, ki je ugodila naši želji po osebnih razgovorih na lako prijazen način. Nemški narod je spričo svojega resnega političnega in gospodarskega položaja s hvaležnostjo ugotovil italijansko so-čuvstvovanje, ki se je javilo nenadno in z brezpogojnim sprejemom llooverjevega načrta. V nadaljevanju razgovorov, ki so se začeli v Chequersu in ki so že omogočili sestanek z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem, nočemo razpravljati samo na prijateljski način o vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Italije, temveč tudi o vseh onih načrtih, ki jih je treba rešiti, če hočemo pridobiti možnost mirnega sodelovanja ne samo /.a Nemčijo, temveč tudi zn vso Evropo. V topi zmislu upam, da se bodo razgovori z italijanskimi državniki razvijali srečno.« Usoda Anglije zvezana z Nemčijo Anglesko časopisje propagira ožje sodelovanje z Nemci,o Strah pred zvezo nemškega premoga z franc. železom London, 7. avg. os. Angleško časopisje je izredno edino v simpatičnih izjavah na naslov Nemčije. Toliko lepega se o Nemcih v povojnih letih še ni nikdar povedalo. Izjeme nc dela nobena stranka. To soglasje seveda še ne |k>-meni, tla je časopisje sprejelo kakšne smernice od vlade, kajti v tem pogledu so angleški listi svobodni in se ne tlajo uklepati v oficiel-ne okove, totln verjetno je, dn je nemški obisk v Londonu in topel sprejem angleških ministrov v Berlinu povzročil ozračje, v katerem je bilo za oficielno politiko lahko sejati seme novih zunanjepolitičnih smernic, ki so se zatlnje tedne izcimile v prostorih zunanjega ministrstva. • Za Nemčijo« pomeni v Angliji vedno nekoliko »proti Franciji«, ker zgodovina še ne pojmuje trenotku, dn bi bila Anglija ali angleški narod, še manj pn angleška politika aplavdirali istočasno Nemcem in Francozom in se veselili njihovega pobratimstva. Vzrok za to leži v naravi zgodovinskih dejstev. Razpoloženje, ki vlada v angleški javnosti in katerega izražajo listi, ako ga ne utrjujejo, jc danes zelo naklonjeno za intimno sodelovanje z Nemci. Celo listi, kakor je »Man-chester Guardian«, so »čestitali vladi, da je krenila na novo pot, ki je edino pametna za sti v gotovih strokah, ki isto delovno ekipo silijo, da dela v petek in svetek, medtem ko množica drugih zaman išče zaposlitve. Brezposelnost je mednaroden pojav, ki presega politične državne meje. Nujno potrebno je, da vsaka država z ustvarjenjem novih gospodarskih možnosti racionelno znposli čim več delovnih moči. Vendar pa je to tudi mednarodno vprašanje. Vemo, tla so se z njim ponovno pečali na mednarodni tribuni Društvu narodov, a žal, da je dosedaj ostalo pri samih osnutkih. Čuti se. kako je mednarodna trgovska in kreditna politika še vedno popolnoma prežeta z nezaupanjem. Ne more se otresti egoistične gospodarske zavistnosti in ozkih na-rodno-političnih cil jev. Le knko dolgo bodo še nepremostljivi prepadi med narodi? Krik trpečih milijonov stradajočih se vedno bolj združuje v en sam glasen protest proti kapitalistični liidri, ki hladno računa z delovnimi silami le kot blagom a ne kot ljudmi, Skrajni čas je. tla odločna, pozitivna volja ustvari mednarodne možnosti obrambe proti temu nenormalnemu stanju. angleške interese«. »Times« tudi ne prikrivajo svojega veselja nad dejstvom, »tla sta se usodi angleškega in nemškega naroda tako življenjsko zvezali, da ju bo težko ločiti ter čestita nemškemu narodu, da jc prebretlel krizo brez inozemske (to je francoske — op. ur.) pomoči. »Dailv Miiil«. ki je še preti enim mesecem izlival svoj srd na Nemce, pu piše sedaj dobesedno. »da je usoda Anglije vsled investicij angleškega denarja v nemških podjetjih setlaj popolnoma zvezana na Nemčijo. Ako Anglija želi, tla ji bo denar ketlaj vrnjen, mora Nemcem pomagati, kljub temu. da si s tem vzgaja največjega in najbolj nevarnega konkurenta ua svetovnem trgu. »Kv ening Standard« in »Jjtur« pn pričakujeta otl sodelovanja obeti narodov mnogo koristi zase in zu ostalo Evropo, »Dailv lleraltl«. ki je poluradno glasilo vlade in ki je iz hudobnih namenov prvi objavil tukoimenovane »politične garancije«, ki so jih Francozi zahtevali za svoje posojilo, pa ponavlja, tla bo okrepitev Nemčije ustvarila zopet prepotrebni) ravnovesje v L v ropi. Diplomntieiii krogi sodijo, tla hočejo Angleži v prvi vrsti pritiskati nu Francijo v vprašanju razorožitve, nadalje preprečiti važna zunanjepolitična pogajanja med Berlinom in Parizom začasa indske konference, ki bo absorbirala vse energije vlado iu slednjič, da vstaja preti očmi angleške industrije in angleške politike starodavni strah, tla Iti prišlo do zveze meti nemškim premogom in francoskim železom. zveza, ki bi v najkrajšem času ugonobila vso angleško železno industrijo. Komunisti se gibljejo v Avstriji Policija odkrila mnogo mumcije in celo vohunsko organizacijo Dunaj. 7. avg. d. Dogodki, ki so se zadnje dni odigravali v Celovcu in na Dunaju, in ki so zahtevali tudi človeške žrtve, so neizpodbiten dokaz za to, da so komunisti započeli z novo ojačeno agitacijo po srednji Evropi. Oni smatrajo. da je sedanja gospodarska kriza najugodnejši trenotek za ofenzivo na vseii črtali. Dunajska policija se je vsled lega začela nekoliko bolj zanimati za komunistično centralo, ter je sinoči odkrila cel arzenal orožja, katerega so komunisti imeli pripravljenega zu vse slučaje. Istočasno so prišli na »led zelo razsež-nemu vohunskemu omrežju, ki sega tudi v sosedne države. Orožje, ki so ga odkrili pri čevljarskem mojstru Hlavaču. samo na sebi ni veliko, toda ker predstavlja samo en tlel in sicer en majhen del komunističnega munieijskega arzcnnla, odkriva veliko nevarnost komunističnega pokreta. Nekaj pušk in revolverjev iu nekoliko stotin patronov zadostuje za vsako demonstracijo in lahko napravi nepregledno zlo. Izgredi v Celovcu so pokazali, tla je treba samo par oboroženih agitatorjev, tla pride do pravih pouličnih bitk. Na Dunaju aretirani Hlavač je izjavil, dn jo orožje bilo pripravljeno za »neki drugi 15. julij«. Kar se tiče vohunstva je bilo iz konfisci-ranih papirjev razbrati, rla obstoja prava organizacija zu dobivanje in izmenjavanje vojaških dokumentov. Vsi dokumenti se uunušn-jo večinoma nu obmejne posadke in nn varnostne odredbe, ki so jih posamezne armade izdelale za sine« i revoliu-ijonarnih u eni i rov. Nadalje je iz. zaseženih listin razvidno, dn se glavni zastopniki moskovske centrale ne nahajajo na Dunaju, ampak da so aretiranci samo podrejene osebnosti bolj oddaljenih ctflic. Duhovnih vodij nc bo tako lahko dobiti. Vsled informacij dunajske policije so aretirali v Berlinu nekega Miinka, ki je bil soudeležen pri celovških nemirih, toda njegova izpoved ni prinesla nobenega važnejšega pojasnilu. Uradne ure na državnih uradih Ljubljana, 7. avgusta. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša, da so v uradih kr. banske uprave dravske banovine ter podrejenih drž. upravnih oblastev kakor ludi državnih in banovin-skih zavodov uradne ure zopet od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Pogreb dr. Jeieniča '/.nfircb, (i. avg. ž. Danes dopoldne je spremil ves Zagreb rajnega profesorja tir. Julija Jeieniča na zadnjo pol. Vsa zagrebška kulturna društva in prosvetne ustanove so poslale svoje člane, da se poslovijo od velikega pokojnika, ki je bil človek, kalerega bo pogrešal ves hrvatski narod, znanost in zagrebška univerza. V sprevodu so bili posebno zastopani zagrebški visokošolci, ki so v pokojniku izgubili odličnega učitelja. Vsi, ki so bili s |x»kojni-kom v prijateljskih odnošajih. vsi oni. ki so ga spoštovali in cenili, so se udeležili njegovega pogreba Predsednik zagrebške akademije znam -li in uinel-liostl g. tir. (invro Mnnojlovič se je v prekrasnimi tfovoru poslovil od pokojnik« Framasonska v zor-republika Vedno večje težave in zmešnjave v Španiji — Katalonci napovedujejo borbo za svobodo do konca — Velik škandal v konstituanti Madrid. 7. avg. Optimistične izjave predsednika španske vlado g. Zamora se čezdalje Itolj izkazujejo kot navadno vara nje samega sebe in inozemstva. Kljub temu, da je vlada s pomočjo orožništva v krvi zadušila sindikalistični poizkus revolucije v Andaluziji, se položaj ni izboljšal. Vzrok temu so vladni republikanci, ki so v svojem navdušenju radi potlačitve andaluške vstajo zavzeli napram Kutalonccni sovražna stališče in menijo, da se jim bo posrečilo prelomiti slovesno prisego, ki so jo položili točno pred enim letom v Sa.il Sebasiiauu, da bodo namreč Kataloniji dali avtonomijo. Nimajo pa seveda sredstev, da bi Katalonijo ukrotili kakor so uboge in izstradane andaluške viničarje, ker bi v Kataloniji naleteli na odpor organiziranega delavstva in naciousilnoga meščanstva; vrhtcga bi prizadeli največjo škodo katalonski industriji, ki živi vso ostalo leno in in-dolenluo Španijo. Vodja Kataloncov, stric Marin, predsednik katalonske samouprave, jo izda' manifest, v katerem zavrača trditve madridskih politikov, da je podpiral sindikalistio.ni puč v Andaluziji, kot zlagane. To je Ie umazano sredstvo madridskih politikov, da bi katalonske avtouoniiste diskreditirali. Manifest strica Mncie je Katabuice še bolj ogorčil in izjavljajo, da se ho tedaj začela borba za populilo neodvisnost Katalonije proti veroloninemu Madridu. Naj se lo uresniči aH ne, na vsak način čakajo konstituanto v nekaj dneh, ko se pojavi v njej Macia sani, jako viharni prizori. Razpoloženje jc tako pesimistično, da je vlada odgodila žc napovedane proslave uhletuicc sautse-bastijanskega pakla. Izvedelo so j«, da so na več krajih sindikalisti imeli za ta dan organizirane izgreda v največjem obsegu. Zelo jo potlačilo framasonskt kabinet v Madridu ludi dejstvo, da se jc na križarki »Almirante Cervora« v luki Santander uprlo moštvo s častniki vred. Posadka so je izjavila za monarliiju in se hotela izkrcati, da zasede vladna poslopja pa proglasi svobodno haskiško državo. Zaroto je v zadnjem hipu izdal nek pomorščak. Posadko so s č;.st-nikl vred zaprli. Vsa ta dejstva so uplivala seveda na tečaj pe-zete, ki se je bila po proglasitvi republiKo pa po potlačitvi andaluške vstaje nekoliko popravila, zdaj pa zopot hudo pada, tak" da je na madridski borzi notirala 56.50 napram šlorlingu. Tudi v Ne\vyorku je zelo padla. Obenem pa se je začelo zopet nevarno delavsko gibanje po vsej južni Španiji. V Sevilji je proglašena generalna stavka, ki se jo zdaj razširila tudi na drugi center sintlikalizma, Malago in Cadis. Hudi izgredi so so zgodili v Atgestrasu, kjer se jo stavkajočim pridružilo moštvo v tam ognji luki zasidranih trgovskih ladij. Meščanstvo beži iz Alge-sirasa v bližnji angleški Gibraltar. Napram temu si framasonski kabinet jgore-čega katolika Alcala Zamore ne ve pomagati drugače kakor da je zopot napravil smešen naskok na Cerkev. Dekret od 4. avgusta namreč ukinja du- hovnike v jotnišnicah, s čemer ho republika rešena... Velik škandal se je zgodil tudi na zadnji seji ustavodajne skupščine. Katalonski federalistični poslanec iz mesla Oviede, Niembro, je napadel v hodnikih vrhovnega šefa policije, poslanca Galar-za, ker je le-ta dal v Barceloni zapreti Niembrove-ga siuui češ, da je prenašal po avtomobilu komunistične manifeste, Niembro je policijskemu šefu očilal, da jo to naredil nalašč, dobro vedoč, da ti manifesti niso bili komunistični, ampak katalonski. V nastalem prepiru je Niembro Galarzo olilo-futal. Zaradi tega bo Galarzo, ki jo po strogih španskih pojmih o časti postal nemogoč, moral odložiti svojo službo. Incident, ki se ga je udeležila ccla gruča poslancev, pa je znak velike napetosti med katalonskimi in španskimi poslanci. Inozemsko framasonsko časopisje o teh stvareh seveda ničesar no poroča. Ker orožništvo ne zadostuje, je madridska vlada poslala v južno Španijo cele armadne oddelke. Madrid, 7. avg. ž. Pri nadaljnjih volitvah za načrt katalonske ustave jo glasovalo za 502.961, proti pa 13.27fi oseb. Ta rezultat je v tukajšnjih političnih krogih izzval veliko komentarjev. Vest, da bo predsednik Macia oseluto predal madridski vladi statut ustave, jo izzvala največjo senzacijo. O tem so sklepali na včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri se je večina ministrov izjavila, da sc predsednika Katalonije sploh nc sprejme službeni), kadar pride. umu i Mtmsolini: Pri veeem Rim, 7. avg. tg. Pri današnji gala večerji je prvi govoril Mussolini, ki je pozdravil prihod nemških državnikov. Italijanska vlada in italijanski naroči sta z živahnim zadoščenjem pozdravila obisk uradnih zastopnikov nemškega naroda ter jih pozdravljata kol goste, ki jih radi vidijo v Rimu. V tem času, ki je za Nemčijo tako ležak, ima Italija polno razumevanje za potrebe, ki izvirajo iz tega položaja. Italija je prepričana, da pomeni prijateljsko sodelovanje vlad in narodov najboljšo pot, priti iz sedanjih težkoč. Fašistična Italija je storila vse. da -c učinkovito udeleži skupnega dela. da so odpravijo nieralienc iu materialne holezui. ki jih je pustila vojna in na katerih trpijo še vsi narodi. Italija je prepričana, da bo resnično in odkrito--r.