tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMU. NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Z večjo prizadevnostjo bi lahko hitreje reševali naše probleme Kot vsako leto, tako je uredništvo tudi vTetbš-' rijem polletju stavilo generalnemu direktorju, tov* Dušanu Horjaku nekaj vprašanj, ki jih, kakor tudi odgovore, posredujemo našim bralcem. V zadnjem času smo slikali in brali precej pripomb na račun kritične finančne situacije, v kateri naj' bi se Generalni -direktor ISKRE, tov. Dušan Horjak nahajalo podjetje. Kako je s tem in kakšni ukrepi so potrebni, da bi se stanje popravilo? Da bodo finančne težave v podjetji! večje v letošnjem letu kot v preteklem, smo predvidevali že v družbenem planu, ki ga je DS sprejel na svojem zadnjem zasedanju. Osnovni vzrok takšnemu nenormalnemu Stanju lahko iščemo predvsein v velikem dvigu fizičnega obsega proizvodnje in to od realizacije v letu 1963,-na plan v letu 1964 zn 158,7 %. Takšno povečanje proizvodnje terja tudi novih stalnih obratnih sredstev, ki jih pa v letu 1964 nismo ffi ne bomo pre-'" jeli. DS je sprejel sklep, da je potrebno izboljšati gospodarjenje s sredstvi v tolikšni meri, da obračanje sredstev tovarn in skupnih služb zagotovi izboljšanje skupnega koeficienta podjetja od 1,45 na 2,20. , Ker podjetje skoraj dosega planirano dinamiko proizvodnje (v polletju indeks. 97 %) je dotok sredstev počasnejši kakor pa teče dotok obratnih sredstev. Drugi vzrok pa je v teni, ker ne iz-_ polnjujamo planiranega < dotoka • denarnih sredstev za prodano blago. Tako smo dosegli v. I. polletju komaj 89 % planirane^ plačane realizacije, pri tem pa se je saldo kupcev od 1. 1. 1964 na, 30‘. 6. dvignilo za T milijardo 9 milijonov dinarjev. Vzroki slabega finančnega stanja so torej v stalnem pomanjkanju obratnih sredstev in slabi izterjevalni službi naših kupcev. Kakšne so perspektive ISKRE v velikem boju za domače in tuje tržišče in kaj mora pod vzeti naš kolektiv, da v njem uspe? Dosedanji način dela,Iskrinih organov za .osvajanje domačega trga je še mogoče zadovoljiv, nikakor pa . se ne moremo pohvaliti z našim delom na inozemskem trgu. Pri tem plan prodaje v letošnjem letu ni bil v. celoti dosežen (samo s 95 %) če-' prav se je indeks povečal nasproti preteklemu letu na 165 %. Veliko slabši so rezultati prizadevanja na inozemskem trgu, kjer smo plan realizirali komaj s 24 % letnega plana. Pod takimi rezultati imamo seveda zelo slabe perspektive za boljši plašman naše robe na domačem in inozemskem trgu. Da vskladimo proizvodne zmogljivosti s tržnimi prilikami, smo morali oziroma bolje povedano, bomo morali spre- (Dalje na 6. strani) Kakor vse kaže, bo že letošnjo jesen nova zgradba za telefonijo v Kranju Izročena svojemu namenu, člani EE montaže tel. central, ki se sedaj stiskajo po raznih prostorih, že komaj čakajo, da se bodo lahko preselili v nove, svetle in moderne prostore, kjer bodo lažje in hitreje izpolnjevali prevzete obveznosti Prvi sadovi rekonstrukcije tovarne v Horjulu Po rekonstrukciji so v tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu šele letos začeli v polni meri izkoriščati 'pridobljene nove zmogljivosti. Letošnji proizvodni plan znaša že milijardo 521 milijonov, v prvem polletju pa so dosegli realizacijo 688 milijonov, kar je v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 123% več. Tudi bruto produkt na T zaposlenega se je v I. polletju '1964 povečal za 34 % v primerjavi z brutoproduktom v istem obdobju 1. 1963. Medtem ko so po vrednosti proizvodni plan Za prvih šest mesecev presegli za 11 odst., ga nišo uspeli izpolni-ti po asortimentu. Vzrok za to je zlasti v tem, da,iz tovarne polprevodnikov, merilnih instrupientov v Otočah in iz tovarne kondenzatorjev v Semiču niso pravočasno prispeli sestavni deli. Del krivde za neizpolnjen proizvodni plan po asorti- mentu pa nosi tudi pomanjkljiva tehnološka dokumentacija s strani Zavoda Za' avtomatizacijo ža nove izdelke. Pomanjkljivosti so se ■ pokazale šele v končni fazi tehnološkega procesa, posledica -vseh težav pa je občuten porast vrednosti nedovršene 'proizvodnje. V pogledu strokovnega kadra je tovarna v Horjulu v letošnjem letu pokrila svoje potrebe. število zaposlenih se je dvignilo od 280 konec 1 1963 na 342 s tem, da so letos dobili še 3- inženirje in 6 tehnikov, 37 pol-kvabficiramb in 11 kvalificiranih delavcev (vsi so ab-solvirali Poklicno šolo) ter 8 srednje strokovnih uslužbencev. Trenutno nimajo posebnih problemov, razen z vodilnimi kadri za vodstvo nujno potrebne druge delovne izmene. V kolikor bo potekala preskrba z reprodukcijskim materialom ' vsaj tako kot doslej, ž izpolnitvijo letnega proizvodnega plana ne bodo imeli posebnih preglavic, ob pogoju seveda, da bodo obveznosti do te tovarne izpolnili tudi vsi kooperanti, zlasti znotraj podjetja ISKRA. Sedanje težave z uvoznim reprodukcijskim materialom Zaradi kritičnega sta-(Dalje na 6, strani) Sprejeli smo nove štipendiste V našem podjetju So potrebe po strokovnem kadru vebke — in to po inženirjih in. tehnikih. Uprava se je lotila reševanja tega problema in sklenila pridobiti nove strokovne sodelavce -s šti-/ pendiranjeni; že lansko leto je/ bilo razpisanih razmerama veliko število štipendij. Sprejetih je bila , 350 novih štipendistov, kar pa je za tako veliko podjetje, kot je ISKRA, še vse premalo. Ah* ’ - . « «g ^Ste**?* fakultetah in 11 all dejaJnsko lahko 1. Ugotovljeno je, da je bil konkurenčen Pri tem je tre- 2aključek določene raz- razvojni program Zavoda po- ba oceniti kapacitete proiz- VOJ-ne nali>ge zagotovi ustre stavljen na podlagi sklepov vodnega zalsdja in hitrost strokovnih teamov, sestavlje- osvojitve proizvodnje; mih iz predstavnikov razvoja, c) na naloge, ki bi 'bile v proizvodnje in prodaje. proizvodnji v znatni meri ve-deistvo da zane na uvoz določenega jna- " ’ teriala; ugotoviti -j je treba dana Seveda samo v prime-možnost nadomestitve uvoz- gg bo analiza res podrobnega materiala z domačim ^a vsestranska ter, če bo-materialom; do upoštevani vsi ' nakazaiii S) na- naloge, ki za proiz- kriteriji. Zaradi tega prevze-vodnjo niso več-aktualne in majo, predvsem strokovni — programsko razčistiti katere je treba zaključiti in teami, dokaj i odgovorno' na- proizvodne naloge tovarn za obračunati, lego, saj bo od njihove od- leto 1965, in vključiti pogod- Upoštevajoč navedene smer- 'ločitve v znatni meri odvisen be za razvojne naloge Za- njce jn - sklepe, bo pro- tako nadaljnji razvojni pro-voda v dinamiko programa gramski sektor zavoda po gram Zavoda, kakor tudi podjetja ISKRA; predhodnem dogovoru s pro- proizvodni program poslov- — pripraviti pogoje za pro. gramskim sektorjem podjet-r nih enot ISKRE, s -tern pa izvodnjo po izvoznih zahte ja ISKRA pripravil spisek tudi gospodarski uspeh ce-vah in - predvideti možnost vseh tekočih razvojnih nalog lotnega podjetja. ) takojšnje realizacije - kakor tudi v bližnji perspektivi; — pred pričetkom, zlasti pomembnejše razvojne naloge, izdelgti predprojekt, v grobem predkalkulirati ceno izdelka, in stroške razvojne naloge; BLED vas S vabi i Članom Kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra» na Bledu odprt vsak dan od 7. do 21. ure, po dogovoru pa tudj dlje. Dom -ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga s 30 ležišči. Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu., Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — tel, 39-93. * . Večina je za prosto soboto Iz ankete, ki jo je izved- ne vem, 44 pa jih ni- odgo- zevanje 564, za' počitek 532, -varni, kot so pomanjkljiva la sindikalna podružnica varilo. za kulturno-pro.svetno -delo organizacija, nepravočasna »Elek-tromehanike« y Kranju, VPRAŠANJE- Z kakšno ^19, 22 družhano politično dobava materiala, slabosti v. V svrb0 realizacije teh pri pripravah za skrajšan .jj. . • . ? • ' delo 286, za rama. dela pa tehnologiji, prekratke -serije, smernic Sveta Zavoda, je delovni čas, je razvidno, da nasrase odločiti? 