Leto XXIV., St. 13 Ljubljana, torek 18. januarja 1944 Upravništvo. i.)uDi)aua, euccmijeva ulica 5. Telefon št. }l-22. il-23 il-24 Inceratili jtidelek Ljubltana l'ucanijeva oli« c-a 5 - leiefor. št 51-25. 31-26 Podružnica Nov< mesto: Liobiijosks resta 42 izkliucoo zastopstvo a jglast e Italiie io inozemstvo: UPI S. A. MILANO Kačuni: za Liublianskc porranno pn poštno- čekovnem zavodu št. l~.749, za ostale kraje Italiie Servizio Torri. Con Post. No 11-5118 Preis — Cena f.— Ii Izhaja r*ak dan razen poocdeijfca Naročnina znala mesečno Lir 18.—, za inoMrstro vključno s ePonedeliskiro Jutrom« Lii 36 50 Utedtli'To: Ljubljani. Pocrinitr-« elica šter S -elefoo feev. 31-2? 31-23 31-24 _ Rokop»«« * » ne v > i ( * l o Nesie starke Angriffe der Sowjets abgewiesen Unsere Truppen behaupten ihre Stellungen — Drei Zerstörer, zwei U-Boote und iiini Schüfe von deutschen U-Booten versenkt Aus dein Fiihrerhanptquartier, 17. Jan. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nordöstlich Kertsch und nordwestlich Kirowograd setzten die Bolsehewisten ihre heftigen Angriffe fort. Verbünde des Heeres und der Waffen-SS vereitelten alle Durelibruehsvers liehe und schössen in den l Wien letzten Tagen 81 feindliche Panzer ab. West! eh Ketsehiza traten die Sowjets nach heftiger Artillerievorbereitung mit starken Kräften zum Angriff an. In schweren weehselvollen Kämpfen behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen. Finire Einbrüche wurden bereinigt oder al>geriegelt. Südost lieh Witebsk scheiterten erneute Angriffe der Bolsehewisten ani zähen Widerstand unserer Truppen. Nordwestlich und nördlich Newel warf der Feind neue Verbünde in den Kampf. Seine während des ganzen Tages geführten Angriffe brachen unter hohen Verlusten für ihn zusammen. Nördlich des Ilmensees im Kaum süd- lich Leningrad und südlich Oranienbaum griffen die Bolsehewisten mit wachsender Heftigkeit an. Ihre Durchbruchsversuche wurden auch hier in erbitterten Kämpfen vereitelt und dabei allein südlich Oranien-baum 26 sowjetische Panzer vernichtet. An der süditalienischen Front liess die Kampftätigkeit im Abschnitt westlich und nordwestlich Cervaro vorübergehend nach, örtliche Vorstösse des Feindes wurden abgewiesen. Ein Angriff nordainerikanicher Bomber richtete sich am 16. Januar gegen das südliche Reichsgebiet. In Klagenfurt entstanden Gebäudeschäden und Personenverlu-ste. Durch Luftverteidigungskräfte wurden bei diesem Angriff sowie über dem italienischen Raum 18 feindliche Flugzeuge. in der Mehrzahl Bomber, abgeschossen. Deutsche Fnterseelwote versenkten im Nordatlantik, im Mittelmeer und im Schwarzen Meer fünf Schilfe mit 36.000 BBT, drei Zerstörer und zwei Fntersee-boote. Drei weitere Schiffe wurden torpediert und zwei feindliche Flugzeuge abgeschossen. Nemška fit evropska svoboda dsiha Govor državnega vodje Rosenberga v Pragi Praga, 16. jon. DNB. V Nemškem gle-dal"šču v Pragi sta urad Rosenberg ter pokrajinsko vodstvo sudetskih dežel priredila v prisotnosti vodilnih zastopnikov norodnosocialistične stranke, nemšk"h dr-ž.ivnih oblasti in vojske ter ob osebni navzočnosti državnega vodje Alfreda Ro-senfcerga, državnega ministra, višjega skupinskega vodje SS K. H. Franka, poli i aj'nskega vodje in državnega namest-: 'vh Konr;ida Kenleina ter vojaškega pool.! a Scen ca pri protektoratu, generala oklopniških čet Schaala, državno proslavo svetovno nazorske slavnosti »Svoboda duha . Besede Friedericha Schillerja so govorilo o nemški veliičm Zvokom suite v rT-duru. delu Johanna Sebastiana Bacha i* sledilo izpričanje pripadnosti k svobodi aihc ter skupna pesem »Le svobodi pri-pnda naše življenje«. Nato ie govoril državni vodja Alfred R: senberg. ki je na prepričljiv način o';-!■"•il : tnško in evropsko duševno svobodo ter je obenem uničujoče obračunal s vt..•••.!!ki Reicha in Evrope, ki razšir-tu propagando, da hočejo osvo-!'odlM ca.šo celino diktature ter ji prinesti svobodo. V uvedu je pojasnil Alfred Rosenberg vprašanje, v kakem obsegu sploh lahko govorimo o svobodi volje in duha, n kaj te besede pomenijo. Vsi smo najbrž edini, da absolutne svobode v življenju m ie ne more biti. Vsaka državna suverenost je utesnjena zaradi sosedov in nasprotnikov. V 19. stoletju pa so se prav one sile, ki nas hočejo »osvoboditi«, trudi-■'V da bi šle z nakopičenjem zlata in deti a fin preko vseh, samo po sebi umevnih pravic narodov, kakor se to ni zgodilo še nikoli doslej v zgodovini. Kričeče nasprotje v svetovni zgodovini je, da skušaio pri zaslepljenih množicah uveljaviti poizkus svetovnega izkoriščanja s pomočjo krinke. V svojem stališču, ki ga je zavzel o pr iktičnih posledicah idej svobode, je opo-zo: il državni vodja na na.ineposrednejšc iidejstvovanje človeka na zemlji, na kme-öko delo, kjer narava vsiljuje svoj ritem. C.' s -.odarstvo ie določilo določena obdobja dela ter je vsak pripravljen sprejeti take omejitve v smislu jasno opredeljenega na-" ra življenja. Zedinjene države so na pr. miteljice tako zvanega tekočega traka, ■Mreč mehanizirane kontrole dela nad milijoni ljudi, ki ima za posledico ogromen kapitalističen kolektivizem. Razvoj 19. stoletja je prineesi proletarski kolek-zem v smislu marksizma. Razredne-!i:u boju od zgoraj se je pridružil še razredni boj cd spodaj, k kapitalistični interno fijonali je prišla še proletarska inter-naci;'onala. Tako zvana svoboda gospodarstva se je razodevala v Izprtih, cbupan odgovor zatiranih pa je bi'.a slav a. To pa ni bila več resnična svobodna igra pošteno delujočih sil, temveč kolektivni pojav, ki ni imel s svobodo nič več skupnega. Kdor zasleduje zgodovino idej svobode v dobi židovstva, liberalizma in prosto-zidarstva, bo ugotovil, da ie liberalna drža va nesposobna za zagotovitev svobodo, ker se je sama zaradi gospodarskih interesov privatizirala ter si je s tem iztrgala n oč za izvršitev takih sklepov. : Razvoj od neomejene gospodarske samostojnosti do gospodarske tiranije«, je nadaljeval dižavni vodja Rosenberg, »od površnih proklamacij svobode do ogromnih kolektivističnih trustov in koncernov pa iiiora — to je maščevanje organskega življenja — privesti do nadaljnjega kopiče-nin. do neverjetne revščine milijonov ir končno no zloma. Tu nastane potem največja nevarnost za liberalno idejo svobode. Ker so nesposobne, da bi resnično gojile in obdelovale najbogatejša življenjska področja, liberalistične države vedno iščejo novih držav, ki imajo surovine, da bi jih izkoriščale, obenem pa seveda tudi tržišča, ker obubožani milijoni v lastni de-želi Končno nimajo več nobene kupne moči. In ako se narodi tem izkoriščevalnim načrtom prostovoljno ne pokore, potem pride doba voin in socialnih revolucij. Primer nam nudi sedanja svetovna vojna. Zed njene države so se udeležile svetovnega tekmovanja, one so sra podpihovale, da bi s sklicevanjem na državne interese in ra patritotizem odvrnile pozornost od notranjepolitičnih konfliktov in vedno bolj nataščajoče korupcije. Marksizem tozadevno ni nič drugega kakor obrnjen kapitalizem. Zaradi tega svetovnj kapitalizem in boliševiška svetovna ìevoluciia v svojem najglobljem bistvu nista n4kaka svetovnonazorska nasprotnika. temveč kveiMemu tekmeca SimboPčno za to med-, aeb'ino povezanost le svetovno žldovs{yo, ki predstavlja na obeh straneh glavno gonilno silo, v upanju, da bo v tem svetov- nem konfliktu na vsak način izšlo kot zmagovalec. Kljub vsem navidezno upravičenim upom svetovnih parazitov je v srcu Evrope zrasel ljudski državni nazor z narodnosocia-lističnim obeležjem ter je prvič zavestno proglasil svobodo vsega naroda, brez od-vinosti od gospodarskih ali proletarskih posebnih interesov, da bi nato v okvirju te znova vzpostavljene narave zagotovil svobodo posameznika. Le interesi ljudstva ter narodno gospodarstvo velike skupnosti so tu odločilni. V okviru teh zakonov se potem razvija tekmovanje in s tem smer k splošni kvaliteti. Filozofsko gledano lahko rečemo: »Liberalizem je videl le abstraktni jaz, ločen od rase, naroda in iz-* ročila, komunizem je videl le kolektivnost, namreč brezoblično kvantitativno gmoto, ki jo je mogoče s pomočjo tiranije spraviti v politično akcijo. »Jaz« in kolektiv sta simbola propada, ki mu postavlja narodni socializem nasproti osebnost in skupnost; namreč osebnost kot v krVi in zemlji zasidrano, rastočo in nikoli brez vezi obstojajočo delovno silo. ter skupr nost, ne kot običajno vsoto nezakoreninje-nih individualnosti, temveč kot enotnost osebnosti.