čuo politično in gospodarsko sodelovanje med raznimi državami vedno prispevalo k temu. da se ustvari medsebojno zaupanje kot jamstvo za pravi ^nir. Italija je prepričana, da bo nemški narod z novimi močmi korakal po poti s pametnim in energičnim delovanjem, kakor ga jo do sedaj pokazal gospod državni kancler. Dr. Britnintf s Dr. Briining se je nato zahvalil Mussoliniju za tople besedo in za razumevanje za položaj nemškega naroda. Nemška ministra sta prišla v Italijo zato, ker sta prepričana, da v sedanjem položaju, v katerem se ne nahajajo saino posamezne države, temveč večina držav, ni nič koristnejšega kakor osebni stiki politikov, ki vodijo državno pošlo. To2-ke naloge, s katerimi se bovi nemški narod, so splošno znane. Nemci zaupajo moči svoje delovne volje, za kar so dali že dovolj dokazov. »Mi vemo, da se našo skrbi ne tičejo samo nase državo, temveč Evrope in vsega sveta. Zato upamo, da bodo imeli razumevanje vsi oni, ki so dobro volje in hočejo dati svetu mir.c Mussolini jo bil prri, ki jo spoznal pomen Hooverjeve poslanico in jo takoj z državno ilalekovidnostjo sprovodol v dejstvo. Mua-solinijeva odločitev je bistveno pripomogla k temu. da so kritični položaj svetovnega gospodarstva spremeni na liolje. London, 7. avgusta. A A. Iz Sydneja poročajo, da sc zmanjšajo plače državnih uradnikov. Pregled vlakov za Pozdrav „Osservatore Romana" Rim Ija danes 99 .7. avg? tg. Osservatore Romano objav-obširne komentarje o obisku nemških državnikov v Rimu. Pri tem izjavlja, da uživa nemški državni kancler popolno moralno (Hidjioro papeža iu katoliško cerkve pri svojih prizadevanjih, da doseže notranji mir v Nemčiji in splošni tu i c v Evropi, l.ist piše; Požrtvovalna prizadevanja dr. Briininga so dosegla danes <-voj prvi zaključek. Kronal jih bo korak otroške vdanosti, ki ga bo sto- ril nemški državni kancler pri vrhovnem pastirju katoliške cerkve. V besedah in željah papeža bo našel zadoščenje in novo tolažbo za svoje delovanje spričo velikih težkoč, ki ga še vedno čakajo. .O.ser-vatore Romano dalje ugotavlja, da se je izvršil obisk dr. Briininga in dr. Curtiusa v atmosferi simpatične prisrčnosti. Splošno zanimanje sveta za ta obisk dokazuje, s kakšno pozornostjo opazujejo narodi ta prizadevanja za pomiritev sveta. Kriza pretresava Madžarsko Budimpešta. 7. avg. ž. Gospodarsko življenje v Madjarski postaja vsak dan slabše. Povsod primanjkuje denarja in skoro nihče no more zadovoljili svojim obvezam. Lahko se reče, da je nastal popoln zastoj v finančnem in gospodarskem življenju. Poteg toga je padla cena pšenici na minimum, lako da se plačuje za 1 stot 85 do 90 Din. Večjo dosežejo to veleposestniki, ki lahko žito izvažajo in dobijo za lo izvozno premijo, lako da se cena pšenici dvigne do največ 150 Din. Nezadovoljstvo med narodom je ogromno, samo nobenega ni, ki bi to nezadovoljstvo organiziral. Tistega pa. ki to poskuša, obtoži vlada radi komunizma. Vlada jo v zadnjeui času odpustila mnogo uradnikov; isto so Nov električni kabel Ljubljana. avgusta. Mestna elektrarna je pričela polagati --kozi •ircdo ni«-i.i uo\ kabel /n električni tok visoke napetosti. I .i kabol polagajo po Slomškovi ul., nadaljevali pa gu bodo po Itosljevi cesti, po sv. Petra nasipu. |H> Dvorskem linsipil, čez Turjaški trg. \ MilSerjcvi iu Simona Crogor- Da N am bo POTOVANJE s parobrodom, autom, vlakom i. t d. PRIJETNO vzemite seboj na pot 1 steklenico ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA« dobiva se (»ovsiod 1 steklenica Din 16"—. storili tudi privatni zavodi. Sedaj se pečalo še z mislijo, da reducirajo še veliko število uradnikov, ali pa, da vsem uradnikom znižajo plače za 10%. 'JO.OOO uslužbencev je ostalo brez dela. Na eni sirani je življenje v Madjarski tako, na drugI pa se mečejo ogromni zneski za razno reprezenlaoije. Saj so danes obrnjeno vse oči na Inozemsko posojilo, ki ga pn Madjarska no more dobiti brez podporo Francijo. Francija je postavila Madjarski za h love, ki jih noče sprejeli, če hi v Madjarski prišlo do koncentracijsko vlade, šolo potem hi bila pripravljena Francija, pogajati se za posojilo, drupife pa o pomoči noče slišali. čiča ulici, po Igriški ulici, po ftlmskf resti nn Tržaško cesto. Ta kabel bo dolg 2v(l() metrov. Naraščajoča potrebu toka na periferiji mesta, tako /u luč. kakor tudi /o industrijo in /a novi tramvaj, jo namreč stari kabel zelo oslabila. tnko. da jc bilo nujno potrebno, da so napelje nov kabol. Obenem pu bo nov kabel pomagal tudi k postopni izmenjavi toka v sredini mosta, ki jo mestna elektrarno nameruvn v teku let izvesti po vsem mostu. Kakor znano, i m ti sednj sredina mesta tok / napetostjo 130 voltov, periferiju pa tok / visoko nupoto-tjo. Tu tok v napetosti 6000 voltov so v transformatorjih pretvarja v tok / napetostjo JJti voltov za luč in V tok z napetostjo ">80 ,<>lto\ /a gonilno silo. Tok z visoko naoetost jo jc posebno pripraven radi tegu. kot gu jo nio/no odvajati v večje daljave, mod tem. ko bi / navadnim ljubljanskim tokom ljubljanska elektrika ne mogbi niti v inoste, uiti na Jožico. Kakor rečeno, pu sc bo \ teku let \ sa l jubljanska napeljava preuredilo nu tak trofuzni tok visoke napetosti. Do tednj pn jc seveda še dolga doba. Poraba toku v Ljubljani vedno bolj narašča. Vedno več hiš uporablja elektriko, daljo novi obrati, novi tramvaj, boljša cestna razsvetljavo. vse to pospešuje porubo toka. Muju mesecu jo nu primer konica porabe elektrike že dosegla 1630 kilovatov, pozimi pu so bo gotovo šc dvignila nu 3000. Pomisliti pa ji treba, da jc še prod 8 leti /nušnla najvišja konica v Ljubljani le HOO kilovatov, potem si moremo predstavljati napredek I jubljane v toni oziru. Dunaj, 7. avg. AA. Korbiro poroča, da je avstrijska policijska direkcija odredila, da počenši z 6. avgustom policijski organi pregledajo vse vlake, ki vozijo 7. Dunaja v Jugoslavijo. Pregled vlakov se vrši na dunajski južni postaji. Vdrugič se vagoni pregledajo na meji, in če bi se slučajno dobila katera bomba, bi se tako dalo točno ugotoviti, kako in kje je mogla priti v vagon. Toda dosedanji pregledi niso pokazali nikakega pozitivnega rezultata, ker niso našli nc bomb, ne sumljivega materiala. Belgrad, 7. avgusta. AA. Upokojen je Milan Lipuš, carinik v Mariboru. Rim, 7. avgusta. A A. Vlada je z današnjim dekretom izvršila velike spremembe prefektorskih mest po vsej državi. Ankara, 7. avgusta. AA. Vlada je podaljšala tiskovni zakon. Calcutta, 7. avgusta. AA. Indijska imperialna banka je povišala eskontno mero na 6%. Izvoz živine in mesa v Avstrija Belgrad, 7. avgusta. AA. Sporazum o živinskih boleznih, ki je sestavni del nove trgovinske pogodbe, ki je stopila provizorno v veljavo med našo državo in republiko Avstrijo, vsebuje gotove odredbe, ki jih ui bilo v starem sporazumu. V zvezi s tem je oddelek za veterinarstvo, ministrstva za kmetijstvo izdal preko kraljevskih banskih uprav vsem veterinarjem navodila o uveljavljanju nove trgovinske pogodbe. Ta navodila pravijo: Sveže in ohlajeno konservirano meso mota nositi isti žig kakor potrdilo o izvoru in zdravju. Za konservirano ali i>redelano meso mora vsebovali jiotrdilo tudi to, da meso nima v sebi nobenih substanc, katerih uporaba je po predpisih namembne države prepovedana. Za izvoz živine iu živinorejskih proizvodov se ne bo zahtevalo nikako predhodno dovoljenje, temveč se bo izvoz vršil |io odredbah, ki so določene s pogodbo. Pri vsem tem pridržijo |iogodbene stranke glede izvoza živine razen kopitarjev, posebno še za gospodarsko upo-rabo, kakor ojiloditev, delo iu gojitev, sebi pravico, da predpišejo posebne pogoje, katere bo država strogo izvajala. Kakršnakoli je gospodarska uporaba, kateri je živina namenjena, je treba vedno priložiti potrdilo, kakor ga zahteva sporazum o živinskih boleznih. Ce se uvaža živa živina iz ene oblasti v drugo oblast pogodbene stranke jircko tretje države, jo mora uvozna država sprejeti v vsokem primeru in brez ozirala njeno uporabo. Živina za klanje, uvožena z obfhsti ene pogodbene stranke pod pogoji sporazuma more priti pri po-šiljatvi v oblast druge pogodbene stranke samo na trg ali takoj v klavnico, ki je neposredno zvezana z železniško progo. Sveže meso, namenjeno za uvoz v oblast druge pogodbene stranke, mora izvirati od živine, zaklane izključno v klavnicah, nad katerimi se vrši stalna veterinarska kontrola. Poleg tega morajo vsa podjetja, ki izvažajo mesene izdelke v oblast druge pogodbene stranke, zadostiti vsem pogojeni, potrebnim z veterinarskega in sani-tetno-policijskega stališča. Uvoz konjskega mesa ni dovoljen. Kar se tiče živil, izdelanih iz svežega svinjskega mesa iu odpremljenih v svežem stanju, mora potrdilo vsebovati tudi to, da je bilo meso jiodvrženo trihinoskopskeniu pregledu ter da je pregled izpadel pozitivno. Sveže in predelano meso v poštnih paketih in pri potniškem prometu se lahko svobodno uvaža do 4 kg največ. Smrt Na Rimski cesti 12 je včeraj zjutraj umrla gospa Frančiška Za b red roj. Ličan iz znane ilirsko-bistriške rodbino, vnukinja Matije Ličana, takrat na notranjskih narodnih taborih splošno imenovanega »starega Slovenca« in sestra očeta pred nedavnim umrlega profesorja bogoslovja v Gorici, msgra Josipa Ličana. Po zgodnji smrti njenega soproga, železniškega uradnika Avgusta Zabreda, je imela 32 let trafiko na glavnem kolodvoru v (Iradcu, odkoder se je zlasti dobro spominjajo oni gospodje, ki so v predvojni dobi študirali v Gradcu. Bila jo podpornica takratnih graških slovenskih društev in so je prav posebno udejstvovala v korist družbo sv. Cirila in Metoda navzlic neugodnim prilikam v nemškem mestu. Ob koncu vojno je morala na pritisk Nemcev zapustiti Gradec, kjer je radi svojo krejike narodne zavesti in slovenske miselnosti ]>re-živela zlasli med vojno dokaj bridkih ur. Blag ji spomini — Preostalim uaše sožalje! v Blagoslovitev kapelice v Logarjevi dolini Ob priliki blagoslovitve kapelice Kristusa Kralja v Logarjevi dolini dne 9. t. m. naj povem slovenski javnosti tole: Najpvvo o postanku kapelice. Ko sem prišel pred osmimi lcli za kaplana v Solčavo, so mi žo takrat pripovedovali, da je staro prerokovanje, da bo še. v Logarjevi dolini nekoč stala c.rkev. Posebno je zmeraj trdil rajni Logar in na stara leta hodil celo na tisto mesto (približno, kjer je zdaj cerkvica) in premišljeval zatopljen v krasoto razgleda po celo ure. Tako, kakor je prerokovano, sc tudi mora zgoditi ■— to je vednrt trdno prepričanje Soičana. Zadnji vzrok je bil pa ta: Pavel Human, akademik, se jo v gorah ponesrečil. G. dr. šuman jo hotel napraviti nekje ua Mrzli gori velikanski križ iz marmorja v ta žalosten spomin. To se mi je zdelo lepo -— a Se lepše bi bilo, ko bi se tisti denar porabil za kaj lepšega iu koristnejšega: za kapelo v Logarjevi dolini. G. dr. Šuman je ros na lo pristal — torej začetek je storjen! Izpoeetka smo mislili na manjšo kapelico, v spomin t Pavleta in v spomin 40 let župnikovanja g. M. Šmida v Solčavi, a lu se oglasijo naši vrli kmetje: Kaj poštenega napravimo, da bomo še mi not sli, ne samo duhovnik in ministranti! lu tako smo iskali primernega načrta in prostora. Re smo imeli načrta in prostora dva za lo kapelico od dveh najbolj priznanih slov. arhitektov. Odločili smo se za onega res lepega in umetniškega — dragega. Ko som pa zbiral prispevke za la načrt jvo Ljubljani in Celju računajoč z ozirom na njegovo slavno ime, da bom veliko denarja skupaj spravil, som spoznal, da sem so uračunal. Dobro jo bilo, kar sem nabral — a premalo, da se takšen načrt udejstvi. Če >eni torej hotel kakšno kapelo sploh postaviti, setn se moral nasloniti predvsem na domačine. Ti so pa hoteli na vsak način Ireilji načrt ki. ga jo medlem napravil g. Tine (iolob, absolvent lehnične šole v Ljubljani in delovodja pri stavbeniku Kumer v Šoštanju, mlad, a talentiran fant. Ta načrt jo ludi lop, preprost, a tudi originalen in umetniški. Preračunan jo ua dvesto ljudi. In takega smo hoteli imeti. A prostor jo slučajno ali ne slučajno isti, knkor je bil že zdavna mišljen in napovedan! lelom, |K)lem ska posojilnica 2000 Din; ga. dr. Dečkova, West-nova, P. in J. Pfeiffer. f. in T. Ca ter, Rakuseh, Trgovsko in posojilno društvo po 1000 Din. V Mariboru: neimenovan 1000 Din. V Mozirju: Remse 1000 Din. V Rečici: M. Bršnjak, Rakun, 1000 Din. V Nazarjih Uprava šk. posestev 5000 Din, ing. Žu-nier 1000 Din. Ljubno: Rado Sem, Jakob Sem, Tevž-Petek, Fr, Kolone, Bezočnikovi po 1000 Din in več. V Lučah: It. Resnik 1000 Din. — Prav posebno jo imol dobro srce in odprto roko šentpeterski župnik in svetnik g. dr. I. Jančič. ki je poleg denarnega zneska daroval prekrasen kolih iu skupno z gospodinjo iz Modloga en lep mašni jilašč z albo iu z. vsem, kar jo za enkrat maševati potrebno. — V Gornjem gradu: g. Viktorija Jožefina Zipkin 1000 Din. V Belgradu: dr. Šuman 14.000 Din. L. Haraj-nik, Mlnch po 1000 Din. V Solčavi so darovali po tisoč in več: P. Urh, Gonc, Robnik, Smetnik, Zadruga. Paludnik, Ložekar, Goler, liope, Maeesnik, Gradišnik, Matk. Klemenšek (5001) Din). Covnik (500-0 Din), Mil. Sniid. zlatomašnik, ter Jeniank; manjše zneske pa vsak kmet in delavec. Največ med vsemi so prispevali gotovo Legalni Podbrežnik, kajti brez teh dveh opor ne bi nikoli spravili cerkve skupaj. Ves les in streho jo dal Logar. pa vožnjo kamenja in peska ler v denarju okrog 10 tisočakov — no računajoč hrano raznim delavcem. Stalno jo pomagal voziti pesek in kamenje Podbrežnik, hrano dajal po štirim, šestim delavcem zastonj, plačal kleparska dela, dvoje oken — tedaj v denarju okroglo 15 tisočakov. Ko nisem imel denarja /n delavce, jo on posodil brezobrestno lepe vsote. Vsem darovalcem: Bog plačaj! — Seveda danes ne bi zmogli leh vsot, ker v tej krizi nobeden ničesar nimp Tako jo šlo lo dolo za kapelico Krista Kralja še kar pn sreči od rok. Delavci so pridno delali, pošte, no in zvesto. So samo domačini, to jo od Ksavorija, Ljubnega in Mozirja. 