648 članov. , - slabi medsebojni odnosi ipd. Upravni odbor Zavoda nalo- se je od 2413 anketirancev j? 3 . Precej člano-v, je dodalo k - Vse kaže, da se večina žil svojemu programskemu (59 odstotkov od zaposlenih) V® 2413_ elanov, je dobila »priporpfeam«' svoja zapaža- člaijpv »Elektromehanike« bQ.ta« 2337 točk, 7- nt» vat na fin — pl'srf VPRAŠANJE: Za kakšno obliko delovnega časa bi se najraje odločiti? Gd 2413 sektorju, da pregleda vse te- odločila -večina za prosta so- »prosta sobota« 2537 točk, '1- nja, žal pa so nekateri Slani resno zaveda odgovornosti, koče razvojne naloge, nato boto. V ilustracijo navajamo urni delovnik 32, brez mnenj stvari jemali neresno, da ne ki jo bo kolektiv po predlogu pa skupno s programskim tudi nekaj drugih vprašanj Pa 44. . .. ^ rečemo, da so zaupanje iz- UO sprejel s 1. oktobrom, sektorjem ppdjetja ISKRA in odgovorov: , VPRAŠANJE- Kdai naj bi ra^ya® za zakulisne do-vtipe, Osebni dohodki se ne smejo sidnfjhSekritetj?i2dl P£> VPRAŠANJE: Ali ste uri- se dopoldanska izme- VPRAŠANJE: Ali Ste pri pravljenji v 42, urah na teden na- a) na naloge, ki so zaradi narediti prav toliko kot ste Ob 6. uri — 2208 glasov, .ob svoje konjuktumosti in aku- do zdaj? 6.30 — 23 glasov, ob 7. uri mulativhosti izredno aktual-- « , - 38 elasov ob 7.301 elds ne za proizvodnjo, pj-i čemer ^d 2413 jih je 2075 odgo- ob 3 urj j glasov Brez od-- ovna discjphna ip neizko- je treba -posebej upoštevati vonlo 2. da, 279 z ne, 41 jih možnost večje ali velikoserij- “i odgovorilo. ... , ... ...... 1 ske proizvodnje; v zveri S vw*AftAWtu. m= W*A8A1WE?. ***« ba6t« en^° *§«plin° vseh, VPRAŠANJE. Au boste uporabili prosti cas? zmagali ta napor? tem naj bo tudi ocenjeno stanje proizvodne opreme in kadrov; repromateripla; mo- Od 2413 članov je rebitna uporaba elementa alivorilo z da, 122 ž me, dobila 593 Iz. vori dokaj pokrivali, sta bili delovna disciplina in neizkct- .. . . JH-, riščene rezerve. Precejšen del govora je ostalo 136 listkov, ■ - - predvsem pa predpostavljenih, ki Za opravljanje domačih -morajo biti za vzgled, j del se je odločilo 1438 članov, Dokaj odgovorov se nanaša za razvedrilo 1296) za Hrabra- na vsakdanje siabosli y .to- ki nikamor ne vodijo, škoda, zmanjšati — nasprotno: zvi-da svojih »bisrioiumnosti« ne 'šaa! Vse to pa zahteva več-uparabijo kje drugje. -jo požrtvovalnost, vestnost 'Stični točki,kjer sp se'odgo- in. delovno disciplino, . Dopisujte v tednik »Iskra« Vloga in mesto tržne raziskave v podjetji! - (NEKOLIKO SKRAJŠANO POROČILO SLUŽBE SAMOUPRAVNIM ORGANOM PODJETJA) Tržna raziskava je šele pred kratkim dobila domovinsko pravico tudi pri -nas. Razumljivo je, da jo zaradi tega še premalo poznamo in v ujej še ne vidimo instrumenta za skrbno gospodarjenje v podjetju. Različno jo pojmujemo ter si še ne predstavljamo jasno, zakaj je tu in čemu služi. Ker je v podjetjih še nismo vsebinsko opredelili, to je, da bi ugotovili, kakšen je njen namen, kje in kako lahko pripomore k boljšemu gospodarjenju ,v podjetju, kakšne so njene možnosti in meje, cilj in naloge, še ni našla pravega mesta V organizacijski shemi podjetja. V tem prispevku bomo poskusili osvetliti ta vprašanja na osnovi že opravljenega tržno raziskovalnega (Jela v ISKRI in na osnovi teoretičnih principov, ki jih najdemo v literaturi p tržni raziskavi. Na primeru raziskave tr- konkretneje ponazorimo ci-ga ozkotračnih kinoprojek- 1 j e in naloge, ki jih ima tor jev,, s katero .-se trenutno tržna raziskava v podjetju, ukvarja oddelek °za raziska- Ko smo opredeljevali to vo trga pri PSO, si lahko raziskovalno nalogo, nam je bil. cilj predvsem, da ugotovimo, kolikšne so možnosti za. širjenje trga o/.kotračnih kinoprojektorjev v Jugoslaviji in kakšpo bo gibanje tega trga', v bližnji in daljši'bodočnosti. Če iščemo odgovor na- ta vprašanja, se poraja še vrsta drugih vprašanj: kdo .so še. možni kupci za ozkotračne kinoprojektorje, koliko jih je, kje so., itd. Šele z odgovori na ta vprašanja bomo lahko ugotovili maso relativnih nepotrošni-kov, ki bi lahko nabavili kinoprojektor, pa ga ne kupijo zaradi., tega .ali onega razloga. Najprimernejša pot, da odkrijemo posamezne.'vrste relativnih nepotrošnikov je, da ugotovimo, katere kategorije uporabnikov sestav- ljajo masg sedanjih lastni-kp®, ker lahko -sklepamo, da je tudi . masa relativnih ne- -potrošnikov- sestavljena iz enakih kategorij. 1 Da bi spoznal) posamezne vrste uporabnikov, kinoprojektorjev- m še druge podatke, ki bi nam osvetlili to tržišče,' smo uporabili najbolj pogosto, metodo v tržni raziskavi,- to je metoda ankete. Odločili smo se, da bomo anketiral} vse tiste, ki šo sl v. zadnjih letih vsaj enkrat izposodili film pri distributerjih ozkih filmov. Anketiramo ločeno v posameznih republikah, tako da bomo dobili podatke za - vsako republiko posebej. Rezultati anket v posameznih republikah predstavljajo prvi del1 raziskave trga ozkotračnih kinoprojektorjev. V drugi fazi raziskave bomo določili obseg tržišča relativnih nepotrošnikov in ocenili razvoj Bodočega jugoslovanskega tržišča ozkotr.ačnih kinoprojektorjev. Z anketo smo ocenili fond. ozkotračnih kinoprojektorjev v- Sloveniji in ugotovili njegovo strukturo pp starosti, znamkah i-n stan ju, ri katerem se projektorji nahajajo. Anketa nam je odkrila da v fondu kinoprojektorjev v . Sloveniji . prevladujejo »mlajši« kinoprojektorji, kajti kinap.rojejito.rjev -starih 15 let je komaj 5 %. Zaradi, tako »mlade« strukture fonda kinoprojektorjev v Sloveniji, ki verjetno ne bo drugačna tudi v drugih republikah, v dolgoročni prognozi trga kinoprojektorjev v Jugoslaviji še dolgo pe bomo mogli računat}, s trgom obnavljanja Zato bo. še desčtjetje jn več predstavljalo celotno tržišči kinoprojektorjev v Jugosla viji le tržišče p r v-p opreme Z našim izvozom ne moremo biti zadovoljni Elektonska industrija Miš bo v letošnjem leta Izvozila v ZDA za pol milijona dolarjev televizijskih sprejemnikov... Indija postaja Upoštevanja vreden izvoznik (!) radijskih sprejemnikov: v letu 1963-64 se je njihov izvoz povešal na 493.000 rupij... V znd-. njih letih so Japonci početverili izvoz svojih radijskih sprejemnikov v Evropo, medtem ko Se je izvoz njihovih transistorjev v ZIJA povečal v tem Obdobju nič manj kot za 300 krat... Da, to smo brali v naših časopisih. . Jugoslovanska elektroindustrija je v prvih petih mesecih letošnjega leta povečala. Svojo proizvodnjo za 30,7 odstotkov, izvoz pa je v. istem Času padel za 14 odstotkov; letni izvozni 'plan je izpolnjen’ za to obdobje s komaj 27,1 odstotka. Izpolnjevanje izvoznega' plana, pri nas, v Iskri je sicer nekaj nad jugoslovanskim povprečjem. Vendar pa, smo- precej’ pod* letošnjim: planom, ki je za. 40 odstotkov večji od lanskega. P? Razumljivo je, da s takšnim stanjem ne moremo Biti Zadovoljni'. Prvič,, Ker je to- znak, da njšil proizvodi po Svoji kvaliteti in ceni ne. dosegajo mednarodne ravni. Drugič,, ker je znano, da je Jugobanka Zaostrila uvozno-izvozni režim: jasno Ham je dala na znanje,, da ne mo- remo pričakovati deviz ža nujno potrebni: uvozni material, če ne bomo pričeli' sami ustvarjati deviz. In, če upoštevamo, da bo treba letos realizirati uvoz za kakih 7 milijard .deviznih dinarjev (sedmino naše bruttoproiz-vodnje), je treba vzeti vprašanje našega izvoza kar najresneje: Me kot načelno pri* poročilo javnih gospodarskih organov,- temveč kot .vprašanje, ki je ža Iskro' življenjskega pomena. Lanskoletni pa" tudi letošnji izvoz kažeta_ykaj pisano strukturo tel«}, po asortimentu izvoženih artiklov kotfc po številu držav, v katere izvažamo; Sodeč, po tem,; nikakor ne; bi' smeli; pričakovati; teko- mršavito rezultatov. -izvažamo izdelke’ kakih dvajset proizvodnih; skupin v blizu, štirideset držav,- kar DOPUSTNIKI! Uprava počitniške skupnosti še naslednje kapacitete: »Iskra« ima proste Kraj Od Do Ležišča JP0REÊ 5.91- is. 9; 29 MAKARSKA 5. 9. 15. 9. 25 KAMP MIR 26. 8, 5,9. ‘30 ZADAR 20. 8. 30. 