« Državni vodja je poudaril, da vodi Nemčijo spoznanje, »da je resnična svoboda stalno realnost, ki pa je odvisna od rase. Politična svoboda odgovarja veličini in delovni meči posameznih narodov, duševna svoboda pa predstaolja priliko tudi za tako zvane majhne narode, ker je neodvisna od kvantitete. S tega stališča moramo pojem nacionalizma, ki se v našem politično razgibanem času razodeva le navzven, pogledati tudi znotraj in ga razumeti kot naznetraj usmerjeno rnoč. Ako tako gledamo, so Goethe, Bach in Beethoven naj-cečji nacionalisti. S to odločilno spremembo, da namreč nacionalizem ni le od zunaj hranjena ali napadajoča sila, temveč najgloblje svobodno, kulturno ustvarjajoče udejstvovanje kakega naroda, spoznamo, da je b>'o pravilno, ako je narodni socializem prevzel s politično silo zaščito te svobode. Anglija in Zedinjene države izjavljajo, da nameravata popolnoma uničiti pruskega duha tpr tako zvani snacijski teror«. To pomeni, da hočeta uničiti sile, ki dajejo nemški zgodovini življenje in ki so vstale iz časti kot odpor proti svetovnemu izkoriščanju. Sovjetska zveza ni nikdar pustila nikogar v dvomu, da hoče s pomočjo židovsko-proletarske svetovne revolucije popolnoma zatreti nemški narod. Pod zlaganim plaščem tako zvane proklamacije svobode se vrši torej danes največja vojna proti svobodi indoger-manskega duha. žalostno bi bilo za evropsko mladino, ako bi v tem trenutku ostala nevtralna. V vseh državah je ona najbolj zainteresirana, da ne izgubi v bodočnosti danih ji možnosti, in zato vstopa v fronto svobodnega evropskega duha preti severnoameriško-britanski in sovjetsko-ži-dovski nekulturi. Nemška vojska je danes tudi fronta nemškega in svobodnega evropskega duha. Nemčija se danes bori proti vsem sovražnikom svobode in kulture našega kontinenta.« Alfred Rosenberg je zaključil svoj govor potem, ko je nakazal kulturne vrednote z opozorilom, da gre danes za svobodo gojiti, ustvarjati in izročati naprej nemško in evropsko kulturo. Z obrambo življenja je hranjena duša domovine, z domovino svoboda duha, pogoj vse bodoče ustvarjalne sile. Zato velja za vse Nemce in za vse Evropee, ki so v tej usodni uri doumeli svojo svobodo, le eno geslo: V prah z vsemi sovražniki našega častitljivega, ljubljenega evropskega kontinenta. Mac Arthur ne more izpolniti dane besede Ženeva. 16. jan. R. Vojaški sodelavec irsker «a lista »Irish Press« piše, da je ob zlomu ameriškega odpora na Filipinih Mac Arthur širofcobesedno dejal: »Ušel sem in se bom zopet vrnil.« Da bi se te besede Mac Arthurja kdaj izpolnile. je zelo malo verjetno, kajti zato je japonski vojni stroj na suhem, na morju in v zraku premočen. V južnovzhodni Aziji napredujejo priprave za že davno nameravano burmansko ofenzivo izredno počasi. Sploh je ne>-verjetno, da bi zavezniki poizkusili kako večje podjetje proti Burmi, kajti zvezne ceste iz Indije do burmanske meje še daleč niso gotove, medtem ko bi vse operacije, ki bi bile storjene proti Burmi a pomočjo slabih zvez, pomenile zelo veliko tveganje. Razen tega 9o se izkazale 'japonske čete v džungelski vójni kot daleč močnejše kakor angleške. Novi močni sovjetski napadi_ Nemške čete drže svoje postojanke — Nemške podmornice so potopile 3 rušilce, z podmornici in 5 paraikav Führer jev glavni stan, 17- jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severnow.hodno od Kerča In severnozapadno od Klrovgrada so nadaljevali boljševiki hude napade. Oddelki vojske in SS so preprečili vse poizkuse prodorov in «o sestrelili v obeh zadnjih dneh 81 sovražnih tankov. Zapadno od Rečice so prešli boljševiki po hudi topniški pripravi v napad z močnimi silami. V težkih, izpreminjajočih se bojih so ohranile naše čete svoje postojanke. Nekateri vdori so bili očiščeni in zajezeni. liJa 18 sovražnih letal, po večini (»omhni-kov. Nemške podmornice so potopile na severnem Atlantiku, na Sredozemskem morju in na « rnem morju 5 ladij s 36.500 hrt., 3 rušilce in Z podmornici Tri nadaljnje ladje so bile torpedinine in sestreljeni 2 sovražili letali. Finsko vojno poročila Helsinki. 16. jan. R. Današnje finsko vojno poročilo javlja: Južnovzhodno od Vitebska so se izjalo- j prj Rukajaerviju je sovražna skupina kakih vili ponovni napadi boljševikov ob žilavem 500 mož po m0cnem obstreljevanju / minami odjioni naših čet Severnozapadno m severno od Nevelja je vrgel sovražnik v boj nove oddelke Njegovi napadi, ki jih je vo«il ves dan, so propadli z velikimi izgubami. Severno od llmenskega jezera na področju južno od Leningrada in južno od Ora-nienbàuma "so napadli boljševiki z naraščajočo srditostjo. Njihovi poizkusi prodorov so bili tudi tu v srditih bojih preprečeni in je bilo uničeno 26 sovjetskih tankov samo južno od Oranienbauma. Na južnoitalijanskem bojišču je bojno delovanje začasno popustilo v odseku zapadno in severnozapadno od Cervara. Krajevni sunkj sovražnika s0 bili odbiti. Napad severnoameriških bombnikov je bil usmerjen 16. januarja na južno ozemlje države. V Celovcu je bila povzročena škoda na poslopjih in osebne žrtve. Protiletalska obramba ji' pri tem napadu Kakor tudi nad italijanskim ozemljem sestre. papadla v jutranji zori neko naše oporišče v !apon4ci divjini. Po silovitih bojih, ki so trajali ves dan, se je inorai sovražnik z občutnim izgubami umakniti. Tudi v ostalih odsekih vzhodnega bojišča so odbile naše čete vc^ močnejših sovražnih udarnih skupin. ___ Na ožiri Maasclkae je naša udarna skupina vdrla v sovražne postojanke, v katerih je uničila dva stanovanjska bunkerja in zadala sovražniku zelo velike izgube. Z zračnega in s pomorskega bojišča ni n:-kakih vesti. Helsinki, 17. jan. R. Današnji finsko vojno poročilo se glasi: Na Karelski ožini ponekod izvidni.ško delovanje. Na severnem delu vzhodnega bojišča so bile znr a pregnane močnejše sovražnikove u'.ame skupine, ki so se približale našim postojankam. Z ostalih bojišč ni nič novega. Junaška dejanja nemških vojakov Bi-riin. 17. jan. DNB. V celotni sliki težkih bojev na vzhodnem bojišču se vedno znova prav posebno pokažejo dejanja nekaterih divizij, čet, skupin ali celo posameznih mož. Severnozapadno od Vitebska so napadli boljševiki v zadnjih dneh v odseku neke meklen-burške pehotne divizije. Podprti se. bili s tanki in z bojnimi letali in ^o neprestano napadali. Pred boljševiškim napadom je sovražnik izstrelil na nemške postojanke nad 15.000 topovskih izstrelkov vseh kal:brcrv, kljub veliki uporabi ljudi in materijah pa je boljševikom uspelo napraviti le nekaj ncpcmembmh vdorov, ki So bili očiščeni s takojšnjim pretisunkem. Izmed 35 sovjetskih oklopnikov jc bilo samo na tem mestu uničenih 19 bojnih voz Trj so uničili nemški g renadir j j v borbi iz bližine. Pehotno orožje je sestrelilo tudi 2 boljševiška bojna letalca. Pri teh bojih se je posebno odlikovala četa. ki je bila nekaj časa obkoljena. S proti-sunkom je uničil podporočnik te čete skupno s 25 g renadir j j v padlega sovražnika tcT je vzpostavil glavno bojno črto. Na nekem drugem mestu istega divizijskega odseka je pustil grcnadirskj major s svojimi vojaki sovražnim oklopnikom. da so šli mimo njih, ter je nato v silovitih bojih iz bližine očistil gozdno področje, dočim je sovjetske bojne vozove v globini glavne bojne črte uničilo nemško težko crožje. Postojanke sosedne divizije je napadlo kakih pet sovjetskih strelskih divizij in več oklopniških brigad, bile pa so krvavo odbite in so morale končno vsled velikih izgub ustaviti napade. Glavno zaslugo pri tem uspehu je imelo nemško topništvo, kj- je skupno s strmog'avnimi letali odiočilno oslabilo sovražnika. Na južnem delu bojišča, na področju Bei-dičeva je naletel 20članski udarni vod nekega oklopniškega polka na močne sile sovražnika in na njegove izgrajene postojanke. Vodja napadalnega oddelka, ki je imel na razpolago 3 lahke strojnice, je razdelil svoje grenadirje na dve skupini, ki so obšle boljševike z leve in desne, potem pa je zapoveJal nepričakovan napad. Ogenj je bil tako točen, da so boljševiki naglo zapustili postojanke. Sovražnik je izgubil 40 padlih in mnogo orožja, med tem 23 avtomatskih pištol. Na. nekem drugem mestu na istem bojišču so dobili oklopniški grenadirji nalogo ščititi baterijo havbic, ki se je namestila na robu neke