'Tesarska dela jo izvršil jako dobro g. Deleju i/. Mozirja, kninenarska g. Triglav oziroma Mrevlje, ključavničarska g. Kranjc iz Ljubnega. Načrt za lesen oltar jo napravil msgr Dostal iz Ljubljane, prav lako za svečnike in monštranco. Temu dobremu in učenemu gospodu bodi izrečena prisrčna zahvala zn zanimanje, trud in delo — kajti tudi njemu bo Bog edini plačnik t Mizarski mojster g. Volovšek iz Ljubnega jo Julija lansko leto smo pričel i z « ko jo prevzvišeni kno/.nškof dr. Rozman temeljni | oltar |>o načrtu izgotovil v splošno pohvalo. Lepa kamen blagoslovil — iu spravili stavbo do zime po Din ali Več, jo okrog 50. V Ljubljani je sicer samo eden, a la zaleže loliko več: namreč, za pet tisoč Din - toliko, kolikor sem prihtižno od vseh dobil. Povedali ga no sinom, pa ga boste uganili. Saj poznajo njegovo dobro srce povsod. 'To jo bil dar za oltar. V Celju jo na prvem mostu ». Konrad Gologranc, ki jo daroval eno okno :'800 Din. ga. Maidičova, lOOd Din; kolih in oltarni jut gn. Plesivčnik; Ljud- je prili g. vladika mariborski ekscelenea dr. Andrej Karlin. Z veseljem ga pričakujemo! Gotovo bo ludi prišlo veliko naših prijateljev in mojih znancev od nekdanjih fehtarskih polov. Zalo smo sklenili goste posireči v imenu odbora za postavitev kapelice. Vso bomo pripravili. Telo bomn zaklali in proleka, Logar bo odstopil pol volička, da bo župa, lorle smo dali peči najboljšim kuharicam.' Pivo jo naročeno, vino kupljeno — dobilki za srečnlov izprošeni in nabrani — no. kaj še drugega — aha. fotograf so jo že ludi javil, da boste vsi udeleženci lahko vso življenje na slavnost i pri blagoslovitvi kapelico — naslikani. Zdaj pa mogočo katerega skrbi, kako bo prišel k nam. Celjski avtobus bo progo pomnožil, pošla bo tudi vozila i/, šinartncga na Paki kakor navadno. Najbolje pa napravite, ako naročite izletniški (odprt, pu so da tudi pokriti) avlo za 20 oseb tolefoniČno v Solčavo na naslov: P. Urh. Torej le brez skrbi in nn veselo svidenje! Kolina n Vinko, kaplan. Slovo in zahvala Cas prihaja in že je tu, da se ho treba zopet ločiti od drage slovenske domovine. Kako naj se zastopniki K. S. K. Jednote poslovimo od vseh dobrih in ljubih, ki smo jih tu našli? Kako oddolžimo vsem, ki so nam bili naklonjeni in uslužni ob tem prvem ofi-cielnem obisku naše Jednote pri milih rojakih? Nameravali smo prirediti poslovilni banket, da bi se na njem ponovno zahvalili vsem zastopnikom oblasti in predstavnikom naroda ter svojim prijateljem in dobrotnikom za simpatije, dobrohotnost in postrežnost, s katerimi so nas povsod sprejemali, pozdravljali ter na naših potih po domovini spremljali in podpirali. Toda dogodilo se je medtem, da so bili na žalost neki kraji slovenske sernlje obiskani od hudih požarnih katastrof, ki so nam dale misliti, če ni primernejše, da ne banketiramo, marveč za to rajši siromakom solze otiramo. In tako srno sklenili namesto nameravanega banketa dati 10.000 Din V Ljubljani, 8. avgusta 1931. Glavni uradniki K. S. K. Jednote: jfrank Opeka, predsednik; John Germ, prvi podpredsednik; Jos. Zalar, tajnik; Rev. John Plevnik, duhovni vodja. Najmlajša planinska postojanka K blagoslovitvi nove planinske koče na Sv. Gor V nedeljo, 9. avgusta se otvori na svečan način naša najmlajša planinska koča na Sveti Gori 849 m visoko. — Že več let se neprestano veča število turistov, ki posečajo našo idilično Sveto Goro, nrnogi bi radi prenočevali na tem prelepem planinskem koščku naše slovenske dežele, tako da sedanja svetogorska mežnarjeva gostilna mnogokrat ni več zadoščala za preskrbo številnih planincev. Vse to je nujno narekovalo potrebo zgraditve planinske koče na Sv. Gori, tako da je v 1. 1930 za najbolj prizadete pogorelce, in sicer 5000 Din za one v Nadlesku pri Starem trgu ua Notranjskem ter 5000 Din za te v Špeharjih župnije Sinji vrh v Beli Krajini. Ta denar se bo na pristojni mesti odposlal. Nam glavnim uradnikom K. S. K. Jednote pa zdaj ne preostane drugega, nego da se tem potom vsem še enkrat zahvalimo in tako poslovimo. Se enkrat torej: Hvala prisrčna Vam, ki ste ljubili naš prihod! Hvala oblastem, svetnim in cerkvenim; hvala društvom in organizacijam; hvala uredništvom časopisov, hvala vsem posameznikom za vse, kar ste ukrenili, storili, žrtvovali, da je bil tako veličasten naš sprejem pri Vas in tako veselo naše bivanje med Vami! Ljubezen za ljubezen in zvestoba za zvestobo. Mi Vam kličemo: Zbogom! in odhajamo — a naša ljubezen in zvestoba ostaneta pri Vas. K. S. K. Jednota ne bo nikoli pozabila Vaših dragocenih uslug, rojaki, marveč bo čakala v pripravljenosti, da Vam jih kdaj vrne! odbor nase res agilne litijske podružnice Slovenskega planinskega društva sklenil zgraditi to planinsko kočo. — V to svrho se je ustanovila pod predsedstvom litijskega notarja g. dr. Jos Krevla kreditna zadruga, ki je potom izdaje delnic po 100 Din društvu pripomogla do potrebnih denarnih sredstev. Ker so razmere vedno huje pritiskale iu zahtevale zgraditev te koče, je lansko jesen de-fihitivno sklenjeno, da se mora na vsak način tekom 1. 1931 ta zgradba dovršili. Vzlic temu, da niso bila zbrana še dovoljna denarna sredstva, se naš planinski odbor pod načelnikovanjem neutrud-Ijivega planinca, pristnega sina naše »matere narave«, kakor vedno tako rad in s ponosom pov-darja, g. Ferdinanda Tomažina, ni plašil preiti od sklepov do dejanj. — Tako je bilo v kratkem času treh mesecev vse pripravljeno, svet nakupljen, posekan ves les v bližnjih hribih ter speljan na goro. Načrt za planinsko kočo je odbor takorekoč sam izkonstruiral na podlagi izkušenj in posetov mnogih drugih takih planinskih koč v tu in inozemstvu, tako da je bil končno napravljen tak načrt, ki je najprakličnejši in najlepši. — Zidarska dela je ndiično izvršil litijski zidarski mojster g. Franc Gorenc, tesarska dela (pretežna večina celotne stavbe) pa je do minueijoznosti natančno izvrši! tesarski mojster g. Ivan Čmak z Gomilskega, ki si je s to stavbo svoj ugled le še povečal. — Stavba sama ko taka je zgrajena na desnem gričku Svete gore, oddaljena od šole 3 minute, stoji na betonskih Fašisti vidijo strahove Zvnniška ura straši. Kako težavno je stališče slovenskega duhovnika pod fašizmom, pojasnjuje sledeči konkretni priniei: Na Bukovem pri Cerknem so pred časom dobili nove zvonove. Kakor vsi vojno odškodninski zvonovi, imajo tudi tisti vlit na vnanjl strani liktorski znak. Ko so torej na Bukovem zvonove montirali ter obenem uredili za bilje ure, zgodilo se je. da bije kladvo za ure ravno iv liktorski znak. Eksaltirani eksponenti fašizma so župnika Petra Šorlija zatožili, da je nalašč tako napravil. Imel je velike sitnosti in procese, dokler ni st rokovnjaška komisija ugotovila, da sploh ni bilo mogoče drugače montirati ure. Nevaren sovražnik fašizma. Kako zelo se čuti fašizem močnega, priča dogodek: na Vipavskem nekje je imel kmet kosa, ki je krasno prepeval »Naprej zastava slave«. To je prišlo na uho goriškemu policijskemu upravniku. G. Modesti je takoj izdal odlok, da mora krnel v roku 24 tir kosa usmrtiti. Kmetu se pa je živalicn smilila in jo je raje izpustil v prosto naravo. Kos pa je imel smolo. Mačka ga je ulovila in snedla. Tako ima sedaj fašizem mir pred nedolžno živalim. Osvobodil se je velikega in nevarnega sovražnika. Tudi »Bogoljub« ustavljen? Zadnja Bogoljubove številke primorski naročniki niso prejeli. Prispele niso niti priporočene pošiljke. Kaj se je zgodilo s tem edinim verskim listom, ki je Še prihajal na Primorsko, ni še točno znano. O zaplembi od strani fašističnih oblasti ni bil izdan nikak odlok; bržkone je vso pošiljko zavrgla fašistična cenzura. temeljih, drugo pa je povečini iz lesa. Ima poleg prostorne jedilnice še 5 sob za planince, ki so vse najudobneje opremljene z novim pohištvom, v podstrešju so skupna ležišča, zelo obširna in prijazna pa je veranda, s katere se planincu nudi krasen razgled po naših Kamniških in sosednjih planinah. Za oskrbnika je postavljen g. Obidič, čigar gospa je priznana dobra kuharica, ki bo vsem gostom kar najbolje skušala postreči. — Glavna zasluga za zgraditev te koče gre kot rečeno g. Tomažinu, po katerem se bo tudi imenovala »Tomažinova koča«, dalje našemu planincu okrajnemu glavarju g. Fr. Podboju, litijskemu notarju g. dr. Krevlju, ki je takorekoč financiral celo podjetje, ljubeznjiveniu svetogorskemu župniku g. Nacetu Žganjarju. ki je ■t. nasveti in dejanji na licu mesta pomagal pri graditvi in nadzorovanju. Tomažinova koča stane nekaj nad Din 150.000. od katerih je slaba polovica krita, ostalo pa je zadolženo pri članih in prijateljih planinskega pokreta. Pohvalno je treba po-vdariti. da so naši planinski sosedje Zagorjani mnogo prispevali k tem stroškom. Spored slavnostne otvoritve. V nedeljo ob 11 pred kočo sprejem vseh do-šlih gostov, nato blagoslovitev koče in nagovori, katerim sledi veselo planinsko rajanje okoli koče. Sodeluje zagorska rudniška godba. V slučaju slabega vremena se vsa slovesnost otvoritve preloži na jesenski čas. — Vabijo se vsi prijatelji zdravega planinskega športa, da se te slavnosti udeleže. Najkrajša pot je s Save preko Tirne 1 uro in pol, preko Leš 2 uri, iz Kresnic preko Vač-Mačkovca 3 ure, iz Zagorja 2 uri in pol. iz Litije peš preko Ponovič-Cirkuš 3 ure. Želimo, da bi la naša najmlajša planinska postojanka kar najbolje uspevala ter nudila planincem udobno in pošteno zavetje, vsem tistim pa, ki so z delom in trudom doprinesli svoje žrtve k zgradbi te koče, pa iskrena planinska zahvala. H. .L Iz goriškega Alojzevišča. V upravi goriškega Alojzijeviščn je bil za vladnega komisarja imenovan duhovnik Marcel Antonini, profesor v škofijskem Malem semenišču. Do zdaj je upravljal zavod goriški podprefekl V zavodu ostane baje vse pri starem. Kaj je z župnikom Štrancarjem? Vest o kon-finaciji rihemebrškega župnika Štrancarja se še ne potrjuje. Gotovo je le, da je g. župnik poslal žrtev podlega ovaduštva in da je glavni državni tožilec v Trstu, ki v smislu konkordata zastopa državne interese v cerkvenih zadevah, zahteval od goriškega nadškofa, da g. Štrancarja odstrani iz Rihemberka. Kuraciji števerjan in Bilje pri Gorici je nedavno nadškof povzdignil v župniji. V števerjanu je bil zn župnika umeščen dosedanji kurat Ciril Sedej, v Biljah istotako dosedanji kurat Ciril Zamar. Miiirs&ci sSoboffo Neznosna vročina. Kar se tiče vročine, smo dosegli v sredo višek. Tega dne ob 15. so toplomeri kazali 50° C. Vročina je bila naravnost neznosna. V četrtek ob 10. je bilo v senci 30° C. Nagla smrt. Smodiševa mati iz Krotrn je bila v nedeljo še pri prvi sv. maši. Ko je prišla domov, so jo napadle bolečine in v torek zjutraj so jo že pokopali. Bilanca iz bolnišnice. Tekom meseca julija je bilo v bolnišnici dnevno (povprečno) 117 bolnikov. Bolnišnica pa ima samo 140 postelj. Kdaj bo prišlo do prepotrebnega povečanja bolnišnice? Majdica sc lispa. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. „Saj ni nova, samo sSchichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici. s SC H I C HTD V RADION PERE SAM'! PSERSE 3 A M IN VARUJE PERILC ZAJAMČENO BREZ KLORA Strašna smrt mladega dekleta Dravograd, 6. avgusta. Šestnajstletna Marica Korbes, hčerka posestnika in lesnega trgovca iz Veljke pri Dravogradu, ki se je učila šiviljske obrti, se je včeraj med opoldanskim odmorom vozila po precej strmi cesti s trga proti dravskemu mostu. Nesreča je hotela, da Marica v vedno hujšem diru in svoji prestra-šenosti ni več znala obvladati kolesne zavore. V največji brzini se je na ovinku zaletela v vogal novozgrajene hiše trgovca Juharta. Z nogami je butnila v kletno okno. z glavo pa ob zid s tako silo, da je nezavestna obležala. Prenesli so jo takoj k bližnjemu zdravniku g. dr. Eratu, pa je nesrečna deklica medtem že izdihnila. Zlomila si je hrbtenico in razbila lobanjo. V hiši, kjer stanuje zdravnik, je gostilna, v kateri se je slučajno nahajal oče Odkritje spomenika M. Vilharju V nedeljo, 9. avgusta se vrši v obmejni Planini odkritje Vilharjevega spomenika po sledečem sporedu: 8. avgusta ob 9. zvečer sprevod po trgu, veličastna razsvetljava, nato slavnostna akademija. 9. avgusta ob 5. budnira, ob 10. sprejem gostov na Vilharjevem trgu, ob pol 11 sprevod, nato sv. maša na glavnem trgu, ki jo bo služil naš rojak, dekan g. Jože Juvanc iz Cerknice. Po sv. maši odkritje spomenika. Po kulturnem delu proslave bo ob 3. velika narodna veselica. Ves glasbeni spored bo igrala godba Cerknica, pojo okoliški pevski zbori. Vožnja je polovična na vseh. potniških in brzih vlakih, razen SOE, do Planine se plača cel vozni listek in se da na prireditvi žigosati, ter velja isti listek za povratek. Zavedni Slovenci, izkažirao čast našemu velikemu ljudskemu pesniku in skladatelju M. Vil-harju ob 00 letnici njegove smrti! Zato vsi na slovesno odkritje Vilharjevega spomenika v obmejno Planino! Fantovski tabor pri Sv. Juriju ob Sčavn'ci Dne 23. avgusta t. 1. priredi Prosvetna zveza velik fantovski tabor pri Sv. Juriju ob Sčavnici za ves ljutomerski okraj ter sosedne župnije Svetinje, Sv. Tomaž, Polenšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Anton v Slov. goricah, Negova, kakor ludi za celo Prekmurje. Ob pol 10. bo cerkvena slovesnost s pridigo, po sv. maši pa fantovski tabor na prostem ftred cerkvijo. Govorita zastopnika mariborske in jubljanske Prosvetne zveze. Sledijo pozdravni govori fantov. Fantje, dne 23. avgusta vsi k Sv. Juriju ob Ščavnici, da na javnem taboru pokažemo, da v naših srcih še gori ogenj katoliških načel. — Na svidenje! Krško V nedeljo 9. avgusta vsi v Krško na 60 letnico tamkajšnjega gasilnega društva. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock Voigtliinder. VVelta. Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — ponesrečene deklice. Ko je videl, da se zbirajo ljudje, je šel pogledat. Lahko si mislimo, kako je bilo pri srcu nesrečnemu očetu, ko je videl pred seboj svojo ljubljeno hčerko — mrtvo. Pokojna Marica je bila zelo pridna in marljiva in je, preden se je šla učit šivat, vodila vse gospodinjstvo svojemu očetu. Naj mirno počiva v Gospodu I žalujočemu očetu naše iskreno sožalje! ^ Isti dan bi se kmalu pripetila še druga nesreča. Uslužbenec gostilničarja in mesarja g. Josipa Pšeničnika je hotel pri neki vožnji v Kolovratu pri Dravogradu obrniti voz. Konj se je nenadoma prestrašil in je potisnil voz v Dravo, pri tem je še sam padel v vodo. Posrečilo pa se je, da so konja in voz brez nadaljnje škode potegnili iz Drave. Elektrifikacija kočevske doline O tem važnem problemu se v zadnjem čase precej govori in piše, saj gre za elektrifikacijo cele velike doline z okolico od Grosuplja do Kočevja, potem pa še tudi naprej. Izhodišče bi bilo torej Grosuplje. Od tu do Velikih Lašč pa je ie sporno, kod naj bi šla električna proga: obstojati namreč dve progi, in sicer: I. Grosuplje—Račna- Dobre-polje—Vel. Lašče; 2. Grosuplje—Turjak—Ve..Lašče. Prebivalci ob obeh progah si prizadevajo, da bi dobili elektriko. Zato je treba stvar pred odločitvijo dobro premisliti. Po mnenju pisca teh vrstic kakor tudi po mnenju večine je na vsak način bolj uvaževanja vredna proga Grosuplje—Dobre polje —Vel. Lašče. To pa iz sledečih razlogov: Ob tej progi je dosti več ljudi, ki pridejo v poštev koj konzumenti, saj je tukaj veliko vasi, n. pr. Vel. in Mala Račna, Predole, Cušperk, Zdenska vas, Videm —Dobrepolje itd. Na oni progi pa pridejo v poštev: Lipljene, Škocjan, Turjak in še par drugih. Dalje ie treba upoštevati šc to, da je do Št. Jurja elektrika že napeljana in da bi jo od tam za one kraje do Turjaka prav lahko napeljali kot podaljšek, če jo hočejo imeti, saj od Št. Jurja ni daleč. Končno ie pa proga od Turjaka pa skoraj do Vel. Lašč čisto brezplodna vsaj za sedaj, ker ni vasi ob njej. Upamo, tla bodo merodajni činitelji to pojasnilo upoštevali. Ljudje se pa naj zavedajo velike važnosti in ugodne prilike, ki sc jim nudi, da dobe elektriko. Zato naj sc zanimajo za elektrifikacijo in se v kolikor mogoče velikem številu javijo kot konzumenti elektrike. Kajti če bodo zamudili to ugodno priliko, bodo najbrže zastonj čakali druge. Torej: ali — ali! H-r Vlomi M. Sobota. 6. avgusta. Centralno gostilno, ki jo ima v najemu gostilničar Balažič, so ponoči obiskali nepoklicani gostje, ki so zapustili za seboj precej neprijetne sledove. Ko so se domači zjutraj zbudili in se razgledali okrog hiše, so s strahom opazili, da so bila vrata na kleti razbita. Slutili so, da se je ponoči zgodilo nekaj neprijetnega. In res je bilo tako. Niso bila samo vrata razbita, marveč se je tudi v kleti videlo, da je imela obiskovalce. Vse je bilo pre-metano. Odnesli pa so s seboj do 150 kg masti in nekaj drugih stvari. Isto noč so hoteli vlomiti v Cipotovo trgovino. Lotili so se železnih vrat. Napol so jih že strgali. Takrat pa jih je nekdo med delom premotil, tako da so pobegnili. Izginili so brez sledu. Zadeva je bila prijavljena orožništvu, ki se je takoj podalo na dela Kopališče v Škof ji Loki Naraščajoči tujski promet jc primoral me-I stno olepševalno društvo, da je pretekle dni povečalo kopališče za nekoliko kabin. Kopališče leži na slikovitem bregu Poljanske Sore, ki se odlikuje zlasti po visoki temperaturi. Kopališče je imelo prej 30 velikih kabin, sedaj jc to število za nekoliko naraslo, lako da bo za nekaj časa nudilo kopalcem dovolj prostora. Agilno društvo jc poskrbelo tudi za dolg oder ležalnih desk, kjer se lahko kopalci prijetno solnčijo. Zlasti ob nedeljah kar mrgoli kopalcev domačih in tujih. Posebno radi obiskujejo kopališče izletniki, ki pri- dejo od Sv. Katarine preko Grmade v Školjo Loko, Mnogo se jih pripelje ludi s kopalnim vlakom. V kopališču je vedno preskrbljeno z mrzlimi jedili in pijačo, kjer solidno postreže g. Ign. Trdina. Društvu bi priporočali, da bi v doglednem časti mislilo na zgraditev omaric, kjer si lahko vsak sam shrani obleko, kajti to je mnogo bolj pripravno, kakor skupne kabine, kjer se včasih nabere do 20 ali še več kopalcev v eni kabini. Slika nam kaže pogled z levega brega Poljanske Sore na Županov jez , kjer se solnči brezštevila kopalcev. V ozadju slikoviti Sten in kopališka zgradba- Ljubljana Torki, srede, vroči dnevi Ljubljana, 7. avgusta. Ne toliko za vročino in pripeko, temveč bolj fa soparo in sušo velja, da je zanjo značilna poraba vode, kakor jo izkazuje mestni vodovod. Zanimali smo se, kateri so bili najbolj vroči dnevi v zadnjem času in koliko je znašala skupna poraba vode. Go-spod ravnatelj ing. Sonc je obžaloval, da nam ne more podati točne statistike o letošnji uporabi vode, ker to izdelujejo običajno šele koncem leta. Pač pa aam je postregel o najbolj vročih dnevih v zadnjih, to je poletnih tednih. Sedem poletnih tednov smo imeli letos. Skoraj vsi so bili vroči, suhi in soparni. V prvem tednu 21. do 27. junija je bil najbolj vroč Jan torek 23, junija. Ljubljana je tedaj porabila 17.518 kubičnih metrov vode. Od 28. do 4. julija je bil najbolj vroč dan zopet torek, in sicer dne 30. junija. Tedaj je bilo porabljene 17.971 kub. metrov vode. V času od 5. do 11. julija je bila najbolj vroča sreda dne S. julija. Ljubljana je tedaj porabila 17.596 kub. metrov vode. V tednu od 12. do 18. julija je bil zopet torek najbolj soparen dan, ko je Ljubljana porabila 1S.596 kub. metrov vode. Ta dan 14. julija lahko smatramo tudi kot najbolj soparen dan v letu, zakaj tega dne je Ljubljana porabila sploh največ vode. Od 10. do 25. julija je bil najbolj vroč dan petek, 24. julija, ko je Ljubljana porabila 10.720 kub, metrov vode. Od 26. do 31. julija je bil najbolj vroč dan ponedeljek, 27. julija. Ljubljana je porabila 17.637 kub. metrov vode. Zadnji teden to je od 1. avgusta do danes, pa je bila zopet sreda najbolj vroč dan, ko je Ljubljana porabila 17.947 kub. metrov vode. Vidimo torej, da je bila najhujša 3oparica navadno ob torkih in sredah. Letošnja poraba vode se povprečno in proti pričakovanju ni dvignila nad lansko. Morda ie temu vzrok zopet to, kakor pri porabi mila, ki je nazadovala, namreč da so se Ljubljančani mnogo bolj kopali na prostem kakor lani in manj v kopalnicah. Kulturni obzornik Glasba Pevski koncert zborov novomeškega okrožja P. Z. Za Gorenjsko, kjer je pevska organizacija že močno razvita in kjer so koncerti podeželskih zborov že nekaj vsakdanjega, se je pričela zbujati tudi Dolenjska. Zbori, o katerih nismo vedeli, da sploh obstojajo, stopajo na koncertni oder in eni kar presenečajo z dovršenim nastopom, drugi pa vzbujajo za bodočnost najlepše upe. Ob priliki posvetitve Prosvetnega doma v Novem mestu je bil v nedeljo 2. avgusta med drugimi prireditvami na sporedu tudi pevski koncert novomeškega okrožja P. Z. Pokazal je poslušalcem, ki so dvorano pre-napolnili, marsikaj zanimivega. Pred koncertom je predsednik P. Z. katehet Lavrič, razložil pomen in ustroj P. Z. Nato je nastopil pevski zbor iz Brnsnic. vodil ga je pevovodja M. Marinč. Najprej je možki zbor zapel Kimovčevo Morski zvezdi, ki sc veliko poje, pa menda še nikjer ni natisnjena, nato pa narodno Sirota Anka v Marinčevi harmonizaciji. Mešani zbor, 18 po številu, se je pa predstavil v Premrlovi Zdravici. Nekoliko več skoraj korač-niškega ritma bi zadnjo pesem neprimerno poživilo. Sicer so pa Brusnice dobro otvorile koncert. Kot drugi je nastopil zbor iz Prečne pod vodstvom J. Komlianca. Moški zbor, številčno nekoliko šibek, bi se z Vodopivčcvo: Hej, kupil... v manjšem prostoru še bolj uveljavil. Mešan zbor (15 glasov) je pa zapr' Jobstovo: Brbrcvik, ki zahteva zelo v'bčnega -a. Za nameček so dali še »Sava, >ava« po >nem napevu »Volga«. Ta je tndi zboru Očividno najbolj prijala. Presenetile so Stopiče vod vodstvom A. Hrena. Zbor je bil po številu najmočnejši (44 glasov), po izvajanju pa brez dvoma stoji na prvem mestu za »Gorjanci«. Podal nam je Adamičevo: Noč je, tiha noč in po Blažiču har-monizirano Moja kosa. Glasovi so izenačeni, zmožni bogate modulaciie. zlasti cresceado eo lepo iz- Burni prizori Zaslišanih je bilo nato okoli 20 prič. Večina prič je izpovedala obtežilno za obtoženca. Nekatere priče pa so skušale Grudnika razbremeniti. Priča Komac je n. pr. povedal, da je opazil, kako so nekoga vlekli iz avtomobila. Cul ie dva strela, eden je šel v zrak, drugi se je zapičil v telo. Ko je čul strele, se je ustrašil in jo hitro odkuril. Med poslušalci so se začtili burni klici: Laž!« Priča Komac je protestiral. Sploh je bilo njega zasliševanje izredno napeto. Tudi priča Fran Pik! je povedal, da je videl pri avtomobilu klopčič 4 ljudi. Opazil ie prerivanje in klic: »Daj mi gmah! Nato je sledil strel. Priča je naposled pripomnil: »Gospod nred-sednik! Meni so grozili, če ne boni izpovedal v prilog Šotleriu. F. \\'eis mi je prejšnji inesec dejal: •Nikar ne pričajte, drugače vam bo Šotler vse kosti polomil. Ce bo Šotler dobil, bomo tako pili. da bo vse od mize teklo. Nastala jc pravcata senzacija. Priča F. \Veis, ki je bil tudi pri dogodku, je to odločno zanikal. Glavna nriča Ivan Šotler. ki je bil takrat šofer pri avtobusnem podietiu Carman, ni prišel k razpravi, ker se sedaj nahaja nekie na Hrvatskem. Razprava ie bila ob 13. prekinjena ter se je ob 15.30 nadaljevala. Po svoieni zastopniku dr. Ooimiru Tominšku zahteva atlet šotler veliko odškodnino in sicer: za bolečine 15.000. za zmanjšano dela/možnost 25.000. 7» noškodovano obleko 1000 in za odhod zaslužka 27.000 Din. Ompnimo, da te priča bivši obto?en?ev vajena P. Ko«-čah, se je zlomila os nekega tovornega vagona, kar j*e povzročilo iztirjen je vseh ostalih voz. Trije pa-santi, ki so stali na stopnicah, so zleteli preko proge. Menda se jim ni ničesar zgodilo. Proga je bila tekom dneva vzpostavljena. — 10 letna dcklica potuje s 6 dinarji v Belgrad. Iz Dugerese poročajo: Te dni so v splitskem brzovlaku opazili sprevodniki 10 letno deklico, ki ni imela vozne karte, Ko jo jc sprevodnik vprašal, kje ima karto, se jc pričela jokati in je med solzami povedala, svojo zgodbo. Mačeha grdo ravna z njo, zato sc je odločila, da potuje k svoji leti v Belgrad. Neka dobra gospa ji je v vlaku podarila 6 dinarjev in s temi parami je hotelo ubogo dete potovati. Deklico so oddali službujočim orožnikom, ki jo bedo izročili občinskim oblastem, ta pa naj jo pošlje njenim starišem in naj jih pouči, naj v bodoče lepše ravnnjo z otrokom. _ Tragedija 81. letnega starca. V Mitrovici se je te dni obesil 81 letni carinik Franjo Turnar. Živel je povsem osamljen pri neki dobri ženski Pogosto ie tožil, da nima ničesar jesti, ker ga njegovi sinovi niso hoieli sprejeti k sebi, češ, da nimajo dovolj prostora. —Smrtni skok 16 letnega letonskega gimnazijca v Belgradu. Ko jc blagajnik belgrajskega hotela »Petrograd« v torek zjutraj na vse zgodaj stopil pred hotel, jc nenadoma v neposredni bližini strmoglavilo na tla nekaj težkega. Skočil je tja in opazil na tleh v mlaki krvi 16 letnega letonskega dijaka Leona Lenjovskega, ki je prejšnji večer s svojo materjo in mlajšim bratom odšel v hotelu, ker jc nameravala družinica obiskati neke sorodnike v Nišu. — Težko ranjenega dečka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa jc umrl, ne da bi se zavedel in tako odnesel tajno svoje smrti v grob. Tudi njegova lastna mati, ki jc radi smrti ljubljenega sina vsa obupana, ne ve prav nič, kaj je njenega sina nagnalo v smrt. — Dentist-tehiiik Leopold Snierkolj, ob sobotah ves dan ne sprejema do 15. septembra. — 12 v zakramentu vse sladkosti za mešani zbor z orglami zložil Slanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ti napevi so bili po vojski izdani kol tan-tum ergot z latinskim besedilom in so bili že nekaj let razprodani. Ker se bodo nekateri obredi kmalu vršili v domačem jeziku, oziroma se že vršijo, lako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigarna izdala teh 12 na-pevov s slovenskim tekstom. Napevi so popolnoma neizpremenjeni. Vsi se odlikujejo po izredni izvirni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vlili iz drage rude, da ne veš, kateri številki bi dal prednost. Šc posebno veličastne in mogočne so številke 7, 9 (izredno mogočna, lepa in slovesna), 10 in 12. Večina napevov je prirejena tako, da se glasovi vrstijo: sedaj poje sopran, po tem alt in sopran, bas, mogočen tinisono zbor, pa zadoni v lepi 4 glasni harmoniji cel zbor i. t. d., kar skladbo posebno povzdigne iu učinkujoče po-veliča. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, večjim in manjšini, boljšim in šibkejšim, ker je izbira precej bogata. . — Pri razdražljivosti živcev. qlavobolu, pomanjkanju spanja, utrudljivosti, pobitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« greneico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj u-kroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoko starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Pravni nasveti Predčasen vstop v vojsko. O. Z. Fant bi šel rad eno leto prej k vojakom, predno bo poklican. Kam naj se obrne? — Postava določa, da sme mladenič, sposoben za službo pri vojski ali pri mornarici, že po dovršenem 18. letu vstopiti v vojsko, toda samo z roditeljevo ali varuhovo dovolitvijo. Prošnjo naj vloži na komando pristojnega vojnega okrožja. Odpovedni rok. C. M. Š. Gospodar je odpovedal stranki stanovanje na 14 dni. Ali je to pravilno? — Praviloma se ima stanovanje odpovedati v roku, kakor sta ga stranki dogovorili v najemni pogodbi. Če ni nobenega dogovora, velja pri vas, kjer glede odpovednega roka ni posebnih predpisov, kakor n. pr. v Ljubljani, odpovedni rok. ki je v vašem kraju običajen. Kakšen je ta, boste gotovo lahko zvedeli pri županstvu. V vseh drugih slučajih pa se ima stanovanje, ki jc najeto za več, kakor eno leto, odpovedati v najmanj trimesečnem odpovednem roku. Če je pa stanovanje najeto za več, kakor en mesec in do enega leta pa znaša zakoniti odpovedni rok najmanj 14 dni. Motenje nočnega miru. P. R. A. Vaš sosed cele noči rogovili ter ropota na svojem dvorišču, seka ob 5 uri že drva ali pa zvečer ob 10 uri ter vas tako moti pri spanju. Ker si niste preveč v prijateljskih odnošajih, ste mnenja, da vam to nalašč dela. Na njegov godovni dan ter na dan svatbe njegove hčerke je vso noč igrala harmonika, da je bilo nemogoče spati. "Ah jc mogoče to ravnanje zabraniti. — Če sosed od rane ure do poznega večera opravlja svoje delo, mu le nikar tega ne branite, saj je to na deželi nekaj običajnega, Seveda, če nalašč kali nočni mir, ga lahko naznanite okrajnemu načelstvu. Igranja harmonike na godovni večer, ki je itak en sam v letu in na dan svatbe, ki se tudi ne vrše pogosto, pa po našem mnenju ne bo še smatrati za motenje nočnega miru, zlasti če so taki slučaji v vašem kraju običajni. Škarpa ob meji. A. M. J. Sosed dela škarpo ob meji vašega vrta. Ali se sme zahtevati, da postavi škarpo 10 cm od meje? — Ni najti razloga, ki bi upravičeval to zahtevo. Če nimate ob meji po sosedovem zemljišču nobene služnostne pravice (hoje, živinogonje itd.) more sosed postaviti škarpo prav do meje. Isto velja za vas, če boste ob meji gradili škarpo. Kako se odmeri plačilo kuluka. R. R. M. Mesečno plačujete 4 Din uslužbenskega davka, pa vam je občina naložila tri dni kuluka ali 60 Din odkupnine. Prepričali ste se pa, da imajo tudi večji davkoplačevalci le tri dni kuluka. Vprašujete, če so vam pravilno odmerili. — Za odmero kuluka odnosno odkupnine se računa za enoto pri osebah, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka na leto (kar je tudi uslužbenski davek). 1 dan dela. Olkupnina pa znaša 20 Din za en dan. Ker so občine določile po tri enote kuluka, je torej vam določena kvota pravilna. Vojnica. M. Č. T. Zdi ee vam, da so vam naložili previsoko vojnico in mislite, da odmera ni v skladu z zakonom. Kaj storiti? — Vojnica znaša v vašem slučaju 50% letnega neposrednega davka (uslužbenskega). Če mislite, da so vam preveč odmerili, se pritožite na pristojno davčno upravo. Včeraj popoldne se je vršila seja ljubljanskega magistralnega gremija, ki je sklepala o sledečih zadevah: Na poročilo mestnega ekononiala se dovoli na jirošnjo Jakoba Kavčiča bremen prosti odpis od ba- , rona \Vur1zbacha v Gradišču št. 3 kupljene parcele. ' /.a razne adaptacije je bilo natnreč baronu Wurtz-bachu predpisana vknjižba kavcijske hipoteke v znesku 20.000 Din. Ker nudi ostalo posestvo še zadostno garancijo za izpolnitev te kavcije, ni bilo ovire, da se dovoli bremen prosti odpis kupljene parcele. — Mestno lovišče je bilo potom javne dražbe i-.draženo od odvetnika dr. Fritza Lukninnna za Ki.fHKl Din letne zakupnine. Zakup se odobri. Svoj čas jo hilo dovoljeno Anglo-jugeslovanski pe-trolejski družbi d. d. v Ljubljani, da sme postaviti dve bencinski črpalki in sicer eno na križišču Hini-ska-TržaŠka-Blei\veisova cesta, a drugo na Masa-rykovi cesti. Sporazumno s policijsko upravo in mestnim gradbenim uradom so se določila mesta za postavitev teh črpalk. Odslej pa naj se po možnosti skuša, da se bodo bencinski tanki postavljali na dvoriščno stran, da se tako izogne raznim prometnim oviram. Občina Ježlca je zaprosila, dn bi mestna občina prevzela škropljenje ceste do črnuškega mostu. Mestna občina ima sedaj sest avtomobilskih škro-pilnikov, ki komaj zadostujejo za škropljenje mestnih rest in ulic. Ako se naroči še sedmi škropilnik, potem bi se prošnji občine Jezica lahko ugodilo. V osnutku pa je naprava škropilnega voza za cestno železnico; ako ta napravi svoj škropilni voz, bo s tem odpadlo precej dela mestni občini. — Svoj čas je mestno načelslvo dovolilo invalidu Kočniku postavitev trafike na vogalu Dunajske in Vodovodno ceste. Za napravo tega kioska sla prišli dve ponudbi od tvrdke Jugograd in od tvrdke Kregar. Delo se odda cenejšemu ponudniku Kregarju za 11.100 Din. Napravi se nov železobetonski most na cesti v Črno vas čez Golarjev graben. Delo se odda najcenejšemu ponudniku tvrdki Jugograd za 22.511 Din. — Sklpne se naprava zbiralnega kanala v llradec-kega vasi od hiše zidarskega mojstra Hlebša po Hradeckega vasi v dolžini circa 300 ni ter na drugo stran od mostu proti Štepanji vasi v dolžini circa 150 m. Vsa dela za ta kanal bodo stala okrog 78.000 Din. kateri znesek je predviden v rednem proračunu. Oddaja del kanalizacije se razpiše. Izdajo se sledeča stavbena dovoljenja: Ivani Poilrekar za enonadstropno hišo na vogalu ceste v Rožno dolino in Levčeve ulice. — Ivanu Petriču. Žabkar Josipini. Vrlelju Alojziju. Josipu Curpale-ku, Mariji Možina. Dominiku Marijon, Alojziju Prešernu in Mrežar Francetu za gradnjo visokopritlič-nih hiš v koloniji železniške družine v Spodnji Šiški. — Valeriji Fantini za gradnjo enonadstropne hiše v Pleteršnikovi ulici. — Antonu Miklavčiču za gradnjo pritlične hiše na Galjevici. — Marjani Kump za adaptacije nn dvorišču hiše v šelenbur-govi ulici 1 proti kavcijski hipoteki 15.000 Din. — Ljubljanski gradbeni družbi za gradnjo pritličnega skladišča, tesarske delavnice, garaže in delavskih stanovanj ob podaljšku Kotnikove ulice. Svet za cesto je. imenovana družba odstopila mestni občini. — Ignacu in Frani Kopač za gradnjo enonadstropne hiše za novo šišensko cerkvijo ob Knezovi ulici. — Feliksu in Klari Moskovič za gradnjo enonadstropne hiše v Tobačni ulici. — Pavli Rezelj za gradnjo pritlične hiše ob poti na Rakovo jelšo. — Tovarni žametastega pliša Ferdinandu Eiflerju na Dunajski cesti 75 za razširjenje tovarniškega poslopja ob Vodovodni cesti pod pogojem, da se umakne na severni strani 6 m od sosedove meje in varuje ob tej strani odprt stavbni sistem. — Ivanu Mesarju za gradnjo prizidka na njegovi tronadstrop-ni hiši v Dvoržakovi ulici fi. — Dr. Antonu Ko- Marfhor Žužemberk Gasilski dan. V nedeljo, 9. avgusta ob pol 2 popoldne priredi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo veliko požarno vajo ob sodelovanju članic žužemberškega gasilnega okrožja. Sodelovalo bo skupno pet motornih in nekaj ročnih brizgalo. Vaja ima namen pokazali strokovno sposobnost moštva kakor tudi čim vernejšo sliko delavnosti gasilske spreme v slučaju resnega požara v celem vzhodnem delu trga na levtin bregu Krke. Želeli bi torej bilo, da se le zanimive in koristne vaje udeleži tudi čim večje število ljudstva iz okolice. Po končani vaji bo odmor na vrtu g. Karla Lavri-ča, kjer čaka vse zelo bogat srečolov kakor ludi godba tukajšnjega jirosvetnega društva z najpe-strejšimi točkami v zabavo in kratek čas. Čisti dohodek je namenjen v kritje še. zaostalega dolga na lansko leto nabavljeni motorni brizgalni in novih cevi. Prijatelji gasilstva, podprite lo, za vas same najbolj važno prireditev, vsak po svojih močeh čim izdntnejše s svojim osebnim obiskom. Naše dijaštvo Pozivam vse člane »Akademske zvezes;. člane »Daniro«. »Zarje« in »Borbe«, da se udeleže pogreba pok. dr. Danila Maj a rona, ustanovitelja naše univerze. Zbirališče v avli univerze danes ob pol petih popoldne. Trakove! — Predsednik. Poizvedovanju Izgubila se je rjava usnjata denarnica z manjšo vsoto denarja in srebrnim rožnim vcncem. Pošten najditelj naj odda v naši upravi □ Gospa z dvojnim doktoratom. Na monakov-ski univerzi je promovirala za doktorja zobnega zdravilstva ga doktor filozofije Bosiljka Krajnovič, j soproga priljubljenega obmejnega komisarja Steva ! Krajnoviča. Ga Krajnovič je prva dama v Mariboru I z dvojnim doktoratom ter ji ob lepem uspehu naj-iskreneje čestitamo. □ Ogenj je nastal v kuhinji hišnika Antona ! Duha v Vrazovi ulici 2. Vnele so se obleke, ki so I bile za vratmi, ravno tako bencin v dveh steklenicah. Domačini so takoj pričeli z gašenjem, tako ! da ni bilo treba gasilcem ob prihodu interveni-; rali. Škoda znaša okoli 1000 dinarjev. □ Popolnoma jc upepelil požar hišo kovača I štetana Kobale na Janževi gori v času, ko je bila | družina odsotna. Požar je nastal najbrže radi dim-, nika, ki je bil zidan z blatom in čislo neometan. i Selniška požarna braniba je s takojšnjo interven-; cijo preprečila možnost razširjenja požara; vse ' drugo je zgorelo. Kobaletova hiša jo bila zavaro-| vana za 20.000 dinarjev. □ Na progi so je ponesrečil 39 letni delavec v i tukajšnjih delavnicah državnih železnic Franc Kreft. ' Pri vožnji s premikalnim vo/.om je prišel z nogo pod tračnice, ki so mu levo nogo popolnoma stric. Cette j& Iz Gotovelj. V četrtek, (i. t. ni. se je vršil pogreb g. Ivana Jošta, ki je lin tako tragičen način izgubil svoje mlado življenje. Pogreb se jo vršil ob ogromni udeležbi rajniko-\ih prijateljev in znancev, i/ česar je razvidno, kako je bil priljubljen pokojni Ivan. Sjtre-vod je vodil od domače hiše do župne cerkve g. Radovan Jošt, pokojnikov bratranec. V župni cerkvi je imel župnik g. svetnik Robert Vac-lavik slovesni rekvijem, nakar se je sprevod nadaljeval pod vodstvom g. župnika na pokopališče, kjer se je g. župnik poslovil od rajnika v govoru, ki ie ganil vse navzoče do solz. Za njim so se poslovili od njega še zastopniki nekaterih društev kot požarne hrambe in drugih, ki so izgubili z njim zelo vestnega in marljivega dclavca. & Eksplozija bencina. V četrtek. 6. I. m. sta pri slikarskem in pleskarskem mojstru Ho-lobarju za K rešijo dva slikarska pomočnika pretakla bencin pred delavnico. Pri tem pn so jima je razlilo nekaj bencina po tleli, česar pa nista videla. Bencin sc jc razlil proti cesti in se jc nenadoma užgal, najbrž je kak mimoidoči kadilec vrgel tlečo cigareto ali pa vžigalico stran. Pomočnika sta še komaj imclit časa, da stn skočila stran, dn ju ni ogenj zajel. Ko je prišel ogenj do soda. iz katerega sta ona dva poprej pretakala bencin, se je tudi sod vžgal in je eksplodiral. K sreči sod ni bil poln, ampak je bilo v njem samo še okrog 20 litrov, drugače bi bila katastrofa neizogibna. Tako so jiopokale sumo šipe pri llo-lobnrjevi hiši. Zgorelo je veliko posod in orodja ter precej drv. Požarna brnmbn. ki je bila hitro alarmirana, jc bila takoj nn mestu in je ogenj tekom četrt ure pogasiln. tlolobnr trpi škode približno 5000 Din, ki pa ie vsa krilu i zavarovalnim). dretu za gradnjo visokopritlične stanovanjske stavbe v Staniče v i ulici. - Zori Kape za gradnjo enonadstropne lii.šo ob Vodovodni cesti, — Hotelu Union za gradnjo kinokabinc. Štefanu Žigonu za gradnjo enonadstropne hiše ob cesti v Rožno dolino. Ho/i Turk /a gre Injo balkonov na njeni hiši /.i Bežigradom 13. Francetu in Mariji Sonc za gradnjo enonadstropne liiši- ob Zarnikovi ulici. Janku Snoju za gradnjo enonadstropne hiše ub llorberstcinovi ulici. Alojziju llajnriltarju za gradnjo visokopritlične hiše oh Korvlkovi ulici Mrnmorju Alojziju za gradnjo |>rovizorične lo. eno hiše na cesti Dveh cesarjev, islotam Ivanu škrlju za provizori« no leseno hišo ter Ivanu Prosencu z.a provizorično leseno enonadstropno hišo istotam. Pekovskemu mojstru Francetu Dolinarjii za gradnjo kuhinje in drvarnice na dvorišču Pred škofijo 4. Feliksu Zupanu za adaptacijo lokala v Rožni ulici S."v Alojziju Kostricu za gradnjo pritlične provizorično i.