8, 10r BLED proster v septembru TRENTA prosto v septembru Rezervacije ža vse’ domove sprejema Uprava pot čitniške skupnosti Iskra Kranj, Kidričeva 40 —’ telefon št. 39-93. priča 0 tem, da naš izvozni oddelek skuša ustvariti po* šlovne kontakte po vsem- svetu. Toda podrobnejša analiza pokaže, da smo dosegli-Omembe vredne uspehe Samo’ pri štirih proizvodnih. panogah, — pri števcih, elektromotorjih, telefoniji iti. kinoprojektorjih. DržaVe, v Kate-., re izvažamo pomembnejše količine, so Turčija, ZDA, Indija, Italija in Egipt. Rá-zen v primeru Turčije, - nc moremo govoriti o nekem stalnem in 'resnejšem ino-.. zemskem kupcu. (Dalje na 7. strani) Na sliki: v Žužemberku gradijo v okviru rekonstrukcija tudi nov transformaiS-j hkrati pa urejajo tudi fasado obrata 4850 km za dobro potrošnika Malo čuden naslov, pa; vendar opravičljiv tn. na mestu. Toliko? kilometrov po Slove-', niji, Hrvatški, po jadranski? magistrali, BiH, Ciffljpnfi in. Vojvodini, je s Kombijem* servisno Službe . ISKRE, prepotovala ekipa poslovnega združenja ČIS za proizvodnjo avtoelektfične opreme. Pobudo ža4 tako’ kontrolno? potovanje ; sta dala ČTS in »Crvena zastava«, po' Katere ' Seznamu |e efapd Obiskala na* svoji' dolgi, poti 33 servisnih deravsičV njenih ur 'potfola-'-ščeffih,, ža katere meni da bi jih grede fta" svojo- opremo in strokovnost zaposlenih v .njih, lahko štela za I. sto-, penjske servisne delavnice CIS . V kratkem bo podobna ekipa prepotovala še preostali del Srbije in. Makedonijo ib. tudi na teh področjih ugotovila strokovnost teh 'servisnih delavnic, oz. ugotovila možnosti za popravila' izdelkov članov poslovnega združenja. ČIS, ki jih dobavljajo direktno .tem servisnim delavnicam,: oz. ki so naprodaj v trgovski mreži, ne prek Crvene zastave. ; . Ekipa je bila sestavljena takole: za ISKRO Ludvik Ješč in šofer Vinko Rožman, Za Saturnus Leopold Miklavčič, za tovarno »‘Rtidr Gnja- več« Mflorad- ševil iir Za tovarno »21. Oktobar« pa Ra-dbjica/Stepanovič., Nerazumljivo pa je bilo lerto, da v ekipo, ni dala. obljubljenega-člana »Crvena zastava«, čeravno je' Bila rta j ve'Čji pobudnik Za ta obisk servisnim: delavnicam ČIS'. Ekipa je pri obisku 33 ser-visffili dfelavnic ' naletela na 15 takih, v katerih nad avto-Clektrično opremo, ki jo; izdelujejor člani poslovnega .združenja člŠj niso ižheli nobenih . kritičnih I pripomb, medtem ko so v ostalih 18 Servisnih delavnicah pripominjali, da imajo s Strani ISKRINIH izdelkov največ, preglavic s 300 W napetostnimi regulatorji, in zaganjal-; niki 4 KM, katerih kakovost še ni na ,višku. Nad izdelki tovarne »Saturnus« je bilo največ kritičnih pripomb' v zvezi z luščenjem parabol v žarometih, medtem ko* pri tovarni »Rudi čajavec« kritizirajo kakovost stop stikal (rada puščajo olje) in termometre, a tovarno »21. Oktober« . pa zaradi nepravilne montaže radijskih: sprejemnikov in zaradi pogostega puščanja hladilnikov./ 'id Vše tc'. slabosti je ekipa' mnenja,, da, bi jih proizvajalci pri'novih'izdelkih lahko odpravili brez večjih težaV in tako dosegli kakovosti ki 'bit pri porabnikih onemogo-: cala nezadovoljstvo. Svojo' nemajhna1 nalogo’ ja ekipa v redit' Opravila, po-* dobno kot pred Časom §Še* visha fekipa po- Srbiji in Mm kedoaiji, ža popravila ra-i dijških in TV sprejemnikov^ Tov. Mežki Vesel, ki je bila zaposlena v kontroli rotacij-« sitih strojev, želimo ob od-* hodu v pokoj vso srečo in zadovoljstvo Zaradi mlade strukture-fonda. Jkinuprojektorjev še-bo morala prodajna politika v glavnem še desetletje; usmerjati, na nove kupce, potrošnike-; Zaradi, majhnega deležaj starih aparatov v fondu bodo potrebni napori predvsem zato, da širimo krog1 uporabnikov . kinoprojektorjev Z- nenehnim pridobivanjem novih kuipcev, v manjši meri. pa zato, da . spodbudimo lastnike dotrajanih aparatov k nakupu novih, „Iz ankete ugotavljamo». da je skoraj: polovica aparatov v Sloveniji na Šobah, odi tega* razumljivo največ na osnovnih; šolah, ostala polovica-, pa še nahaja, pri gospodarskih ■ organizacijah, zavodih in ustanovah, delavskih univerzah». Klubih; društvih itd. Potem ko smo ugotovili k d o- uporablja’ kino- projektor,, smo si deloma odgovorili' ' tudi na vprašanje kdo bi še lahko bil uporab-.nik kinoprojektorja. Nežna-, no maso relativnih nepotroš-nikov. smo na. ta način v glavnem, kategorizirali in si s tem omogočili, da jo kvan-tificiramo po posameznih kategorijah,- in v celoti. Rezultati doslej1' opravljene raziskave nam dajo mišiif i, da še tako- aktivna prodajpa politika- v pridobivanju novi® kupcev ne bo- uspešna, če ne bomo načeli tudi Vprašanja filmskega fonda, ki pogojuje uporabo te dobrine in. tako neposredno zadeva’tudi njenega proizvajalca. Odgovori anketirancev na vprašanje» kaj-jih ovira» da Kinoprojektorja ne uporabljajo pogosteje» nam kažejo neugodno stanje- v distribuciji ozkih filmov. Nezadostna in-Slaba izbira filmov» visoke cene izposojanja; kratki roki izposojanja- in še- vrsta drugih- p()ma'rtj kljiVošf i, ki j:ft navajajo anketirane'!, ovirajo- intenzivnejšo- rabo kinoprojektorja pri' • dosedanjih uporabnikih. in, Seveda- zmanjšujejo' Zanimanje Zanj- pri pofeticiaftiih kupcih. - Na tem primefU vidimo, da tržna raziskava odkriva ih ugotavlja- tudi razmere, v katerih se dobrina uporablja, torej momente, ki so v posredni zvezi ž' dobrino' id ki posredno lahko vplivajo na njen plasma. I-ž nekaterih, izsledkov raziskave, ki; smo? jih navedli in: opisanih metod dela, ki smo jih v raziskavi- uporabili si. lahkot-ustvarimo približno predstavo o ciljih, nalogah- in. vsebini- dela-- v tržni raziskavi. Lahko rečemo, da je ves smisel tržne raziskave v tem, da nadomesti subjektivne ocene in' mišljenja s stvarnimi’ podatki; Na - ta način zmanjša riž-ilco' poslovnih. odločitev, ker te’ ne slonijo več samotna' spoznanjih, po-sioVfleni instinktu, tradiciji, navadah- iti- običajih; posnemanju, osebnem predvidevanju razvoja- itd., ampak da objektivno. UgojoVljedih dejstvih Vloga tržttO raziskave je v tem; da nam’ že pred pričetkom. proizvodnje pove,- katere in Kakšne proizvode, za Koga i» pd' kakšni eeni Maj proizvajamo. Na ta- način nam pomaga, da se: izognemo dolgotrajnemu, veaSih tudi večletnemu »otipavanju« tržišča s stalnim menjanjem proizvodnega- programa In iskanjem na slepo srečo artikla, ki bi našel odjem pri Zadostnem krogu porabnikov in mu na ta način omogočil trajno prodajo ter optimal- no izkoriščanje- produkcijskih Kapacitet. V ‘času; Ko pa proizvodnja že teče», daje podjetju sliko O obsegu -celotnega tržišča določenega proizvoda» o deifežu podjetja na tem- "tržišču C sedanjem tržišču stroke), o gibanju tega' deleža in odkriva nadaljnje možMošti, to je Ob-'seg in Strukturo potencialnih. tržišč. Tržna raziskava ugotavlja» kdo' so dejanski porabniki,, kje so» kakšna* je njihova kupna moč ;iij kakšne So njihove preference m želje, kakšna je' intenziteta porabe našega proizvoda, ali je proizvod omejen na manj-: še število- kupcev, ki ga intenzivno rabijo, ali pa na veliko šteVilb- kupcev, ki gai rabijo manj ali v manjših količinah» Ne samo to, odkriva tudi del prebivalstva, na katerega Sploh ne moremo računati koti na porabnike (absolutne nor \r8sti iz „Elektromehanike'' Na mnoge analize in razprave je - upravni odbor »Elektromehanske« v Kranju na izredni' seji 30. julija ugotovil, da obstajajo stvarne možnosti ,za postopno uvajanje skrajšanega delovnega časa. • . . ZAČETEK 1. dKTOBRA V letošnjem oktobru, / bi skrajšali delovni čas tako/ da bi bila prosta ena sobota v mesecu. Od 1. januarja 1965 do 30. junija 1965 naj bi bili prosti dve soboti v mesecu. Od 1. julija 1965, bi uvedli 42-urni delovni teden, (tri proste sobote v mesecu) seveda, | če bodo gospodarski rezultati zadovoljivi. ODGOVORNOST STROKOVNIH SLUŽB Razumljivo je, da bo prehajanje v skrajšani delovni . čas treba spremljati z račU-nico v roki. Izvesti bo treba vse potrebne.ukrepe, da'bodo rezultati ' gospodarjenja zadovoljivi, za kar, je treba odločnosti posameznika; za izvedbo nalog, ki so predvidene v analizah, pa so predvsem odgovorne posamezne strokovne službe, kr mdrajo prevzeti nase odgovornost, da bodo zadevni ukrepi pravočasno, “pravilno in disciplinirano izvedeni. , Šefi sektorjev bodo lahko . prav na področju skrajševanja delovnega časa pokazali smisel in znanje za razne reorganizacije, saj jim je upravni odbor že dal zadolžitev, da do 15. avgusta predložijo program za izvedbo ukrepov, ki jih predvideva predlog za uvedbo skrajšanega delovnega časa za posamezni sektor.