vasi. V ogorčenih bojih so vdrli neke noči trije sovjetski tanki v vas, da bi uničili nemško baterijo. Ko se je prvi oklopnik bližal nemškim gienadirjem in silovito streljal, je ustrelil voj,?k Ni-schak iz razdalje 20 metrov v stolp sovražnega tanka, ki ie takoj eksplodiral, ker je bila verjetno zaleta municija. Naslednji strel na drugi oklopnik je razbil temu gosenice in ga je onesposobil za kretanje. Sovjetska posadka je hlla z dimom prisiljena, da je zapustila taihk, ki je bil potem razbit. Tretji oklopnik se je nato obrnil in izginil. Pogumno dejanje vojaka je omogočilo pravočasno zamen jan je prostora baterije, ki.se je zato lahko umaknila topniškim in oklepniškim napadom sovražnika. Hnde ameriške izgube v Italiji Berlin, 16. jan. A. Na južnem italijanskem bojišču so nemške prednje straže odbile pri Cervaru, severno od ceste Ncapelj—Cassino— Rim, ponovne severnoameriške napade Sovražnik je 13. januarja napade! vzdolž gorske ceste. ki vodi preko Monna Casale v San Biagio. Njegovi sunkj sestreljenih letal jc treba računati z izgubam Britancev pri povraiku, ki so jih imeli nad morjem in pa prj pristajanju. Te izgube morajo biti precej visoke, ker je med napadom prilla z zapadne smeri nevihta, ki je s svojimi oblaki in z meglo zelo oteževala razgled. Uničenje 6 britanskih letal ob Norveški Berlin. 16. jan. R. V opoldi.n-kih urah 14. januarja je poizkušala jaia 12 britanskih torpednih leti napasti cilje ob norveški obali. Nemške sile protiletalske obrambe so preprečile sovražni napad ter uničile 6 napadajočin torpednih letal. Tri izmed njih so zbila takoi stnrtaioča lovska letala. 2 protiletalsko •• opni štvo v sestavu letalstva. zadnjega pa mornariško protiletalsko topništvo. Birillo v o terorističnem napadu na &o£:fo Sofija. 16. jan. R. Bolgarski ministrski predsednik Božilov jc izjavil v radijskem nagovoru, da jc povzročil sovražni terc ri-tieni napad na bolgarsko prestolnico hudo škodo na :olah, bolnišnicah, kulturnih spomenikih in stanovanjih. Bolgarski narod pa bo našel moč, da bo prestal tudi ta preizkus. »Naš bojni duh se bo ojačil v mislih na jutrišnji svetli dan Bolgarije. Vlada«, jc zaključ:! ministr-k: predsednik, »je v svoji pulni zasedbi na svojem mestu in opravlja svojo dolžnost. Sofija. 16. jan. R. List Zora« piše o zadnjem angioameriškem terorističnem napadu na Sofijo: Komu So koristile porušene hiše in žrtve žena in otrok, starcev in bolnikov, ki so popolnoma nespodobni za vsako vojno? Ali se ie nasitil morilski pohlep onih. ki beže z bojišč in puste druge. da se bore zanje? Goreče zgražanje in srd raseta v naših srcih proti Angle/--:". Sofija. 17. jan. R. Vprašanje, kaj je Bolgarija prav za prav zagrešila, da ji dane- pr-na---.:j<> sniTt in uničevanje, je soglasna vsebina uvi.dnikov v »Zori« in v »l tru«. Javno pišejo listi: »Mi naj bi sledili poti maršala Badoglija ter pognali svojo deželo v prepad. Tako kakor Italija naj bi mi onečas.tili svojo čast m napravili >amomcr Dana;nje ovire in preizkušnje. ki nam jih nalagajo, nisi, tako hude kakòr one. ki h j jih bilo pričako v ati, ako h: slediti nasvetu sovražnikov. Mi smo premlad in preveč moči poln nan-d. da bi zvr-ilj samomor. N:ko!i nc bomo dopustili, da bi morali vsled svojega onečaščenja nckeea dne z t b-čutki prezira gledati v preteklost, ako bi >e omenilo ime Bolgarije. Zgodovina daje' vsakemu to. kar zasluži. »Z- ra« poudarja ■ b koncu svojega članka dokazano marcino odpornost Bolgarije, ki je prepričana, da tercr m nepravičnost ne mo.TCti biti ustvarite!ia bodočega sveta, temveč, so to lahko edino-le duševne sile kakega naroda, kj izvirajo v njegove nacionalne* enotnosti. Madrid. 16. jan. R. »Ako so mislili zavezniki.« piše sofijski dopisnik „Arribe". Cervara, »eia bodo s terorističnimi napadi ponižal Bolgarijo, so sc temeljito zmotili. Bolgarski narod ne bo zaradi teh letal, napadov na svojo prestolnico. v kateri nj mogoče zadeti nikakih industrijsko niti vojaško važnih naprav, nit: najmanj postal nervozen.« Katastrofalen potres v Argentini Mesto San Juan popolnoma porušeno. Tisoči mrtvih in ranjenih Buenos Aire-s, 17. jan. R. Težak potres, ki so ga občutili v vsej Argentini, je v soboto zvečer okrog 21. poškodoval gorsko pokrajino San Juan ob vznožju Koidi-1 je rov. Vse zveze so prekinjene. Po dosedanjih vesteh je v glavnem mestu San Juanu in bližnjih krajih uničenih mnogo hiš. Pivo po polnoči izdano ura-.Ino poročilo govori o številnih smrtnih žrtvah. Druge pokrajine niso bile prizadete. Vlada je takoj dala na razpolago vsa sredstva za prvo pomoč. 20 vojnih letal z ziraviil in s cepili je odletelo v San Juan. Buenos Aires, 17. jan. R. Vsa Argentina je v znamenju obupa in žalosti zaradi potresne katastrofe, ki je zadela San Juan, glavno meato istoimenske pokrajine. Iz doslej dospelih poročil je razvidno, da je nesreča mnogo več j .a. kakor so prvotno domnevah. Uradno poročajo, da je porušenih 90% hiš, med njimi via ina poslopja, katedi-ala in mnoge cerkve. Vse Javno poslovanje je prekinjeno, mesto je brez elektrike, vode in plina. Nedeljski Večerni listi v Buenos Airesu pišejo o 1000 mrtvih. Critica* govori celo o 3.500 mrtvih ter o več kot 7.000 ranjencih. S posebnimi vlaki je doslej prispelo v Mendozo že 2.000 ranjencev. O poteku nesreče še poročajo: San Juan so v nedeljo zvečer med 20 45 in 20.55 stresli trije potresni sunki, ki so trajali vsakokrat 1 minuto in so bili vedno bolj siloviti. Nastala je taKoj popo'na tema. Na cestah so se pokazale razpoke in kmalu so izbruhnili prvi požari. Ker je bila vojašnica razmeroma le malo poškodovana, je poveijništvo polka lahko takoj organiziralo prvo reševanje. Med tem so na trgih improvizirani zasilni ambulatori ji, kjer Je onih nekaj zlravnikov, ki so ostali nepoškodovani, nečloveško garalo. Med tem je že pnspelo več vlakov z zdravili, obvezami, odejami in šotori. Iz Buenos Airesa so takoj po objavi nesreče odletela letala z zdravniki ln strežnicami. Bolnišnice v vsej Argentini so dale na razpolago zdravila in kirurške instrumente. Argentinska vlada je odredila naroino žalovanje. Odpovedane so gledališke in kinematografske predstave, vsa zabavišča so zaprta. Radio prenaša le resno glasbo, ipižavni predsednik general Ram ire z je otvoril velikopotezno nabiralno akcijo. Jena, 17. jan. R. Težak potres v Argentini v noči na soboto je zaznamovala tudi nemška potresna opazovalnica v Jeni. Sunki so se čutili poldrugo uro. Sestanek Churchilla z De Gaullotn Amsterdam, 16. jan. R. Reuter javlja, da se je min. predsednik Churchill preteklo sredo sestal v Marakešu v francoskem Maroku z generalom De Gaul lom. Ministrski predsednik je v Marekesu končal svoj oddih po nedavni bolezni. Spremljali so ga njegova žena. lord Beaver-brook. Duff Cooper in njegova žena. Ženeva. 17. jan. R. Poročila iz Marakeša javljajo o Churchillovi ozdravitvi. Ministrski predsednik se bo že prihodnji teden vrnil v London, vendar hoče v Afriki prej šc »razčistiti nekaj zadev«. Tako se je med drugim* sestal v Marakešu z De Gaullom. Ta sestanek imneujc »Times« »sestanek strogo praktičnega značaja« Jasno je. da sta bila predmet razgovorov »narodni odbor« in »posvetovalna skupščina«. Madrig, 16. jan. R. Po londonski vesti španskega lista »Ya« je 80-letna grofica Oxfordska izdala senzacijonalno knjigo, v kateri popolnoma svobodno podaja svoja mnenja o vodilnih angleških osebnostih. V knjigi »Off the Beeord« pravi, da ima Churchill to napako, tip bolj ljubi yoino kakor mir. Tako Je ustvarjen," de. sploh ne more razumeti lepot miroljubnega življenja narodov. Novi japonski letalski uspehi Tokio. 15. jan. R. Po poročilu japonskega glavnega stana so Američani 14. januarja napadli s 160 letali Rabaul. pri čemer so izgubili 65 letal, 18 pa še verjetno. Japonci sa izgubili samo tri letala. Tokio. 15. jan. R. V noči na 14. januar «-o po poročilu japonskega glavnega stana japonski mornariški bombniki napadli sovražil'kove postojanke rri Torokini. Pcintu in Mundi. Zadeta so bila letališča, taborišča in skladišča. Pri Trckini so nastali na treh mestih veliki požari. pri Mundi pa na desetih. Eno japonsko letalo se nj vrnilo. /fangkok. 15. jan. R. Kakor so v New Del-hiju uradno objavili, so japonska letala v četrtek zvečer bombardirala Vizagapatam, luko na vzhodni obali Indije sredi pota med Kal-kuto in Madrasom. Tokio. 