-sene hiše ob cesti Dveh cesarjev. Antonu Albrechtu zn gradnjo leseno delavnice nn travniku poleg tvrdke Kobi na Ižanski cesti. — Dovolj se izvršitev sledečih hišnih kanalizacij: ing. Turnšku v Langusovi ulici, Krancetu šušterju na Celovški cesti, istotam tvrdki Triumf-avtn, Štefaniji Lemarche v Glinški ulici. Ani Burger na Celovški cesti. — Gospodarski centrali Ekonom v Kolodvorski ulici se dovoli gradnja nadzidka nad obstoječimi dvoriščnimi skladišči, kot provizorij, pod pogojem kavcijske hipoteke v znesku 50.000 Din Josipu Olupu adaptacija izložbenega okna v Kleparski stezi, kol provizorij, z.a dobo pel let. Jožefu Peternolu gradnja visokopritlične hiše v Sodarski ulici. — Stavbeniku Mstku Curku gradnja pritličnega provizoričnega skladišča pri njegovi žagi na Mivki. — Francetu Zornu gradnja skladišča na dvorišču v Lepodvorski ulici 23. — Francetu Kariču gradnja visokopritlične hiše v koloniji železniške družine. — Idi Kafol gradnja enonadstropne hiše v Štrekljevi ulici. — Podboršku Antonu gradnja prizidka za kuhinjo v Linhartovi ulici. — Mariji Bizovičar gradnja provizornih adaptacij za stanovanja v dvoriščni stavbi na Friškovcu 3 Inž. Prelovšku za preureditev stopnjišča. naprava novih stopnic in postavitev zidanega vrlnega paviljona na njegovem posestvu v Zarnikovi ulici. Izdajo se za sledeče nove hiše uporabna dovoljenja: Lenardu Kerševanu za enonadstropno hišo ob Lavričevi ulici, prof. Pavlu Sušniku za enonadstropno hišo ob Trstenjakovi ulici, ustanovi Marije Svetine (Medjatove hiše) za uporabo nadzidka na dvorišču ob Dunajski cesti, Josipu Hafnerju za pritlični prizidek delavnico v Prisojni ulici 5. Marjeti Markič z.a enonadslropuo hišo v Cerkveni ulici št. 15. deželnosodnenm svetniku dr. Milku Kranjcu za enonadstropno hišo v Beljaški ulici, Jerneju Kuncu za pritlično hišo ob poti na Rakovo jelšo, Franiti Skoporcu za enonadstropno hišo v 1'odjun-ski ulici, dr. Mavriciju Neubergerju za enonadstropno vilo v Kopališki ulici, 11 ran i litemu in posojilnemu konzorciju državnih nameščencev z.a uporabo štirinadstropne hiše v Gajevi ulici, Francetu Kof-lerju za uporabo enonadstropne hiše v Kolezijski ulici, Ljudmili in Francetu Kambiču za šestnad-stropno hišo na Aleksandrovi cesti, Frnncefu Vrli ovinku za enonadstropno hišo ob Vodovodni cesti, Ivanu Berlanu za visokoprillično hišo v Triglavski ulici, Mariji Kernc za enonadstropno hišo ob Dunajski cesti, tvrdki Belihar in Velepič zn triu ud-, stropno hišo na vogalu Dunajsko in Livarske ulico, Matiji Ježu za visokoprillično hišo ob Velikovškovi ulici. Zavarovalni družbi Dunav z.a petnadstropno, palačo na Aleksandrovi in Beethovnovi ulici, Francetu Maroltu za enonadstropno hišo v Gerbičevi ulici, šolskim sestram de Nolre Damo za enonadstropno zavodsko hišo ob Marmonlovein trgu. Pj Smrtna nesreča. Lačni kar Franc. 10 letni delavec iz Vitanja, je v četrtek 6. t. in. delal v gozdu, kjer so podirali neko drevo. Drevo se jo nenadoma zvrnilo nn I.očnikarja in mu zdrobilo levo nogo. Poklican je bil takoj rešilni avto iz Celja, ki gu je prepeljal v javno bolnišnico v Celju, kjer p;i je še isti dan umrl kljub takojšnji zdravniški pomoči. •0" Otrok izginil. Vctcrnik Franc, pos« nik v Lokrovcu pri Celju, je prijavil predsloj ništvu mestne policije, da je v sredo. 5. t. m., izginil njegov 6 letni sili Ivan. Ivun je šel v sredo s svojim starini očetom, ki je šel / vozom v Trnovlje po opeko. Med potjo |>.i stii izgubila z voza lieko verigo. Sturi o«V je poslal Ivanu nazaj iskat verigo. Ivun je ubogal, pa se ni vrnil. Oče in stari oče stn ga iskala potem še celo noč, |>a fanta nista našla. D«'ček je majhne postave, oblečen \ kratke modre hlače. pisano srajco, bel klobuk in liodi lies. !'o-ziva se vsakdo, ki bi kaj sumil ali vedel, kam bi bil izginil deček, da zadevo prij.ivi nn nte-rodajnem mestu. Radio Programi Hadeo-l^inbllana: Nedelja, 0. avgusta: 0 In/. Ldo l ugina: O melioraciji zemljišč. — () Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta . — '.tl.tO Samospevi g. Mirka Puglja. — 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu. — 22 Cas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet. Drugi pro&ratmi i Nedelja, 9. avgusta. Belgrad: II Ciganska glasba. 12.30 Radic-orkester. — 17.30 Narodne pesmi z dudo. Vokalni koncert. — 20 Pevski /bor. — 21 Vokalni koncerl. — 23 Ciganska glasba. Zagreb: l"> Športni prenos iz Ljubljane. — 20.30 Radio-orl« ster. — 22.10 Radio-orkcster. — Budimpešta: II > Uniatska služba božja, nalo koncert opernega orki-slra. — 16 Ciganska glasba. 17.45 Orkestralni koncert. — 20.35 Pianinski koncert. — Dunaj: 10.13 Pevski zbor. — 11.10 Simfonični orkester. — I j ;0 Današnji Alghanistan. — 19.40 Pesmi in ariL. 20.20 Večerni koncert. — Milan: 12.30 Pestra >;!.;.•-ba. — 16 Opereta: Kjer poje škrjanče!. — !'' • > Pestra glasba. — 20.45 Tosca . opera, Pucciui. Praga: 19 Operetna glasba. — 19.25 Ju/z-gl.isb.i — 20.25 Lep večer. — 21 Radio-odkester. Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 13 Radio-kvintet. -Popoldanski koncert. - 21 Pester konccrt. - Bor lin: 20.30 Koncert. — 22.10 Zabavni koncert. — Katovicc: 20.15 Koncerl. — 22.30 Vokalni konccrt. — 23 Lahka glasba. — Toulouse: 12.30 Katoliška svečanost. — 19.15 Havajske kitare. — 20 Konccrt. — 22.40 Koncert. — 23.30 Simfonični orkester. — Stuttgart: 20.15 Kako postanem bogat in srečen. — 22.50 Plesna glasba. Kd o sme v SSSR rta visoko šolo Z mednarodnih avtomobilskih tekem za alpski pokal: VVandorer pri Celerini tik cilja St. Aioritz. Ali se šola izplača? Nedvomno je vsak izmed nas doživel tre-notke, ko mu je nehote vstalo vprašanje: »Ali se šola izplača? Ali ni škoda nenadomestljivih mladostnih let, ki jih žrtvujemo šoli?« Na ta vprašanja odgovarja Donald Rose, Anglež, ki je bil 14 let učitelj, sedaj pa je član uredništva velikega dnevnika v Filadelfiji. Rose izvaja: Nezaslišano veliko časa porabi človek v otroški dobi za učenje brezkoristnih stvari, nepotrebne šare in vežbanje v smešnih itmet- i Če bi bil učitelj zeudjepisja, bi pometal vse zendjepisne učbenike skozi okno. Na globusu bi učencem v petnajstih minutah dokazal, da je zemlja okrogla in precej velika, in da se more na njej vse mogoče dogajati. Potem bi obesil na steno velik svetovni zemljevid, razgrnil najnovejšo številko kakega dnevnika in pogledal, kaj se je na svetu zgodilo. In potem bi otroke prijateljsko pozval, da naj z menoj vred odkrijejo na zemljevidu, kje in zakaj se je vse to zgodilo. Kdo bo ugovarjal, da je ta učna metoda nesistematična. Dovoljujem si odvrniti, da je bilo vse, kar sem se kdaj učil iz zemljepisja ali iz drugih učbenikov, ravnotako nesistema-I tično in zmedeno, in vrhu tega še navadno zastarelo, če sem to ali ono res kdaj rabil. Zato niti ne bi maral vzbujati videza, da poučujem sistematično zemljepisje, ker ima tak pouk pomen k večjemu za kakega pomorskega nameščenca ali letalca okrog sveta. Namesto tega bi skušal v otrocih zbuditi radovednost za svet in njegove metode, dežele in pridelke in bi jih naučit, da bi vse to znali najti na zemljevidu. Na podoben način bi podajal zgodovino. Vsaka številka dnevnega časopisja vabi na , zgodovinske izlete. Tn ta metoda ima revolucionarno, pa neprecenljivo prednost. Namesto, da bi začel s svojimi učenci nekje v preteklosti in jih vlekel strogo po kro-j nološkem redu do spehane sedanjosti, bi raje začel s to sedanjostjo in jih od tu z vsem navdušenjem, ki sem ga zmožen, odvede! po veliki cesti zgodovine. To je edini način, ki more otrokom koristiti, izvzemši tiste, ki hočejo postati šolski učitelji ali pisati učbenike in so tako vnaprej pristaši obstoječega siste- Arthur Compton, ameriški fizik, odlikovan z No-blovo nagrado. Ccmptcn si prizadeva, da bi z napetostjo 10 do 20 milijonov voltov dosegel toploto, ki bi bila že skoraj tolika kakor na solncu. S to toploto upa, da bi se dali razbili atomi, s čimer bi se sprostile neomejene množine energije. Razbitje atoma je danes glavni cilj fizikalne znanosti. nijali. s katerimi se ni treba pečati nobenemu pametnemu človeku. To so npr. nesmiselnosti in lokavšeine aritmetike. Sam sem se moral prekljati z njo in sorodnimi predmeti polnih deset let moje nenadomestljive mladosti. Pre-ril sem se skozi celo geometrijo, enostavno in višjo, sem zmagal težavne algebrajske enačbe, a toči moram, da mi niti najmanjša sled tega znanja ni ostala. Da, še več: prav nič ga ne pogrešam. V mojih možganih mora biti velika 1 ela li-^a. ki jo je preje izpolnjevala aritmetiki;; t"da ta lisa niti malo ne boli. Izvzemši poš;." :>nko, sem pozabil domalega vso arit-r meti ko. P leno in odkritosrčno priznam, da so leta. ki spni jih porabil za aritmetiko, zame isko.aj popolnoma izgubljena. Morda bo kdo ugovarjal, da koristi matematično šolanje dečku nekako posredno, zbujajoč v njem neke zm žnosti in darove, ki potem na skrivnosten način preidejo na druga, važnejša poprišča. Toda psihologi so ugotovili, da duševne zmožnosti niso prenosljive iz enega dela možgan v drugega. Sposobnost za izračttnanje pravokotnega trikota nima ničesar opraviti s sposobnostjo zti reševanje težavnih logičnih miselnih nalog. Specialist v računanju je pač specialist v računanju in drugega nič. In kako je z zemljepisjem. Tudi njega sem zaužil, mislim, zadostno mero. In sicer večinoma na Angleškem. Kaj mi je ostalo od vsega? Izredno malo. Vem približno, kje leži Siam. Vse drugo leži zame samo nekje blizu Siama. Kamcatka, Spitzbergi (Svalbart), Tac-na-Arica, Tannu-Tuva, Portugalska. Vzhodna Afrika in Saravak — vsi leže pri Siatnu. In če Nižnij Novgorod ne bi imel sičnika, bi ga tudi iskal v bližini Siama; tako pa vem, da mora biti nekje v Rusiji. Pa zgodovina! Vse zgodovinsko znanje, ki sem si ga bil pridobil v otroški dobi, se je razpršilo kakor megla pred solncem, predno sem prišel do tega, da bi se s tem znanjem okoristil. Le nekaj malega dejstev in letnic, ki mi jih je vlila v glavo praktična potreba ali kaka smešita miselna zveza, in pa ogromna množina zmot mi je ostalo. In podobna zmeda prevladuje v mojem prirodoslovnem znanju, v mojih prvih jezikovnih študijah, v mojem znanju angleške literarne zgodovine. Ne vem, kaj mi je vse to znanje koristilo takrat; to pa dobro vem, da šest mesecev pozneje nisem imel od njega nobene koristi več. Novi >ZeppelinV Friedrichshafnu so začeli graditi nov zrakoplov »Zeppeli novega tipa (spodaj), ki bo nekoliko krajši, zato pa znatno večjega premera nego sedanji »Grof Zeppelim« (zgoraj) in bo nosil ime »LZ. 129«. Nova zrakoplov bo dolg 228 metrov premer pa bo znašal na najširšem me stu približno 41.2 m. Zato bo tudi prostornina novega zrakoplova skoraj za polovico večja nego jo ima seda nji »Zeppelim«, to se pravi 200.000 kuib. metrov proti 105.000. Štirje Die-selovi motorji novega zrakoplova bodo mogli razvijati 3600 k. s. proti 2650 k. s. sedanjega »Zeppeltaac. Kakor človek je stara misel, da mora človek po dnevih dela imeti dan počitka, dan. ko se oddahne od telesnega dela, se pogrezne v svojo notranjost, obrne svoj pogled v večnost in opravi zahvalno, zadostilno in prošnjo daritev na oltarju svojega Boga. Stara in nova zaveza spoštujeta 7. dan v tednu, ki jima velja kot božja ustanova — kot Gospodov dan. Vendar naj bo po krščanski zamisli deležen nedelje ves človek — i duša i telo. Zato krščanstvo ni nikdar zamotalo poštenega veselja in razvedrila v nedeljo. Samo nekatere verske ločine (n. pr. puritanizem) so hotele iz kr- Sedmi dan pa je Bog počival ščanstva iztrebiti vsako veselje. Odtod pretirani nedeljski počitek na Angleškem, ki prepoveduje ob nedeljah vse prireditve in morajo biti zaprta gledališča in gostilne. Katoliško krščanstvo pa se je vedno držalo zlate srede in je odklanjalo vsako pretirano strogost. Pri tem pa seveda nepremakljivo vztraja na posvečevanju duše v nedeljo in strogo graja vsako zanemarjanje nedeljskih verskih dolžnosti. Ze nekaj časa je opaziti prizadevanja, da bi se nedelja razsvetila, da bi se ji vzel vsak verski pomen. Ruski komunizem je šel celo tako daleč, da je razbil dosedanji naravni teden in nedeljo odpravil. Delavci imajo prosto poljuben dan v tednu. V zadnjih dneh so se pa oglasile tudi nekatere industrijske panoge v Nemčiji, ki zahtevajo, da se nedelja odpravi. Steklena industrija in nekatere vrste železne industrije zahtevajo nepretrgan delovni teden. Ali mislijo industrijski podjetniki, da je delavec res mrtev stroj brez duše, brez duševnih potreb? In vrhu tega: kam se mudi industriji celo v teh težavnih časih splošnega gospodarskega zastoja, ko ni kam z zalogami in je na milijone brezposelnih? Ali nekateri ljudje res niso sposobni nobene druge misli nego hitra produkcija in dobiček? Katoliška cerkev je žrtvovala moderni industriji nekaj svojih praznikov, toda nedeljo in nedeljski počitek bo brezpogojno branila. Nikdar ne bo dovolila — tako naglaša »Katol. Kor.« — da bi se zaradi gospodarskih koristi nedelji vzel njen krščanski značaj. Proti vsem komunističnim in liberalnim gospodarskim zahtevam bodo kristjani vsikdar priznavali in praznovali nedeljo kot Gospodov dan. kopalna banja iz šotornine, ki se da v malo minutah postaviti na vsakem vrtu. Banja je seveda ameriška iznajdba. Šolanje francoskih bojnih letalcev. Bodoči letalec stoji v stojalu, ki posnema gibanje letečega leiala, in strelja iz strojnice na sovražno letalo. Zadetki se avtomatično zaznamujejo. Galičam za &vo$o kulturo V španski pokrajini Galiciji je v teku mogočno kulturno gibanje. Na praznik sv. Jakoba je bila v sloveči baziliki velika slovesnost. Prej je španska vlada na ta praznik redno vsako leto poklonila baziliki znatno vsoto zlata. Novi režim je ta državni dar odpravil, toda namesto tega so verniki v dveh dneh zbrali enako vsoto in jo darovali baziliki. Sam nadškof se je na Jakobovo v svojem govoru zahvalil prebivalcem Santiaga za njihovo zvestobo in požrtvovalnost. Popoldne so obhajali »Gališki dan«. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki oblasti. V slavnostnem sprevodu so šli pred spomenik Rozalije de Castro, zgodaj umrle pesnice, ki je objavila več zve/kov svojih mehkih poezij v gališkem jeziku, ki veljajo kot pristen izraz gališke kulture. O zaslugah slavne pesmice je govoril predsednik gališkega naučnega instituta in dejal, da se zbirajo pod njenim imenom vsi, ki so navdušeni za Galicijo. Zupan je govoril o pomenu Galicije in naglasi), da v novem času svobode tudi Galicija zahteva zase pravico, da se sama vlada. Množica je viharno klicala: živela Galicija! in prepevala gališko him no. Prepričati se \e dal Prof. I. Hartman, učitelj klasičnih jeziki v na leidenski univerzi, je bil velik sovražnik vseh novotarij, naj so bile še tako očitno koristne. Tako tudi ni maral nič slišati o električni razsvetljavi in je žgal v svojem stanovanju petrolejko, ko je že ves svet rabil električno luč. Profesorjeva žena je pa še vedno upala, da bo moža prepričala, da je električna luč zelo koristna. In res — ko je njen mož nekoč odpotoval na neki kongres, je brž poklicala delavce in dala v stanovanje napeljati elektriko. Profesor se je ob povratku zaradi tega skrajno razsrdil, toda gospa mu je dejala: Poglej vendar, moj ljubi, kako strašno praktična je ta stvar. Vidiš tale gumb? Ko prideš zvečer v temi domov, ti ni treba drugega, kakor da pritisneš nanj in takoj bo v sobi svetlo. No, in potem moreš v miru poiskati vžigalice in prižgati svojo petrolejko.« Profesorju je to silno ugajalo in od te ure se je spravil z elektriko. W. H. Murray, guverner v Oklahom.i, ki je znan po svoji diktatorski žilici, je dal sedaj 3000 navrtanih petrole.jskih vrelcev enostavno zapreti. S tem hoče pelrole.iske Ivrdke prisiliti, da bi cene olju zvišale. Zaradi znatnega padca petrole.jskih cen so se namreč občutno znižali državni davčni dohodki ter je v državnem proračunu nastal velik deficit. Jadrnica »Ah to«, na kateri sla 19 letni Estonec Ahto Walter (levo) in Anglež Barber (desno) preplula Atlantik. Vožnja je trajala 29 dni; morje je bilo nekajkratov tako viharno, da sla se morala drzna fanta privezati na jambor, da ju valovi niso odnesli s krova. Smešmce Mlad mož se je oglasil pri mogočnem finančniku. Temu se je vedno mudilo, zato je obiskovalca kratko nagovoril: »Torej denarja potrebujete, kaj ne?« »Ne,« je odgovoril mladi mož in zardel. »Prosim Vas za roko Vaše hčere...« »Nu, tako torej, ali nisem rekel,« je pihal bankir. »Denarja potrebujete, kakor sem dejal...« Gandi in evropski carinarji V Rusiji so se začeli vpisi na visoke šole. Vlada je določila, da mora biti med novimi slušatelji najmanj 85 odstotkov delavcev in delavskih otrok. V prvi vrsti bodo sprejemali i delavce, ki so zaposleni v produkciji in nji-. liove otroke. Med posameznimi delavci imajo prednost tisti, ki se morejo izkazati s kako iznajdbo, torej predvsem člani udarnih hri-. gad. Kandidatov, ki ne izvršujejo delavskega ! poklica, bodo sprejeli samo 15 odstotkov; izbirali jih bodo predvsem izmed članov kolektivnih gospodarstev, otrok strokovnjakov in znanstvenih delavcev, med poveljniki rdeče armade, invalidi iz meščanske vojne itd. Med novosprejetimi slušatelji bo najmanj 40 odstotkov žftriJi »Ali bo treba kaj zacariniti, mr. Gandi H (Gandi pride v kratkem v Evropo, da se udeleži angleško-indijske konference v Londonu. Pravijo, da pride Gandi topot v samem opasniku.) Goslitničarska samopomoč Te dni je upravni odbor Gostilniiarske samopomoči v Ljubljani razposlal vsem članom poloi-nice in listek, s katerim poziva članstvo, naj vsakdo vplača za vsak smrten slučaj po 5 Din posmrt-ninskega prispevka, za sedanje Štiri umrle člane torej skupaj 20 Din. Temu pozivu dostavlja: »Vsako odlašanje ali zamuda pravočasnega vplačila gre na škodo proglašenim dedičem, kaili s 1., najkasneje s 7. prih. meseca, ko izidejo spet nova vabila na plačilo prispevkov, se mora račun za predidoči mcsec zaključiti in dospelo vsoto razdeliti.« — Prekrasno uradovanje in se prekvasnejša perspektiva za dedičel Če vplača n. pr. 15C0 članov, dobe dediči za vsak smrten slučaj 1500krat po 5 Din, t. j. 7500 Uin, če jih vplača pa le 200 članov, dobe pa le 1000 Din. Če se pripeti smrten slučaj rednemu plačniku prispevkov, dobi kakor za kazen, ker ie bil reden, v zadnjem slučaju le 1000 Din, ne-reden plačnik pa morda preskrbi svoje dediče z leprimerno višjo posmrtr.ino, A če vprašamo, za-taj talca razlika v posmrtnim v posameznih me- secih, nam odgovori prav precizno il. 14. seda-njih pravil, ki pravi, da »odmerja« in »podeljuj«« gosmrtnino odbor. Ta člen je nekaj nezaslišanega, ediči po umrlih članih GS so torej izročeni na milost in nemilost odborov. Pa so v sedanjih pravilih še drugi členi, ki niso nič manj imenitni, kakor čl. 14. — Tako ne more in ne sme iti več dalje! Sedanja pravila je treba na vsak način predelati in izpopolnili. Treba jc z novimi pravili poskrbeti, da bodo posmrtnine točno določene, in to po številu članov, vse netočne plačnike pa je treba brez odloga črtati, kakor to zahteva že sedanji člen 6. Le na ta način bo nastal red tudi v Go-stilničarski samopomoči. Da se pa to zgodi, naj zahtevajo vse gostilniške zadruge naše banovine, da skliče Gostiln, zadruga v Ljubljani nemudoma izredni občni zbor v 6vrho poprave sedanjih, povsem zavoženih pravil. Podeželske gostil, zadruge, ki se za to pravično stvar ne bodo zavzele, bodo škodovale svojim članom vedoma. To se nikakor ne sme zgoditi. Več gostilničarjev. Naul: našim mlekarjem Glede na moderniziranje naših mlekarn z vpeljavo strojev, nam je mlekarski strokovnjak, ki ima za sabo dolgoletne skušnje, poslal naslednja izvajanja. »V »Slovencu« od 2. t. m. sem bral o moderni preuredbi obratovanja Osrednjih mlekarn. Vse hvale je vredno, da se tudi med Slovenci širi moderno mlekarstvo v prilog čistoče, zdravja in trpež-nosti mleka. Tu pa nastane vprašanje, kje prav za prav se pričenja moderno mlekarstvo. V hlevu ali moderni mlekarni? Kot skušen mlekar vem, da stroj preparira to, kar vase dobi, nikdar pa še tako moderniziran stroj ne nadomesti v mleku do-Wih snovi. Moderni stroji mleko preparirajo tako, kakršno ie, oziroma kakršnega smo spreieli od producentov mleka. Zato je predvsem potrebno, da dobi stroj zdravo mleko. Moja 301etna skušnja me uči, da obstoji prvi predpogoj zdravega mleka v zdravi klaji, drugi v zdravi kravi, tretji v zdravem, zračnem, snažnem in primerno toplem hlevu (12—18 stopinj Celzija). Nadalje je nujno potrebna splošna snaga pri osebah, ki imajo pri mleku opravka od molže do prve točke stroja. Snaga se tudi zahteva od posode, po kateri se mleko pretaka. Kmet naj ne segreva mleka. Le tako bo prišlo v mlekarno zdravo mleko. Pričnimo torej zdraviti naše mlekarstvo od spodaj navzgor in kadar bomo tako ozdravili mleko že v produkciji in ga potem pripravili z modernimi stroji, potem je svctovr.a slava našemu mleku zagotovljena. Popolnoma zdravo in nepokvarjeno mleko da pri nas skupno 4 do 4.20 čiste tolšče Toda redkokdaj pride v mlekarne s to talšio odstotek tistih, ki prinesejo v mlekarno mleko, kakršnega je dala krava, ni visok. V tem se začenja kriza našega mlekarstva.. Dajmo v mlekarne naravno, zdravo in sveže mleko, potem se nam ni bati konkurence nc Švice ne Holandskc. Sloveniji dajmo naravnost zdravo in sveže mleko, potem adijo Švica, adijo Danska, zakaj naše mleko v naravi je boljše kakor vaše.« Agrarna reforma rim ne prija Te dni se je pri gospodu banu v Ljubljani zglaailo odposlanstvo Jugoslovanskega šumarekega združenja ter mu predložila spomenico v zadevi zakona o likvidaciji agrarne reforme. V svoji spomenici društvo ugotavlja, da zakon vsebuje za vele-gozde v dravski banovini in za one v Gorskem ko-taru izjemno določbo, da se pri likvidaciji ti gozdovi razlastijo, dočim zakon enakovrednih gozdov ostalih pokrajin državo ne zadeva več. V dravski banovini in Gorskem kotam je za agrarno razlastitev predvidenih 30 posestev z okoli 110.000 ha lepo urejenega velegoada, od katere ploskve naj bi se na površini okoli 80.000 ha uvedlo malogozd-no gospodarstvo. V savski in donavski banovini je kakih 20 veleposestev s ploskvijo okoli 180.000 ha enakovrstnih gozdov izvzetih od razlastitve. Spomenica se zavzema za ohranitev velegozda. V najslabšem slučaju naj bi dosedanjim lastnikom ostalo najmanj 2000 ha gozda, torej ne samo 1000 ha, kakor predvideva zakon. Jugoslovansko iu mursko združenje se načelno pr olivi dodelitvi ekspropruira-nega gozda zadrugam, češ, da se zadruge v gozdnem gospodarstvu še nikjer niso obnesle/!) llujše kakor zadrugam, naj bi sc gozdovi podelili zasebnikom. Društvo predlaga nadalje, naj bi osrednja vlada izdala naknadne predpise, glede preskrbe nameščencev na veleposestvih, ki bi pri likvidaciji agrarne reformo utegnili izgubili svojo službo. (Čemu ta boj proti zadružništvu? V spomenici beremo tudi, »da ne daje občinski ali zadružni vele-gozd dovolj jamstva za uspešuo gospodarstvo, ker spravljata v takšnih gozdovih egoizem posameznika (!) in vpliv lokalnih strank polrajnost gospodarstva redno v nevarnost .. Gospodje, da se milo izrabimo, spomenica diži preveč po velekapilalizmu, da bi mogli priti v njej do izraza resnični narodni interesi. Prip. ur.) Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11 dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 4 popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11 dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan. Dobave. »Službene novine« od 5. t. m. vsebujejo mflednji razpis licitacij: 20. t. m. se vrši v Niš« ustna licitacija za nabavo 600 kub. m hrastovih ali bukovih drv drž. bolnišnici. Za 25. t. m. je vardarsko pošt. ravn. v Skoplju napovedalo licitacijo za dobavo 384 kb. m drv. Računsko ekonomski odsek ravn. pošte In telegrafa v Splitu je razpisal za 4. septembra v svoji pisarni licitacijo za izdelavo 600 parov čevljev. 5. septembra se bo vršila pri ravn. drž. žel. v Zagrebu licitacija za dobavo 18.000 kosov granitnih kock. Belgrajako vseučilišče je razpisalo za 10. t. m. licitacijo za dobavo 1000 kub. m bukovih drv in 400 ton koksa. — Ravn. drž. rudn. Velenje sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kom. knjižic in 1000 m5 strešne lepenke; do 17. t. m. glede dobave 9 kom. svetilk, 4 osi in 4 skledic za ležaje; do 19. t. m. pa glede dobave 200 kom. sirkovih metel, 1000 kg ci-korije, 1300 kg koruznih otrobov, 1000 kg sladne ječmenove kave, 1000 kg kristalne sode, 300 kg pralnega praška Persil, iOO kg rozin, 200 l kisa, 300 kg ječmenove kaše, 300 kg testenin in 300 kg pšeničnih otrobov. Oddaja del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol, Ravn. drž. žel., gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede oddaje del za renoviranje fasade poslopja Maribor gl. kol.; do 13. t. m. glede oddaje krovskih del. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Borza Pri bolezni želodca, črev slabi orebavi in hemeroidth jemljite tudi Vi "F l G O L". «FIGO L» osvežuje in čisti kri Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič, Dubrovmk 2144, 3 stekl. s poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din. / steklenica 40 Din. Curih. Belgrad 9M, Pariz 20.00, London 24.875, N«%york 512.50, Bruselj 71.40, Milan 20.70, Madrid 48.40, Amsterdam 206.50, Dunaj 72.05, Stockholm 137.05, Oslo 130.95, Kopenhagen 136.95, Sofija 3.715, Praga 15.18, Varšava 57.25, Carigrad 2.43, Atene 6.65, Bukarešta 3.0185, Helsingfors 12.9. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 den, 7% Bler. pos. 70 den., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 d., Praštediona 950 den . Kreni, zavod 195 den.. Vevče 120 dem.. Stavbna 45 dem., Kranj. ind. 328, Ruše 145 dan. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 76— 78 (75,78, 79), a»arji 42—43 (43), vojna škoda ar. 328.50-330 (328.50, 829, 330, 381). kasa 328.50-330 (829), 8. 330-831, 12. 385— 338 (338). Hov©lj.ska 229—833 (230). Belgrad. 7% inv. pos. 81.50, vojna škoda 331.5 —333 (331, 1300 kom.), lut. nov. 3-16-3-17 (344, 200 kom.), dec. 347 (200 kom.), begi. obv. 59.50 (10.000 nom.), 7% Bler. pos 68.50, 7% pos. Dri hip. bauko 71.50 (1000 dol.). Notacije državnih papirjev r inozemstvu. U>o. dan; 7?« Bler. pos. 6-1—60, Neivvork: 8% Bler. i _a> > co ^ " 12 ■ ; > a> -C N ~ N • n ■ I ^ 5 o ! g i « 1 a f a M "i S 5 ».2 oj •S » .--os «5 v— £3 l _ « " i a ■Ž*® i ž I •toč j: O u -r — J — . m . .