- Novica je za kolektiv, ki je pri raznih gospodarskih spremembah vedno prednjačil — razveseljiva'; saj je le-ta dokaj težko čakal na odločitev samoupravnih organov. V koliko je bilo to čakanje opravičljivo, je^ težko reči (prehiteli so jih'že mnogi!) vendar je zdaj dano kolektivu, veliko zaupanje, ki ga bo nujno-moral opravičiti :z resnim in požrtvovalnim delom, kar edino lahko da dobre ekonomske rezultate in višji osebni standard. O predlogu bosta razpravljala še DS tovarne in podjetja. ' ABC Tov. Albert Pečnik, zaposlen v vzdrževanju strojev kranjske tovarne, je bil pred kratkim upokojen. Želimo mu še mnogo srečnih in zadovoljnih let »Precejšen del svojega življenja sem prebila v »Iskri«, prej v Kranju, kasneje pa v Oto-čah,« je povedala Ana Peternelj, ko se je poslovila od sodelavcev in odšla v pokoj. Vestni sodelavki želimo, naj zasluženi pokoj uživa še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu Pismo iz Poreča Po nas udobni 5-umi vožnji Prvo, kar nas je presene-je pripeljal avtobus v tilo, je bila dolga vrsta ljudi, staro pomorsko mesto Poreč, kot smo - jo navajeni srečati kjer naj bi preživeli 10 udob- v naših trgovinah in mesni-nih dni. Že ob izstopu iz av- cah. Končno smo le zagledali tobusa nas je pozdravila nasmejan obraz upravnice Zg0dj tedaj, če že po nekaj množica ljudi, ki je dala slu—, doma, .ki nam je zelo rada dneh. pogrešamo najnujnejši nadpovprečno naselje- odgovarjala na vsa vprašanja artikel na morju _______ denar. —_ .. £a take gdste in starejše ročamo nekaj kilometrov oddaljeno »Piavo laguno«, kjer je možno v nekaj urah brez večje, skrbi občutno Stanjšati denarnico in se odpeljati z lahkim srcem spet v Poreč. Desetdnevni dopust je lahko zelo kratek, ali pa neskončno dolg. To se lahko tjti nost mesta v turistični sezoni. in nam postregla z najnujnejšim. Naši obrazi so že' sijali od zadovoljstva, saj smo bili prepričani, da odložimo prtljago, nadenemo; kopalke n gremo na kopališče. Ča- ljudi pa v našem domu ni preskrbljena zabava, čeprav možnost obstaja. Neposredno sem namreč izvedel, da je baje nekje v pisarni počitni- kalo nas je nemalo presene- škega doma popolnoma do-cenje, saj smo izvedeli, da ber TV aparat, ki pa leži nese lahko vselimo v določene uporaben, sobe šele po 16. uri'.in, da Za zaključek-lahko napiše-nam kosilo ta dan ne pri- mo: »Nasvidenje drugo le-Paaa- ' ' to!« »Upamo, da ne Jbo po- Plažo% smo izbirali po last- trebno takrat čakati -na vrni želji, prav tako tudi ve- sto ob prihodu v dom, niti Cerna razvedrila. Spoznali smo pa kaj kmalu dve vrsti zabavišč, in sicer taka, ki zahtevajo ob vhodu debelo denarnico, in taka, ki so pri- na vselitev v sobo do 16. ure temveč bo praksa odkrila boljšo rešitev ali vsaj predčasno obveščanja, ljudi. Prepričani smo tudi, da se bo- Poreč: del plaže, ki je najbolj obiskana merna za nas in nam sorod- mo te,daj, ko bodo naše donim turistom. Za vse tiste, narniče že prazne, lahko zve-ki jim »luksus« v hotelu čer nekam usedli' in gledali »RIVIERA« ni dovolj, pripo- televizijski program, j K.B. potrošnike) in na del prebivalstva, ki bi sicer lahko bil porabnik našega proizvoda pa ni zaradi tega ali drugega razloga (relativni nepo-trošniki). Z njeno pomočjo ugotavljamo, kdo so relativni neporabniki, kje so, kakšna je njih kupna moč, zakaj ne kupujejo proizvoda oziroma ob kakšnih pogojih bi ga kupovali, katera cena bi bila za njih sprejemljiva itd. Jasno je, da tako zastavljenih tržno-raziskovalnih nalog ni mogoče reševati . v kratko postavljenih časovnih rokih. Prav tako ni mogoče, da tržno-raziskovalna služba z »obratno pošto« odgovori Zainteresiranim v podjetju, kaj na primer mislijo po-trpšniki o določenem proizvodu, ali bi jim bila všeč ta ali ona varianta proizvoda. V navzkrižju z značajem in namenom tržne raziskave je, da bi zahtevali od tržno-raz- iskovalne službe, da bi le-ta dajala ocene o gibanju posameznih tržišč, ne da bd mogla predhodno raziskati ta tržišča. Če bi raziskav ne opravljali, bi te ocene prav tako slonele na subjektivnih mišljenjih, kot če bi ocenjevali sami operativci. V takšnem primeru bi bile ocene operativcev ^zaradi njihove vpeljanosti in izkušenj verjetno boljše in ne M bilo smiselno, da bi se obračali za oceno k tržno-raziskovalni službi. Ne smemo pozabiti, da je tržna raziskava za vodstvene in upravne organe v podjetju instrument za ugotavljanje objektivnih dejstev, in da bo samo v tej funkciji doprinesla k boljšemu gospodarjenju . in upravičila svoj obstoj. ■ Iz opdsarie'jvsebine si lahko predstavljamo, da bo ta služba v podjetju zaživela le ob določenih pogojih: da bo v oddelku zaposlenih dovolj specializiranih ekonomistov — tržnih raziskovalcev in pomožnih moči ter da bo la služba vključena na pravem mestu v organizacijsko shemo podjetja. Znani ameriški tržni raziskovalec profesor JHobart pravi, da je v ameriških podjetjih vodja tržno-raz-iskovalnega oddelka praviloma podrejen najvišjemu vodstvu. v podjetju. Pri 539 podjetjih, ki imajo tržnorazisko-valne oddelke, je bilo 77-,6% Vodij oddelkov. podrejenih prezidenfom in ostalim članom / na j višjega -vodstva, upravnim odborom (Board of directors), vicepreziden-tom ali pa nekaj članom skupaj iz ■ najvišjega vodstva podjetja. Angleški strokovnjak ža tržno raziskavo Delen s pa pravi v zvezi z mestom, ki naj ga ima v organizacijski shemi podjetja tržno-raziskovalni oddelek: »Tržno raziskovalni oddelek je nekoristen, če ne deluje samostojno in predvsem v popolni neodvisnosti od prodajnega in reklamnega oddelka. Njegovi odnosi do najvišjega vodstva so hierarhični toda ne funkcionalni. Oddelek bi izgubil svojo objektivnost, če bi moral sprejemati navodila o tem, kako naj opravlja svoje delo. Z drugimi besedami, oddelek za raziskavo trga mora imeti enako svobodo v delu, kot bi jo imel nek zunanji ekspert. Na čelu oddelka mora biti vodja, ki je strokovnjak v tržni raziskavi. Najvišje vodstvo ih: vodje ostalih oddelkov, bi se morali omejiti na to, da povedo kakšne probleme je- treba proučiti, izbiro metode pa prepustiti vodji, oddelka. Neodvisnost oddelka, narekuje potreba po objektivnosti. €e bi bil oddelek" za tržno raziskavo podrejen vodji komercialne službe, bi oddelek težko poročal objektivno, kadar bi analiza odkrila napake komercialnega oddelka, zaradi katerih je problem nastal. Lahko bi . Se 'zgodilo, da bi uporabljal vodja, komercialne službe tržno raziskavo sajno za to, da bi mu potrjevala ; njegovo, mišljenje, da bi pa ignoriral vse tiste njene ugotovitve, ki so v nasprotju z njegovim mnenjem.« 'Taka stališča pa niso redka. S člankom smo želeli prikazati vsebino dela in vlogo tržne raziskave zaradi česar je zelo Važna pravilna vključitev oddelka za tržno raziskavo v organizacijsko shemo podjetja. Diplomirani ekonomisti B. Zoran, I. Kusturin, M. Leskovic Na Krvavcu je lepo ■ Žičnica; dolga 2550 m, ki tromehanike« iz Kranja. Ob vozi iz goiti j ega dela doliab mesečini bi ji lahko rekli Reke piri Cerkljah — na Kr- »Zasanjana koča«, saj zuna-'vavec, je približala' ta planin- nji videz privabi j a misel, da skl-kraj tisočim in tišočiin ... je to dom palčkov. Da, majh-V 17 minutah zmaguje žični- na jo, vendar tako topla inča višinsko razliko 885 m, in vabeča, saj je letošnje polet-pripelje izletnike^ 1473 m' vi- je stalno zasedena, že zdaj pa soho. Že med vožnjo so ču- še prijavljajo člani' kolektiva doviti pogledi v dolino Ko- za zimsko sezono, kar ni ; kre, v steno Grintavcev, na čudno, saj Iso tereni ugodni Karavanke in po Gorenjski za preizkušene, kot tudi neravnim, pa tja do Julijcev, izkušene smučarje. Nedaleč od vrhnje postaje - (10 minut) .nekoliko v levo, pa stoji Iskrina koča na Krvavcu, ki jo ima v. oskrbi sindikalna podružnica' »Elek- Praktikant Ignac Uršič O izletih, ni da bi govoril. Možnostir je -na pretek. Na Jezercih se pasejo krave, pa- , stirei pa radi postrežejo s Svežim ali kislim p mlekom.. Gorsko cvetje je paša ža oči. ' -Zrak je tak, da bi ga rezal. Vsakodnevni sprehodi jača- jo in hkrati utrujajo telo. Po J . takem izletu pa se nadvse Iskrina koča na Krvavcu . priležejo žganci s prijetno dišečim mlekom. Od ugodja Ti T v _ _ »Z vsemi preiskavami ne? se oci kar same zaprejo . ... IVI O O V ^posredno sodelujemo pri iz- -Žgolenje -ptičev /naznanja, “ " VlfcJ J. vtaj Vj V/ V V/X vrševanju proizvodnih nalog, da je spet jutro, novo, sveže J Vse aktualne preiskave d» umito. Pogledaš^ okoli sebe: Vodjo metalografskega la« zo kristalne sestave kovin, in kumentiramo s - fotografija- otroci!?... Da, še-sanjajo; z boratorija tov. Janeza Gradi- zlitin, ugotavljanje oksidnih, mi, zato -imamo v ‘sklopu me* obrazi,^jnilioe, veselja in sre- šarja sem večkrat videl, ka- sulfidnih in drugih vključkov taloigrafekega laboratorija, če; Vse to se nehote preseli ko strmi v mikroskop. No, nečistoč, poroznosti razpok manjšo, temnico, kjer dela-v nas same: srečni smo, ker to pa ni tisti; mikroskop, ki in napak, nastalih pri hladni mo - reprodukcije strokovna so srečni tudi drugi. In vse ga poznamo iz zdravniških predelavi. Izvršujemo tudi literature in raznih predpi-to. zaradi čudovitega . okolja knjig. Kje pa, to je dokaj preiskave pri ugotavljanju sov; Področje našega dela -ji okoli - »Zasanjane koče« na večji in seveda tudi zanimi- debeline galvanskih prevlek široko in raznovrstno.