16. jan. R. Japonski glavni stan je v nedeljo popoldne javil o velikem, presenetljivem napadu japonskega letal-tva na sovražna oporišča na Novi Gvineji, in sicer v bližini zaliva Finsh. Letališča in vojaške naprave v krajih M^bzab, .Mfiravasa in Temb so bila "hudo poškodovana Razen tega so japonski napadalci sestrelili 6 letal, na tleh pa so jih poškodovali 34. Vsa japonska lefala so se vrnila. Zimska pomoč In Rdeča pomoč Da komunistom Zimska pomoč ne ugaja, je popolnoma razumljivo. Komunisti hočejo izzvati čim večjo bedo in nesrečo, Zimska pomoč pa hoče bedo in nesrečo lajšati. Komunisti hočejo povzročati med ljudmi čim večje nezadovoljstvo, medsebojno nezaupanje in zagrenjenost, Zimska pomoč vrača onim, ki so brez lastne krivde padli v nesrečo, zaupanje v sorojaka, vero v človeško vzajemnost, pogum in voljo do živi j-n ja. Zimska pomoč na ta način one-mogoča t!!i vsaj silno otežkoča komunistično propagando. Zato je kar v redu in prav, da so komun'sti začeli proti Zimski pomoči hudo gonjo. Predstavljajte si samo, kaj bi bilo, če bi začel na pr. »Slovenski poročevalec« Zi -.i ko nomeč hvaliti! Potem bi jo komunisti res utegnili upropastiti, saj bi ji na-r ino m človeško čuteči ljudje ne mogli V"r zannati. Zmerom rado kaj ostane na teb", če te lump. ropar, požigalec al? morilec pohvali. Zmerom ostane vprašanje, kaj sf;r imel i skupa j. Ta nevarnost sedaj za zimsko pomoč odpade, ko jo je začel ves propag n dni aparat OF strupeno napada-t- Najboljši dokaz je to, da je Zimska pomot' na pravi poti, in hvaležna je lahko, za t» komunistom in njihovim simpatizerjem bo; i. k kor če bi od njih dobila še tako veliko, magari milijonsko vsoto. Toda tudi cruea stran lista se je s tem pHprla: podpiranje komunističnih družin in sirnpafizerjev po Zimski pomoči in dru- Fzz' laz m Mnosti romunskega naroda Bukarešta. 17 jan. R Ob zaključku izvolitvi "k. rov v rumunski pravoslavni cerkvi je nam-, in'k romunskega min. predsednika profesor Mih>rl Antonescu imel govor, v katerem je označil te.-no povezanost pravoslavne cerkve z usodo ruminskega naroda in je v zvezi s ti n opozoril na pomen izvolitve novega be-K;rahskc".a škofa. Izjavil je: »V Besarabij'. na teh tleh vzhoda, ki so naša tla in tla krščanske cerkve, mora tudi oltar pravoslavne cerkve ki jo tri-: o pravilno označujemo kot mater rumu'-ftkega življenja, ojačiti in zaščititi naše p ; vice, zakaj Besarabija je le na-a zemlja. Kdor na trka na njene zidove, ta trka tudi na v ii-e in nevidne zidove Evrope. V socialnih in poliriCnih pretresijajih. ki jih dožvlja danes S ar red kontinenta, smo mnenja, da je naš na; .1 narod kmetov ter da se naši vojaki, ki sc.iiiM naša tla in našo cerkev, pri tem opirajo n t n romunsko prepričanje o pravici za-Si hnc lastnine. "^rJ?1? v turškem g^eeralnesn štab« O'nörc.d. 16. jan K. Na mesto generala K - nia Orhaja. ki je bil imenovan za šefa turškeua generalnega štaba, je bil za namestnika šefa generalnega štaba imenovan general Omurta. Ja?"2(si.skl «krepi za varstvo t:reü letalskimi napadi Tok:o; ig jan r v okviru novega zakona o protiletalski zaščiti, ki določa pred-v.-em možnost izselitve prebivalstva iz velemest, se japonska vlada trenutno bavi z 'izvršilnimi določbami za ta zakon, finančno ministrstvo pa pripravlja načrte za kritje izselitvenih stroškov. fvcv mmister svobodne Indije toki«. 16. jan. R. Z bojišča v Burmi jav-J.v.'o: Načelnik začasne vlade svobodne Indijo Subhas Čandra Boose je imenoval dosedanjega predsednik evropskeg odbora 7ii indijsko samostojnost Sethija Nam-bvarja za ministra brez listnice v svoji vladi. Novi indijski minister je naslednik podpolkovnika H. B. Jekanate, ki je bil imenovan za predsednika pripraviVmega ( bora za prevzem prvega svobodnega indijskega ozemlja. Andamantskih in Niko-barskih otokov. Nsiadsstua oskrba s ^ysmügsm v Ameriki Amsterdam, 16. jan. R. ( Ameriški notranji minkfer Harold Ickes je izjavil po vesti angleške poročevalske službe, da je vprašanje pre-i-krbe s premogom v Ameriki še vedno zelo resno in da bo treba najti novih načinov7 za zvi.-anje premogovne proizvodnje. Razširjenje epidemije legarfa v Neaplju Stockholm, 14. jan. R. Po Reuterjevem poročilu iz Kaira je. bilo v glavnem stanu ameriške armade na Srednjem vzhodu objavljeno, da je izbruhnila v Neaplju epidemija legarja, ki je enaka 50 kratnemu obsegu epidemije v oktobru. Objava se opira na izjavo brigadnega generala Leona A. Foxa, ki se je pravkar vrnil iz cone legarja v Italiji in na Srednjem vzhodu. Fox je izjavil: »Neapelj je resno ogrožen in moremo pričakovati, da se bo nevarnost razširila tudi na južno Italijo.« Sodelovanje arabskih dežel Mersina, 15. jan. R. Sirijski zunanji minister Mardam bej je po svoji vrnitvi iz Bagdada, kjer se je mudil na čelu odposlanstva. ki se je pogajalo o enotnem nastopu, izjavil novinarjem, da bo v kakih .štirinajstih dneh odpotoval v Saudovo Arabijo. din bi se s kraljem Ibn Saudom raz-govavjal o isti zadevi. Minister je dejal, da njegov obisk v Bagdadu ni le ojačil prijateljski in bratskih vezi med Sirijo in Irakom, temveč je prinesel tudi mnoge rešitve za težavna gospodarska vprašanja. gib naših dobrodelnih ustanovah od Pokrajinskega podpornega zavoda, pa preko VI. oddelka pokrajinske uprave in Škofijske dobrodelne pisarne tja do Rdečega križa. Upravičena je zahteva, naj vse te ustanove skrbno pazijo, kolikor tega že ne delajo, koga vse podpirajo. Komunisti in simpatizerji napadajo Zimsko pomoč in se bere proti njej. Oni ima,jo svojo lastno »Rdečo pomoč«. Pri tej nihče ne dobi podpore, kdor ni komunist ali vsaj odločen simpatizer. Bilo bi smešno in obenem krivično, če bi isti ljudje dobivali podpore tudi od Zimske pomoči ali drugih podpornih akcij, torej od ustanov, ki jih sami na vso moč napadajo in blatijo. Prav tako ne more nihče zagovarjati, da bi te ustanove podpirale komunistične ali sim-patizerske družine, katerih svcjci morijo nedolžne slovenske ljudi in uničujejo slovensko narodno premoženje. Umestna je zahteva, naj se to nc dogaja več, če se še kje. Zdaj so računi jasni: rdečkarji — komunisti in njihovi simpatizerji, k »Rdeči pomoči«, pošteni, vredni in potrebni prosilci k Zimski pomoči in drugim od oblasti priznanim dobrodelnim ustanovam! »Dobrotniki«, ki z Zimsko pomočjo ne simpatizirajo, naj pač odklonijo prispevke tej ustanovi s pripombo, da morajo dajati rdeči pomoči! Potem bodo računi jasni tudi s te strani. K. Odpust delavskih prostovoljcev Riga, 14. jan. R. Ta teden so bile v Ri-gi, Revalu in Kovnu izpolnjene odpustni-ce za letonske, estonske in litvanske delavce, ki se bodo vinili iz Nemčije po poteku njihove delovne do>aj tako preuredi .e, da se. bodo lahko hitro odstranile. Pitna vod.i v zaklonišču je važen del opreme. Skrbite za to. da bo voda vsak dan vsaj enkrat menjana m da ostane čista ter užitna. Vedra, napolnjena z vodo, pokrijte! Pesfk in voda za gašenje morajo biti pripravljeni v vsaki hiši, v vsakem nadstropja, v vsakem sitano vanju. Pesek dobite lahko brezplačno iz deponij, ki so po vsem mestu. Ne pod milo nebo, temveč v zaklonišče morate hiteti ob alarmu. Ali imate vse, kar ob alarmu morate vzeti s seboj v zaklonišče, vedno pripravljeno v primernem kovčegu ? Razgled po svetil Duce je odpoklical milanskega, bolonjskega in pistoj^kega prefekta ter jim poveril nove položaje v notranjem ministrstvu. Prefekti v Varesu. Pescari. Vicenzi, Tcrmiju, Anconi in Perugiji so b:li odpoklicani ter stavljeni na razpoloženje. V teh pokrajinah so bili imenovani novi vodje pokrajinske uprave. •r Bivši ministrski predsednik Andrej Tošev je 10. januarja preminul po hudi srčni bolezni. Tošev je bil ministrski predsednik v letu 1935. Eden njegovih sinov je tačas bolgarski poslanik v Budimpešti. >t. Iz najnovejšega britansko-ameriškega poročila o izgubah v podmorniški vojni jc razvidno, da so Anglo-Američani v letu 1942 izgubili'9,2 milijona ton ladijskega prostora, torej L6 milijona več. kaker je bilo javljeno v nemškem uradnem poročilu. To pomeni najmanj 320 ladij, o katerih izgubi sc desedaj ni vedelo. * »Vojaki USA bodo zanesli v domovino gobavost«, tako piše dobesedno v listu »News Weck« dr. Kellersberger iz neàvor'kega zdravstvenega urada. Na svetu jc okroglo deset milijonov gobavcev, večinoma v Afriki. Aziji, Zahodni Indiji, Mexiki in v srednji Ame.