___ IC "-j — JT VI ^ o 5! " ^ ■» e S » N Ig*Si" a ?S OS I polletne potovanje no luno Pisava se je raztegnila v take neznanske oblike, da jo ni mogel več pogledati, vendar pa je slutil, da mora zdaj po vsemirju plavati velikanski SOS iz črnih kovirislcili delcev. Ozrl se je: tedaj pa se me je stemnilo pred očmi in bal se je, da mu bo srce zastalo. Zadnji četrt ure je pazil samo na zrcalo in signalne črke. Zdaj pa se je zgodilo na jstrašnejše, kar se je sploh mogio strašnega zgoditi. Jlgon je stal čisto neprmično, steklenica s kisikom je bila prazna, vrv, ki ga je prej družila z raketo, pa ni bila več z njo zvezana. Skoraj gotovo jc bil sunek črkovnega stroja tako močan, da je snel kljuko iz obroča. Vrv je visela prosto v zraku, raketa je bila pa od njenega konca najmanj dvajset metrov oddaljena. Poskusil jo s plavalnimi gibi. Seveda brezuspešno. Saj ni zadeval na noben upor, le to je dosegel, da ni več stal pokonci in se je le s težavo spravil nazaj v stojo. Raketa je bila videti vedno na istem mestu, on pa so je od nje bolj in bolj oddaljeval, pa lako, da je sam komaj opazil. Kar čudil se je, da more v trenutku najstrašnejše smrtne gotovosti tako mirno misliti. Bilo mu je čisto jasno, kaj se je zgodilo. Človek v potapljaški obleki, sam samcat človek sto osemdeset tisoč kilometrov nad zemljo, ja postal tretji mesec, mesec, ki o njem še ni bilo mogoče reči, za kaj je namenjen: da bo kot trabant krožil okoli rakete, ali pa bo še hitreje kakor ona kot majcen prahec letal okoli zemlje. Žična mreža z zrcalimi je zdrknila iz roke, se razprostrla in prav talco visela v zraku, visela sredi med njim in raketo. Zona ga je oblila in mu ohromila celo telo. Misli so mu delovale kakor v vročici. Ako se mu ne posreči priti zopet do rakete, je izgubljen. Kot blisk se mu je jx>svetilo v glavi. Saj ima vendar v potapljaški čeladi k is i kov o bombo. Alro torej odvije vijak, ki zapira čelado zadaj na tomenu, bo kisik, ki je stisnjen v bombi, izpiti t leva I na prosto in ga kajpada nekoliko porival. Tako ga bo kisik poganjal in morda se mu posreči, priti do rakete. Toda z vsakim atomom kisika, ki bo puhnil iz čelade, bo odhajal zrak za dihanje in Uiko ginila možnost, da ostane pri življenju. Ko bo zaloga porabljena, ko izpuhtevajoči plin ne bo imel več toliko moči, da bi odprtino zapiral, bo skoznjo udaril mraz vsemirja v čelado, pa bo zledenel kot bi mignil. Gledal je proti raketi. Zakaj nič ne krmarita, zakaj mu tovariša no pomagata? Tovariša pa sta čepela v kabini, spačena, smrtno bleda obraza tiščala na šipo in gledala, kako se Egon počasi vedno bolj od rakete oddaljuje. Vvzvodi krmil, ročaji, s katerimi se naravnavajo vrtavke, so se sicer še držali rakete, ni bilo pa ne krmil ne vrtavk; le vzvodi in drogovi so iz zdrobljenega ozadja rakete štrleli v vsemirje. Solnce je vzšlo. Z vso silo, katere ni omiljevala nikakšna zračna plast, je rezko in bliščavo ožarjalo raketo, ožarjalo globoko tam doli veliko zemeljsko ploščo, le ledene gmote oh tečajih pa so se lesketale, da je kar vid jemalo. Iz črnega, večnostnepi plašča vsemirja so trdo, mrzlo, ostro orisano svetile zvezde. Tik oh njih so iz brušenili zrcalnili ploskev v prosto plavajoči mreži bliskale prelestne iskre, nemo je divjala raketa kot majcen nov trabant zemlje po svojem sveže utrlem tiru, pred njo pa jo drselo najdrobnejše vsemirsko telo, prahee v vcsoljstvu — živi človek, ki ga je potapljaška obleka zdaj še varovala vsemirskega mraza, čigar pljuča so dihala ostanke iz kisikove bombe, ki je pa z jasno zavestjo in odprtimi očmi hitel smrti naproti. 11. poglavje. Prečudni svetlobni signali. Zvezdame se prerekaj«. Megleno progo ali sugestija? Joe Allistor v Skrbeli za Ireno, V letalu na Atkinson Peak. Zadnje priprave Valdemarja Apela. Irena napiše pismo. Joe Alister pride samo nekaj minut prepozno. Apel in Irena se odpeljeta z drugo raketo v vsemir. Kgonov položaj spremenjen, postal je raketin mesec. Korus ga opazuje in spozna, kaj se je zgodilo. Obupno reševanje. Korus se opremi in se da pognati v vseniir. Vzlet drugo rakete se razve. Prepir astronomov. Druga raketa jo srečno odrinila in so pokori krmilu. AU Rigltt sani v prvi raketi. Korus se onesvesti. Ali Right se odloči in posreči se mu rešiti Egona in Korusa. Odkar so se na nebu pojavile čudovite črke, je zopet ves svet govoril o raketi. Skoraj točno oh islem času so opazili orjaški SOS oo vsem zemeljskem krogu. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstico t-SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|Sl oglas ' e» j S Din. Oglasi nad devet vrstic se račnnafo vliu Za odgovor znamko t Na vpraianla brez /u« m h r ne odgovar|umo t 500 Din nagrade dobi oni, kateri preskrbi lbsolventu drž. dvorazr. trgovske šole mesto prak-tikanta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8839. Šofer trezen, zmožen popravil, želi k tovornemu ali drugemu automobilu. Ponudbe pod »Mlad šofer« št. 8870 na upravo Slovenca. Kovaški pomočnik išče službo. Stanislav Se-lfak, p. Vrhnika. Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi svoj^ dosedanje šestletno mesto premeniti v večjo trgovino mešanega blaga. Vešč prodaje manufaktu-re, galanterije in delika-tese. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice pod šifro »Pošten«. Mladenič srednjih let želi stopiti v dopisovanje z gospodično, ki bi imela posestvo, v svrho ženitve. Razpolaga s 50.000 Din gotovine. Le resne ponudbe prosi na opravo »Slovenca« pod šifro »Sreča« štev. 8891. Krojaškega učcnca takoj sprejme Andrej Iskra. Maribor, Aleksandrova cesta 203. Dekle srednfih let. izučena kuharica in šivilja, ki je 15 let gospodinjila na kmečkem posestvu, išče zaradi rodbinskih razmer primerno službo. Pogoj ni višina plače, temveč dobri odnošaji. Ponudbe pod »Poštena« štev. 8915 na oglasni oddelek Slovenca. Trgovski pomočnik mešane stroke želi službo v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na uoravo lista nod šifro Dober prodajalec« št. 8913. Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme na 3 letno učno dobo A. Sušnik, že-leznina, Ljubljana. Trgovskega učenca primerne šolske izobrazbe, spretnega in zgovornega, čedne zunanjosti — sprejme: Postržin, Krško. Učenec z najmanj 2 razr. meščansko šolo se sprejme v trgovino z mešan, blagom. Hrana v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8904. Vajenca sprejme krojaški atelje za civil in unilorme v Mariboru, Ob železnici 8. Pletiljo dobro izurjeno, in vajenko sprejme strojna pletarna Javornik, Maribor, Vo-jašniška 2. Krojaškega vajenca pridnega in poštenih staršev, sprejme modno kro-jaštvo Ivan Mrak, Miklošičeva cesta 13, Ljubljana. Čevljarskega vajenca sprejme takoj I. Dolenc, Ljubljana, Barvarska steza št. 6. Dekle ljubiteljica otrok, pridna, poštena, ki zna kuhati, pospravljati, šivati — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Učenca sprejme slaščičarna Em. Ilich v Mariboru, Slovenska ulica 5. Hrana in stanovanje v hiši. Zaupnike-informatorje iz vseh. tudi najmanjših krajev, iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno« pod 8844. 4 sodar. pomočnike za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Kosernik, Vodnikova 17, Ljubljana VII. Mizarski pomočnik in mizarski vajenec se takoj sprejmeta pri: Ivan Podgoršek, mizama, Breg pri Ptuju. Vajenca za čevljarsko obrt sprej mem. Oskrba v hiši. Noč Andrej, čevljar, Slovenski Javornik. Vajenca krepkega, s predpisano šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejme v trgovino mešanega blaga Nace Završnik, Ljubljana-Glince. Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 |Jugo-avto|. Prva oblast, koncesijonirana Proso.' m št 16 zastoni. Pišite poni! Grafolog in hirosof N. Sadlucki, v Ljubljani. Čita: karakter, Dreteklost, sedanjost in bodočnost, Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64. Osred. gosp. zadniga r. z. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 19/111. Uradne ure: sredo, soboto od 15 do 17. Najugodnejši pogoji za podpore, posmrt-nino; samo svojim članom! Nameščence in upokojence (javne in zasebne), trgovce, obrtnike, poljedelce, delavce itd. vabimo k pristopu, dokler je še neomejena prijava po pravilniku mogoča. — Pristopnina 10 Din, delež 20 Din, za odgovor znamka 3 Din. Hiša na Kodeljevem pri Ljubljani, nova, eno-nadstropna, oddaljena 5 minut od cestne železnice, naprodaj ali pa se zamenja za manjšo proti doplačilu. Reflektira se le na resne kupce. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8835. z opeko krita, nova, v kuhinji vodovod, naprodaj. Poleg hiše velik ze-lenjadni vrt, 10 minut od Kranja. Cena nizka. Marija Pečar, Primskovo 84, pri Kranju. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Kupim voz že malo rabljen, zaprav-ljivček (Federvvagen). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 8908. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. tfanoVanja Stanovanje novo, dve sobi, kuhinja in pritikline, se takoj odda v Stožicah št. 104. Več skladišč oddamo v najem v Ko-lizeju. Vprašati v pisarni Heinrichar, Gosposvetska cesta 13. Vila blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« št. 8688 na upr. »Slovenca«. Fiat 503 štirisedežen, v dobrem stanju, naprodaj za 17.000 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Ugodno naprodaj: 750 ccm motocikl Super X s prikolico, zadnji model, 500 ccm AJS s prikolico, skoraj nov, oba radi nabave avtomobila. 600 ccm Indian Scoutt 6000 Din, 175 ccm, Peugeot, 3600 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. izolirana s plutovino, povsem nova, naprodaj izpod cene. Naslov pove oglasni oddelek -Slovenca« pod št. 3340. Trgovina mešanega blaga in tle-likatese, dobro vpeljana, na najprometnejši cesti v Mariboru radi bolezni naprodaj. Pismene ponudbe pod »Zagotovljeno« na upr. »Slov.« v Mariboru. Jabolka in hruške prima, namizne, kilogram 4 Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna. Otava stoječa, naprodaj. Naslov Hotel Soča, Ljubljana. Dobro idočo gostilno mesarijo, s 7 orali posestva, v bližini Maribora, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Vinotoč Dospela izborna bela in rdeča vina, enajstorocent-na, liter po 10 Din. Pošljite ponj Mestni trg 13, Grajska klet. Dr bela luskinaste otrobe kupile natcenele pri tvrJk A. VOLK, LJUBLJANA Reslieva cesta 'Ik. Svarilo! Opozarjam prizadete, da bom brezpogojno sodnij-sko zasledoval vse, ki razširjajo razne vesti o moji ženi in mojih sorodnikih. Vič, 7. avgusta 1931. Kušar Viktor. Razpis dražbe! Cerkveno-konkurenčni odbor v Št. Vidu na Planini pri Sevnici odda pre-kritje baročne strehe na zvoniku s cinkasto pločevino. Proračun in prospekti na vpogled pri načelniku. Dražba se vrši na licu mesta dne 23. avgusta 1931 ob 15. Odbor. Objava! Ko sem bil v službi od 1. aprila 1930 do 15. januarja 1931 pri fotografu Francu Primožiču v Zidanem mostu, ni omenjena firma poslala nekaterih naročenih fotografij o pravem času ali pa sploh niso stranke prejele slik. Prosim vse prizadete, naj javijo svoje naslove, da jim zamorem poslati naročene slike ali da slikam še enkrat za isti račun, odnosno da povrnem iaz namesto gospoda F. Primožiča vsa predplačila in to do 1. septembra 1931 na moj naslov. Franc Roth, fotografski pomočnik v Rajhenburgu. Kopalne hlače od 9 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HRNJAH lehornar - sisah Varujte se potvorb S s a JO r i*" Ig 1 J9 a I Z ■s S. h 5 3 o tc S- »S £ C S B 2. D B D. •d o £ co< r+ < O < i or u Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 19. avgusta 1931 ob 11 dop. nabavo: 25.000 kg pšenične moke, 1000 kg kave Santos la, 1000 kg cikorije, 1000 kg sladne kave in 5000 kg koruze. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. Vino postajo ceneje V restavraciji hotela Miklič se toči najboljši »cviček«, doslej po 14, sedaj po 12 Din liter. Sloviti Mikličev »pikerčan« — doslej po 20, sedaj po 18 Din liter. Gostilno in trgovino takoj oddam v najem v Podbrezjah na Gorenjskem št. U, p. Podrart, Iv. Antonija Habjan. Lokal takoj oddam trgovcu ali obrtniku na prometni točki. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 8916. lEimsi Pianino malo rabljen, krasen glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8767. Hiša naprodaj v Stožicah za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8232. Nova hiša dvostanovanjska, v Rožni dolini, ugodno naprodaj. Vodovod, elektrika, par-keti. Vselitev možna takoj. Naslov v upravi pod št. 8894. Hiša v Bohinju tik Sv. Janeza, pripravna za pension letoviščarjev, več prostorov, deloma z inventarjem, 1000 m- sveta, ob cesti, takoj ugodno naprodaj. Cena 100.000 Din. Poizve se: Pavšek, Moste, Krekova 9/1. Visokopritlično hišo z nekaj zemljišča prodam v Poljčanah. Oddaljena je od cerkve dve, od postaje pa 15 minut. Dopise na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Redek slučaj« št. 8893. Hiša petstanovanjska, nova, v Predovičevi ulici 42, naprodaj. Vprašati pri Gašp. Škerbec istotam ali pri županu Oražmu. Prodam hišo novozidano, enonadstrop-no, štiri-, dvo-, enosobno stanovanje, parketi, elektrika, vodovod, kanalizacija, 1400 nr vrta, pri posestvu g. Kolmana pod Rožnikom, po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8912. Trboveljska premogokopna družba naznanja žalostno vest, da je danes v Laškem umrl njen mnogoletni, velezaslužni in spoštovani gospod ing. Adolf Widra rudniški ravnatelj v p. v Laškem Blagega pokojnika ohranimo trajno v najlepšem in častnem spominu Ljubljana, dne 7. avgusta 1931. t V Gospodu je zaspala včeraj zjutraj ob 6, stara 85 let, gospa Frančiška Zabred roj. Ličan vdova železniškega uradnika In trafikantinja Pogreb bo v soboto, dne 8. avgusta ob 4 izpred hiše Rimska cesta 12 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Ljubljana, dne 8. avgusta 1931. ŽALUJOČA RODBINA. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš neizmerno dobri soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod ADOLF WIDRA rudniški inžener in ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v pokoju dne 6, avgusta ob 9 zvečer, previden s tolažili svete vere, v visoki starosti 76 let, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 9. avgusta ob 6 popoldne na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 10. avgusta ob 9 dopoldne v tukajšnji župni cerkvi. Laško, dne 7. avgusta 1931. Filomena Widra roj. Kranner, soproga. Adolf, obratovodja T. P. D., Albertina poročena Hoffmann, Kuno, tehnik, Valerija poročena Kovačevič, Ema poročena Parnik, Ida, otroci. Kamilo Hofimann, ravnatelj, 1osip Parnik, premog, inžener, Ivan Kovačevič, prokurist, Michali poročena Widra, Hermi poročena Widra, sinahi in zetje. Ida poročena Panger, vdova po kapetanu, Ema poročena Nechansky, soproga polkovnika, sestri. Nechansky, polkovnik, svak — in vsi ostali sorodniki. Srb« i Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce* Izdajatelj: Ivan Kakoveo. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.