® JCrvavcu. - vpiši. Takole sva $e pogovar-. Cr, Ni, -Cu, Zn, Ag, iir dru- »Nudite tudi drugim ušlo- Ne verjamete? Dajtej pridi- jala: g ge, prav tako pa tudi debe- geya te š čistim Ognjem — in ver-r »Kakšne preiskave pa so line cementacijskih, nitrira- jeli boste! možne na tem mikroskopu?« nih, fosfatiranih in eloksira- »Da. Z opisanimi raziska- Ado »Preiskave zajemajo anali- nih plasti. Z mikromerilno na- vami že pomagamo nekate- pravo merimo na konicah re- nm tovarnam našega podjefc? ■ ■ _ - _ _ _ __ __ __ __ _ ___ _ ______ _ zil trdoto in ugotavljamo de- 3.3» predvsem pa ZZA. Mi- TD TJ 7nn\/nP II KR S Iv 8 j 'T K fl TST' I *TTrT belino razogličene plasti, na- slim, da. bi- dejavnost tega V/ V v/lv A llžklk, JL 1 lil stale pri termični'obdelavi, laboratorija lahko, veliko ko- Pri določevanju 'hrapavosti ristila vsem tovarnam pod- , V tovarni elektronskih ipe- do dela, skratka praksa v ram pohvaliti. Delo mi ugaja površin, se poslužujemo in- jetja, če bi dobili sredstva rilriih instrumentov v Horju- takem smislu nima praktič- in ko ,bom končal študij na terference.« za adapatacjjo prostora, ker , lu bo letos v počitnicah ne vrednosti niti za same eiektro oddelku, šibki tok »Komu so vaše usluge po- je. v zdajšnjih pogojih delo opravilo obvezno počitniško praktikante, niti za tovarno, na TSŠ, bi se prav rad za- trebne?« dokaj otežkočeno. prakso kdr 29 praktikantov Morda je to malce boleča poslil v Horjulu, ker sem z s fakultet, srednje tehniške ugotovitev, vsekakor pa ustre- Vrhnike in do službe ne bi šole in s poklicnih, šol. Da za dejanskemu stanju!« imel predaleč. Mislim, da' bi kaj več izvedeli o njiho-. »Kaj pa praktikanti delajo«? nam praktikantom tu v to- vem delu, smo se zapletli v »Gojenci I. in II. letnika varni res vsestransko poma- razgovor s tov. Ivanom Ri- TSŠ imajo specialno delo in f?ajo, da bi s prakse odnesli bičem. Vodjo mohtaže ' in sicer morajo izdelati oscila- kar največ izkušenj, zato ne predsednikom UO tovarne, tor ali razne generatorje in morem razumeti nekaterih, bi že šesto leto dela in od- na njih opravljati popolne da imajo takšen odnos do govarja za praktikante. K meritve, praktikanti s fakul- dela in kolektiva. Letos bom razgovoru smo povabili tudi tete delajo v proizvodnji, tudi jaz zaprosil za štipen-dva izmed tistih redkih prak- kakor tudi ostali, le da se dijo Iskre, da se bom malo tikantov v tej naši tovarni, ti ukvarjajo z umerjanjem laže dokopal do poklica in ki ju ne zadene kritika, iz- in kontrolo aparatur.« potrebnega znanja, ki bi ga rečena na račun delovne vo- »Kako pa kaj z disciplino?« prav rat* «porabil v tovarni, lje, marljivosti in zanimanja »Ne bi se mogel preveč po- kakršna je v Horjulu.« letošnjih praktikantov. hvaliti in znova ugotavljam, —ar »Kot rečeno, bomo imeli da tudi ta iz leta v leto pa-letos skupno 29 praktikan- da, vzporedno z zanimanjem, . tov v naši tovarni in sicer voljo db dela in prizadevno- S M ¡j|| 3 s fakultete, 4 z osemletk, stjo! No, pa da ne bom go-6 s TSŠ, ostali pa so sluša- voril samo jaz, na j£ kakšno telji poklicnih šol,«' je po- rečeta tudi tov. Uršič In vedal tov. Ribič. Mattias!« »In kako ste zadovoljni z Ignac Ufšič: »Sem, štipen-njimi?« ' ' dist Iskre in obiskujem II. »Odkrito povedano — prav letnik eiektro fakultete, od-nič, razen s tovarišema Ur- deleksplošne elektronike. V šičem in Mattiasem, a ne Horjulu sem -bil že lani na zato, ker sta prisotna pri praksi in se tu počntim zelo razgovoru. Ugotavljam, da so dobro, ker me to delo veseli, vsako leto na praksi manj Zlasti letos mi je uspelo do-zainteresirani praktikanti in, biti delo, ki sem si ga zares verjemite, v teh letih sem'si želel. Glede mnenja tov. Ri-v tem pogledu že pridobil biča o praktikantih, pa bi izkušnje. Letošnji praktikan- še strinjal, saj res ne pokati, razen omenjenih dveh, so žejo tega,' kar bi lahko oz. pokazali prav malo zanima- morali in to v kateremkoli hja za to, da bi se V tem pogledu!«. . mesecu seznanili s proizvod- Janez M-n-tias: Jaz pa sem njo, ' nimajo posebne volje tu na praksi prvič, a se mo- Praktikant Janez Mattias Vodja metalografskega laboratorija tov. Janez Gradišar, preiskuje poroznost ¡¡¡gg OBVESTILO Na podlagi sklepa 5. seje UO, z dne 13. in 14. julija 1964 obveščamo vse stanovalce, ki stanujejo v stanovanjih in so prejeli odločbe za stanovanja od kranjske tovarne, da najmanj 14 dni pred odselitvijo pismeno ob-veste stanovanjsko upravo tovarne, ki bo stanova-vanje pregledala in prevzela ključe. V kolikor stanovalci Iskrinih stanovanj ne bodo upoštevali gornjega 'sklepa in obvestila, se bo proti njim uvedel disciplinski postopek po zakonitih predpisih o kršenju delovne discipline. Iz pisarne splošnega sektorja »Elektromehanike« Kranj RAZPIS Šolski center podjetja Iskra Kranj razpisuje za potrebe podjetja vpis v Višjo kadrovsko šolo na oddelke: — ZA ORGANIZACIJO DELA ■Us mest — ZA KADROVSKO DEJAVNOST 5 mest Slušatelji oddelka za kadrovsko dejavnost bodo študirali v rednem delovnem času, dočim bodo slušatelji na oddelku za organizacijo dela imeli pouk v popoldanskem času. Pogoji za vpis v oba oddelka: Kandidat mora imeti dovršeno srednjo šolo oz. kdor te nima, bo moral opraviti sprejemni izpit iz slovenskega, lahko pa tudi drugega jugoslovanskega jezika in matematike, za oddelek za kadrovsko dejavnost pa še izpit iz zgodovine. Minimalna strokovna izobrazba za pripustitev k sprejemnemu izpitu je dovršena osemletka ali njej enakovredna šola, in vsaj 5 let delovne dobe. Kandidat za oddelek za organizacijo dela, ki nima'srednje tehniške šole, bo obiskoval razen'predpisanega učnega programa še predmet »tehniško risanje.« Kandidat mora ob vpisu predložiti: 1. Priglasitev za vpis v oddelek 2. Izpolnjen vprašalni list šole (dobi se v kadrovski šoli) 3. Zadnje šolska spričevalo 4. Izpisek iz rojstne matične knjige 5. Sklep samoupravnih organov za odobritev šolanja 6. Dve osebni fotografiji 4x6 cm Vlogo z vsemi prilogami je treba dostaviti Šolskemu centru podjetja Iskra Kranj, Kranj, Savska Loka 2, najpozneje do 25. 8. 1964. Podrobnejše informacije dobe interesenti v Šolskem centru, tel. 25-67, inter. 002, ali Iskra Kranj 39-21, inter. 667. Z večjo prizadevnostjo bi lahko hitreje... (Nadaljevanje s 1. str.) meniti in utrditi nekaj naših notranjih služb. Predvsem mora sektor za analizo tržišča pripraviti solidne analize tržnih pogojev na . domačem in inozemskem trgu. Izhajajoč iz teh podatkov bodo morale strokovne sluz be bolje analizirati trzne prilike. Predvsem pa se bo moral Zavod za avtomatizacijo popolnoma prilagoditi s . svojimi razvojnimi kapacitetami tržnim pogojem; v tej smeri se bodo tekom leta izvedle še »določene reorganizacije v skupnih službah podjetja. Avtomatika je lani dosegla negativen finančni rezultat, letos pa je planirala, kljub znatnemu povečanju proizvodnje, kar občuten primanjkljaj, kar je vzbudilo v osta-' lih kolektivih precej negodovanja, čeprav kolektiv Avtomatike prav gotovo-ne nosi ^krivde Za primanjkljaj. Točna je ugotovitev, da kolektiv Avtomatike ne- more nositi odgovornosti nad primanjkljajem, o čemer so“ predvsem obširno razpravljali organi samoupravljanja našega podjetja. V glavnem je posledica v dosedanjih neurejenih razmerah v tej tovarni, ko še danes- ni jasno določen perspektivni pror gram proizvodnje in pa tržne cene nekaterim proizvodom (radioaparati), ki se določajo po tržnih pogojih, ne na po kalkulativnih cenah. O na- Sprejeli smo nove štipendiste (Nadaljevanje s 1. str.) Razen omenjenih 300 prošenj je prispelo še 130 pro-šehj tistih, ki so letos končali osnovno šolo in nameravajo iti na srednje tehniške šole. 