-iki. V Zedinjenih državah je gobavost doma v Texasu, Louisiani in Floridi, toda v glavnem jo bodo prinesli vojaki iz Belgijskega Konga in iz drugih prekomorskih krajev. 'f Za predsednika zveze finskih časopisnih založnikov je bil včeraj znova izvoljen dosedanji predsednik, prejšnji zunan'-' minister m lastnik največjega finskega časopisnega koncema Elias Erkko. ki je med drugimi lastnik dnevnika »Heisingin Sanomat«. • Kakor poroča »Pueblo« iz Londona, se nagiba angleški tisk po začetnem prevelikem precenjevanju sovjetske zimske ofenzive za zavezniško vojskovanje sedaj k stališču, da uporabi novih boljševiških rezerv ni treba pripisovati prevelikega pomena. Tako izjavlja na primer »Daily Mail«, da ni treba računati z ruskim probojem nemškega bojišča Nemčija bo ohranila tudi vnaprej svoje bojišče neokrnjena 0-n * Najstarejši v°dja nemških kmetov. V Eichhoffu na VVestfaiskem je dovršil 85. leto starosti kmet Eberhaid Schulte, ki stoji že nad 10 let na čelu kmečke organizacije v domačem okraju. Schulte je po starostni dobi najstarejši vodja kmetov v Nemčiji. * Imenovanja in premestitve novih pre-fektov v Italiji. Izšel je dekret fašistične republikanske vlade, s kaierim je imenovanih več novih prefektov za razne italijanske pokrajine rned drugim v Miianu Bolcgm, Vareseju, Terniu,. Ankoni, Pesca-ri itd. Na ta namesta so bili imenovani v zadnjih mesecih preizkušeni člani fašistične republikanske stranke, večinoma .-kvadristi. * Nova repatim. Dne 16. decembra je odkril rumunski astronom prof. Daimca v živalskem krogu Vodnarja nov komet ter sporočil to odkritje mednarodni zvezdar-ni v Kodanju. V teku treh mesecev je ir-: no vani profesor odkril dva nova kometa, za katera gre zasluga bukareštan-ski zvezdami. * Bivši rumunski kralj je zapustil Mehiko. iz Buenos Airesa poročajo, da je bivši rumunski kralj Karol s svojo prijateljico go. Lupesou zapustil Mehiko ter se preselil v San Josee na Costarici, kjer je kupil vilo za 50.000 dolarjev. * Nesreča dveh otrok na ledu. V občini Zeltweg blizu Gradca je pri drsanju na ledu utonila 6 letna delavčeva hči Marija Appvnikova. Požrli so io valovi Mure. Enaka usoda je doletela 11 letnega učenca Karla Handla, ki se je drsal na tenkem ledu Drave pri Ptuju. Hancllovega bratca, ki mu je grozila enaka smrt. je rešil neki delavce s tem. da mu je vrgel rešilno vrv. * K i is'ji grozi lakota, švicarski listi posnemajo po sovjetskih virih, da grozi nekaterim ruskim predelom zopet lakota. VzTok tiči v pomanjkanju delovnih moči, ki nso mogle pravočasno pospraviti lanske letine, še meseca oktobra je bilo žito neo-m;creno, ponekod pa je celo ostalo na po- Obrezova^fe m reftčenfe sadnega drsvfa Letošnja mila zima je zelo ugodna za to delo. Strokcyno degnano je. da se lahko redči n obrezuje sadno drevje skozi vso dobo. ko •'< v drevju m'rujc, torej od jeseni, čim listje J~r:ic. de «pomlad', preden se začenja panje 'pen;:!ti. Mnoiii strokovnjaki celo priporočajo • 'i ic? jnsko in zimsko obrezovanje, kajti sok v drevju se vzbudi posebno v topli zimi že zgodaj (v februarju), ne da bi bilo to na zunaj zaznavno; čv obrezujemo prepozno «pomladi, sadno drevje slabimo, ker po nepotrebnem »krvavi • to je. izteka in izpuhteva sok pri ranah, po-ebno če jih ne zapremo dobro s cepüno smolo. Vsekakor pa je pozimi dovolj časa. da sv . važno delo v sadovnjaku opravi te n:c!;:to z vso preudarnostjo. Snom la di se nakopiči volj drugega dela v vrtu. in vrtnar ko društvo in njegove podražili-, v Ljubljani so začele organizirati to dc! po ljubi jansk'h vrtovih, ki so po večini preposto zasajeni Priporočati je pri obrezovanju in redčenju sndneg adrevja predvsem novejši švicarski (ö-chbergov) način, ki naj v prvj vrsti omogoči soncu in zraku dostop do brstov in popkov, da iih pretvorita v cvetne n -adne poganjke; kajti posebno v današnjih . :h nam ni toliko mar zunanja lepota drevja kakor njgova rodovitnost in donosnost. Obenem > redčenjem in obrezovanjem pa moramo. nudit' sadnemu drevju tudi vso drugo oskrbo; rahljat; moramo zemljo, da dobi zrak dostop do kr.renin. ter mu moramo pravilno in zadostno gnojiti, pa ne samo z dušikom, marveč tudi z apnom, fosforjem in kalijem. k'i jih primanjkuje po ljubljanskih vrtovih. In če ne dobimo še to zimo dovolj padavin, bo treba misliti tudi na temeljito zalivanje sadnega drevja, posebno mladega ali rastočega na b Ii peščeni zemlji. Razen vsega tega ne smemo pozabiti na zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju. Člani SVD naj sporočijo čimprej svoje želje in naročila za obrezovanje, prcccpljcnje in redčenje ter škropljenje sadnega drevja pismeno ali osebno v pisarno SVD v Frančiškanski ulici "-t. 6 ali pa na j se prijavijo pri svojih padružnicah. Društvo bo posla'o usposobljenega obrezovalca. ki se bo izkazal s posebnim na njegov o ime se glasečim priporočilnim pismom Te cbrezovalce društvo ednosno podružnice tudi nadzirajo. Obrezovalcev, katerih usposobljenosti in dela ne pozna, društvo ne more in ne bo priporočalo. lju. Podobna poročila prihajajo tudi iz Sibirije. Primanjkuje tudi goriva. Ponekod so morali znatno skrčiti porabo električnega toka. * Žrtve hudih opeklin. Nemški listi so nedavno poročali o strašni smrti nekega otroka, ki je padel v škaf. poln vrele masti. Zdaj poročajo iz okolice Lipnice o smrti 3-letnega Janezka Krivca, ki se je v trenutku materine zaposlenosti prekucnil v škaf vrele prašičje krme. Otrok se je tako opekel, da so ga morali oddati v bolnišnico, kjer pa ne vedo. če ga bodo mogli ohraniti pri življenju. Oče ponesrečenega otroka se nahaja v vojnem ujetništvu nekje v Severni Ameriki. — Hude opekline je utrpela' 17-letna kmečka_ hči Elizabeta Hurdaksova iz okolice Stybinga; Nesla je iz hiše škaf s prašičjo krmo. pri tem pa se je spotaknila ter se polila z vročo vsebino. Tudi ona je morala iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. * Dnevno sto žrtev kužnih boleznk V Neaplju razsaja že dva meseca epidemija pegavca, ki se je razširila tudi v Salernu, Amalfiu, Sorrentu, Pompejih in Casertu. Bolezen pobira večinoma otroke. Povprečno umre na dan sto ljudi. * Pred generalno stavko v južni Italiji. Italijanski list »Gazzette del Mezzogiorno« poroča, da se v južni Italiji širi stavkovno gibanje, katerega so organizirali železničarji, ki zahtevajo sto odstotkov po-viška svoj'h prejemkov. Stavka ima menda tudi politični značaj, kajti železničarji zahtevajo tudi odstop vlade maršala Ba-doglija. * Velika vročina v Argentini ji. Iz Južne Amerike poročajo, da imajo tamkaj vročinski val. Toplomer kaže v senci 43 stopinj. * Obsodbe v Firenci. Posebno vojaško sodišče v Firenci je izreklo zadnje dni več obsodb nad osebami, ki navzlic objavljenemu pozivu niso izročile orožja. Obsodbe se glasijo na 2 do 3 leta ječe ter na odvzem orožja. * Nevarna igra z °rožjem. Kljub ponovnim svarilom — pravijo nemški listi — se še vedno dogaja, da se otroci igrajo z najdenim orožjem. O dveh posebno žalostnih dogodkih poročajo iz Berlina: Stir je sinčki nekega podčastnika, ki je na bojišču. stari od 7 do 13 let, so našli na nekem kupu tuje ročne granate. Ko so jih doma preiskovali, je eksplozija dva sina ubila, dva pa nevarno ranila. Nekje drugod pa so trije šolarji vzeli ročno granalo s seboj v tramvaj in se z njo igrali. Tudi ta je eksplodirala. En šolar je on'?žai na mestu mrtev, dva druga pa sta kmalu na to umrla za ranami v bolnišnici. Od potnikov v tramvaju so bili trije 'drasii Jn en 12-!etnik laže ranjeni. Naj bosta is dva dogodka tudi staršem v naših Krajih v opomin, da poučijo svoje otrobe! Ig Ljubljane u— Novi grobovi. Po dolgi in težki bolezni se je v 74. letu starosti poslovil od življenja posestnik in trgovec v- Gornjem Logatcu g. Josip Rus. Za njim žalujejo soproga Franja rojena Murnikova. sin inž. Jože hčerke Mica, Slava in Ruža ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek ob 16. iz hiše žalosti v Gornjem Logatcu na do mače pokopališče. — Preminila je vdo.a po komisarju zavarovalnice Dunav ga. Marija K u h a r j e v a. Zapušča sinova Toneta in Janeza. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v torek ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je soproga profesorja ga. Anica Kropivnikova, po rodu Jezerškova. Na zadnji poti so jo spremili v ponedeljek dopoldne. — Družine Vončinovo. Prorazilovo in Komar.;evo je zadel hud udarec, ker jim je umrla njihova ljubljena mama. K večnemu počitku jo bodo spremili v torek ob 15. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi in mučni boiezni je umria soproga orožniškega podpo: očni-ka v pokoju ga. Franja Erker jeva. rojena Mencinger. Za njo žalujejo soprog Ivan, sinova Julij in Janko ter drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajno spremili v torek ob pol 15. iz kapele Sv. Frančiška na Žalah k Sv Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje u— Poroka. V Kronbergu pri Gorici sta se poročila dne 9. jan. gdč. Dorica Majda Mergenthaler in g. Boris Zajec. not. pripr. Poročil ju je ženinov stric skladatelj g. Vinko Vodopivec ob spremljavi njegovih pesmi. Bilo srečno! u— Prcf. Andro KulJiš nam je sporočil iz Splita, da lepo pozdravlja vse svoje ljube prijatelje in znance, želeč jim mnogo sreče v novem letu. Njegovo težko zdravstveno stanje se žal ni izp'emeni !o. Nova „DOBRA KNJIGA" Koman Oh za mesec januar Do izSel prihodnje dni. Bo to fantastična zgodba poleta na Luno: J. žulawski, NA SREBRNI OBU Psihološko in idejno bogata zgodba opisuje doživljaje skupine ljudi, ki so se preselili z Zemlje na Luno, dramo ljubosumja med njimi, poskus ustanovitve novega človeštva na belem planetu in nepotešljivo hrepenenje po izgubljeni domovini — Zemlji. u— Obveščamo vse trgovce, ki so podpisanemu odboru darovali oz. prodali v tem ali preteklem mesecu racionirano tekstilno blago, da se zglase v dnevih od 20. do 22. t. m. v naši pisarni, kjer bodo prejeli bon z odgovarjajočim številom točk. S seboj naj prinesejo potrdila, ki so jih izdali naši nabiralci; brez teh potrdil bonov s točkami ne bomo izdajali. Uradne ure v naši pisarni so vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. — Odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma, Selenburgova ul. 6/II. Tel. 2458. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 18. januarja. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji Desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpiše se lahko vsakdo Posebej priporočljivo tudi visokošolcem-kam in dijakem-injam. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko učihšče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Pijte Zikino čajno mešanico z Aci-tronom. S štajerskega Sestanek županov v Gornji Radgoni. Dne 11. januarja je bil v Gornji Radgoni sestanek županov iz radgonskega in ljutomerskega področja Svetnik dr. Guggen-taller je županom posebno priporočal, naj se z vso ljubeznijo zavzamejo za priseljence, ki so žrtve bombnih napadov. V zvezi s tem so prejeli župani vsa potrebna navodila. UUUkovanje spodnjestajerskega grena-dirja. Desetmk Avgust Jurše iz Rogaške Slatine in grenadir Franc Frišek sta prejela odlikovanje z železnim križem 2. razreda. Z Gorenjskega Tovariški večer v Velikovcu. Pred dnevi so imeli poštni nameščenci v Velikovcu tovariški večer v restavraciji Ver-ničnik. Po pozdravnem nagovoru so se vrstile recitacije in pevske točke, nastopili pa so tudi igraici z enodejanko veselega značaja. V Preddvoru je bilo lani na stanovskem uradu zabeleženih 70 rojstev, 28 smrtnih primerov in trije mrtvorojenčki. Umrli so v Ce'.ovcu 3 letna hčerka nameščenca Erika Deutschmannova. 86 letna vdova po trgovcu Ana Grcsslova, 77 letna Ana Walpischeker in 6 letni sin carinskega tajnika Bernd Dönitzer. Smrt med odbijači. Vlakovodja Greger Cukart je pri premikanju vagonov na nekem kolodvoru v bližini Celovca prišel med odbijače, ki sn ga tako st:sni!i, da je ostal na mestu mrtev. Iz Trsta D«mača straža v Trstu. Tržaški podžupan Cesare Pagnini objavlja v tržaških listih oklic za pristop k meščanski str;ži. Nemška odrska skupina v Trstu. V nedeljo je nastopila v Nemškem domu v Trstu nemška odrsk skupiva »Lustige Ren-fahrt«, ki e izvajala veder glasbeni, plesni in pevski spored. Smrtna kosa. V dneh od 6. do 8. januarja so umrli v Trstu 68 letni Anton Hro vat, 84 letni Leopold Benevol, 80 letna Terezija Zorzi, 62 letni Franc Bearzot, 73-letna josipina Majnič, 67 letna Marija Pečar, 8 letna Silvana Koropat, 46 letna Kristina Kolenc-Padovan, 20 letni Jos p Kem-perle. 60 letna Marija Sedma k-Gunič, 59-letna Marija Letič, 70 letna Marija Mar-tinolič-Kozulič, 67 letni Kristofor Bozmo-vič, 70 letna Franč ška Tavčar vd. štok, 83 letni Anton Cirmč, 87 letna Uršula Mavrič vdova Nardin, 61 letni Ficrel Stan-čič, 70 letni Franc Vencei, 85 letna Frančiška Ušaj-Vovk. 70 letni Dominik Keber, 61 letna Marija Mahnič-Milkovič, 45 letni Almerik Ser in 71 letni Josip Grahonja. Umetnostna razstava je bila otvorjena v soboto v razstavni dvorani tržaške galerije. Svoje umetnine je razstavil slikar Viljem Sracca. Do smrti povožena. V tržaški bolnišnici je umrla 571etna Antonija Jurman iz Industrijske ulice 20. Ko je prečkala cesto, jo je povozil avto. Obležala je s smrtnimi poškodbami po vsem telesu. Ponesrečenci, llletni Josip Hrovatin iz Cemice je našel v bližini domačije neko bembo, na katero je vrgel kamen. Bomba je eksplodirala, nesrečni Hrovs-tin ima ranjeno oko. 661etni paznik Josip Ventura iz ulice Vasari je padel s tramvaja in dobil več poškodb. Desnico si je zlomil pri nesrečnem padcu med delom v obratu »Ilva« 461etni delavec Franc Godina. 201etna hčerka Ema je med prepirom svojo 611etno mater Marijo Pobega tako udarila, da se je mati morala zateči v bolnišnico. Na. nekem parniku je nastal pretep. Pri tem jo je ižkupil 471etni kovač Franc Soldati. 18-letni Dominik Benedetti se je ponesreč i pri delu v obratu »Ilva«. Ponesrečenci in poškodovanci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Narkotiziral uradnico, da jo je lahko okradel. Nenavaden doživljaj v Trstu je imela te dni 211etna G. C., stanujoča na Goldonijevem trgu v Trstu, šla je, kakor običajno, na delo v trgovino z maslom v ulici Foscolo 5. Lastnica trgovine je Antonija Rukavina, stanujoča v ulici Veronese 4. Kmalu po prihodu v trgovino je zapel telefon. Oglasil se je neznanec, ki ji je naročil, naj opozori Rukavino, da počaka doma nekega ljubljanskega trgovca v zeio važni kupčijski zadevi. G. C. je takoj obvestila o tem svojo delodajalko, ki je ostala doma, da počaka ljubljanskega trgovca. V trgovino pa je kmalu za tem stopil okoli 30 let stari neznanec, ki se je predstavil kot uradnik s pooblastilom, da pregleda blagajno. Med pregledom je neznanec potegnil robec iz žepa in ga pritisnil ob nos presenečene G. C., ki je obl°žald nezavestna. Cez pol ure je stopil v trgovino name-ščerec tvrdke, ki je našel G. C. nezavestno na tleh in je takoj obvestil o tem reševalce. Ugotovili so, da se je onesvestila zaradi kloroforma. Zdravi se v bolnišnici Izkazalo se je, da je izginilo iz blagajne 200 lir. ki jih je odnesel neznanec. Ez Gsrlce Nagrade za goriške poljedelce. Poljedelci geriške pokrajine, ki so travnike spremenili v njive ali izvršili kako dtrugo me-liorac'jo, bodo tudi letos nagrajeni. Za te nagrade je določenih 100.000 lir. Tist'. ki želijo prejeti nagrado, pa morejo vložiti do 31. marca letos prošnje na kolkovanem papirju. Smrt bivšega polkovnika. V Gorici je umrl upokojeni polkovnik b vše avstroogr-ske vojske Evaldi pl. Loeser-Rehfeld Uča-kal je 79 let. Med svetovno vojno je bil polkòvnk 27. polka gorskih strelcev s sedežem v Ljub'jani. Uboj gostilničarja. Na dan 29. decembra je bil ubit gostiln čar Bratina z Lo-kavea pri A dovščini. Bratina je šel v što-maš po vino- dcimov grede pa je bil napaden in ustreljen. Pokojniku je b;lo 42 'et ter je nekaj č sa izvrševal posle občinskega tajnika v Ajdovščini. Iz Idrije Idrijski rudarji in vdove, ki več mesecev niso prejeli izplačanih pokojnin, so zdaj nekoliko potok ženi. Goriški prefekt grof Pace se je zavzel za idr jske rudarje in našel primerno pot. pod Hrvatsko, nato je bila last go.spodo^ Višnjegorskih, zatem rodbine Andeških. v 13. stoletju je nekaj č?.sa z ostalo Kranj sko vred pripadala češkemu kral'u Premi-slu Otokarju II., nakar so jo dobili grof j f goriški. Le-ti so najbrž ustanovili Metliško marko, bržčas iz vojaške potrebe ker leži Metlika ob meji proti Hrvašk Metliška marka je ostala tudi pod nastopom Habsburžanov državnopolitično last goriških grofov šele poz. eje jo je dobila vladarska rodbina, pod katero so jo — dokumentarno je ugotovljeno: vse do I 1789 — smatrali za Kranjski inkorporirano oblast Prva ohranjena listina o mestnih pravicah Metlike poteka iz 1. 