'Ker pa so bili na tehniških šolah tedaj v teku sprejemni izpiti, komisija teh prošenj 'ni obravnavala, saj bo marsikateri od prosilcev'odpadel, (nekatere šole so sprejele le del prijavljenih), ali pa bo šel na kako drugo šolo. Komisija je menila, naj se objavi jeseni nov razpis in naj se šele takrat izbere štipendiste za prvi letnik -srednjih šol, Vse kaže, da bo ostalo kar precej nezasedenih mest za strojno in nekaj tudi za elektro fakulteto. Ker manjka strokovnjakov tudi po drugih podjetjih, je ostalo ne-štipendiranih kaj. malo-, študentov na teh dveh fakultetah in še ti so v prvem oziroma v drugem letniku. Nekaj pa je tudi takih (predvsem na srednjih šolah), ki lahko študirajo brez štipendij, in ki se nočejo vezati; hočejo- imeti proste roke za morebitno nadaljevanje študija- na fakulteti ali' pa za špekulativno izbiranje bodočega delodajalca. Ni namreč neznano, da nekatera podjetja posameznike preplačujejo. štipendiranje I. letnika pa je precej tvegano, ker fakultete zaostrujejo kriterije za prehod v višji letnik in ne- katere fakultete že ob koncu I. semestra,močna »razredčijo« vrste študentov. Po kakšnih kriterijih je, komisija podeljevala štipendije? Gledala je na to, da so bili ob enakih ostalih ^pogojih sprejeti dijaki oziroma študentje Iz višjih' letnikov in tisti z boljšim učnim uspehom, upoštevala predvsem, socialno šibke prosilce; izbirala — kakor se je pač dalo- — tiste, ki so doma v bližini-posameznih tovarn (to je posebno važno za zunanje^ obrate), prednost pa so imeli ob izenačenih ostalih pogojih otroci borcev in staršev, ki so zaposleni v podjetju. Največ’ prostih mest je ostalo za oddaljene tovarne, tako za KONDENZATORJE — Semič, zaJ obrate tovarn v Žužemberku, Sežani in Mokronogu. Ob štipendiranju oziroma skrbi za nove strokovne kadre sploh, se srečujemo z dvema važnima problemoma. Prvi je zagotovitev stanovanj za nove sodelavce po posameznih tovarnah, kar je povezano- z zelo velikimi izdatki; tega problema pa tovarne na- hitro ne morejo rešiti.. S tem je povezana fluktuacija srednjega in višjega strokovnega kadra. Vemo, da dostikrat novi strokovni sodelavec ostane na novem delovnem mestu le obvezno dobo, če je doma od drugod, .nakar se vrne v svoj kraj ali pa- odide v večji center. Drug problem-pa je premajhno število dijakov na nekaterih šolah. V ozadju je premajhna ' možnost za: prehod otrok iz kmečkih in delavskih družin na podeželju z. osnovne na srednjo šolo. Marsikje, stroškov-za oskrbo v mestu ne zmorejo in tako ostanejo mnogi nadarjeni otroci ne-izšolani. Tud» k izpitu se številni ne prijavijo-, ker nimajo upanja, da ši bodo že prva leto- našli štipenditorje. Iz izkušenj- vemo, da Zunanji šolarji po prebredenih začet-, težavah bolje uspevajo od mestnih, čeprav imajo ti, nasploh boljše pogoje za šo- -lanje. S tem problemom se, nekatere občine še niso za-. čele ukvarjati?! Dejstva ka-. žejo,\da imajo tudi nekatere, Šole premajhno kapaciteto (npr. Tš — strojna v Ljubljani). Prav bi bilo; da bi se bolj intenzivno lotili reševanja problema kadrov ne le pri podjetjih, ampak že < pri usmerjanju mladine na šole in zagotavljanju vseh pogojev, za šolanje. Polovica sprejetih kandidatov je. že prišla k podpisu pogodbe v prvem roku, ostali pa se bodo oglasili prihodnje dni. Upajmo, da smo izbrali same dobre, dijake — oziroma študente, s tem pa tudi dobre bodoče sodelavce. N*. I-K. daljnji proizvodnji tovarne v Pržanu, bo na- naslednjem 00 podjetja podanih več-predlogov, ki naj uredijo v bodoče sedanje nevzdržno stanje, Ali je poleg ČIS predvideno še kakšno strokovno združenje, v katerem bo sodelovala ISKRA? Poleg strokovnega združenja ČIS trenutno delamo na poslovnem, združenju za proizvodnjo in prodajo TV aparatov med RIZ Zagreb, Rudi Cajavcem, Banja Luka in »ISKRO«. Rezultati tega poslovnega dogovora So vidni že v skupni servisni službi, prodaji in skupnem nastopanju na. sejmih.- To- poslovno združenje bi bilo-po mojem mnenju potrebno razširiti na celotno proizvodnjo vseh tovarn. Ali smatrate, da je časopis ISKRA do sedaj zadovoljivo odigral svojo vlogo informa- Prvi sadovi,.. (Nadaljevanje s- 1. str.) nja v pogledu deviz letos bistveno- ne bpdo vplivale na potek proizvodnje, bodo pa ovirale izvrševanje- obveznosti v prvem trimesečju 1965, ker bi potrebni uvozni materiali morali prihajati v tovarno že v tem času, prav zaradi dolgega proizvodnega ciklusa, ki je občutno daljši' od le-teh v drugih naših tovarnah. Trenutno -pa .imajo v tej, kakor tudi v nekaterih drugih naših tovarnah, največje težave z izdelavo orodij za sestavne dele elementov. V tovarni- elektronskih merilnih instrumentov imajo Zanimiv in morebiti koristen predlog glede nagrajevanja tehnologov, planerjev in. kontrolorjev, ki delajo po času. Menijo,, da bi za ta kader Veljalo vpeljati nekakšno p-re-mjranje, ker bi ti delavci, ob določeni stimulaciji poskrbeli, da ne bi naraščaje Zaloge materiala , in nedovršene proizvodnje,. s čimer bi dosegli .manjšo angažiranost obratovalnih sredstev. Skratka — vse kaže, da je tovarna v Horjulu po rekonstrukciji premagala nekdanje težave in se ob boljših življenjskih- pogojih- razvija' v trdno proizvodno enoto, katere delež v okviril podjetja bo rt leta v leto obšežjfejši. —j. e.— torja, in ali je njegova nova orientacija na objavo kri tič-' nih člankov pravilna in umestna, ter kaj n Um s tem v zvezi želite povedati? S časopisom »Iskra« nisem popolnoma zadovoljen, ker :se mi. zdi pjceveč uraden, formalističen in premalo kritičen do lastnih nepravilnosti, časopis bi moral biti tudi v sestavku bolj razgiban, dopolnjeni si slikami, risanimi satirami in podobno-, časopis mora biti razumljiv povprečnemu bralcu- naše tovarne in bi- še moral krog dopisnikov poiskati: predvsem v proizvodnih enotah v na-' šem kolektivu. Uradne objave sklepov UO in DS bi morale biti omejene na najnujnejša obvestila. Mogoče bi bilo dobro, če bi z anketo ponovno dobili boljše podatke o tem, če je čašopis odigral dosedaj vlogo informa-torja. Ali smatratp, da bi morali vodilni delavci podjetja bolj pogosto sodelovati s časopisom s svojimi prispevki, s katerimi bi seznanjali kolektiv s problemi in težavami ter jih tako mobilizirali za potrebne akcije ali sprovedbo določenih ukrepov, ali pa je dolžan časopis samoiniciativno odkrivati probleme in pojave v kolektivu ter nakazovati- rešitve? Kakor že rečena, smatram da moramo biti vsi člani kolektiva Zainteresirani za dopisništvo v časopis, ker -bi | moral biti časopis tudi javna tribuna mnenj ire pro-ti-■ mnenj članov kolektiva-. Ali naj vodilni delavci bolj pd-gosto - sodelujejo s svojimi prispevki, je težko reči, raje ne, da se ne bi še skozi tovarniški časopis poizkusila uveljaviti njihova volja. Seveda ima pa vsak član kolektiva pravico dopisovati v časopis' ne glede na vsebino, kraj, čas in se te pravice tudi posluževati, Ali želite ob tej priliki povedati kolektivu še o drugih zadevah, ki so življenjsko važne za življenje in delo kolektiva? Da, želel bi- povedati celotnemu r kolektivu, posebno pa strokovnim ljudem samo eno željo: da z večjo ambicijo in prizadevanjem hitreje in bolje rešujemo maše strokovne probleme, pri tem pa,ni treba zaradi naše nCšjiosdbriosti s prstom kazati na druge kolektive, ki hitreje rešujejo notranje in zunanje probleme kakor mi. Iz Novega mesta , Občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu je bila pobudnik ta ustanovitev lige v malem nogometu, v katerem se. je nedavno končal spomladanski del tekmovanj. V malem nogometu na področju novomeške Občine tekmuje dvanajst ekip, med njimi tudi ekipa naše tovarne usmerniških naprav v Novem mestu. ; Kljub naporom naših igralcev njihova uvrstitev ni naj- boljša, saj so si v odigranih tekmah nabrali skupno le 4 točke, kar jim je prineslo deseto mesto. »V septembru, ko se bo začelo jesensko tekmovanje v tej, najmlajši ligi, se bomo pa udarili bolj odločno!« zagotavljajo člani naše ekipe iz tovarne usmerniških naprav, mi jim pa iz srca želimo, da bi se res še bolje odrezali. —ko— Z izvozom ne moremo biti zadovoljni (Nadaljevanje s 3. str.) Upravičeno ši torej zastavljamo vprašanje, Kje so vzroki, da se ene moremo povzpeti? liz okvirjev mednarodne »prodaje na drobno« na stopnjo solidnega jn upoštevanega samostojnega izvoznika? Najlaže je,; če naprtimo vso odgovornost našemu izvoznemu oddelku in pri tem namenoma pozabimo, da ta oddelek nima pravzaprav nobenega vpliva na proizvodnjo posameznih tovarn. Dokler je bil izvoz še v rokah posameznih tovarn — proizvajalcev, je bilo v tem- pogledu še dokaj razurrievanja, sedajo pa je tega odločno premalo! Podoba' je, da' jemljemo vprašanje našega izvoza, ne samo površno, temveč tudi po nekoliko zastarelih nazorih: samo kot prodajo in ne kot mednarodno delitev dela. Svetovno tržišče že dolgo ne pozna več delitve na »surovinske« in »industrijske« proizvajalce in tudi ne absolutne, specializacije znotraj določenih industrijskih vej. Mednarodna trgovinska izmenjava ne temelji yeč na slpvitein principu merilnih vrednosti, češ, proizvajaj $a-: mo tisto, kar ti »leži«, drugje pa položi orožje. Določena industrijska panoga (jtudi elektronika!) ' nč zagotavlja na svetovnem tržišču nobenih prednosti ira privilegijev: odločata le ceha in kvaliteta-Kako naj sicer razumemo pojav, da so Američani kot naj večji proizvajalci avtomobilov tudi med največjimi kupci istega proizvoda, in da si razmeroma zaostala Indija drzne konkurirati z radijskimi sprejemniki reno-miranim svetovnim firmam? Ali pa nepričakovani »prodor« miških televizorjev na ameriško tržišče! Očitno je, da n'e gre 'Več po uhojenih poteh jn po dosedanjih koncepcijah. Moramo si. biti končno na jasnem da ne moremo priti do nekega resničnega ..kriterija o rentabilnosti naše proizvod-, nje, če nismo prek izvoza močneje .’vključeni y mednarodno delitev dela. Prednost Iskre je prav v tem, da ima-širok proizvodni asortiment, s katerim lahko vedno poseže na področje mednarodne delitve in kooperacije, na kateremkoli področju elektrotehnike in elektronike. Seveda, pod določenimi pogoji, ki veljajo v mednarodni zamenjavi dobrin. Povečanje izvoza ne pomeni torej omejevanja na določene trenutno- dobro idoče artikle, ali favoriziranja nekaterih za izvoz vnaprej določenih tovarn. Izvoz je stvar celotne Iskre, kjer za uspeh ene tovarne garantirajo vse ostale. Pri tem pa gre ’tudi za to, da razvijemo znotraj že obstoječih panog < tiste specializirane proizvode, ki nas bodo pripeljali na .vrh tehnološkega napredka v sodobnem svetu. Problem mednarodne povezave je v današnjih pogojih pogojen z napredkom tehnologije proizvodnje, ki je obenem edini. zanesljiv kriterij za uspešno uveljavitev v mednarodni trgovski areni. Napačno bi bilo ‘ jemati našo udeležbo v mednarodni izmenjavi zgolj s ,stališča tehnološkega napredka. Velike tehnične dosežke vedno lahko kupimo. Tisto pa, kar je pravzaprav- najdragocenej-1 še, kar se ne da kupiti, in kar hi pod patentno zaščito — to so drobne veščine v mpdernem gospodarstvu, način komercializacije, način plasmaja blaga, notranja or- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 7. SEJE UO ELEKTROME-HANIKE KRANJ (27.7.1964) © Upravni odbor predlaga DS v potrditev plan proizvodnje za IV. tromesečje 1964 | g vrednosti eksterne proizvodnje 3,655.333.000 din in interne proizvodnje 508 milij. 801.000 din. UPS pa zadolžuje, da v plan montaže relejev vnese predvideno eksterno proizvodnjo ter za isto vrednost zmanjša interno proizvodnjo. 9 Upravni odbor sprejema na znanje obvestilo stanovanjske zadruge o začasni ustavitvi blokovne in za-iružne , gradnje. Gradnja je ustavljena, ker ni sredstev ta lastno udeležbo. © Stanovanjsko prbble-matiko članov ZB NOV naj preveri še stanovanj, komisija. Komisiji naj skupno izdelata predlog za UO, ki bo obravnavan, ko bodo na razpolago stanovanja. © Upravni odbor se strinja s predlogom razpisa za višjo kadrovsko šolo i— oddelek za organizacijo dela, in zadolžuje kadrovski oddelek, ,da razpis takoj objavi. © Upravni odbor se načelno strinja s predlogom tehničnega sektorja o spre-, membi sistematizacije delovnih mest v DE orodjarna. Predlog naj pregleda še organizacijski biro ter poda svoje pripombe in vskladi nazive, komisija za QD pa naj predloži izračun potrebnih sredstev. Dopolnjen predlog mora biti predložen upravnemu odboru do 10. 8, 1964. ® Upravni odbor odobrava spremembo tabele faktorjev za nagrajevanje po kvalitetni normi. Nova začasna lestvica je sledeča: -!•: 1,000 — 1,020 — 1,040 — 1,060 — 1,090 — 1,120 — 1,150 — 1,190 — 1,230 — 1,280 — 1,330 —: 1,000 — 0,975 — 0,950 — 0,925 — 0,900 — 0,875 — 0,850 — 0,825 — 0,800 ganizacija dela. Na tem področju pa se lahko intenzivneje ■ vključimo v svetovni tok gospodarstva, če v njem živimo in sodelujemo. Zato je vprašanje tehnološkega napredka pri nas nujno zvezano s stimulacijo . izvoza in intenzivnejšega povezovanja s svetovnimi industrijami. Samoljubno zapiranje v ozke nacionalne okvirje vodi k nttjmi stagnaciji in . nazadovanju. - V luči teh dejstev nam bodo morda razumljivejši .poglavitni vzroki naših nezadovoljivih uspehov v izvozni dejavnosti, ki-se .zrcalijo v naslednjih, pomanjkljivostih in problemih: — različne tehnične Zahteve inozemskih kupcev (standardi; "tropska zaščita, zunanja oblika, funkcionalnost itd.) in naša premajhna sposobnost prilagajanja tem zahtevam zaradi « prešibkih orodjarskih 'kapacitet; — izredna konkurenca na županjih tržiščih. (Samo na Keaitaeapj za telefonijo v Grčiji, za skupno 12 milijonov dolarjev, se je poleg Iskre pojavilo še 59 drugih ponudnikov: med njimi Siemens, 1 Lorenz, ITT Standard, Vzhodne države , L.); — obstoječe težave z dobivanjem uvoznih dovoljenj, . posebno v državah, ki, so na tesnem z dolarji '(Indija,. ZAR, Tunis, itd.) in ki so v glavnem naši potencialni kupci; — dajanje lastnih, kredi-. tov ;s strani inozemskih konkurenčnih podjetij .— ne' samo za investicije, temveč tudi za potrošno blago; — pomanjkanje učinkovite zastopniške mreže v inozemstvu. ■ O "teh rečeh bo treba veliko razmišljati, toda ne predolgo, kajti čas hiti in poslovno leto bo kmalu naoko- li. V nekaterih naših'tovarnah je že čutiti pomanjkanje uvoženega ." repro-raateriala za domače; in tuje tržišče,, banka pa odmerja uvozne devize strogo po načelu recipročnosti.; uvoz za izvoz, S lem dejstvom še je treba sprijazniti. im temeljito, spremeniti naš odnos do izvozne dejavnosti in" do ljudi, ki sé z njo ukvarjajo. To stališče je prevladalo tudi na zadnjem zasedanju DS podjetja, 'kjer je. bil sprejet načelen sklop, da je treba nagraditi in stimulirati ti- . ste tovarne, službe in posameznike, ki dosegajo dokazane uspehe pri izpolnjevanju izvoznega .plana. Obratno pa naj se uvedejo stroge sankcije nasproti tistim, ki' na kakršenkoli način zavirajo nemoten potek paše izvozne dejavnosti. Do konca leta nas deli še nekaj mesecev: marsikaj se dü in se bo moralo popravili. Predvsem bo treba‘uveljaviti’ v našem kolektivu prepričanje, da izvoz ni zgolj Zasluga, ampak naša obveznost nasproti sebi in naši skupi? Dsti. Iščemo nove sodelavce za redna delovna razmerja: Uprava podjetja v e č 1. INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE — (lahko začetnikov) ■2. STROJNIH INŽENIRJEV — (lahko začetnikov) 3. EKONOMISTOV z dovršeno ekonomsko fakulteto — (lahko začetnikov) 4. ELEKTROTEHNIKOV 5. STROJNIH TEHNIKOV 6. ADMINISTRATORK z dovršeno ekonomsko srednjo šolo ali administrativno šolo 7. KNJIGOVODIJ z. dovršeno 'ekonomsko srednjo šolo Navedena delovna mesta so prosta V Ljubljani. : Ponudbe pošljite na naslov ISKRA KRANJ — upra-,va podjetja, kadrovska služba, Kranj, Kidričeva 43. . Tovarna ElektromeHanika ŠEFA FINANČNEGA SEKTORJA Pogoj: dovršena ekonomska ¡fakulteta in 5 let prakse .ah dovršena srednja šola z večletno prakso. Ponudbe pošljite na naslov ISKRA KRANJ — tovarna Elektromehanska, kadrovskaj služba — za upravni odbor- tovarne v Kranju, Savska Loka 2. ", * I •. S ■ . ■ ■ • ' h V-" V ' 'v '"-'V; iJST; ", Šolski center podjetja Iskre ZA POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE ŠOLE V KRANJU 1. predstojnika šole «— dokončana I. stopnja fakultete . 2. predavatelja strokovnih predmetov — dokončana < I. stopnja fakultete za elektrotehniko 3. vodja šolskih delavnic dokončana I. stopnja fakultete za •'Strojništvo 4. učitelja praktičnega pouka v« končana delovod-ška šola, šola TT stroke ali dokončana šola elek-tro stroke. ZA POKLICNO ŠOLO ELEKTRO IN KOVINARSKE STROKE V LJUBLJANI 1. predstojnika šole — dokončana I. stopnja fakul-• tete za elektrotehniko ali strojništvo in nekaj let prakse 2; predavatelja strokovnih predmetov — dokončana I. stopnja fakultete Za elektrotehniko jaki tok ZA TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTRO IN STROJNE STROKE V KRANJU 1 predstojnik šole — diplomirani strojni ali elek-- tro inženir. . .. jjgg 2. predavatelj strokovnih predmetov — diplomirani inženir fizike, 2 delovni mesti 3. predavatelj strokovnih predmetov — diplomirani strojni inženir 4. predavatelj strokovnih predmetov — diplomirani . elektro inženir — jaki tok Ponudbe pošljite na naslov; šolski center podjetja Iskra Kranj, Kranj, Savska Loka št. 2, Pozdrav iz Obrenovca ' Pišem vam iz Obrenovca, kjer služim vojaški rok. Edina vez s podjetjem je časopis »Iskra«, ki ga zelo ne-redno prejemam in včasih posamezne številke sploh ne dobim, kar mi je žal, saj vestno vsako 'številko preberem, gotove stvari pa preči-tam