1365. Pisec beleži v nadaljnjem vse pomembnejše spremembe Ln dogodke v usodi tega 'mesta, turške napade, reformacijo in protireformacijo, kugo, požare in pod. Nato obravn-va vire privilegijev in avtonomne ustave mesta Metlike, s čimer se že tesno približa pravnemu značaju svoje zgodovinske razprave. Tu je posebno zanimiv odstvek o volit vi mestnega sodnika, ki se je izprva vršila v cerkvi in je imela dokaj buren potek pozneje je oblast vsilila Metličancim volilni red. Z 1. 1588 je postala Metlika tudi de iure deželno-knežje mesto. Pisec navaja nad; 1 je podatke o mestnih dohodkih in o pobiranju draginje v nekdanjih časih, ptSe o organizaciji mestnega zastopstva in slu-žabništva,v navaja ugotovljena ime .a mestnih sodnikov, pripoveduje o sporih, ki so nastajali zaradi službe mestnega socCnika in ostal h javnih služb, kaže, v koliki meri in kako sta prih" jali navzkriž volja prebivalstva in interesi privilegir'an:h stanov v Ljubljani. Nadalje prikazu e ustanovo in oblast starešine (st rasehina v nemško spisan h listinah), dalje funkcijo mestnega za.stopnika, ki ga listine imenujejo »Ge-main Vatter«, pa funkcijo mestnega pisarja itd. V poglavju »Druge javno in uprav-o pravne zadeve? nava a med drugim razpredelnico. k kaže višino letne cenitve pri-lelkov po nj h nakupni in prodajni ceni. L. 1707 je na pr. stalo vedro mošta pr: nakupu 30 kraie rjev v prodaji pa 1 gld 12 kr-, 1 kupljenik pšenice je stal 39 *r pri nakupu v prodaji pa 45 kr. Cene so tudi takrat rasle, saj se je nakupna «-ena vedr mošta 1 1714 dv gnila od 30 na 51 kra'carjev, 1 1715 celo na 1 goldinar 8 kr., zato pa je 1 1720 padla na 21 kr. Pisec nas tudi seznanja z odredbami glede peke n prod je kruha, z določanjem cene za me.so in s spori. k> so nastajali v tej zvezi, z uvajanjem in kontrolo pravilnih mer in uteži, s pristojb nami za klanje živine itd. Zaradi mer in cene ž:vljen sk h potrebščin so nastaj li v 18. stcJetju prav kakor dandanašnji mnogi spori Posebej so obdelani davki, pa krvre dajatve (rekruti). benefi-ciji pri mestni cerkvi i. dr. V poglavju o metliških civilnosodnih zadevah obravn?va dr. Svetina najprej rod-b nsko in dedno pravo, nato pa obvezno in odškodninsko pravo. Posebno poglavje tvo-ri o kazenskopravne zadeve v katerih je imelo mestno sodišče sicer omejen delokrog. dasi :e smelo soditi tudi glede causae maiores, ni pa smelo izvrševati krvnega sodstva, t. j sodstva nad življenjem n smrtjo Vzlic temu so v teh foliantih ohranjeni nekateri zanimivi sodni primeri, k! k <žejo začetek pristopanja v obtožb glede čarovništva ter postopanja zaradi krvo-skrunstva. Pisec obravnava splošne določbe glede kazensko-pravnega sodstva, nato se zau- stavlja pri posebnih kaznivih de.anjih, ki osvetljujejo z dokaj jasno lučjo tedanje zasebno življenje, posebej še moralne odnose med spoloma, n silno reševanje sporov med posamezniki in pod. Pisec karakteri-zira nato pravdni p-istopek in sicer najprej pred mestnim 9CKinikom. nato pred nepristranskim sodiščem, označuje pravne le-ke prikazuje izvrš Ini postopek in prehaja kcnčro k zaključku. Po njegovih dognanj h je bilo mestno sodišče Metlike v bistvu ljudsko sodišče in tudi po svojem razpravnem jeziku — slovensko. Pri odločanju je bilo merodajno običajno, nepsano pravo- ki se je ohranilo v spominu od roda do roda. Pisec navaja tudi «ončne sklepe, ki jih dajejo ti zapisniki glede gospodarskega značaja mesta, prav kakor glede n egovega izrazito slovenskega značaja in glede njegov.h avtonomnih p a vie, ki jih je Metlika trdovratno branila. V drugi razpravi obravnava dr. A. Svetina vinogor^ko ljud*ko pravo pod krupsko graščino v začetku 18. stoletja. Neobdelano gr divo za ta spis je našel v arhivu župnega urada v Črnomlju. V razpravi podaja po zgledu razprav pokojnega prof dr. Metoda Dcienoa sliko pravnih razmer in slovenskega običajnega prava. Kronološko obsega na deno gradivo 1. 1727 do 1738 Najprej prikazuje pisec vsebino zapisnikov in splošni pravni položaj, nato organizacijo in pristojnost gorskih zborov, zatem upravne zadeve, sodne zadeve (zasebno stvarno pravo, rodbinsko in dedno pravo, obi gacijsko in odškodninsko pravo. k zereko pravo) Ln pravdni postopek. Tudi ti zapisniki potrjujejo, da je slovenska vas še dolgo ohranila svoje lastno pravno mnenje in da se je podeželsko ljudstvo bojevalo za obstoj ljudsk h sodišč, kakor so bila uzakonjena v gorskih bukvah. Ob koncu se pisec zavzema za to, da bi se znanstveno izkoristili urbarji in listine, ki so še pri naših okrajnih sodiščih in ki ni- so zanimive samo za pravno zgodovino, marveč tudi v jezikovnem ter splošnem kulturno-zgedovinskem pomenu. Obe razpravi dr. A. Svetine sta zasnovani znanstveno-metodično, vendar sta po gradivu Ln prikazovanju razmer poljudni. ker je pisec v svojih izvajanjih jasen in jezikovno zanesljiv. Zato bodio po tej knjigi s prav posebnim užitkom segali zlasti belokrajinski rojaki. Obujala jim bo ž vljenjske podobe iz preteklosti ljubljene in prav danes zopet tako težko prizadete domače dežele. Nov zvezek »Našega roda«. Pravkar iz-išla 4. številka »Našega roda« prinaša nadaljevanje zabavno-poučne proze Sama Jenka »Jadralci«, pesem Zdravka Ocvirka »Ber-ič« irt Antona Debeljaka »Tivolski tičar« Lojze Zupanca belokrajinsko pravljico »Okameneli bratje«. Vladimira Me-dveščeka prozo »Otrok«, Gustava Strniše pesem »Zima« in črtico »Zvezde«, Mirana Borka fizikalni sestavek »Milnati mehurčki«. Viktorja Pirnata članek »Nenavadne šole«, tri nadaljnje pesmi Antona Debeljaka in poučni članek »Žlahtni kamni«. Velika zbirka bakrorezov v celovškem muzeju Pokrajinski muzej v Celovcu je dobil nov oddelek za bakroreze. Podlago tvori okrog 20.000 grafik iz zbirk samostana sv. Pavla v Lavar.t. dolini. Iz neke zbirke pa so dobili 17.000 ex-librisov, ki segajo delno v 15. stoletje. Pisateljski kongres v Orientu. Letošnji velikoazijski pisateljski kongres bo sklican v Nanking. Državna glasbena visoka šola Mozerte-uni v Salzburgu se je pravkar izpopolnila, z dramatskim oddelkom, čigar vodstvo je prevzel Intendant Peter Stanchina. Krajevni imenik Nezavisne Države Hrvatske (Popis imena mjesta u NDII) -ie nedavno izšel v priredbi dr. Hrvoja Velze-ka v Zagrebu. SPORT ^ i -:f Drsfelž po svetu Tudi tretja januarska nedelja je bila na dostojni športni višini. Seveda moramo pri tem navesti vse že tolikokrat ponovljene pridržke: da to ne velja za m <5 domači o!teliš, da je po svetu vojna in imajo mnogi mladi ljudje važnejše naloge od viteških na športnih terenih, da je prevažanje iz kr. tja v krai ali celo iz države v državo združeno z raznimi težavami in podobno, kar vse ima za posledico, da spoitn. ornai v teh časih niti zlahka ne more deseči tak snega obsega kakršnega se tudi ob tem lstnem času spominjamo iz sezon pred l. 1940. Toda ne glede na vse in kljub vsemu kaže sport tudi v petem letu vojne svoje neusahljive življenjske sile, ki poganjajo vedno znova nove sadove. Poglejmo torej nekoliko po kroniki zadnje nedelje! V nemškem športu je bilo tudi to nedeljo največ nogometa.. Nič ne pomaga, ta borbena igra ob žogi je očitno najbolj odporna zoper vojne nadlege vsake vrste Predvsem so zdaj na vrsti številne pomemb ne tekme za točke po razn:h okrožjih, v pomanjkamju t£kih pa se zmerom najdejo tudi primerni nasprotniki za prijateljska srečanja. Med temi je to nedeljo najbolj vlekla »tekma med dvema vojaškima enaj-storicama« v Hamburgu, v kateri so znani trdeči lovci« tesno premagali »letalce? s 3:2. Med več kakor 100 dvoboji za časti in mesta v prvenstveni tabeli omenjamo samo nekatere: Dresden SC (drž. prvak) —VzB Leipzig 8:1; Schalke 04 (bivši drž. prvak—Bochum 3:2, Sportklub (Dunaj)— Helfort 3:1, Hertha (Berlin)—Potsdam 03 5:1 itd. Borbe se polagoma bi žajo koncu ln okrožni prvaki bedo potem nadaljevali finalne tekme, ki se začno 19. aprila in bedo trajale do srede junija. Razen v nogometu so se nemški športniki isti daa spravila v zapore, je izvrši! 