tudi po dvakrat. Imam se dobro in tudi na vojaško življenje sem se v teh mesecih dodobra privadil. Včasih mi je dolgčas po sodelavcih, posebno pa- po. elanih orodjarne iz Lipnice, kjer sem bil zaposlen ra upam, da s’e bom tam zaposlil tudi potem, ko pridemi domovf. Sporočam, da imam novo številko vojne pošte in sicer 4135/B, kamor , mi pošiljajte časopis. Lepo pozdravljam znance, prijatelje in prijateljice,- posebno pa vse sodelavce iz obrata v Lipnici. Pretnar Jože V. P. 4135/B Obrenovac — Srbija »ISKRA« na Gorenjskem sejmu Kranj, 2. avgusta — Gorenjski sejem v Kranju so odprli v petek. Izredna živahnost na sejmu kaže, da sejem privablja vsako leto vedno več obikovalcev. Trgovski posli so zadovoljivi, posebno pa gresta v prodajo pohištvo in tekstil. Zaradi znižanja- cen pri mnogih izdelkih bo marsikdo prihranil z nakupom na sejmu — dokaj tisočakov. SV prvem nadstropju drugega trakta razstavlja in prodaja nekatere izdelke tudi »Iskra«. Kot lansko leto, tildi letos naš razstavni prostor ne Vzbuja pozornosti, , ker je pač skromen; da preskromno urejen, da bi zaslužil ime »Iskra«. Morda ta trditev spet komu ne 'bo Všeč, pa vendar je ne mislim preklicat. Tako razstavo ima vsaka trgovina —j »Iskra« pa je industrija s- prek 13.000 zaposlenih. PSO naj ima v vidu to, da sta Gorenjska, posebno pa Kranj ponosna na »Iskro«, in da tudi želi, da se »Iskra«, če že sodeluje na sejmu — pokaže v taki luči, kot ji pripada. Že na hodniku se drenja mladine. O, saj res: plošče! Tov. Jože Strah, uslužbenec »Iskre«, ki mu -pomaga dijakinja Irena, je povedal, da prodajo plošč za preko 80.000 din na dan. Kaj kupujejo? Starejši narodne, mlajši pa najrajši popevke. Miro Strah, tudi uslužbenec »Iskre«, ki je pravzaprav vodja prodaje na Gorenjskem sejmu, je dejal tole: »Pri radioaparatih in stabilizatorjih dajemo 53 odstotka popusta, tako stane Triglav de luxe 75.000, Portorož 45 tisoč, Tivoli 44.900, gramofon Emona 17.000, - z ojačevalcem pa 32.000. Tov. Župančič, šef maloprodajne mreže pa je omenil, da finančni ' posli nigo ravno na višini. Dejal bi, da ne poznamo dobro trga, saj So računali, da bodo prodali več televizorjev, pa vse kaže, da ni zanimanja. Na vprašanje, zakaj so »Iskrini« televizorji cenejši pri drugih trgovskih podjetjih kot pri »Iskri« (konkretno tudi na sejmu!), in, da to ni razumljivo — je tov. Župančič dejal, da je zadevno obvestil vodstvo PSO, ki bo skušalo zadevo čimprej urediti. Da »Iskra« prodaja svoje televizorje (bajé tudi druge radijske aparate in izdelke) dražje v svojih trgovinah, kot pa jih prodajajo druge trgovine, je že znano. (Konkretni prirrter na Gorenjskem sejmu!), Bralce'bi reš zanimalo, če jé ta taktika pravilna?! Mlada dijakinja Janja, ki pomaga tov. Strahu, gleda in se smehlja. Počasi se vživlja V tehniko,' pojasnjuje tu in tam, ko pa ji zmanjka tehničnega znanja, brž pripomore tov. Strah, ki se na ta posel razume. Sejem teče, aparati, motorčki iri drugi tehnični predmeti z oznako »Iskra« pa gredo v denar, med ljudi, ki jim znak »Iskra« pomeni kvaliteto, predvsem -pa veliko industrijsko podjetje, ki ga pa na sejmu ni čutiti. -Ben- Franc Končan — režiser in predsednik PD Horjul RAZPIS Podjetje Iskra Kranj sprejme v šolskem leta 1964/65 za potrebe podjetja, tovarn in obratov da področju Kranja, Ljubljane in Novega mesta v uk več vajencev naslednjih poklicev: — STROJNI KLJUČAVNIČAR — ORODJAR- — REZKALEC — STRUGAR — FINOMEHANIK — ELEKTROMEHANIK — KLEPAR \ — VODOVODNI INŠTALATER — GALVANIZER — LIČAR < Kandidati naj prošnjam prilože:tzadnje šolsko spričevalo, rojstni list in kratek življenjepis. Vso dokumentacijo naj, pošljejo Šolskemu centru podjetja Iskra Kranj, Kranj, Savska Loka št. 2 do 25. 8. 1964. Od sodelavcev v oddelku ploščatih relejev EE KONTAKTOR se je poslovila tov. Marija Rogač. Ob slovesu so bile izrečene' najlepše misli, ki naj vestno .’sodelavko — zdaj upokojenko, spremljajo še na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu Po delu kulturna dejavnost Nad dvajset delavk in delavcev kolektiva v Horjulu, kljub delu v tovarni in doma, najde še vedno toliko prostega časa, da se zelo aktivno udejstvujejo v dramski in pevski sekciji Prosvetnega društva Horjul. Za to trditev obstajajo dokazi, saj prav člani kolektiva Iskra tvorijo. najbolj aktivno jedro tega delovnega društva. Nekaj več o pevcih in članih dramske sekcije nam je povedal tov. Franc Končan, predsednik tega društva in režiser, hkrati ' pa tehnolog v pripravi dela v horjulski tovarni. »Aktivno dela 'v društvu nekaj nad 50 članov, izmed katerih je dobrih 20 Iskra-šev. Vsako leto naštudiramo vsaj tri odrska dela tujih in domačih avtorjev. ’ Nekaj predstav uprizorimo doma, v kolikor pa imamo možnosti, radi tudi gostujemo, zlasti v okolici Horjula, kajti dlje nas navadno ne pustijo pičle »finance«. Nič ne de, če pripomnim to, da imamo s sredstvi nasploh že kronic?-, ne težave. Lani nam je občina Vič-Rudnik pomagala z materialom, sami pa smo š prostovoljnim delom popravili in malo uredili naš oder. Tudi''naša tovarna bi še lahko malo odrezala; saj bi nam na primer elektrifikacija" v marsičem pomagala pri delu. Sicer pa je dotacija s strani občine prav tako pa tudi dohodek od vstopnine, majhen in s temi sredstvi, ki jih imamo, skoraj ne more; mo doseči več.« »Kaj pripravljate za bližnjo gledališko sezono?« »Naštudirali bomo eno izmed domačih del s tematiko iz NOV, nadalje Moličrov Tartuffe in Dvanajst porotnikov, predvidevamo pa tudi nekaj gostovanj z Grozdno jagodo v soncu, ki nam je lani prinesla lep uspeh na 'reviji dramskih družin v občini Vič-Rudnik. Zelo radi bi gostovali v krajih, kjer so naše enote, vendar bi nam bila pri tem zelo dobrodošla pomoč s strani tovarne, če bi nam v ta namen omogočila , prevoz s tovarniškim avtobusom, sicer pa bomo od te zamisli morali odstopiti.« »Kot režiser imate verjetno dovolj dela in težav?« ^.»Seveda jih rie manjka, vendar, ko zastavimo zares, se vsakdo potrudi, da bi bil naš skupni uspeh čim boljši. Vendar bi tu rad pristavil, da nam manjka zlasti mlajših igralčev in morda ne bi bilo slabo, ko bi v ta namen že v šoli našli kako priložnost učencem, ki bi jih veselilo odrsko delo, nuditi osnovno vzgojo v pogledu izgovarjave, naglaŠanja in recitiranja, pa bi se lahko pozneje hitro vživeli v igralsko dejavnost.« »Kako pa s kulisami ia drugimi rekviziti?« »Ker imamo na razpolago pičla Sredstva, pač 'pravilno — znajdi še. Imamo tovariša, ki je včasih delal'"v šentjakobskem gledališču in se na to reči razume. Potem sedemo, premislimo, kaj potrebujemo ih kako, žrtvujemo kopico prostih ur in prav za prav iz nič ustvarimo vsaj tisto najnujnejše, kar naj bi ustvarilo potrebno scensko L vzdušje. Treba je precej potrpljenja, iznajdljivosti in vsekakor včlje. Sicer , pa, vse to pripovedovanje bo dobilo pravo vsebino, če si boste našotpredstavo ogledali. Prav rad bi, da bi se odzvali povabilu na eno izmed naših letošnjih predstav!« ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehar.iko teleko munikaci.ie , elektronike ir avtomatiko. L Ure. uje uredni ški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar — 'odgovora) urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk. n klišeji: »C P Gorenjski tisi« Kranj Ljubeznivemu vabilu se bom seveda rad odzval in tedaj zna znova kaniti kaj izpod peresa o tem, kako delajo in uspevajo podjetni in vztrajni horjulski gledališčniki. —G— ZAHVALA IZ TREBINJA Tovariš urednik! Lepo še vam zahvaljujeta za ’redno pošiljanje časopisa, ker pa smo se pred. kratkim »selili« prosim, da moj naslov spremenite. Lep pozdrav! Jerala Jože V. P. 1274/24 Trebinje — BIH Hvala za . lepo kartico iz Trebinja. • Želji smo že ustregli. Uredništvo ZAHVALA Ob pretežki/ izgubi naše mame ' FRANČIŠKE BENEDIČIČ se toplo zahvaljujemo sodelavcem iz oddelka za vzdrževanje strojev in iz montaže telefonskih central v Kranju za - izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Pirih in brata Janko in, Peter Benedičič ZAHVALA Prisrčno se Zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob 'strani ob izgubi moje drage mame, ki je preminula v 88. letu starosti. Posebno se zahvaljujem vodstvu EE,. sindikalni podružnici in vsem sodelavcem in sodelavkam orodjarne, konstrukcije, priprave dela in merilnice, za prekrasni venec in izdatno denarno pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala! Miro Mrak z družino