28 tatvin, med njimi tudi nekaj vlomov. Čeprav je še zelo m'ad, jc pokazal veliko iznajdljivost in prilagodljivost v svojem tatinskem poslu. Da je na delu, ie kmalu vedela vsa L;ub-liana. ker so časopisi opozorili, da nekdo krade varovalke. To jc bilo v časih, ko je bilo izginotje varovalk za prizadete in oškodovance posebno nevšečna zadeva, ker se jih nikjer ni dobilo niti za drag denar. Fant, ki se je posvetil elektrotehnični stroki tudi v svojem poklicu. ni imel težav pri kraji, ker se je zna! prilagoditi zahtevam svojega »dela« hi nastopati tako, da je vsakega, ki bi lahko posumil v njegovo početje, premotil Včasih jc šel ckoli v kroju mehanikarja. včasih z lestvo. vedno pa je imel pripravljen izgovoT. da mora električne napeljave pregledati in popraviti. Ljudje so mu zaupali, včasih pa ga pn delu niti opazili niso. Tako so izginjale varova'ke, ventilatorji, avtomati za prižiganje luči na stopniščih. električni motorji in drug podoben elektrotehnični material. Segel je tudi po pnevmatiki za kolesa, kj ima sedaj med prekupčevalci izredno visoko ccno. Za vse predmete, ki jih je ukradel je naše! takoj odjemalce. Nekateri so ga celo nagovarjali. naj jim še prinese takega blarja. kar je fanta zavajalo v nadaljnje tatvine Plačali mu niso ravno po sijajn:h cenah. Ker pa so sc tatvine vrstile precej pogosto- je bil zaslužek stalen in zadosten za vse potrebe takega lahko-mišljenca. kakršen je bil obtoženec. Skupno z njim so sc zagovarjali trije kupci ukradenega blaga. Vsi so se izmikali priznanju krivde in odvračali od sebe sum. da so vedeli ali mogli vsaj sumiti, ria b'ago. ki «a malolet-n;k prinaša, ni poštenega izvora Mučno pri srcu je bilo zlasti nekemu obrtniku, k' je bü njegov glavni odjemalec. Vselej, kadar mu jc fant prinesel kakšen predmet v prodajo, ga je legitimiral in vpisal vse. kar je potrebno, v svoje knjige. Tz njih so kasneje ugotovili mncJ-go fantovih prestopkov, ki zanje prej niti ve deli niso. Sedaj ie državni tožilec bremenil kupca s hudo obtožbo obrtnega kupovanja ukradenega blaga. Sodniki so spoznali za krive mladega tatu in dva kunca ukradenega blaga, tretji je bil onro-ščen. Tat je bil obsojen na 1 leto in s mesecev strogega zapora, prvi kupec na 6200 lir denarne kazni, ki jo mora plačati v dveh mesecih, sicer se bo nadomestila s 6 mescci zapora, drugi kupec pa na 1000 lir denarne kazni, pogojno za 3 leta Tuje predmete je menjala za živila Večji bančni zavod red' mesta je znpos-I jeva I delj časa kot postrežnico 30letno Rezali jo, ki je poročena in mora skrbeb za enega otroka. Nad njenim delnm se niso pritoževali. Bila je pridna in skrbna, kar ie očitno tud- z dejstva, da je sama skrbela za vso svojo- družino. ker je bil njen mož brez de'a Kljub temu pa je Rezali j ma družina živela v težavnih razmerah. To je Rozaljjo premutile da je nekoč izmaknila svojim delodajalcem nekaj mila in ga zamenjala za živila. Ker niso takoj opazili njenega prestopka, jc kratila še naprej mali oglas; Kdor lSfte službo piate n vsako oesedo L —JO. za Ort in prov takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos ea te oglase Je L T.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati aa vsako besedo L 1.—, ea vse druge oglase L —.60 ea besedo. za drž in pro» takso —j60. za dajanj« naslova ali Slfro L 3.—• Najmanj S) Ixnoe ea t» oglas« )• L 10.— Boljša. SAMOSTOJNA kuharica - gospod nja — stara od 30—10 lfct. za vsa hišna dela. katera Je pidna m poštena, se išče za družino dveh oseb. Hrana in plača dobra. Oz.ra se na pio.njo poštene in zanesljive. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra služba 44. 1206-la KUHARICO samostojno, iščem k 2 osebama. Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod »cista in poštena« 1339-la Tihega DRUŽABNIKA sprejmem takoj k dobremu podjetju do 100.000 lir. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -vlCC.OOO«. "319-la PRIDNO DEKLE pošteno, staro 25—30 let, sp-ejmem v službo t;-koj ali s 1. febr. kot sobarico. Naslov v vseh posi. Jutra. 1337-la ELEKTROMONTERJA samostojnega, spejmem za elekt:a-no. Ponudb? nasloviti: Sprnum, Ljubljana, poštni predal 44. 1332-1 a MIŠI. PODGANE tn ščurke, zune ljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. židovska ul. 1 784-6 SPAI.N1CE. JEDILNICE, orehove n jf-sc-uovi. utr-riuo kupile pri oiiauvtvn »Stigli. Od e-1 vf>ak torek, ö't-'rk ;n nedeljo od 3. do 5. v gostilni Celovška 72. flU-tì ŽEPNO URO cromrano, znamke Doxa«, cronomete-, prod-: m. Naslov v vceh po l. Jutra. 1340-6 KUH. KREDENCO ugodno prodam. Mo-t r. Ižanska c. lil. 1317-6 KUH. OPRAVO novo, ugodno prodem. Ogled vsak dan sk.irju Bl.iznk. ska c. 8. SLADKORNO s 16'o sladkorja, Pojasnila daje: p-1 ple-Po.'iin-1316-6 PESO prodam. Janko Stupica, specerija. Tavčarjeva ulica. 1315 6 OTROŠKO POSTELJO na kolesih, pred ira. — Lnvričeva 15. pritl čje — levo — Bežigrad. 12S6 6 BLAGAJNO »Victoria« št. 2. dcb'o ohranjeno, podam Naslov v vseh posi. Jr'tra. 1303-6 ZEE. ŠTEDILNIK dobro oh-anjen. prodam. Snvlje 82 103S-S 2 PARA ČEVLJEV ženskin. novih, št. 38 (. 1318-6 SERVIS za črno kavo, Roventai po-celan, s srebrom za R o.seb. prodam Naslov v vseli posi. Jut a. 1326-6 DRSALKE št. 29 poceni prodam. Ogled od 10. d-op. do 17. ture pop Ciglarjeva 6, Mo-te. Janez St-r;č. 13^4 6 PORCEL. KROŽNIKE in vinski servis, prr-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra " . 1329-6 ŽENSKI PLAŠČ in nekaj ženske obleke proda Jane A., krolač. Semenišče. 1338-6 KINO UNION Telefon 22-21 Zanimiva usoda zakona današnjih dni Priljubljeni svet Brigite Horney, Willy Fiitsch. Paul Dahlke itd. Predstave oh delavnikih: ob 15 30 in 17.30 uri. (li o z vsem Uomlortom, * bližini perifer je nie.-, ta kup.m. Po možno t: v bližini ce>tne železnice Ponudbe s točr. m podatki p islat: na og odd. Jutra pod ;Ta-;:oj nja -.e.itev 733-20 UUSALKL liupuie in p/odaia »Promet« nasproti križevniške cerlcvc. 1046-7 KUPIM IV. CANKAR: Zbrani spisi li-, II! in IV. zvezek broš .an ai i vezan. Knj garna Tiskovne zad uge, Seienbur „o-Va ulica 3. 1136-7 razo t- vrett kir-uj-ifl Uni' jIhčiidi-i Nu Va.-(' žel o jit prevzamemo aa lnmn. B 8u -tii. Vi-inik' v trs 5:. - V SALONARJE št. 38 nove, sive, semiš ali la-kaste, samo predvojno blago, kupim. Naslov v vseh posi Jutra. 972-7 KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene. nivejšega časa ir. tudi cele kuj žnice, kupuje stalno knjig-rna Kle nmavr & Bamoerg. Miklošičeva 16. 1323 7 RADIO APARAT k\rp:m Ponudbe z navedbo cene in t;pi na oglasni odd?lek »Jutr « ped šifro »Novejši tip». 1331-7 StrajzrJca — obratov tMJp vajenega v tiskarni, ev. anilinskega tiska, mlajšega, poštenega, z dobrimi referencami, sprejmemo v stalno službo. — Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc in zahtevka je poslati na ogl. odd. : Jutra« pod »Bodočnost«. OPREMI. J ENO SOBO s posebnim vbodom — oddam uo.-p-Aiu ai' g i-^oej. D 'm t nova u c,. 311, levo- 1335 23 PRAZNO SOBO ali garsonjero v -lovr Lisi. oko!-?:. Mi ja. * ■ uova ali Rožna dolina odn Pod Rožnik, iščem /.a takoj ali s 1. feb'. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M:-na -i nk i . 1330-23a OPREMLJENO SOBO z vhodom s stopnj šča, v sredini mesta, iščeta dve starejši osebi za ti-j koj ali s 1. februarjem. I Ponudbe na o?I- oddelek »Jutra-- ped š.fr > »Sta-i rejši osebi . i33°-2^i SOLIDEN GOSPOD želi spoznati gospodično ali vdovo, sta-o 30 Tako?? To mi je bilo kakopak neznano. — če sem vas prav razumel, se zanjo poteza mnogo častilcev ? / Da. Kako naj bi bilo drugače, ko je tu tako malo žensli.« Resnica. A kdo so dekletovi ostali častilci? Bolj ali manj tihi občudovalci. Emilio ni nikomur dal, da bi se ji bil približal. Kadar je bil tu, se je še pogledati niac upali-« To si lahko mislim, ako je bil senhor Emilio enakega kova kakor njegov brat. - Kakor ga vzamete. Njegove odločnosti vse kako ni imel. Vcbče ni rad stop M v cspiedje. Zato je tudi prepuščal velika de-j_jn.ja svojemu bratu, med tem ko je živci sam le skromno življenje iskalca zlata — čeprav z jako dobrim uspehom.« •Brata se menda nista kdo ve kako razumela ? « To bi bila prehu la beseda. Vsak je hodil sam svoja pota. in vsak je imel gotovo popolno razumevanje z-a posebna nagnjenja drugega, O kakem razdom med njima vseka ko nič ne vem.« Toda skupaj stanovala nista ? Ne. Emilio je še naprej živel v svoji palmovi kolibi iv zlati gori med tem ko se je Feline preselil v kladam.« Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljeu. FUr da«--Konsortium »Jutro« al» Verlae - Za konzorcij » Jutra« k<-t IzdaIntHja Stanko virant — Für »Nirortn« tiskarno \ G.« al» Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tfekarnarja: Fran Jeran. _Für den Inseratenteil verantwortlich - Za inceratili oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič