PoStnint. plačana T gotovini.
Leta XIV., štev. 176
Ljubljana, nedelja jo. julija 1933
Cena t,— Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, gelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. U. _ Telefon št. 2455.
podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Spoznavajmo narodno zgodovino!
O velikem pomenu spoznavanja narodne zgodovine se je že mnogo govorilo in pisalo, a vendar v tem pogledu še nismo napredovali tako, kakor bi bilo koristno in potrebno. Znano je, kako mnogo je popularizacija narodne zgodovine pripomogla k narodnemu prebujenju drugod, med slovanskimi narodi zlasti pri Cehih. Ti ne bodo nikdar pozabili zaslug Františka Palackega, ki je podal svojemu narodu mogočno sliko staro-slavne preteklosti. Položil je z njo enega. glavnih temeljev narodni zavesti in narodnemu ponosu, ki sta postala značilna lastnost vsakega zavednega Ceha in sta največ pripomogla h končni zmagi in osvoboditvi češkega naroda. »Bili smo pred Avstrijo in bomo po njej« — ta ponosna, v historičnih dejstvih utemeljena beseda je dobila svojo zgodovinsko sankcijo tudi po zlomu stare Avstrije.
Raziskovanje narodne zgodovine je doseglo visoko stopnjo in igralo veliko vlogo tudi pri drugih narodih. Da smo Slovenci zaostali, ni samo naša krivda, ker se je ves nemški aparat bivše Avstrije prizadeval, da bi ubil v nas narodno samozavest. Zadovoljevali smo se z resig-nirano samoprevaro, da smo brez zgodovine, da »samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije«. Naša mladina je bila navezana na zgodovinski pouk nemško usmerjene šole, ki je pač skušala negovati avstrijski patriotizem, a je sistematično zapostavljala vse, kar bi moglo dvigniti narodno zavednost in narodni ponos. Tudi mi smo imeli rgo-dcvinarje-znanstvenike, toda tesne razmere in skromna sredstva niso dopuščala. da bi dozorelo pri nas veliko delo narodne zgodovine. Nismo imeli mecenov in ne vplivnih ljudi na merodajnih mestih, ki bi odprli zadostne vire, da bi se omogočilo delo, kakor ga je izvršil ne. Češkem Palacky.
Ni treba še posebej podčrtavati, kako velikega pomena je spoznavanje narodne zgodovine za poglobitev in utrditev državljanske zavesti. Vsakemu mislečemu človeku med nami bi morala biti znana usoda naroda, ki je pred davnimi stoletji izgubil državno samostojnost in svobodo ter živel pod tujim jarmom fevdalnih gospodov in neprijatelj-ske dinastije, dokler se ni dokopal do spoznanja lastne vrednosti in do zavesti, da doseže svoj obstanek in lepšo bodočnost le v združitvi s krvnimi brati slovanskega juga. Tak pogled na našo zgodovino bo utrdil jugoslovenski patriotizem in državljansko zavest ter historično nujnost našega jugoslovenskega zedinjenja bolj kakor vsako drugo vzgojno sredstvo. Zato je nujno potrebno, da naši najboljši duhovi usmerijo svoje delo v tem pravcu in da vsa nacionalna javnost spremlja njihove napore s polnim razumevanjem im aktivnimi simpatijami. Danes je delo, ki ga vršijo idealisti med zgodovinarji, v veliki meri še oranie ledine. Na tem ne spremenijo mnogo prizadevanja onih idealnih mož, ki so kljub vsem težavam vendar podali našemu narodu vsaj nekaj narodno zgodovinskih del. Ni pa v redu. da naša javnost na nje prerada pozabi in da ii izginejo iz spomina celo imena onih mož, ki so podvzeli malo hvaležni poskus, seznanjati narod z njegovo preteklostjo.
Povod za naša razmišljanja nam je dalo dejstvo, da je letos mimlo 80 let, kar je bil rojen eden naših najodlienej-žih narodnih zgodovinarjev. Ime profesorja Josipa Apiha je naši generaciji, zlasti še naši mladini, vse premalo znano. Ne mislimo pisati zakasnele jubilej-ne prigodnice, dasi bi Josip Apih že zaradi svojih velikih zaslug za slovensko šolstvo, za vzgojo, podporo in organizacijo slovenskega učiteljstva na Koroškem zaslužil, da se blešči njegovo ime v spominu slovenskega naroda med onimi, ki so skromno in nesebično, zato pa vztrajno in neupogljivo branili pravice našega naroda in jezika na vročih koroških tleh. Spomnili pa bi radi na Api-ha kot zgodovinarja in na njegovo zaslužno delo. V mislih imamo pred vsem znamenito knjigo »Slovenci 1. 1848.«, ki podaja izčrpno sliko slovenskega deleža na dogodkih tega za avstrijske Slovane tako važnega revolucijskega leta. Cela vrsta je tudi drugih krajših Apihovih zgodovinskih spisov o našem narodu. Vsi pričajo o njegovem temeljitem znanju in njegovi neumorni delavnosti na polju slovenske zgodovine. Njegova dela bi bila tudi danes vredna, da jih naša javnost spoznava in da se okoristi z njimi zlasti naša mladina. Toda Apiliova dela skoro niso več pristopna. Knjige o letu 1848. menda ni več dobiti, ostali njegovi spisi so raztreseni večinoma po letopisih Slovenske Matice in starih lelnikib -Ljubljanskega Zvona«, ki so danes tudi že v knjižnicah velika redkost.
Usoda Apihovega zgodovinskega dela ni osamljena. Tudi drugi naši zgodovinarji svojih del večinoma niso mogli razširiti v širše kroge. Zato imamo premalo štiva, ki bi narod seznanjalo, z njegovo zgodovino. Resno je +reba misliti, da to zamudo popravimo. Drugi narodi imaio svoje centralne institucije za sistematič-
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon št. S122, 3123, 3124, 8125, 3126. /"Pribor, Gosposka ulica 11, Telefon št 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
VELESILE IN PODONAVSKI PROBLEM
Bivši francoski poslanik v Rinrn5 senator de Jouvenel o sodelovanju Francije in Italije za rešitev podunavskega vprašanja
Dunaj, 39. julija p. Senator de Jouvenel je v razgovoru o srednjeevropskih problemih izjavil pariškemu dopisniku >Neiues Wiener Tagblatta«: Ko je prišel sedanji ministrski predsednik Daladier na vlado, je obstojala nevarnost, da bi se Evropa razdelila v dva bloka držav: enega pod geslom statusa quo, drugega pa v znamenju revizije mirovnih pogodib. Bili smo v zelo resni krizi. Pesimisti so že govorili o možnosti konflagracije, in možnosti, da bi mogli nastati dve skupini držav z nasprotnimi zunanjepolitičnimi cilji, je zitiu-dila utemeljene bojazni zaradi ohranitve miru. Moral se je napraviti poizkus, da se prepreči nevarnost razkola ter ustanovi okvir za mirno sodelovanje štirih velesil.
Če je imela loeamska pogodba namen, da jamči Franciji, Nemčiji in Belgiji s poroštvom Anglije in Italije gotovo mero medsebojne varnosti, je moral pakt Štirih doseči dva ciLja: poravnavo med obema blokoma, namreč Francijo in Anglijo na eni strani ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, razen tega pa še določiti temelje mirnega sodelovanja. Oboje se je posrečilo doseči. Došlo je do sporazuma na tej podlagi, da se pTaiv tako ne more postavljati zahteva po reviziji, kakor ne more veljati status quo kot neispremenljiv zakon. Pakt štirih prinaša kot prvi praktični
uspeh pričetek ltalljansko-francoskih pogajanj o srednji in jnžmavtzhodni Evropi. Italija ne postavlja na tem ozemlju nobenih teritorialnih zahtev.
Na tej podlagi se je moglo brez težlkoč
ln brez diplomatskih zahrbtnosti doseči fr anoosko- i t al i j a n sko soglasje, da bosta obe državi preiskali praktične možnosti in smernice za ozdravljenje srednje Evrope, in sicer z namenom, da se pripravi pomirjenje na tem ozemlju, kakor tudi polagoma odstranijo gospodarska in finančna nasprotstva.
Takoj ob pričetku pogajanj se je pokazala potreba, da se prouče važni italijanski gospodarski intetesi v zvezi z interesi podunavekih držav. Kakor znano, obstojajo o tem razni predlogi za rešitev, izmed katerih so najbolj pomembni Tardieujev podunavski načrt, sklepi v Stresi in izjave prizadetih držav na svetovni gospodarski konferenci. Predvsem se morajo upoštevati gospodarski odnošaji do Jugoslavije in Rumunije v zivezi z izrabo jadranskih pristanišč Trsta in Reke. Francoski gospodarski interesi so jasni in se morejo brez težkoč uvrstiti v okvir tehničnih razgovorov, ki se imajo v kratkem pričeti. Politične težkoče ne obstojajo, ker je načelno ugotovljen teritorijalni desintere
as en trgovinski orazum s
d
Včeraj je bil z Nemčijo podpisan začasni trgovinski sporazum, s čimer je bilo prekinjeno skoro pet mesecev trajajoče brezpogodbeno razmerje
Eeograd, 29. julija, p. Po podpisu trgovinskega sporazuma med našo državo in Nemčijo je nemški .poslanik na našem dsvo-ru Dufour Ferron.ce izjavil novinarjem:
Kakor veste, sva danes popoldne. z gospodom zunannim ministrom dr. Bošikom Jevtičem izmenjala noti o zafeljiučitvi trgovinskega provizori;?. na osnovi klavzule največjih ugodnosti. 1 J&odba stooi v veljavo 1. avgusta. Z njim se je zaključilo brezpogodbeno razmerje, ki je obstojalo med obema državama skoraj že pet mesecev. Sedaj se je ustvarila nova podlaga za vzpostavitev normalnega trgovinskega prometa med Nemčijo in Jugoslavijo. Upam, da se bo promet razvijal v korist obeh držav. Morem vam zagotoviti, da pripisu-ie nemška vlada največji pomen povojnemu razvoju trgovinskih odnošaieiv, kakor tudi splošno vseh odnošajev z vašo državo. Upam, da bo začasni sporazum že v kratkem pokazal vse svoje dobre strani in rodil konkretne sadove.
Beograd, 29. julija. p. Po daižih razgovorih po diplomatskem potu med našo in nemško vlado je bil! dosežen sporazum o začasnem trgovinskem aranžmanu med našo državo in Nemčijo, ki je bil danes podpisan. Kakor znano, je med našo državo in Nemčijo že dalje časa obstojalo brezpogodbeno trgovinsko stanje. Sedaj doseženi sporazum je začasen icr je bil skiknje-n za 4 mesece na podlagi največjih ugodnosti. Sporazum je podpisal za našo državo minister za zunanje zadeve dr. Boško Jevtič, za Nemčijo pa nemški poslanec Dufour Ferronce. V prihodnjih štirih mesecih se bodo vršila pogajanja rned našimi in nemškimi delegati v Berlinu za zaključite v stalne trgovinske pogo db e«.
Sporazumi stop! v veljavo 14 dmi po te-
merajavi ratifikaciiskih Instrumentov v Berlinu. Gilede na obojestransko potrebo se bo pa p novi ■z orno izvajal že od 1. avgusta t 1. dailge.
Italija in Madžarska sta ropskih političnih in
Rim, 29. julija, d. Ministrski predsednik Gombos je snoči pred svojim odhodom v Budimpešto podal naslednjo izfjavo:
Namen mojega poseta je bil, da se raz-govorim s predsednikom italijanske vlade o položaju Evrope. S svojim uspehom sem izredno zadovoljen. Mi smo v vseh vprašanjih enakega mmenija tako v političnemu kakor v gospodarskem pogledu. Rim zapuščam v zavesti, da je vredno truda delati v smislu mirovne politike za interese Madžarske.
Pariz, 29. julija, n. Rimskemu dopisniku »Matina« je navedel Gombos kot razlog za svoje potovanje v Rim, da je hotel spoznati Mussolinijevo mišljenje o položaju Madžarske glede na zaključitev pakta o sodelovanju štirih velesil. Razen tega je imel željo, da bi poglob 1 italijanska madžarske gospodarske odrvjJaje. Njegova pot v Rim je bila tem bo.i potrebna, ker je bil pred kraikim na sličnih potovanjih v Nemčijo in Avstrijo, kjer je prav tako proučeval vprašanje, kako naj bi se oja-čile gospodarske zvezs Madžarske z obema nemškima državama. Z italijansko vlado je konkretno hotel razpravljati o pogojih, pod katerimi bi Iralija prevzela vsaj del presežkov letoš.ije madžarske žetve, ki je zelo bogata. 2e v Avstriji je ugotovil, da sta Avstrija m Madžarska dve državi, ki se po svojem gospodarskem sestavu med seboj izpopolnjujeta. Zato je prišlo tudi do sklenitve odgovarjajočih gospodarskih pogodb med obema drža-
vama.
no raziskavanje in znanstveno literarno obdelovanje nacionalne historije. Tudi pri nas bomo morali misliti na to, da se v tej ali oni obliki pokliče v življenje slična osrednja institucija.
Z razširjanjem poznavanja slovenske in obenem vse jugoslovenske narodne zgodovine se ne bo samo dvignila in izpopolnila splošna izobrazba našega naroda, poglobila se bo naša narodna zavest, vzbudil in ojačil v najširših množicah narodni ponos ter utrdili jugoslovenska državljanska zavest in ljubezen do svobodne zedinjene domovine.
popolnoma soglasni v ev-
gospodarskih problemih
Na vprašanje, kakšni so odnošaji med Madžarsko in Malo antanto, je madžarski ministrski predsednik odgovoril:
Naši gospodarski' odnošaji s u urejeni s trgovinskimi pogodbami. Edino s Češkoslovaško nima Madžarska xaKe pogodbe. Madžarska in Italija pa si bosta -esn 1 prizadevali, da bi ohranili svoje dosedanje miroljubno zadržanje, predvsem za-adi tega, ker hočeta ostati enakopravni napram svojim sosedom in ker more le enakopravnost nuditi dovolj jamstva, pa tudi prilike za razvoj bolj prijateljskih odnošajev med posameznimi državami.
Na vprašanje, kakšni so bili rezultati njegovih rimskih razgovorov, je Gombos dejal:
Prvi rezultat je bil, > da bo madžarski trgovinski minister v kratkem odpotoval v Rim ter nadaljeval razgovore o madžar-sko-italijanskih trgovinskih odnošajih, s katerimi se bavijo sedaj strokovnjaki obeh držav. V političnem pogledu je bil rezultat ta, da smo dognali, da se naznanja Madžarske in Italije glede evropskih problemov docela skladajo.
Zarota proti Gombosu
Budimpešta, 29. julija, g. Budimpeštan-ska policija se bavi že štiri dni 9 preiskavo zagonetnega primera. Preiskava se vrši zelo zaupno, zaradi česar listi niso mogli ničesar poročati. Kakor splošno trdijo, gre za zaroto, ki ie bila naneriena proti ministrskemu predsedniku Gombosu. Zarotniki so hoteli izvesti atentat na Gombosa po njegovem povratku iz Italije ali pozneje. V vsej zadevi igra glavno ulogo znani mestni svetovalec Ladvik PerleJ*. o katerem |e znano, da je hotel preteklo jesen izročiti avstrijskemu poslaniku spomenico, v kateri :e zahteval vrnitev Gradiščanske Avstriji. Nekai tednov prei je oddal slično poornenico na italijanskem poslaništvu, v kateri ie zahteval, naj bi se Italija v korist Madžarske odrekla Reki. Ludvika Perleya zasUš-vj-vo že nekaj dni, razen nie^a pa so priieli še pet oseb. med niimi tudi neko žensko, pri kateri so baje našli več revolverjev. Splošno nričakujeio. da bo že iutri objavljen o zadevi uradni komunike. V ostalem pa v t>re-stolnici že dva dni povsod tovore o nameravanem antentatu na Gombosa.
sement Francije ln it al! je t srednjS Evropi.
Zagotoviti se mora politična neodvisnost podunavskih držav. Preprečiti je treba tvorbe blokov, ki bi biM antagonističmi in bi mogli zato učinkovati škodljivo. Prepričani smo tnidi, da bi nas-protstva med šitrimd velesilami mogla prinesti končno srednjeevropskim državam le Škodo. Slabo bi bilo za miren razvoj, če bd hotela ena aH druga srednjeevropska dr žava izvajati iz razlik med velesilami gotove možnosti za politično akcijo. Načelni francosko-italijanski sporazum o obnovi srednje in južnovzhodne Evrope ofcvar-ja nadalje naslednje tri možnosti:
1.	Osnovanje dvostranskih gospodarskimi pogodb med poduna.vskimi dTžavami.
2.	Izvedba smot.rene žitne politike v podunavskih državah.
3.	Ureditev denarnega vprašanja v smislu zlate valute, pri čemer bi se lahiko ravnali po zgledu belge.
Ne gre za to, da bi pri pogajanjih zastopali neiztpremenlji^e zahteve, pač pa je treba proučiti vse doslej napravljene načrte in voditi celotno akcijo postopno. Vsaki državi naj bi bila dana možnost, da bi po svojih interesih in čustvih sklenila več ali manj tesne zveze in dobila časa za
nadaljnje odločitve. Prepričan sem, da bosta Francija in Italija dospeli do enotnega naziranja o ozdravljenju podunav. držav, še več, tudi iziven Evrope bosta dosegli na obeh straneh zaželjeni sporazum. Firan-cdoa priznava potrebo ojačeo^a italijanske gospodarske politike, ki izvira iz uspešnega razvoja države.
Položaj bi ee zmatsmo razjasnil, če bi Nemčija, kakor so to storile že Francka, Italija in Anglija, jasno izrazila politični in teritorialni desinteresement v Avstriji ter zajaimčila njeno neodvisnost. Dokler Nemčija tega ne izjavi, manjika pogoj za skupino obnovitveno delo v srednji Evro-pd. Na to izfjavo Nemčije računam o tem bolj, ker je od nje odivisno pomirjenje velikega evropskega ozemlja. Pakt štirih bi prišel do svojega prvega velikega uspeha, če bi Nemčija izrazila svoj politični des-intereeement v srednji Evropi, kakor so to storile ostale tri velesile.
Kar se tiče revizijskega vprašanja, obstoja med Francijo ln Italijo soglasje. Po gospodarskem in finančnem ozdravljenju podunavskih držav in po političnem po-mirjenju, ki bi ga imelo kot posledico, bi se moglo pristopiti y rešitvi tako zvanega problema, čegar realno vrednost ne cenim visoko. Tudi tu so možne rešitve, morda z ustvaritvijo svobodnih con.
Bila je napaka, je zaključil de Jouvenel svojo izjavo, ko smo hotela v Ženevi doseči univerzalnost. Danes obstoja prepričanje, ida morejo samo limitirani dogovori dorresti do varstva Evrope. Na to pot sta stopili sedaj Francija in Italija ter upa, da bemo imeM pri tem uspeh v interesa miru.
Nemška kultura v stovi luči
Kdor bo nastopal proti Hitlerjevi vladi, mu bo odvzeto nemško državljanstvo, imetje pa zaplenjeno
Berlin, 29. julija AA. Notranji minister je izdal pravilnik o preklicu naturalizacije in izgubi nemškega državljanstva. Zakon, na katerega se naslanja pravilnik, določa, da sme vlada preklicati vse naturalizacije, priznane med 9. novembrom 1918 in 30. januarjem 1933. Za preklic naturalizacij bodo merodajni plemenski, politični in kulturni vidiki, pri čemer se bo upoštevalo življenje naturalizirane osebe pred naturalizacijo in po njej. Pravilnik izrecno pristavlja, da se bo pri tem posebno gledalo na vzibodme Žide. Oblasti bodo odvzele naturalizacijo zločincem in sploh vsaki osebi, ki je škodlofiva narodu. Če so natuiralizirane osebe med tem že umrle, bo vlada lahko odvzela nemško državljanstvo tudi članom njihovih rodibin. Razlogov vlada ne bo navedla. Osebe, M so po rojstvu nemški državljani, bodo izgubile državljanstvo če vrše proti nemško propagando in če bi skušale škodovati ugledu in dostojanstvu članom nacionalne vlade, noihova imetja pa bodo zaplenjena
Proces zaradi požiga parlamenta
Berlin, 29. julija, d Ker obtoženci v zadevi požiga poslopja državnega zbora niso mogli dobiti nobenih zagovornikov, jim Je predsednik kazenskega senata pri državnem sodišču določil tri zagovornike ex offo, in sicer iz vrst odvetnikov, ki bivalo v Leipzigu. Proces se bo pričeil v prvi polovici septembra.
Pariz, 29. julija. V Inozemstvu s« le osnoval preiskovalni odbor za razjasnitev požara v berlinskem parlamentu, ki je sestavljen iz uglednih in povsem nepristranskih pravnikov raznih dežel, tako iz Anglije, Francije, Amerike, Spani.ie, švedske, Danske, Italije in Belgije. Ta preiskovalni odbor se bo sestal v kakem evropskem glavnem mestu istočasno, ko se bo vrši! v Leipzigu proces zaradi požiga.
Protikomunistična akcija
Berlin. 29- julija. V Darmstadtj so odkrili veliko komunistične skladišče orož!a in razstreliv. Na neizrabljenem prostoru neke tovarne so našli pod sveže napravljenimi gredica"mi v zabojih več orožja in razstreliva. Ugotovili so, da je bilo razstrelivo pred dvema letoma ukradeno v nekem kamnolomu v bližini Darmstadta in da se je nahajalo dalie časa v rokah oficielnega vodstva komunistične stranke v Darmstadtu. Aretiranih ie bilo 14 oseb. Obenem m v Bochumu izsledili tajno komunistično organizacijo, ki je imela pod imenom »Disidentsko skrbstvo? več tisoč članov in katere centrala je bila nekai časa v Essenu. V Bochumu so izsledili njeno podrjžnico ter zaplenili pri tem mnogo obtežilnega gradiva.
V	Porstnu na Westfa!skem je policija aretirala 30 članov prepovedanega komunističnega društva »Bojevniki rdeče fronte«, ki je organiziralo vojaške vaje za svoje člane. Policija je pri tem zaplenila štiri vojaške puške, tri pištole in 1900 nabojev, skritih v avtomobilskih obročih.
V	Hamburgu eo oblasti aretirale 93 funkcionarjev bivše komunistične stranke, češ, da so pripravljali reorganizacije stranke.
Izjemno sodišče v Hamburgu je obsodilo na smrt nekega komunističneea delavca, ki je hotel lani ubiti več članov >S»ahl-helma«.
Zadoščenje za Hindenburgov hrast
Berlin, 29. julija .p. Kakor je bilo jav-ljeno, je bil v sredo ponoči na Temipel-hofskem polju odžagan Hindentourgov hrast, ki ga je Hitlerjeva mladina zasadila 1. maja pri proslavi nacionalnega dela. Tajna policija v Berliinu je sedaj kot povračilo odredila, da ne dobe komunistični aretiranci tri dni obeda Ta ukrep se je utemelriil napram aretirancem izrečno kot kazen za uničenje Hindenburgovega hrasta.
Proti verskim društvom
Berlin, 29. julija AA. Vrhovni šef bitler-Jevske mladine Sehirach je prepovedal članoin organizacije hitlerjevske mladine sodelovanje v verskih društvih, češ da je istočasno Članstvo r hitlenjevski mladini in verskih društvtih združeno z neprestanimi neprilikami, ker razvijajo verske organizacije »vod« delo izven ve rs Ves a okvira. Sdhh-acih pravi, da bo ta svoj ukrep preklical šele, ko bodo verske organiza-cijje dokazale, da delmjejo saimo v okviru svoje pristojnosti.
Neurath o novi Nemčiji
Berlin, 29. julija AA_ Na manifestaciji, ki jto je pairedal kongres nemških telovadcev v Sfoutfcgartu na čast Nemcem, ki žive v tujini, je govoril tuidi zunaniji minister Neurath, ki je med drugim dejal:
Stojimo zopet v razdobju svoje usode. Sivet še vedmo noče razumeti dogodkov v Nemčiji in nas gleda z nezaupanjem ter celo očitim sovraštvom. Predolgo je v zadnjih 14 letih ravnal z nemškim narodom kot z narodom druge vrste. Tenuu smo sedaj napravili konec in zato se bo moral svet sprijaznita z novo Nemčijo.
Zopet nemška letala nad Avstrijo
Salzborg, 29- julija, s. Dopoldne ob 11. Sil se nad mestom pojavila štiri, četrt ure pozneje pa še tri nemška letala, ki so metala zopet lestake na mesto. V letakih se poziva meščanstvo, naj ne plačuje davkov ter nai dviga vse vloge v denarnih zavodih. Prva skupina letal se je oddaljila proti Reichenhallu, druga pa v smeri proti Selz-kammergutj. Avstrijskemu poslaništvu v Berlinu je bilo naročeno, naj tudi v tem primeru vloži najostrejši protest pri nemški vladi.
Uspeh Poljske v Haagu
Haag. 29. julija, s. Stalno mednarodno sodišče je dopoldne v javni seji odločalo o nemško - poljskem sporu glede agrarnih pritožb nemške manjšine v Poznanju in na Pomerjanskem. Sodišče je z 8 glasovi proti 4 odklonilo nemški predlog, pa katerem naj bi se začasno določil status Quo.
Nove izpremembe v nemški diplomaciji
Berlin, 29. julija o. Kakor se doznava iz Informiranih krogov, bodo v nemški diplomaciji zopet izvršene večje izpremembe. Med drugimi bo upokojen tudi sedanji nemški poslanik v Beogradu g. Dufour Ferronce, ker je dosegel predpisano starostno mejo. Za njegovega naslednika bo imenovan sedanji - inisterialni svetnik zunanjega ministrstva von Heeren.
Seja vlade
Beograd, 29. julija AA. Dopoldne od 9.30 do 12.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom dr. Milana Srškiča. predsednika ministrskega sveta.
Poset ameriškega senatorja v Beogradu
Beograd, 29. julija p. Nocoj je prispel v Beograd ameriški senator g. Moses, član ameriške delegacije na svetovni gospodarski konferenci v Londonu. G Moses neme-rava posetiti vse balkanske prestolnice. Iz Beograda se odpelje v Sofijo, nato v Bukarešto in drugam.
Iz vojaške službe
Beograd, 29. julija p. Z naredbo vojnega ministra je bil imenovan za komandirja dravske avtomobilske čete pehotni kapetan L razreda Dragutin Dragojlovič.
Iz sodne službe
Beograd, 29 julija A A. Za sodnika ape-lacijskega sodišča v Zaerebu v 3. skupini 2. stopnje je imenovan Stevan Jovanovič, načelnik pravosodnega ministrstva v isti skupini in stopnji.
Odgoditev senata
Senat je sprejel včeraj po kratki razpravi 11 mednarodnih konvencij, nakar je bil odgoden
Beograd, 29. julija, p. Sena/t j« dopoldne nadaljeval iai (končal svoje delo v sedanjem Z2sedanju z odobritvijo 11 medna, rodnih konvencij.
Po rrečitanju zapisnika zadSije seje je senator Mjloje Jovaraovld prosil predsednika za pojasnilo, kaj je z odgovorom predsednika vlade na njegovo interpelacijo, ali hoče postaviti na dnevni red zakcm o za-Kiti kmetov.
Predsednik dr. An/te Pavelič je odgovoril. da ie imel danes priliko govoriti s predsednikom vlade, ki pa mu ie izrazil svcje obžalovanje, da se ne more udeležiti seje senata zaradi važnih državnih poslov. Obenem je obljubi-!, da se bo vlada med tem bavila z vprašanjem in ga skušala ugodno rešiti. Senator Miloše Jovanovič *e je z odgovorom zadovoljil
Senator Milan Popovič je govoril o nekem detajlu v zapisniku glede izjave, ki jo le podal senatu kipar Ivan Meštrovič. Izrazil je mnenje, da bi bilo bolije, ako bi Meštrovič ne polemiziral s senatom, temveč raje poslati popravek budimpe S* a trškemu listu »Az Estu«. Smatra, da Meštrovideva izjava »Az Estu« ni bila umestna, tem manj, ker nam ta list ni naklonjen.
Med govorom senatorja Popoviča je> do-fo do živahnega objasnjevania s senatorjem Jovanom Ranjarfinom, ki je. nagovarja! Ivana Meštroviča kot velikega rodoljuba.
Predsednik dr. Ante Pavelič je končno
prekinil to razpravo, češ, da je senat že
sprejel na znanje Izjavo Iv*nt MeStrovIča,
dočim je tajnik Ghišac pristal, da se zapisnik Lzpremeni po želji senatorja Popoviča.
Zatem so bi!e prečitane nekatere manj važne objave, med njimi prošnja publicista Andreja Gaberščka iz Gorice za priznanje dosmrtne pokojnine, ter sporočijo, da je senatni odlbo-r v celoti odobril zakonski načrt o pobijanju korupcije v javni službi.
Sledila je raziprava o 11 mednarodnih konvencijah, ki so bile pred dnevi sprejete že v Narodni skupščini. Poročevalec Gjuro Kotur je podal zelo izčrpno poročilo o vsebini teh konvencij. Govori! je še senator Emil Gavrilo, nakar so bile konvencije soglasno sprejete.
Naslednja točka dnevnega reda Je bila zahteva ministra pravde, naj se izroči sodišču senator Radeniko Stankovič, prosvetni minister, proti kateremu je bila vložena tožba zaradi avtomobilske nezgode na Batajniški cesti, pri kateri je bila neka oseba lažje poškodovana. Imunitetni odibor je prišel do prepričanja, da senator Stankovič ni niti najimanje zakrivil te nezgode ter je zato odklonil zahtevo ministra pravde. Senat je predlog imunitetnega odlbo-ra soglasno odobril.
Končno je senat odobril z vzklikom račune administrativnega odlbora, nakar je bila seja ob 1. popoilidne zaključena. Prihodnja seja senata bo sklicana pismeno.
Delo Društva narodov v preteklem letu
Novi proračun Društva narodov je manjši kakor prejšnji, znaša pa še vedno nad 30 milijonov švicarskih frankov
2eneva, 29. julija, g. Delo Društva narodov v poročevalskem letu 1932/33 je bilo, kakor je razvidno iz poročila tajništva Društva narodov, ki je pravkar izšlo, zelo raznoliko in intenzivno. Razen tekočih zadev, ki jih je bilo letos mnogo več ka-kur v preteklih letih, je vse leto zasedala razorožitvena konferenca. Izredno zasedanje Društva narodov je bilo sklicano za rešitev kitajsko-japonskega spora. Tudi svet Društva narodov je zasedal izredno često, ker se je moral baviti z rešitvijo spora med Kolumbijo in Perujem, Bolivijo in Paragvajem ter med 'Anglijo in Perzijo. Razen tega je posebna komisija na Iveh •ejah priprav.la gradivo za svetovno go-ipodarsko konferenco v Londonu.
O celotnem delovanju Društva narodov ▼ preteklem poročevalskem letu je izdelal glavni tajn'k Avenoi podrobno poročilo za 14. zasedanje, ki se bo pričelo dne 25. septembra. To zasedanje bo imelo zelo težavno nalogo, ker je gradivo izredno
obsežno in obsega celo knjigo 8 158
stranmi.
Zanimiv Je v tem poročilu proračun Društva narodov za prihodnje leto. Celotni proračun znaša 30,639.275 švicarskih frankov, kar pomeni 8.34 odst prihrankov nasproti proračunu preteklega leta. Proračun za tajništvo Društva narodov in posebne organizacije znaša 15,703.631 švicarskih frankov, dočim je v preteklem letu dosegel skoraj 17 milijonov švicarskih frankov. Pri osebnih izdatkih se bo v novem proračunskem letu prihranilo okol! 200.000 švicarskih frankov. Poročilo navija nadaljnje številne zaostanke, ki znašajo okroglo 24 milijonov zlatih frankov. Kitajska sama je dolžna Društvu narodov okroglo 10 milijonov zlatih frankov, glede plačil Nemčije pa prevladuje v Ženevi velika negotovost, Ker pač domnevajo, da jih Nemčija ne bo nakazala direktno, temveč prenesla na zaprti račun v Berlinu in sicer v markah.
Razkol med francoskimi socialisti
Neosoctafisti grozijo Leonu BI umu s samostojnim nastopom
Pariz, 29. julija, d. Spori v socialistični •tranki se vedno bolj poostrujejo. Kakor »nano, se je na zadnjem kongresu stranke pojavila nova skupina, ki se za sedaj imenuje grupa neosocialistov in kaže tendenco, da se orientira po novih načelih glede avto-ritativnosti države, tozadevne potrebne parlamentarne reforme, reorganizacije strokovnih in stanovskih organizacij ter kontroliranega gospodarstva. Neosocialisti še niso objavili svojega programa, po izjavah ln pismih pa sodijo nekateri politični krogi, da jih je treba smatrati kot nekake francoske fašiste.
Sedaj se je neosocialistom, ki Jih vodijo Marquet, Deat in Montagnon, pridružil mani voditelj Renaudel, ki je snoči poslal vodji Leonu Blumu pismo z zelo ostro vsebino. Renaudel očita Blumu, da se je docela vdal fatalizmu, dočim neosocialisti do-
bro vedo, kaj hočejo in kam pojdejo. »Verjemite mi«, pravi Renaudel nadalje, »da so besede o čistem državnem kapitalizmu, o realiziranem socializmu, o zveznih sistemih, le puhle fraze, impotegtne, neresnične besede, za katerimi ni nobenega duha in nobene volje. Zaradi njih smo se utrudili. 80 ljudi, ki Jih vodite v parlamentu, noče več takih metod. Vi ste se odločili za pot ne-gativizma. Razlike med nami niso doktri-narne, marveč le glede metod. Te razlike pa so splošne. Neosocialisti nočejo razkola, pa so pripravljeni nanj.«
Slično pismo je poslal Leonu Blumu tudi Marquet. V svojem pismu protestira zlasti proti napadom, ki jih je proti neosocialistom objavil »Populaire«. Neosocialisti razpolagajo za sedaj z listom »La vie socialiste«. Kakor pričakujejo, bodo v njem v kratkem objavili tudi svoj program.
Avstrijska pomoč propadajočemu Trstu?
Trst, 28. juliia.
Tržaški listi beležijo z velikim zadovoljstvom vest, ki jo je pred kratkim objavila dunajska uradna »VViener Zeitung« o načrtu avstrijskega ministra za trgovino, po katerem naj bi se uvoz kave in čaia iz Anglije v Avstrijo napeiia! zopet preko tržaške luke.
Zaradi velike krize v avstrijski uvozni trgovini, kjeir je prišlo do nekaterih težkih insol<venc, se je zadnja leta angleška veletrgovina s kavo in čajem skoraj popom oma umaknila z avstrijskega trga. Kolikor toliko so slabo vplivale na angleške velebrgovce tudi devizne določbe avstrijske vlade, pa je tako trgovina med Anglijo in Avstrijo skoraj popolnoma za-spa-!a. Avstrijski trg, ki se je zlasti s kavo in čajem tudi že prej, ko je bil v zvezi z Anglijo, zalaga! preko Hamburga, je tako ostal tudi po izostanku angleške dobave navezan na to pristanišče z njegovimi velikima zalogami kave in čaja. Med londonsko svetovno gospodarsko konferenco pa so se odnosa j i med angleško in avstrii-«ko trgovino precej razjasnili in posledica je sedaj omenjeni načrt avstriiskeza trgovinskega ministra.
Po tem načrtu se določa za uvoz angleške kave in čaja v Avstrijo 10-odstot-na prefereucialna carinska postavka pod pogojem, da prihaja blago v Avstrijo preko tržaškega pristanišča. Avstrijski trgovinski minister računa, da bo daljša pomorska pot do Trsta z mnogo krajšo železniško potjo po italijanskem in odnosno tud> jugoslovenskem ozemlju pač v polni meri odtehtala sicer krajšo pomorsko iz angleških pristanišč do Hamburea. pa zato tem daljšo in seveda tudi dražjo železniško pot po nemškem ozemlju, dočim bo-
do avstrijske železnice Lme!e znatno večji zaslužek za prevoz od italijanske odn. Jugoslovanske meje.
Tržaški testi so seveda sita o navdušeni zaradi tega načrta, češ, da se Trstu vračajo stari dobri časi, ko je bil ves uvozni promet srednje Evrope napeti j an preko Trsta, in dostaVlljajo, da bi tu ne imel svojega dobička samo Trst s svojim pristaniščem, temveč hi biile udeležene tudi avstrijske, jugoslovenske in italijanske železnice
Tako si Tržačanl slikajo svojo bodočnost v najlepših barvah, pri čemer samo tako mimogrede omenjajo odipor avstrijskega finančnega ministra proti temu načrtu, ki se nikakor noče odreči dosedanji carinski postavki za kiavo in čaj, ker bi predlagana 10-odstotna preferencialna postavka znatno zmanjšala dohodke, državne blagajne ter bi povečani železniški dohodki nikakor ne zamašili nastale vrzeli. Avstrijski finančni minister je pač mnenija, da lepi obrazi angleških veletrgovcejv s kavo in čajem in tržaška bodočnost niso dovolj •tehten razlog za take finančne žrtve z večnimi stiskami se boreče avstrijske državne blagajne. Tako bo pač Trst zaman čakal pomoči z Dunaja. A kaj šele, ko se ustvari nemški načrt rensko-dunavskega prekopa!
Kar se tiče dobička, ki ga obetajo tržaški listi jutgostovenskim železnicam, pa menimo, da bi bili na Dunaju morda pač res za to, da bi ba promet šel tudi preko jugoslovenskega ozemlja, toda naj imajo Italijani tudi le najmanjši košček pravice soodiločevanja. ne bi šel iz Trsta v Avstrijo niti en vagon preko Postojne aH Podibrda, temveč tudi zadnja vreča kave in poslednji zavojček čaja preko Vidim a m Trbiža. Zato mislimo, da smemo rrav brez najmanjšega sozanimanja prepustiti Trsta, da sania sam. te sanje o svoji Icpgi bodočnosti s pomočjo Avstrije.
Sprejem nadškofa dr. Jegliča v Ljubljani
LJubljana, 23. JuMJa
Verske »vetanosti, ki se bodo VTfiile jutri v LJubljani r proslavo 1300 letnice Kristusove sminti in obenem v proslavo
601etnice mašnišikega posvečenja bivšega ljubljanskega škofa, sedanjega naslovnega nadškofa dr. A. B. Jegliča, so se začele nocoj s slovesnim sprejemom g. nadškofa ki se je pripeljal iz Gornjega grada. Na poziv njestne občine so ljubljanski hiSni posestniki povodom te verske manifestacije razobesili državne zastave.
Nadškof g. dr. Jeglič se je i« Gornjega srada, kjer živi v pokoju, odlpeljal s avtomobilom proti Ljubljani okrog 14. V Kamniku ga je pričakovala precejšnja množica vernikov, ki jim je g. nadškof podelil Škofovski blagoslov. Tudi v raznih dragih župnijah med Kamnikom in Ljubljano so bili sivolasemu jubilantu prirejeni sprejemi. Ko se je nadškof pripeljal v Ljubljano, so zvonili po vseh cerkvah. Pi-ed Škofijsko palačo se Je abrala velika množica z duhovščino na čelu in s cerkvenimi organizacijami. Bilo je tudi precej narodnih noš.
Pred vhodom v stolnico so jubilanta počakali in poadravlLi cerkjvani dostojanstveniki, med njimi g!g. zagTebflki nadškof dr. Bauer in beogTajski naddkof Rafael Rodič ljubljanski in lavantin&ki šikof dr. Rožsnan im dr. Toanažič ter škofje Milič iz Mosta-ra, dr. Eonefačič iz Splita, dr. Mileta iz šibendka, dir. Carevič iz Dubrovnika, dr. Srebrnič s Krka ln dr. Gnidovec lz Skop-Ija. Zlbraui so bili tudi vrhovni predstavniki cerkvenih redov. Ljulbfljanski škof g. dr. Gregorij Rožman je nagovoril Jubilanta s kratkim pozdravnim govorom, na/kar so vsi cerkveni dostojanstveniki odičfli v stolnico, kjer so bile litandje. V unionskl dvorani je bil zvečer velik pevski koncert.
Prvi dan državnega prvenstva v skokih
Ilirija vodi.
Težko pričakovani prvi del državnega plavalnega prvenstva se je včeraj pričel in je prinesel Iliriji prvi uspeh. Nekaj dni sem že je vladalo na Iliriji okrog stolpa in pod njim živahno vrvenje, trening je bil v polnem razmahu. Jadranaši so že v pričetku tedna prišli v Ljubljano trenirat, kmalu za njim Grilc iz Karlovca, nato še seniorka Vukičeva in Jadrič in tik pred tekmo se je pripeljal Concordiaš Karba. Zasedba je bila kompletna!
V Ljubljani je nastalo precej razburjenja, ko smo izvedeli, da je savez črtal iz seznama prijavljenih Ilirijana Kavčičevo in Antosiewicza, ki nista bila pravočasno verificirana. Po daljšem pregovarjanju in razpravljanju s predstavniki saveza inž. Svaričem, Kohlerjem in Bedenkom se je zadeva uredila tako, da smeta oba začasno startati, na prvi prihodnji seji pa bo uprava saveza upravičenost nastopa naknadno odobrila ali pa ovrgla.
Pod vodstvom vrhovnega sodnika gospoda Kramaršiča je poslovalo sedem sodnikov, in to gg. IČavšek, Sancin, Potokar in Kuljiš iz Ljubljane, Bedenko in Simo-vič iz Zagreba in čerček iz Ljubljane, ki je vskočil namesto odsotnega dr. Nisitea iz Splita.
Juniorke so pričele. Že po drugem skoku je Ilirijanka Tavčarjeva povzela vodstvo, ki ga je obdržala do konca in si tako priborila bronasto kolajno, svojemu klubu pa dragocene točke. Znanja baš ni bilo mnogo, velika pa je bila požrtvovalnost pri vseh treh skakačicah: 1. Tavčar Ljerka (I.) 24.72, 2. Kavčič Boža (I.) 24.24 (pogojno), 3. Sidar Vera (Jadran) 21:0t2.
Pri naslednji točki, skokih seniork s stolpa je startala samo Dovč Stana za zagrebško Concordio. Po dokaj dobrih skokih na glavo je pri zadnjem skoku, saltu nazaj s 5 m popustila in dosegla v celoti 23.14 točk in prvenstvo.
Napetost je naraščala, ko so imeli pričeti skoki seniorjev z deske. V krasni ma-niri sta se pri prvem skoku Ilirijana An-tosiewicz in Skrbinšek povzpela na vodstvo. Sledil jima je Grilc (KSU), Kordelič pa je delil četrto in peto mesto z Matelja-nom (Jadran). Pri drugem skoku se situacija temeljito menja. SkrbinšeK ostane na vodstvu, Antosiewicz pa pade z drugega na šesto mesto, njegovo pozicijo prevzame Kordelič, Grilc pa pade s tretjega na Četrto rnesto, dočim je tretji Mateljan. Tretji skok. Kordelič prevzame vodstvo, Grilc mu sledi, tretje mesto pa prevzame Skrbinšek, Antosiewicz četrto.
Po četrtem skoku vodi Kordelič z razliko 10 točk pred Grilcem in pri petem obveznem skoku poveča ta nas kok na 11 točk. Rezultat je po končanih obveznih skokih naslednji:
1. Kordelič (I.) 67.54, 2. Grilc (KSU) 56,96, 3. Skrbinšek (I.) 53.32, 4. Antosie.-wicz (I.) 49.90, 5. Karba (Cone.) 45.16, 6. Mateljan (Jadr.) 42.76. Zdi se, da je Kor-deličeva zmaga sigurna.
Poljubni skoki. Kordeliču se ponesreči 2 in pol salta naprej in Grilc je razliko zmanjšal na 5 točk. Tudi Antosiewicz ima smolo in pada s četrtega mesta na šesto! Pri sedmem skoku ostane situacija na prvih dveh mestih ista, na tretje mesto pa se nepričakovano povzpne Karba, kar povzroči nemalo senzacijo. Osmi skok. Kordeliču se 1 in pol delfin-salto zopet ponesreči, Grilc ga dohiti — samo 0.8 še znaša razlika. Publika postaja nestrpna — kaj bo? Kordelič je za konec prihranil dva svoia* sigurna skoka. V odličnem stilu izvrši 1 in pol Auerbachov salto in cel vijak in točke so tu — z njimi pa težko priborjeno prvenstvo. Tudi v spodnji hiši se je marsikaj izpremenilo, Skrbinšek in Antosiewicz sta stisnila zobe in si osvojila placement, ki jima gre!
Ob viharnem odobravanju publike je takoj po končanem tekmovanju jurija objavila službeni rezultat:
1. Kordelič (I.) 129.46 točk, 2. Grilc (KSM) 123.34. 3. Skrbinšek (I.) 107.42, 4. Antosie\vicz (I.) 104.88 (pogojno!), 5. Mateljan (Jadran) 101.98, 6. Karba (Concor-dia) 96.34, 7. Jadrič (KSU) 74.24.
Stanje točk po včerajšnjem dnevu, če štejemo tudi rezultate tekmovalcev, ki so startali pogojno, je:
J-jniorji:
Iliri'a 21 točk, Jadran 5 točk.
Seniorji:
Ilirija 21 točk, Concordia 14 točk, KSU 8 točk, Jadran 2 točki.
Še o fašizmu v Jugoslaviji
25 »bali!« iz Sarajeva' 75 s Krka, 230 iz Dubrovnika, Splita, Šibenika in ostale Dalmacije
Naj nadaljujemo z ugotavljanjem sedeže?
italijanskih fašističnih organizacij aa na-
šejn jugoslovanskem ozemlju.
Po zaslugi znanega zadarskec« iredep-tističnesa glasila »Sam Marco« (prej »B
Littorio Dalmatico), ki zeio točno poroča o pošiljanju fašistične orrHadin« v poletne kolonije, moremo ugotoviti, da Je »doslej odšlo v fašistične kolonije nad 600 dalmatinskih otrok« (»San Marco«, 15. julija 1933), dočim odide drugi turnus v mesecu avgustu. Seseda so t« vračunani v prvi vrsti zadarski »balili«. katerih je okoli 125 šlo v razne kolonije v kraljevini, 160 pa v domačo pomorsko kolonijo. »Vsi so nosili baMlovski kroj. Med kratko vožnjo so peJi domovinske himne in dolgo časa vzklikali duceju in fašistični Italiji. Ko »o dospedi v kolonijo, so se pos+rojili v če-tverokoftniik Ln so molče, z roko iztegnjen no po rimsko pozdravili narodno in dalmatinsko (iredeuti»tično!) zastavo, ki »ta ju dtvignila »baliia« In »mak' ItaJiJanlka«, da sta visoko plapolali v dalmatinsko nebo. Nato so opraviill molitejv. Tako so mali dalmatinski fašisti slovesno otvorlli kolonijo.« — To smo navedSi, da pokažemo, kaka le vzgoja v takih kolonijah!
Iz istega lista posnemamo, da Je istegi dme prispelo v to kolonijo 25 »otrok sarajevskih Italijanov, ki so ostali tu ves dan in se bratili z zadrsklm!.« V ponedeljek je teh 25 Sarajevčanov ki 75 otrok iz Krka odpotovalo v kolonijo v kraljevini
V torek, 1«. t m., |e po p »turnem odmor« v Zadm odfr>otovafro 100 »mfladih« tal »tna-
Ui Italjank« h dalmatinskih meist delom*
v Fiero di Primiero, deloma pa v San Can-diido. Ob 22.30 pa je z »Morosinijem« odjpo-tovaJo 130 dečkov, ki so dospeli tudi \a Dalmacije in so namenjeni v koionijo v FrascatL«
Zadarski list je nekoliko previdnejši kol so ostali fašistični listi in je povedal čisto resnico samo za 100 dalmatinskih »mladih« ln »malih Italijank«, dočim pa je vse ostale označil le za »dečke, otroke Italijanov«, kar pa seveda nič ne menja v stvari sami, ko so že drugi tisti označil te otroke za člane fašističnih »mladinskih organizacij.
Da bo stvar 5e Jasnejša, poroda poltem »E Gaornale d'Itaiia« 19. t m., da »taborišče inozemskih balil »Mussolini« v Frascafciju že nekaj dni posluje v poln! meri. V dveh turnih po 45 dni bo sprejelo okoii 12C0 otrok. Mato sonarodmjakj so do-biii vsak po drva kroja, enega za delo, drugega za parado. List navaja nato kraje, Az katerih je prispela omladina za ptv^ turnus in med termi kraji se navaja tu<ft: otok Krk, Dubrovnik SpJit ki Sibenrfk »II GioraaJe d'Italia-« ugotavdja: »Taborišče oskrbuje sedaj 580 balfl ki 15 mladih fašistov.«
Po teh gotovo točnJh ta zanesljivih poročilih italijanskih fašističnih listov imamo torej v Sarajevu fašistično organizacijo »baliJ«, fci, 5te1e najmanj 35 članov, na Krku 75i, v Dufcirovniku, Spfltu, Ši-beniku in ostalih naših dalmatinskih krajih pa organizacije * najmanje 230 člani in Sanicami.
Prvi pristanek na novem letališču
»Pelikan« se je preselil iz Šiške v novi hangar — Čestitke na novem
letališču y Polju
Ljubljana, 29. julija-Kmalu po 17. uri se je na starem letališču ob lesenem hangarji v Šiški zbrala mala družba članov ljubljanskega Aeroklu-ba, da s pogledi in najboljšimi željami spremi prvi polet na novi aerodrom. Zivo-modri »Pelikane je že stal pred hangarjem, ko ee je pripeljal predsednik Aeroklu-ba (j. Rado Hribar, malo aa njim je pa ponosno prikorakal na letališče naš vedno veseli in podjetni slikar Hinko Smrekar s svojim častnim spremstvom. Z grandeco je odložil značilno svojo palčico in ee povzpel pred predsednika - pilota v letalo. Zadnji polet na starem letališču naj razivedri in povzdigne slovensko umetnosti Tudi ona ie premagala vse ovire in se brez tuje pomoči povzpela v višino. Po četrturnem poletu nad Ljubljano in okolico je »Pelikan« spet pristal in izkrcal presrečnega umetnika, na njegovo mesto se je pa takoj zavihtel naš uredniški tovarig. Člani Aerokluba so zasedli motorje in avtomobile In že sa je elegantno poslovil »Pelikan« od svojega starega trhlega domovja. Ponosno je visoko plaval nad Ljubljano in okrog Gradu, da s vižin oznani Ljubljančanom svoj prvi polet na novi aerodrom, ki zveže Ljubljano po najhitrejši in najbližji poti skozi nebeške sinjine z vsemi stranmi sveta.
Točno ob 18.20 Je »Pelikan« rahlo ln * lahkoto prista-l pred ogromnim hangarjem na novem letališču, burno pozdravljen od množice nestrpnega občinstva. Za člani Aerokluba je prvi čestital predsedniku g. Hribarja k srečnemu prihodu g- inž. Sreter, ki je zgradil aerodrom, za njim pa vrbčinski svetovalec iz Most Lapajne. Na aerodromu je delala red policija, zakaj sosedje in tadi sosede so na kolesih hiteli gledat prihod prvega ptiča, ki tudi Selu in Mostam oznanja novo dobo. V tem se je pripeljal na aerodrom tudi podban g. dr. Pirkmajer, ki je z vidnim zadovoljstvom predsedniku Hribarju čestital k srečnemu pričetku. . •■"o si je pa ogledal aerodrom, aparat in lepi hangar ter s pohvalo ugotovil, da je bilo tudi v tako težkih časih mogoče s krepko voljo in požrtvovalnostjo srečno ustvariti tako veliko in za vso državo, zlasti pa zn Ljubljano in vso banovino koristno delo.
Nedeljsko jutro bo na novem aerodromu pozdravilo tudi že naše drago domače letale »Lojzeta«, ki prispe iz Zagreba z noviin letalom tipa »Brandenburg«, namenjenim za pilotsko šolo. S tem je naš aerodrom prav za prav že otvorjen, slavnostna otvoritev bo pa ob pričetku rednega zračnega poleta na Sušak, v Zagreb - Beograd in v Celo-rar, - Solnograd dne 20. avgusta.
Finale za Davisov pokal Anglija: Francija 2:1
Pariz, 29. julija. AA. Danes popoldne ob 16. se je začela tretja tekma v finalu za Davisov pokal. Za francoske barve sta nastopila Borotra in Brugnon, Angleži so pa svojo postavo izpremenili in postavili namestu Perrvja, ki ga hočejo zaradi jutrišnje tekme z Merlinom obvarovati prevelikega napora, Leeja s Hughesom. 2e takoj v začetku se je pokazala velika premoč Francozov, ki so hitro prišli s 4:0 v vodstvo. Angleža sta se nato poboljšala in dobila dva naslednja gama. Omagala sta dalje v sedmem gamu, v osmem Angleža, devetega in poslednjega v prvem setu sta pa spet dobila Borotra in Brugnon in s tem tudi prvi set.
V drugem setu so si bili nasprotniki pri-lično enakovredni. Angleža sta se prilagodila igri obeh Francozov in neprestano igrala na Brugnona, ki je bil najslabši na polju. Tako sta izenačila na 2:2 in prešla v vodstvo ter dosegla 4:2 in potem 5:3. Takrat pa se je razvnel Borotra in s podporo Brugnona, ki je vidno postajal boljši, v ognjevitem naskoku izravnal in prešel celo v vodstvo 6:5. Angleža sta reagirala in izsilila na Leejev servis 6:6. Borotra je začutil nevarnost in začel napadati s preciznimi dolgimi pasirnimi udarci ter prisilil Angleža v obrambo. Sicer sta poskusila preiti spet v napad, kar se jima pa ni posrečilo. Borotra je dobil svoj servis in nato sta Francoza dobila še Hughe-sovega, tako da se je set zaključil z 8:6 za Francijo.
Ker je grozila nevihta, sta se Francoza odločila pognati tretji set in čimprej končati. Njun napad je bil tako silen in nagel, da sta čisto zmedla nasprotnika. V trenutku sta Francoza vodila 2:0, oddala naslednji game in prešla nato v vodstvo 3:1. Prihodnji game sta si izsilila Angleža,
?3tem je bilo pa konec njunega odpora.
a set sta Francoza dobila z veliko lahkoto 6:2.
Po današnji tekmi vodi Anglija 2:1. Jutri bodo igrali še poslednji dve igri.
Končni rezultat je 6:3, 8:6, 6:2 za Bora-tr" in Brugnona.
Vremenski pregled
idaj jo imamo pravo poletno vročino, natanko tako, kakor se spodobi za teden okrog sv. Jakoba. Dnevi se vrstijo jasni, lepi, solnce pripeka, vroče in suho, suša se že kaže in čim prej bo dež znova namočil, tem boljše bo.
Zadnji dež ▼ nedeljo dopoldne je bil pohleven na vendar nekoliko premalo izdaten. Z njim se je zaključilo nevihtno razpoložen ie, ki je zavladalo na koncu prejšnjega tedna kot učinek depresijskega
območja, ki je potovalo čez Evropo od za-pada proti vzhodu. Poglavitni pas majhnih plitvih depresij je šel čez naše kraje in srednjo Evropo ravno v nedeljo dopoldne; v ponedeljek zjutraj je bil že mimo in sedaj nas je zajela zapadna stran odhajajoče depresije ter nas preplavil g hladnejšim zračnim tokom od severa, ki nas je zalival tudi še v torek. S severnim zračnim tokom se je čez naše kraje raztegnil visok zračni tlak, ki se je razširil na široko v mogočen anticiklon, ki je prekril vso srednjo Evropo, pa tudi še zapadnejše dežele in končno celo Sredozemsko morje ter polotoke ob njem. Z anticiklonom 8e nam je vreme temeljito popravilo in utrdilo; zrak se je umiril in se pričel naglo segrevati spričo močne solnčne pripeke. Temperatura se je naglo dvigala, kakor pri nas, tako tudi po ostali srednji ter po zapadni Evropi in seveda na jugu. V vsej južnozapadni Evropi še tja čez Francijo in Španijo je bilo zlasti sredi tedna nebo popolnoma jasno, po večini celo brezoblačno.
Ves ta čas je ostala Rusija pod gospod-stvom depresij, ki so se v začetku tedna odmaknile od nas. Zato je bilo tamkaj znatno slabše vreme; bilo je mnogo oblačnega in tudi dežja ni manjkalo, in pa seveda znatno hladnejše je bilo tamkaj, razen na skrajnem jugovzhodu, na spodnjem in srednjem Povolžju, kjer je normalno najbolj vroče poletje.
Proti koncu tedna se je pričela polagoma uvajati vremenska sprememba. Mogočni, lepo, vroče in suho vreme naklanja-joči nam anticiklon se je pričel prestavljati bolj proti jugovzhodu, kamor ga je odrivala nova depresija, ki se je bila pojavila nad Atlantskim oceanom ob zapadni evropski obali. Nova atlantska depresija je sprožila nov vetrovni sistem; s Sredozemskega morja je pričela vleči silno segrete zračne mase proti severu, kar je toplino na celini še bolj stopnjevalo. Najprej je označeni »vročinski val« preplavil Francijo, kjer se je že v četrtek vročina močno ojačila, v petek je vroči tok od jugozapada zajel tudi že naše kraje in se potem širil še dalje proti vzhodu in seve ru. Seveda pa je neizbežno, da prodira 2 depresijo poleg južnega vročega tudi hladni zapadni sektor, prinašajoč v svoji polarni fronti dež in nevihte. Ta dva si ma-lodane tako nujno sledita eden drugemu, kakor noč dnevu. Ko nas doseže depresija slabše — ali recimo s stališča poljedelca — boljša polovica, nas obsuje s svojimi znanimi blagodatmi, kakor po toliki vročini ni drugače pričakovati.
*
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Vreme se Je najbrž obrnilo- Preobrat b6 najbrž v dveh etapah v približno 20jrnib presledkih. Prva etapa bo morda že ponoči na zapadu: hude nevihte in velik padec temperature niso izključeni.
Maši kraji in ljudje
Velika verska
svečanost v Ljubljani
Proslava 1900 letnice Kristusove smrti — Biserna maša nadškofa dr. Antona B. Jegliča
Danes se vrši v Ljubljani verska svečanost v velikem obsegu. Po iniciativi ljubljanskega škofa g. dr. Rozmana in pod njegovim pokroviteljstvom se obhaja manifestativna spominska proslava 1900-letnice Kristusove smrti. Ta datum, ki ga slavijo katoliška in druge krščanske cerkve kot datum odrešenja sveta, je v resnici ne le najpomembnejši dogodek za versko življenje velikega dela človeštva, marveč tudi izredno važen mejnik v razvoju vse posvetne člo-


w
veške kulture. Krščanstvo je izoblikovalo nov svet in temeljne ideje krščanskih naukov so postale osnova za njegov duhovni razvoj.
Zato je razumljivo, č« slavijo vse krščanske vere 1900-letnico Zveličarjeve smrti, ki je obudila k življenju nje same kot občestva vernikov in kot posrednike k nadnaravnemu zveličanju. S posebnim sijajem se vršijo proslave v katoliški cerkvi, ki ji pripada tudi ogromna večina slovenskega ljudstva. Leto 1933-34 je proglašeno za sveto leto. Iz vseh katoliških pokrajin romajo verniki v Rim, drugi pa prirejajo doma manjše ali večje proslave, ki je njihov namen, da se poglobi verski čut in manifestira vdanost krščanski misli.
Takšna je tudi današnja svečanost ▼ Ljubljani. Pozdravljamo jo kot versko manifestacijo in s toplo željo, da bi se tisoči, ki se bodo združili v molitvi, okrepili v čednosti krščanske ljubezni in one-
ga resničnega bratstva, ki ni samo potrebno za odnošaje med poedinci, marveč je velike važnosti tudi za življenje ce-lote in posebej tudi za srečno bodočnost našega zedinjenega jugoslovenskega naroda.
Visoko spoštujoč vero in verski čut naroda se je tudi kraljevska vlada rada odzvala povabilu, da se udeleži ljubljanske verske svečanosti, ter je delegirala odlične člane ministrskega sveta za svoje zastopnike. Vlada s tem svojim ukrepom ne izraža samo svojega spoštovanja do cerkve in vare, temveč poudarja tudi tesno povezanost cerkvenih in državnih interesov, katerih skladnost je eden izmed pogojev za čim popolnejšo konsolidacijo naše države.
V okviru proslave odrešenja bo obhajal redek jubilej bivši ljubljanski vladi-ka nadškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič. Bral bo svojo biserno mašo, ker poteka letos 60. leto, od kar je bil posvečen v mašnika. V sivolasem jubilantu, možu čistega življenja in ognjevite gorečnosti, vidimo ob tej svečani priliki le častitljivega svečenika, K bisernemu jubileju mu radi čestitajo tudi oni, ki so bili nekdaj politično ž njim v hudih borbah, saj njegova osebna vrednost daleč prekaša povprečnost in njegova požrtvovalna delavnost more biti vsem vzor vdanosti in požrtvovalnosti v borbi za ideje. Naj dokazi simpatij, ki obdajajo nadškofa dr. Jegliča ob trenutku njegove biserne maše, ožarijo danes visoko njegovo starost!
Nadškofu dr. Antonu B. Jegliču je »tekla kmetska zibelka 29. maja 1850. v premožni hiši sredi lepih Begunj pod Karavankami. Ko je v Ljubljani dovršil gimnazijo, je izpolnil materino željo: stopil je v bogoslovje ln dne 27. julija 1873. ga je škof Jernej Vidmar posvetil v mašnika. Mladi duhovnik je nato študiral še v Avgustineju na Dunaju, obiskoval je tudi razna vseučilišča v Nemčiji, naposled pa je dalje časa bival v Rimu, odkoder se je vrnil kot doktor bogoslovja. Po povratku v Ljubljano mu je bilo poverjeno podravnateljstvo semenišča, že 1882. je bil imenovan za kanonika v Sarajevu, kjer je preživel 16 let. Pomladi leta 1889. je bil postavljen za naslednika Missije. Ljubljana je novemu škofu priredila mogočen sprejem. 29. maja 1930 je vladika dr. Jeglič praznoval svojo 801etni-co. Kmalu nato je bil imenovan r.a nadškofa. Da v miru in molitvi preživi leta, ki mu jih je Bog še naklonil, se je preselil v zatišje v Gornjem gradu.
Velike priprave za ptujsko slavje
Z~a 2 5-letnico ptujskih dogodkov je zasnovana cela vrsta velikih prireditev — Prvi ukrep!
Ptuj, 28. julija.
Priprave za veliko proslavo 251etnice ptujskih dogodkov in ustanovitve ptujskega Sokola so v polnem teku. Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika dr. Srškida in ministra dr. Kramerja, ki sta oba obljubila, da se bosta proslave osebno udeležila. Za udelež-oike proslave je obljubljena četrtinska vožnja; predvidena sta dva posebna v aka iz Ljubljane in posebni vlak iz Maribora. Razen zunanjih sokolskih žup nastopi pri javni telovadbi tudi oddelek vojske ic mornarice.
Ob priliki proslave bo Izdal pripravljalni odbor poseben »Spominski list ptujskih dogodkov 1908—1933«, ki bo med drugir* vseboval: Pozdrav. Zgodovinski pregled Ptuja. Ptujski dogodki. Kulturni del. Šolstvo. Narodno duhovništvo. Gospodarstvo. Vodnik po Ptuju. Sličice v dobi ptujskih dogodkov. Slike današnjih predstavnikov mesta Ptuja in ptujskih znamenitosti.
Proslava bo trajala od 8. do 10. septembra, v tem času se bo vršila tudi glavna skupščina CMD. Na vseh šolah pa se bo v tem času predavalo o ptujskih dogodkih leta 19(38. Za ceneno prehrano in prenočišča je preskrbljeno. Vabijo pa se meščani, da se prijavijo vsi, ki bodo lahko odstopili prenočišča, pri mestnem uradu. Vsa društva pa se pozivajo, da v tem času ne prirejajo svojih prireditev. Bližnje okoliške občine, župnišča in šolska upravitelj-stva se naprošajo, da pri proslavi sodelujejo. Podrobni spored velikih svečanosti bomo pravočasno še objavili.
Za ptujske slavnostne dni priredi Sokol tudi razstavo ter se naprošajo vsi oni, ki imajo kakršnekoli spomine, slike in drugo iz dobe ptujskih dogodkov in ustanovitve Sokola, da jih za ta čas odstopijo. Slike se naj pošljejo na naslov: g. Davorin Šterk, učitelj v Ptuju. Kdor želi, da se mu stvari vrnejo, naj to izrečno pripomni, sicer pa prevzame za izposojeni material popolno jamstvo ptujski Sokol.
m*--
Neodkrita bogastva naše zemlje
Kako sodi o napredku našega vrtnarstva strokovnjak Eber
Naš odlični južnoameriški rojak, vrtnar g. Friderik Eber iz Salte v Argentini, ki se je dalje časa mudil v svojem rojstnem piestu v Ljubljani, se je pred dnevi po Itratkem ovinku čez Dalmacijo vrnil v Svojo drugo domovino. Pred slovesom smo ga naprosili za kratek razgovor o tem, kako sodi o razvoju našega vrtnarstva. Gospod Eber nam je kot vrtnar svetovnega slovesa pripovedoval iz svojih opazovanj: Naše vrtnarstvo, zlasti kar se tiče dre-vesništva, je precej zaostalo. Naši sadje-rejci doslej še niso ustvarili jabolka za izvoz, ki bi lahko konkuriralo z jabolki iz Severne Amerike in Kanade. Amerika plasira mnogo svojega sadja v Evropi. Naši kraji so zlasti v južnih pokrajinah v zemeljskih plasteh povsem sorodni Ameriki. Pri tem se mora človek čuditi, kako da Jugoslavija še danes uvaža suhe marelice iz
Pri motnjah prebave, želodčnih toleči-nah, zgagi, 'slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in ola jša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zonet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
Amerike, ki jih samo v Ljubljano prihaja na tisoče in tisoče kilogramov. Nekaj podobnega je z našim orehom in kostanjem. Doslej še ni drevesnice v Jugoslaviji, ki bi dajala cepljene kostanje, kakor jih imajo v ostalem svetu. Kako velike uspehe lahko rodi razumno kultivirana sadjereja, nas najbolj zgovorno poučuje primer republike Chile, ki je v pičlih štiridesetih letih intenzivne, smotrne agrikulture dosegla, da ima danes najboljše orehe, grozdje in jabolka. — Izmed breskev so argentinske svetovno znane. Naša država ima na jugu krasno zemljo za breskve.
Kako velikega življenjskega pomena je nujna ureditev sadjereje, nam izpričuje dejstvo, da su razne sadne marmelade v zadnjem času postale že povsem običajna ljudska hrana. Izdelovanje marmelade ie postalo industrija v velikem pomenu besede, zlasti pa še hišna industrija, ko se lahko vsak človek preskrbi z njo doma. Velika škoda je, da se sadje za izdelovanje marmelade, zlasti marelice, za drag denar uvažajo k nam iz daljne Amerike. — V Dalmaciji sem videl prav tako krasno zemljo, kakršna je Taragona pri Barceloni, kjer se pridelujejo najboljši mandeljni sveta. Za špansko državo je mandelj eden glavnih trgovinskih predmetov. Pametna gojitev mandeljna v Dalmaciji bi bila prav tako lahko dobičkanosna za nas. — Naša bosanska sliva je znana po vsem svetu. Tuda njih sloves bo propadel, če bodo drevesa prepuščena samim sebi, da kar naravno rasejo. Na Štajerskem in Dolenj-
skem pri nas bi se prav dobro obnesle
japonske češplje (abondance, vikson, sa-zuma) pa še druge vrste, ki hitro rasto in so gotova žetev. — Človek se ne more na-čuditi, da v naši državi še ni vrta za smotrno gojitev pomaranč, citron in mandarin. Med pomarančami so najboljše tan-gerina in sanguinia, ki so najbolj sladke, med citronami pa od Genue in subtilia. Z mandarinami bi bilo treba še eksperimentirati, katere vrste bi se pri nas najbolje obnesle.
Vprašanje našega sočivja je zelo važno, ker smo doslej skoraj povsem navezani na uvoz iz Trsta. V naših južnih pokrajinah pa imamo prostore, ki bi nas lahko preskrbovali s sočivjem leto in dan. Tu na severu so najvažnejše čebula, zelena in paradižniki. Paradižnike je treba o božiču sejati v tople rastlinjake, potem jih je treba trikrat presaditi, in ko v maju cveto, spet presaditi. Tako bi tudi pri nas na severu dobili zgodnje paradižnike. Za paradižnike je najboljša posavska zemlja. — Naš fižol je svetovno znan, samo trg ni zanj prav organiziran. Naša trgovinska zastopstva v inozemstvu so v tem pogledu premalo aktivna. —■ V splošnem pa se zlasti Ljubljančani glede sočivja ne morejo pritoževati. Naša dežela ima prav ugodno podnebje, zato pa je še toliko bolj nesmiselno, da ga uvažamo v velikih množinah tudi iz nemških mest, ki se glede podnebja z nami ne morejo primerjati.
Vprašanje o gojitvi cvetja seveda ni toliko gospodarsko kakor kulturno vprašanje. Gojiti rože, se pravi, hoditi po cesti kulture v ljubezni do cvetja in sadik, k ljubezni do narave. V tem se moramo vzgledovati pri japonski kulturi, ki tako neutrudljivo išče pota nazaj k naravi.
Preselil! smo se
na Aleksandrovo cesto 7*
Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah
Drago Schwab, Ljubljana
Velike tekme naših vojnih letal
Letalsko poveljstvo v Zemunu Je izdelalo spored za veliko tekmo naših vojnih letal, ki se bo vršila 6. septembra. Tekmovalci so razdeljeni na tri kategorije. Vojna dvo-sedežna letala bodo tekmovala v smeri Novi Sad, Bela Crkva, Kraljevo, Mosta r, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Novi Sad. Tekmovalcev bi 12. Ce bi bilo 6. septembra slabo vreme, bo proga skrajšana od 1.434 na 1.289 km. Lovska letala "pa bodo tekmovala na progi Novi Sad, Bela Crkva, Zemun, Novi Sad, ki je dolga 274 km. Za šolska letala je določena proga Novi Sad, Stari Beoej, Osijek, Zemun, Valjevo, Novi Sad v dolžini 492 km. Določeni so tudi avionski tipi za vsako tekmovalno skupino in vsi pogoji tekmovanja. Razpisanih je 6 dragocenih nagrad. Najčaatnejša in največja je zlat pokal Nj. Vel. kralja, ki 6ta 9i ga lani priborila dalmatinska pilota Mustur in Radmilovič, ki bosta nastopila tudi pri tej tekmi.
Za škofjeloški srez
Škof j a Loka, 29. julija.
Vprašanje ustanovitve škofjeloškega sreskega načelstva stopa zadnje čase zopet v ospredje. Kakor znano, se zavzema škofjeloški okraj za ustanovitev samostojnega sreskega načelstva, ki naj bi obsegalo teritorij sedanje sreske izpostave. Merodaj-ni činitelji v Beogradu v načelu težnji Lo-čanov niso nenaklonjeni, pač pa so se pojavile druge težkoče, ki grozijo zavleči rešitev tega vprašanja še prav dolgo. Po informacijah, ki smo jih prejeli, bi bilo treba izpremeniti zakon o volitvi narodnih poslancev, nadalje zakon o notranji upravi, glavna ovira pa bo menda pomanjkanje kritja za izplačilo višjih draginjskih do-klad, ki bi jih prejelo državno nameščen-stvo z oficirskim zborom in upokojenci, ako bi bila pomaknjena Škofja Loka v drugi draginjski razred. Gre sicer samo za letni znesek 130.000 Din, od katerega odpade polovica na vojaštvo, pa vendarle...
Kljub okolnosti, da akcija zaenkrat nima izgledov na uspeh, ne bo škofjeloško območje v tej svoji težnji prav nič popustilo, ker vidi vse prebivalstvo v samostojnem srezu najjačje jamstvo za gospodarski, kulturni, socialni in tudi politični napredek tega ozemlja. S strani sreskega pododbora JNS se pripravlja nova akcija, ki naj to pereče vprašanje slednjič le privede do ustrezajočega zaključka. Škofjeloški okraj je bil trdno prepričan, da bo sreska izpostava že letos izpremenjena v načelstvo, zato je bila s tem večjim obža-
CAR L JoKEN
znamenit tenorist in komorni pevec, lepa
LEE PARRT
in
Lizzie Waldmttfler
t veliki opereti:
PRINCESA IN TENORIST'
(Ljubezen na prvi glas)
Sodelujejo: Adela Sandrock, Val-ter Rleman, Carl Etlinger
Režija: Carl Frtthlich, Glasba: Bruno Granichstadten
Kot dopolnilo: >Paramountov tednik«
Predstave ob S., 5., 148. In 10. ob globoko znižanih letnih cenah
Elitni kino Matica
Telefon 2124
ctrjena in neobčutljiva-
in zvečerzopet razvajena
ženska, ki »e zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov-.kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaque heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi kožo voljno in nežno.
Zjutraj z razpetimi jadri V solncu in vetru
ELIDA'
Creme de chaque heure
lovanjem sprejeta vest, da na ustanovitev sreza zaenkrat ni misliti. S sedanjim stanjem v Škofji Loki je še prav posebno bridko prizadeto državno nameščenstvo, ki je uživalo drugi draginjski razred vse do zadnjega uradniškega zakona, ko je bila potem pahnjena Škofja Loka, kljub sedežu sreske izpostave, v tretji, torej najnižji draginjski razred.
Rušani otvarjajo svoje letno gledališče
Ruše, 29. julija.
Brez hrupne reklame se vrše priprave za otvoritev druge sezone letnega gledališča Sokola Ruše. Mnogim našim prijateljem, ki že nestrpno povprašujejo za datum in repertoar, lahko danes sporočimo, da bo letos prva predstava 6. avgusta ob 16.
Letos je gledališče razširjeno in povečana je igralska ploskev. Sedežev je na razpolago nad 1000 v prijetni senci in hladu. Vprizorili bomo Jurčičeve »Rokovnjače« * popolnoma novi predelavi za vprizoriter na prostem. V igro so vpletene stare pohorske pesmi. Kostume je dalo na razpolago Narodno gledališče v Ljubljani. Kdor se spominja lanske vprizoritve »Divjega lovca« v Rušah, se bo vabilu Rušanov go* tovo zopet odzval.
Prostovoljni kulukarji našega letnega gledališča so si zgradili ob cesti, ki vodi mimo letnega gledališča, originalno in lično kapelico, ki bo romantičnemu kotičku prav posebno v okras. V nišah kapelice so naslikani: sv. Areh, patron Pohorcev, sv. Anton padovanski, sv. Izidor, kmetski patron, in slovanska apostola Ciril in Metod. S3og kapelice se je izvanredno posrečil in ljudstvo jo hodi od vseh krajev občudovat.
Kralj med narodom
Priobčujemo tri slike s potovanja Nj. VeL kralja po Primorja in Liki dne 25. t. m. Slike same so najzgovornejše priče dogodkov in prizorov, ki so se odigravali tudi na tej poti našega vladarja.
Prisrčno srečanje v Liki: matere so prišle pozdravit
Tako Je vladarja sprejel ponosni Sen J na Jadranu
Mladina svojemu kralju: cvetje, prekrasno cvetje•»,
Tihotapci na mejah življenja in smrti
Tihotapstvo kot poklic — Veliki podjetnik! In mali pomočnik]
Moatar, julija.
Kot posledica težkega boja za obstanek se je v zadnjem času razvila prepovedana
obrt tihotapstva one dragocene rastline, ki se dnevno v tisočerih kilogramih spreminja v — dim. Tihotapci tobaka so kakor člani raznih drugih poklicev razdeljeni na bogate podietnike in na dolgo vrsto njihovih pomočnikov. Tudi v tem poklicu in v tej obrti je mnogo konkurence in zavisti. Vsi tihotapci pa so vendarle tesno združeni v odporu proti zakonu in proti oblastnim organom.
IzvrSevanje tihotapske obrti je ustvarilo več kategorij. Posebne vrste tihotapcev najdemo po vaseh in v mestih. V mestih so grosisti in detajlisti, ulični in okrajni tihotapci ter posredniki med mestom in vasjo. Kot najnižji v tihotapskih kategorijah se udejstvujejo otroci od 10. do 14. leta. Ti opravljajo svojo službo po javnih lokalih. Tihotapec višje kategorije zbere nekaj otrok in jim razdeli po nekaj zavojčkov tobaka in cigaretnega papirja. Potem gre sam naprej in si najprej previdno ogleda lokal, če niso morda v njem finančni organi. Če vidi, da je »zrak cist«, pošlje v lokal otroke, ki ponujajo tobak od mize do mize. Ko je zaloga razprodana, jim da tihotapec zunaj nove zavojčke, če pa otroke med razpečavanjem zaloti financar, pa otroci ne vedo, za koga so prodajali tobak, tihotapec pa se med tem že izmuzne in posluje v kakem drugem lokalu.
Male zavojčke tobaka prodajajo tudi
ženske po mestnih hišah. Na ulici ln na dvorišču vpijejo sicer: Sveža jajca, sveže maslo! — Gospodinji ali gospodarju, ki se zanima za blago, pa takoj razložijo, da imajo tudi zavojčke najfinejšega tobaka In cigaretni papir. Če ženske naletijo po naključju na finančnega organa, se izgovarjajo kakor otroci po kavarnah. Tihotapce, ki zalagajo žene in otroke s tobakom, pa imajo v svoji službi po ulicah in po okrajih tihotapci-grosisti. Ti prevažajo tobak od producentov v mesta tudi z lepimi avtomobili.
Neštete tihotapske zvijače.
Tihotapstvo je težak posel, pri katerem Je treba mnogo smelosti in fantazije. Vsak čas se ponavljajo nove tihotapske rvijiče, ki pa morajo biti dobro premišljene,_ da prevarijo že vseh mogočih sleparij vajene finančne organe. Tobak v izdobljenem hlebu kruha ali v votli leseni nogi kakega invalida, v izpraznjenem trebuhu zaklane svinje, v vreči med žitom, vse to spada že med zastarele trike. Med novejše zvijače spada n. pr. odeja, v katero je zavit bolnik, ki ga prevažajo z navadnim vozom ali pa z železnico iz kake oddaljene vasi v mesto. V taki odeji je namesto vate najfinejši hercegovski tobak. Da je v mnogih hišah tobak vzidan v debele stene, da so pod hišami in celo pod njivami dolgi rovi z velikimi tovori tobaka, ne spada sicer med najnovejše tihotapske zvijače, je pa vendarle uspešno za tihotapsko obrt, ker
finančni organi pač n« morejo niti pri vseh sumljivih posestnikih razkopati vseh njiv in zidov.
Zanimivo je tudi to, da gredo v zadnjem času po Bosni in Hercegovini gladko v denar vsakovrstni daljnogledi. Daljnogledi spadajo namreč med važno opremo tihotapcev, ki pazljivo motrijo kretanje svojih sovražnikov-finančnih organov. Kakor že rečeno, so tihotapci pri vsej medsebojni tekmi in zavisti složni proti skupnemu sovražniku in če eden od njih pri kupčijah v kakem lokalu ali pa kje na visoki planini opazi finančne organe, opozori takoj na nevarnost tudi vse svoje tekmece.
Kako udomačen poklic je tihotapstvo, spričuje tudi dejstvo, da učitelji v šolah, ko vprašujejo deco po poklicu staršev, mnogokrat dobijo za odgovor: »Svercer!«
Tvegano življenje.
Tihotapci, ki prenašajo tobak preko hribov in planin na sever in na jug, tvegajo za male cene dostikrat svoje življenje. Tihotapstvo je sploh strast, ki postavlja življenje neštetokrat na kocko. V spominu je Še strašna tragedija na reki Neretvi, kjer je neke burne noči utonilo 7 tihotapcev, ki so hoteli s svojim čolnom za vsako ceno na drugo stran. Na Neretvi se je tudi nedavno odigrala razburljiva igra t življenjem. Večja skupina tihotapcev se je blizu vasi Džajice zbrala na enem bregu razburkane reke, na drugi strani blizu vasi Spiljana pa so čakali tovariši, da bi prevzeli tobak.
Na vožnjo s čolnom nI bilo mogoče niti misliti. Reka je bila preveč razburkana in ni bilo brodnika, ki bi si upal v divje valove. Skušali so si pomagati z vrvjo, kakor so napravili to že pri mnogih hudournikih. Skupina na enem bregu pritrdi vrv na kamen in vrže kamen na nasprotni breg. Pomočniki kamen ulove in tako je preko reke napravljen most, ki ga tvori ena sama dolga vrv. Na enem bregu pritrdijo vrv visoko na drevo, na drugem bregu pa jo napno k tlom, tako da ima primeren padec. Po tako napeti vrvi spuščajo potem preko reke zavoje in vreče s tobakom. Eden od tihotapcev iz Džaiiča pa je skušal deročo reko tudi preplavati na ta način, da se je pripel na vrv. Plavanje je bilo strašno naporno in ko se je z vsemi silami boril za življenje in dospel že do sredi reke, so ga zgrabili tako močni vrtinci, da ga je premetavalo in sukalo s toliko silo, da se je možem na nasprotnem bregu vrv iztrgala iz rok. Kaj kmalu se je odpeta vrv sama zibala po valovih, ki so pogoltnili nesrečnega tihotapca ...
Take in podobne tragedije vplivajo seveda z vso porazno močjo na preostale tovariše, ki pa v borbi za obstanek in v strasti, ki se pridružuje ljudem na prspore-danih potih, kmalu spet tvegajo svoje življenje ter drug za drugim tudi storijo žalostno 9mrt, na njihova mesta pa stop!io nove moči, da ni nevarne igre ne konca ne kraja.
Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne
smehlja
S?fta bede rudarskih otrok te časa tkzv. »prosperitete« — Črna kava
za večerjo in kosfto
Ljubljana, 29. julija.
Položaj v Trbovljah se je za nekaj časa olajšal. Na cestah po j o krampi in lopate, rudarji, ki »o zaljubljeni v svoje eksponi-rano delo v jamah, se pomalem privajajo na novi posel. V soboto je občina delila brezplačno moko zaposlenim rudarjem in tako se vsak dan na drobno krpa beda v Trbovljah. Za odrasle ljudi je za silo poskrbljeno. Po rudarskih domovih je glede hrane in kuhe zmerom veljalo trdno načelo: za očeta mora biti, ko gre na iiht O materah je znano, da si rade trgajo od ust, z njimi pa so že od nekdaj gladovall rudarski otroci.
Tako tudi dandanes kakor zmerom ntj-težja bremena padajo v Tevirjih otrokom na rame — zadnjič smo zabeležili, da je samo v trboveljski občini okrog 3200 otrok zaposlenih rudarjev v takšni bedi, da so nujno potrebni javne pomoči — nam dokazujejo nekateri nadvse zgovorni podatki o življenjskem stanju rudarskih otrok, ki jih je na pobudo sedanjega dirigenta trboveljskih slavčkov g. Suligoja zbralo učiteljstvo osnovne šole na Vodah jeseni lets 1928., torej v času, ko so trboveljski revirji bili še sredi prosperitete. Teh podatkov doslej še nihče ni objavil, dasi vsebujejo neizčrpno, pa tudi vnebovpijoče gradivo o Življenju rudarskih otrok.
O prehrani šolarjev na Vodah izkazuje zbrani material, da so delavski otroci v Trbovljah že v dobi tako zvane prosperitete po navadi večerjali samo: kavo, včaii
belo, pogostokrat samo črno, včasi nič Nekaj povsem običajnega je, da je otrok od petka do petka dobival za večerjo: Belo kavo. Belo kavo. Belo kavo. Belo kavo. Belo kavo. Črno kavo. Črno kavo. Črno kavo. Nobena izjema ni bil v tem času otrok, ki je štiri dni zapored povžil od jutra do noči: zjutraj malo kave, dopoldne nič, opoldne kavo, popoldne nič, zvečer kavo. Črna kava za zajutrek je bila 2e v onem času prav razširjena med rudarskimi družinami, in kakor so jo pili očetje in matere, tako so jo pili mali otroci. V ostalem so v poletnih in jesenskih dneh, ko so siromašne grede dajale svoje pridelke, plantali: zelje, solato, peso, stročji fižol in pa seveda neizogibni krompir. Kot praznična jed je za rudarskega otroka že od nekdaj veljal tako zvani »funšterč« — nekakšen knapov-ski praženec brez jajc in po navadi tudi brez sladkorja. To je v veliki meri hrana, ob kateri so trboveljski otroci živeli v svojih dobrih časih.
Takšna prehrana je fe tedaj izkazala katastrofalne posledice.' Izmed 425 deklic na Soli jih je 85.20 odst. tako zaostalo v rasti, da niso dosegle normalne višine (
Stratzu), 77.<58 odst. na tako, da niso dosegle normalne teže. Izmed 439 dečkov jih je v višini ostalo pod normalo 84.50 odst, v teži 61.65 odst. — In zdrava teža, normalna višina sta prvi pogoj vsakega življenjskega napredka.
Tako govore Številke is 1. W2B, i« starih, dobrih časov, če bi naSe Sole danes
Pot ob dalmatinski obali
Gruž—Dubrovnik—-Lokrnm
Ni je na vsem potovanju ob dalmatinski obali svetlejše ure od one, ko se daleč od Korčule nizdol bližamo Dubrovniku. Vsa mirna hrepenenja popotnikov na ladji so združena v veselo pričakovanje, kdaj fce bo tam doli za oglom pokazal Gruž, dubrovni-fcki pristan, Petka na desni, trdnjava visoko zgoraj na hribu... Narava sama skrbi za lepo uverturo v dubrovniški paradiž. 2e smo mimo šipana in Lopuda, utonilo je za nami sokolje naselje Trsteno, zadovoljni zremo v visoki Orjen (1895). Plovemo blizu ob obali. Breg sam je belkast, obrušen, tu in tam močno izpodjeden. To skalovje nI videti krhko, odporno Je, kljubujoče. Ali morje, ki se tod preliva v širokih pretokih med otoki in celino, ima včasi ostro nabru-šene zobe. In ko se umiri, Je spet blago, božajoče, v najpopolnejšem skladu z veličastno harmonijo, v kakršno Je priroda postavila Dubrovnik.
Bolj in bolj je obala zelena, celi gaji rasto v hrib, sila učinkovite so temne skupine cipres, polno je gostega grmičja, zelenja vseh odtenkov. In zdaj pa zdaj se nam pokaže posamična idila, v majhnem zatonu precejšnja vila sredi cipres ln oljk. Ne vemo ji imena. Videti pa Je, da ima polno gostov. Pravkar se izkrcavajo iz velike motorke. Gotovo so se pripeljali z lepega popoldanskega Izleta. Morda iz Dubrovnika. Morda so posetili tistele otočiče, ki samevajo vsak zase v rajdkl tišini: Sv. Andrej, Koločep, Daksa nesrečnega Imena...
Lapad s svojim bujnim vrhom Petko je
na solncu. Tiho dremajo v popoldanskem snu njegove vile ln hoteli, zasenčeni od obilnega eksotičnega drevja. Zato pa je polno življenja v pristanišču, ▼ Gružu. Tujski promet, kakor bi ga želeli videti v vsakem našem pristanišču. Na potnike in letoviščarje vam čaka pred ladjo cela garda hotelskih uslužbencev ln postreščkov. Napolnijo se tramvaji in avtobusi, v naglem poletu zdirjajo po lepo asfaltirani cesti navkreber proti Dubrovniku, na Lapad ali kam drugam v okolico avtomobili, da je med prahom hudo skromnemu potniku, ki jo peS ubere lz Gruža proti Dubrovniku, zgolj zato, ker noče biti prikrajšan za prekrasni pogled z vrha klanca na neskončno slnjino Jadranskega morja.
Radovednemu povpraševalcu o znamenitostih Dubrovnika se zdajle gladko izmuznem, prosto po Prešernu: »Naj pevec drug lepoto popisuje«... Vseh superlatlvov se počasi otreseš, ko se pohlepen, da vendar ne U nikjer ničesar zamudil, naklobuštraš po trdih kamenltih dubrovniških tleh. Tako se utrudiS kakor da si ves dan služIl težkemu plugu. Dubrovnik vara. Ni velik ln kmalu se ti zdi, da si ga vsega objel ln ujel vase. Pa ko se ponovno vrne! vanj in prebredeS vse njegove ulice ln se potrudiš tudi v okolico, glej: kar si te kdaj videl in spoznal, ti je vedno lepše ln pomembnejše kar pa najdeš novega — bodi 2e v senci knežjega dvorca, okrog sv. Vlaha in v drugih cerkvah, ali v najtišjih ulicah ln na
tankih promenadah ob morju _ vse samo
krepkeje riše v tvoji duš! prelestno sliko,
podvzele ponovno takSno statistiko, M su
bilo pred Številkami Se vse drugače groza. Prav gotovo je, da bi pri- vseh rudarskih otrocih glede teže dognala preiskava en sam rezultat: 100 odstotkov pod normalo. Zato pa mora biti najbolj budna skrb vseh naših odločujočih činiteljev, da brez odlašanja priskoči na pomoč gladujočim rudarskim otrokom.
Smrt v Ljubevču
Idrija, 28. julija Kdo, ki je bil kdaj v Idriji, ne pozna čudovite skrite dolinioe, na katere zaključku se razprostira prelepo ljubevško posestvo? Ponosen rod prebiva tu in kar vas je starejših, gotovo veste ia starega Ljubevčana, Kajetana Premroua p/. Pre-mersteina, moža izrednega humorja, blagega srca in orjaške postave. Kdor ga je pobliže poznal v mlajših letih, gotovo pomni stisk njegove silne roke! Zdelo se je, da ne bi moglo nobeno, še tako težko breme upogniti njegovih mogočnih ramen. In vendar je klonil: sključen, sedemdeset-šestletni starček stoji danes nad krsto tretjega sina ... Prvega, Franca, uradnika
Bri glavarstvu, mu je raztrgala granata, drugega, Ivana, je uničila živčna bolezen, ki si jo je nakopal v strelskih jarkih. In zdaj je odšel tretji, Štefan, mladi ljubev-ški gospodar.
Veliki čebelnjak, prlslonjen ob prisojno reber, je bil od nekdaj ponos Lfubevča-nov. In prav ta je zahteval žrtev. Mladi gospodar Štefan je obiral roje na drevesu. Spodrsnilo mu je in padel je na tilnik tako nesrečno, da je po težkem, deseturnem trpljenju izdihnil. Bil je vzoren gospodar, ljubeč lin in brat, skrben oče. Zapušča vdovo in dva otročička. Njegov zadnji brat, g. sodni nadsvetnik Kajetan Prem-rou-Premerstsin živi v Jugoslaviji, je predstojnik sodišča v Logatcu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Kdo enkrai
Osuševalna dela na Sorskem polju
Skofja Loka, 2B. julija.
Starološka občina, ki ji iniciativnosti za gospodarski napredek občanov nikakor ne gre odrekati, je pričela pod vodstvom preudarnega župana Antona Hafnerja osuše-vati SorŠko polje, s čimer se upa obnoviti do 7 kvad. km rodovitnega sveta, ki ga zamaka sedaj prav po mili volji potok Žabnica. Iz kreditov za javna dela so prva dela že izvršili in so regulirali Žabnico med vasema Žabnico in Sutno, ki Je zaradi razlivanja vode zlasti mnogo trpela in je bila znana kot zelo nehigienična. Velike zajede in krivulje so izravnali v ravno črto v dolžini več sto metrov, uredili so nasipe, zgradili so primerne prehode čez potok, zraven vsega pa Se tako okusno uredili vso soseščino, da ustvarja okolica vtis pravcatega parka.
Regulacijo nameravajo nadaljevat!, film bodo dana za to primerna sredstva V drugi etapi bodo uredili vodno progo od vasi Žabnice do železniškega propusta in v nasprotni smeri do občinske meje. Ljudska konservativnost prvotno akciji ni bila naklonjena, toda sedaj žanje delo sploSno pohvalo, ker vidijo ljudje, da je Slo samo za njihove koristi. Stremljenja staro-loške občine je podprla z vso naklonjenostjo tudi banska uprava, ter je občina našla vrata povsod odprta Regulacijska dela je vodil Sef hudourniške sekcijo inž. Strancer.
Še eno o Krnici
Kranjska gara, 29. juiija.
Pregledoval sem »vpisnike občni Bi zfoo-rov ki sej in opaail, da se je ustanovila naša podružnica SPD ravno pred 30 leti. Z otvoritvijo koče v Krnici bo združen lep Jubilej podružnice, ki je prvotni/v obsegala ves ikranjskogoreki ofcrad. V zadnjem času smo pa postali lokalni patriot je Im delamo v šitlrih grupacijah. SvcxJe-časni načelniki ln odborniki so sanjali o koči v Krnici, toda niso Je ogradili. Ni to njihova krivda, pa« pa ziasti finančna stran.
škoda, večna Skoda abarth ifudl, ki so
nam boeopetniikom in samoerajčnikonn pred 60 leti pravili čudne, prečudne stvari o Krnici. Ako bi bil tedaj dečko vsaj deset let star in bi bil imel sa poddago tako iaobrazbo, kakršno nudi današnja šola, kaj bi vam danes vse ne povedal! Kje so tiste pehte-bebe, katere ogrožajo planinski svet pod fikrlatioo in obsujejo vsakega nepoMlcanca s točo kamenja, če se je bil predrzni! prestopiti dovoljeno mejo? Kje so bedamci, ki so imeli pazno stražo pred Vhodom r Krnico? Kje *o ko-asobrincl, kfle divji mož? So še drugi zli duhovi, len ena sem pozabil, ki čuvado kraljestvo Zlatoroiga pred ©skrunitvijo. To Je bilo mnenje naših prednikov. Današnji evet Je pa drugačen. Ne pozna strahov ln gorskih duhov, katerih ne smeš buditi
!b mrtvaškega spanja. Reakio goji gorski šport. Pridi r Krnico, tur imaš na razpolago! In če boš po dolgi poti izmučen in se boš vflegel v hladno senco skromnega borovca, tedaj boš zasanjal fcraene in romantične sanje o bedaacih, pehtah, Z3a-torogu la belih ženah. Videl boš procesijo naših starih pastirjev in očancev ln vsaj ta kratke trenutke boš prestavljen v stare, dobre frase, prestavljen boš v 6iki svet, poln tajlnstva in zagonetk. — Morda boš pa sanjal druge sanje, morda prejmeš v teh sanjah poljubček od kraso-tice, ki bo slučajno v Krnici in bo na debelo markirana z bajnimi barvami. Zbudil se boš, razočaran boš, kajti ni te poljubila gorska vila, marveč dih moderne kulture, ki ne spada v gorski svet.
Ako preživiš večer v Krnici, potem boš gfledal 8olnčni zahod, takoj nato pa žari-tev, ono prekrasno barvo, ono zlato, ka-teTo prestavi planine v neprimerno baj-nost. In ko gledaš v tej žaritvi Krnico, boš pozabil, da si človek, pozabil boš ženske tegobe in tvoj duh bo želel le kvišku! To je Krnica!
čitaj knjigo dr. Kugyja! V Križfci steni sta pila s pokojnim KarabldiMem denatu-riran špirit, v katerem so bili namočeni hrošči ln bo rodu i fcužfki. Nista odložila poprej steklenic, dokler Jima niso začeli kebri ščegetati ustnic, a takoj nato »o se pričele blodnje: Reševalne ek,špedicije, turisti, prijatelji, pastirji — vsi so jima prihajali na pomoč, le Saj, da Je bila to le optična prevara In easkočena v Steni sta celo noč zaman priča/kovala rešitve. V Jutru se Jima je šele poerečll prehod lz mogočnega kuJoarja. v Krnico. Govorim o Krnici, ki Je izhodišče brezštevilnih tar v letnem času, kaj pa je Krnloa pozimi, to Ibo poglavje zase.
ie na nekoga n« smem pozabiti, ko govorim o Krnici. To Je moj ljubljenec ln tovariš, mod Argus. Videl ga boš v nedeljo S. av®usta pri otvoritvi koče. Smrček inrm p-omazan s poimipe jamsko rudečo barvo za markacije. Tudi njegov košati rep Ima enake sledove. Vse to si Je naprtil v Kr-
adel pri markaciji poti proti Kri*kl staofl. Vedi, da Je moj kuža veletnrist ka Aa Je ta ImvhftT premagal fe marsikatero tv.ro,
doživel tudi že marsikatero neprijetno dogodbo v naših gorato, toda mdnje čase Je njegova najljubša pot — t Krnico!
župan Lavtlžac.
Nova žrtev Mure
Gor. Radgona, 29. julija.
N! 8o mfciflo 15 dni, odkar je Mura
ugrabila življenje dveh mladeničev, že zahteva nove žrtve. V četrtek 27. t m. »o ugrabili deroči valovi 351etnega Jožefa Korošca, delavca iz Poiic pri Gornji Radgoni. V spremstvu dveh tovarišev se je popoldne podal na breg nevarne Mure v bližini Lutvercev, da se v neznosni vročini teh dni vsaj nekoliko ohladi. Ker so mu je zdela Mura v starem rokavu manj nevarna, je tu skočil vanjo. Zadel pa Je ravno na nesrečno mesto, kjer je voda Izredno globoka in tudi deroča. Ker ni bil dober plavač, je kmalu omagal ter se začel potapljati. Ko s & ostala dva tovariša opazila nevarnost, je eden, ki se je čutil boljšega plavača, priskočil na pomoč. Po-
tapljajoči se Korošec se je pod gladino reke oprijel rešitelja tako močno, da Jo ne le bila nemogoča rešitev za KoroSca,
temveč se je še reševalec komaj rešil iz valov. Ti tragični primeri naj bodo resen opomin vsem kopalcem, da ne pohajajo v Muro na onih mestih, kjer jim tok in globočina reke nista znana.
Se ena tragična smrt. V občini Gamtttz, sodni okraj Lipnica v Avstriji, je bil no-davno aretiran 411efcnl gonjač živin« Anton Medved, pristojen v Jugoslavijo. Iskalo ga je neko sodišče zaradi poneverbe. Oroinl-ška patrulja ga je oddala čez noč v občinski zapoT občino Gamlitz. Ko ga Jo orožništvo naslednjo jutro hotelo odvesti k sodišču v Lipnici, ga je našlo v zaporu obešenega za naramnico, privezano na lezni križ v okna
Kmetijski restnik
ki vstaja t tebi kakor bela legenda.
Gosposki Dubrovnik Je bil nekoč glava republike, danes je po vzdevku Nemoev kralj Jadrana. Vse leto je ljubljen in občudovan. Ali vendar se tudi zanj pričenja prava sezona šele s pozno pomladjo. Nje* gova zimska praznovanja — zlasti še veličastna proslava patrona sv. Vlaha — privajajo mnoge goste. Toda pravi občudovalci ga vendarle hočejo videti v zlatem orna-eu solnca. Takrat, na prelomu pomladi in poletja, ko je morje umirjeno in so se dubrovniški parki odeli z razkoSnlm cvetjem v plašču najtemnejše zelenine, takrat je podoba Dubrovnika na skalovju, ki si iz stoletja v stoletje pere noge v sinjem morju, očarljiva. Letos, pravijo, se je sezona
Likvidacija potujoče kmetijske razstave
Dtne 33. t m. je »Modri VIak< zaključil svojo KSdnevno turnejo Po dravski banovini in 25. t. m. se je Izvršila likvidacija t« razstave v LJubljani, ker »Modri v/!a"k« pojrie za nekaj časa v popravilo v Beograd, od koder se bo napotil v druge še ne prepotovane banovine na Jugu.
Ker je vsa potujoča razstava ali potujoča kmetijska šola državna akcija, Je bila vsa uprava potujočega vlaka po dravski banovini v rokah dravske banovine, ki zato Je tudi Sončno likvidacijo vlaka obavila ona pod predsedstvom načelnika kmetijskega odldelka g. Inž. ZldanSka, r navBočnostl ministrskih odposlancev višjih inšpektorjev gg. Neomčanlna, Gftorgje-vflča ln Kraljeviča, ter vseh HJubljaratfcih sodelavcev pri tej razstavi.
Is poročila rarmaitelja modrega vteka g. Int. Sadarja, ki Je vodil vflak na vsej turneji, posnemamo, da Je bilo vseh obiskovalcev v dravski banovini 116.353. Od teh 7-8.402 odraslih, večinoma kmetovalcev, ter 1429 učiteljskih moči, kar znači Izredno visoko Število; ostalo pa odpade na šoflske otroke, vojake Itd. Plačanih vstopnic po 2 Din Je bilo 60.296 v znesku 120.692 Din, čeprav se Je razedasll za kmečko ljudstvo nekak prostovoljni prispevek. Naš tomet Je pa ponosen ln je kUJuto današnji mizerijl radevolje žrtvoval 2 Din za dobro stvar. Brezplačnih vstopnic Je bilo oddanih le 16.664, ki so odpadle večinoma le na šole in vojaštvo.
Potemtakem Je posetll >Modri vlak« v dravski banovini vsak 8 prebivalec. Nafl-bol|S&i obisk Izkazujeta mesti Maribor s preko 4000 in Celje ter Dol. Lendava s enakim številom obiskovalcev, dočim pride LJubljana na 4. mesto, čeravno Je stal vlak tu 2 dni, a drugod le po 1 do po! dneva. Dokaz pač, da se Je za to raasta-to zanimalo po večini kmečko ljndebro. Dnevni obisk je znašaj skupno povprečno 2197 oeeb.
Povsod je tli lep sprejem, Izreden pa Se v Litiji, Mokronogu in v Kranflaki gori. Hvala za to gre vsem sreskicn in postajnim načelnikom ter občinskim opravam, kakor tudi vsem »reškim kmetijskim referentom, od katerih delovanja Je bH mnogo odvisen povolen obisk s strani kmečkega ljudstva.
zlasti razmahnila Hoteli in pensioni so dosti dobro zasedeni od letoviščarjev. Največ vrveža pa vnašajo na dubrovniške ulice nešteti izletniki, ki posamič ali v skupinah kapljajo dan za dnem semkaj iz vseh koncev sveta. Tako je zlasti v prvih večernih urah Dubrovnik podoben čebelnjaku, čigar šumenje mirno prisluškuje starinska trdnjava Lovrijenac in morje tam spodaj.
Ali veste, kaj lepšega si utrujen razgle-dovalec ne more poželeti, kakor izlet na Lokrum.
V malem dubrovniškem pristanišču, ki po svojem obsegu in starinskosti res ni primerno za drugo kakor za majhne ladjice in jadrnice, vas čakajo pripravljeni motorni čolni, čudovito privlačno moč imajo. Greš tam mimo in na prvo povabilo tistega, ki ureja in vodi ves ta maloizletnl-ški promet, cepneS v čoln. čim je poln, za-brnl motor in v nekaj minutah prerežemo rahlo valovje ln stopimo na peščena tla gosto poraslega Lokruma. Ne prižigaj tod cigarete! — je prva zapoved. Ne ogražaj te dragocene prirodne zakladnice, kakor ji nI enake ob vsem Jadranu! In obenem: Ne skrunl samemu sebi ozračja, ki Je kakor balzam! Poglej, peščena pot te vdano vodi sama skozi gaj, ti pa se ves prevzet od tišine zdaj pa zdaj radoveden oziraš, ali nisi morda zašel na tej edini poti... in strmiš in pokukaš med vejevjem navzgor proti razvalini, ki se skriva na vrhu. Pa se spet razgleduješ po morju, proti Kupar-skemu zalivu m doli proti Cavtatu, kjer se na gričku vrh potopljenega mesteca v solncu svetlika Račičeva grobnica... ptič, ki zaSčebeta na veji, ti je takoj najmilejši drug.
Tteeh predavanj, ki so bfia n&ufeoa s
to potujočo šodo, Je bilo preko 108 z adeležtoo preko 10.000 poslušalcev. Predavanja v kmečkih občinah »o bila ponrsod dobro obiskana, povprečno po 100 p-osta-šalcev, čeravno je bil za ta, v nekaterih krajih prav neugoden čas (nujno delo na polju), a zanimiva tema (vsebina), posebno praktično rasteazovanj« k&punjentfa in skiopitično prednašanjje je tvorilo splošno atrakcijo, tako da bo prišli tudi v tem pogledu vsi udeleženci na svoj račun.
Od strokovnih knjig, ki bo se v višku oddajale, je bilo razprodanih skjupoo 9684 koenadov s» preko 36.000 Din, od teh največ brošure »Kmetijstvo dravske banovine«, in sicer okroglo 6000 ln »Gozdarstvo« 1050 komadov. Prodanih je bilo tudi nekaj d očrtov, in sicer za kurnike 300 in sa hleve 80, ter sa gojitev kokoši 261 komadov. To kaže veliko samimanfle tudi sa tookošjerejo.
Sikuipni dohodki turnej« so anešali okroglo 161.000 Din ki tafco preostane po odbitku veeh stroSkov sa potovanja, apremstvo, nakup rasnih dopolnilnih predmetov, reklamo IM. okroglo 40.00C Din.
a prebitek se bo uporabil za uvedbo drugih kmetijskih zadev, adruženih s to potujočo raactavo.
hi vsega je ra-zrvidno, da Je potujoča razstava, kakor je g. poročevalec sami poudarjal, dosegla popoln uspeh, razblinila Je marsikatere preuranjene negativne predsodke. V več krajih se je baje Izrazila želja, naj bi vdak dlje časa ostal, kar pa iz prometno tehničnih orzi rov nikakor nI šlo, niti ne za per ur razločka. Vee ee je pač točno začelo in vse tudi točno, brezhibno končalo. Železniški prometni urad je Jako skrbno sestavil vso tur-nejb »Modrega vlaka< in zato ni bilo rl-ikjfcr niti najmanjše zapreke, sa kar se Je tereMa Direkciji poeebo-a zahvala Iti priznanje.
Končno nad omenimo 8«, 4a J« od baoo-vine določeno darilo (velik plug) prejel kmetovalec g. Ivan Mravfljak v Vuhredu kot stotlsoči obiskovalec v dravski banovini, ki pa je plug podaril ondotni kmetijski podružnici v splošno uporabo. Tudi lepo ln častno znamenje skupne kmečke ■vzajemnosti.	Fr. Gomfcrač,
Postani ist ostani
član Voelnlkove dražbe!
Da Je Lokrum državna last, prebereš z Ms tka, ko moraš tik pred vhodom v pravi park plačati vstopnino. Nekdanji samostan je danes državno dečje letovišče, ne daleč stran so postavili še nekatere paviljone. Tu ima deoa, bolehna na pljučih, zares paradiž. Bujna vegetacija, kakor ji enake ni kmalu kje v Evropi, osvaja ne samo s čudovitim pestrim izborom eksotičnih rastlin, marveč zlasti še z opajajočlm vonjem, ki neverjetno blažilno lega na pljuča. Tu so vam celi rondoji lovorja, ogramnl oleandri, temne ciprese, k temu še močno po-polnujejo zelenje gosti grmi pušpanja. Za-di vi j eni gledate palme v cvetju. Prekrasno je obilje gartrož in lilij. Za močan kontrast cvetju zopet groteskni kaktusi, dokler na samostanskem dvorišču na lepem ne ostrmite pred oranžnimi drevesi, ki so Se ohranila pozni sad na veji, da so vzra-dostila otroke ob prihodu v kolonijo...
Po alejah, mimo paviljonov in lepo obdelanih vrtov, ki omogočajo koloniji lastno gospodarstvo, nas vodi tiha šetnja na rob otoka, kjer se Je med skritimi razpokami silnih čeri ujelo morje v veliko kotanjo. Naj zunaj na odprtem Jadranu divja vihar ali naj se le pohleven vetre poigrava z drobnimi valovi — tu znotraj je Tiho morje zares tiho, umirjeno. Ta mir, ta spomin poneseš s seboj v večerni, šumeči, bohotni Dubrovnik. In Se dalje; s seboj v življenje.	—dr.—
Pristopajte k »Jadranski straži"!
f
Izlet k Savici - pred sto leti
Ob zatonu soluca: jtiomnjsKo jezero lezi pokojno
Do srede preteklega stoletja je bila planinska turistika v naših krajih še v povojih. Prvi, ki se je bil povzpel na vrh Triglava, je bil ranocelnik Lovrenc Willoni-tzer iz Stare Fužine (1. 1778.), za njim pa Baltazar Haquet (v 1. 1779. in 1782.1. Naš Valentin Vodnik, tedanji kurat na Kopriv-ciku, se je bil v družbi grofa Hohenwarta povzpel le na pobočje Triglava, bržčas na Mali Triglav H 795), oče slovenske turisti-ke. kanonik Valentin Stanič, pa je zavzel vrh Triglava 1. 1808. Sledili so še drugi podjetni gorolazci; kaplan Ivan Dežman (1809), praški botanik Franc Sieber (leta 1812.), stotnik Bosio (1S22), koroški fuži-nar Franc pl. Rosthorn. nemški geognost Kristijan Keferstein (1828) i. dr. Vse te tuje in domače »alpiniste« so vodili ali spremljali na njih drznih vzponih domačini Bohinjci, ki so kot planSarji ali lovci dobro poznali vse gorske steze, prehode in dostope.
Letos dne 19. julija pa mine sto let, odkar je dospel na vrh Triglava ljubljanski mestni zdravnik dr. Mihael T u š e k. ki je to svojo zanimivo hojo opisal v tedanjem edinem inteligenčnem glasilu »Illyrisches Blatt«, letnik 1833., seveda v nemškem jeziku. O Tušku vemo, da se je rodil pri Sv. Lenartu na Martin jem vrhu nad Železniki 1. 1803. ter da je bil ko razborit mlad in-teligent član Čopovega prijateljskega kroga. V IV. bukvicah Kranjske čbelice (leta 1833.) je objavil dva prevoda iz nemščine: Schillerjevo elegijo »Mladenič pri potoku« (Der Jiinglin.fr am Bache), dobro znana zadnja dva stiha;
Raum ist in der kleinsten Ktltte
Fiir ein gliickiich liebena Paar. je poslovenil takole;
Ljub'mu z ljubico prostora
Dost' najmanjša hiša da. In Btirgerjevo zbadljivo romanco »Cesar in opat« (Der Kaiser und der Abt), ki je bila tedanji uradni cenzuri v hudo spotiko.
Tušek je bil v družbi svojega stanovskega tovariša dr. Rajmunda Melzerja in uradnika ilirske dohodarstvene uprave Vincen-ca Seuniga odpotoval dne 15. julija iz Ljubljane. Bržčas ga je mikalo, da bi spotoma videl svojo domačo Selško dolino. Zato so tz škofje Loke krenili ob Selški Sori navzgor ter so istega dne na večer dospeli v Eorico. Naslednjega dne so preko Sorske planine prišli v Bohinj ter so se udomili v Srednji vasi (v Stari fari) pri gostoljubnem župniku Kumru. Srednja ves naj bi jim bila izhodišče za hojo na Triglav. Prej pa so hoteli pogledati še Bohinjsko jezero ln že takrat sloveči slap Savice.
Dne 17. julija se je obetalo lepe vreme, Tuškov sošolec iz gimnazijskih let, kaplan Kankel, ki naj bi bil vodnik, je opravil v cerkvi sv. Janeza pri jezeru ob 6. uri zjutraj mašo, nakar so se, dobro preskrbljeni z brašnom in vinom, vkrcali v lahko ladjo, z žeblji zbito iz desdk. s seboj so vzeli dva domačina, da sta veslala in da sta jim pozneje služila kot nosača.
O vtiskih in dožitkih na tem izletu naj pripoveduje Tušek sam:
»Jezero je eno uro dolgo, pol ure široko ter je po meritvi rajnega kanonika Cle-mentinjja na dveh mestih po 40, na nekaterih po 30 sežnjev globoko, torej mnogo globočje kakor Blejsko ali Cerkniško jezero. če ne piha veter, vlada na jezeru in onkraj njega svečana tišina, le iz kraja, kjer izvira Savica, čuje popotnik bobnenje slapa. Sicer pa nismo čuli drugega glasu kakor iz visoke daljave glas kukavice. Opazili smo planinskega orla. ki se je od ene gore preko jezera do druge na drznih krilih počasi prepeljaval.
Najlepši prizor pa nudi mirna jezerska gladina. Na njej vidiš vso slikovito okolico v najdivnejših barvnih odtenkih. Zlasti se odraža v njej zelen z neko ljubkostjo, ki se ne da popisati. Tu vidiš dvojno nebo; eno nad seboj, drugo pod seboj, da se ti zdi, kakor da ploveš prosto v svobodnem božjem ozračju. Levo na bregu opaziš cerkev sv. Duha v tihi samoti, če sprožiš na sredi jezera pištolo, čuješ dvokraten Jako močan odmev in večkratnega, manj razločnega. Vzrok temu pojavu je iskati v tem, da se odbija zvok od golih apnen-skih sten, ki so na dveh nasprotnih al bregovih jako strme ter se na nekaterih mestih kar navpik gor do oblakov vzpenjajo, čvrsta veslača sta lahko ladjo gnala, ca je po vodni gladini kar letela. Vendar smo šele čez eno uro pristali pri izlivu Savice. Tu smo vstopili v samotno divjo krajino. Le nekaj senikov priča, da'pride v to dolino vendar včasi človek, s kamenjem posuti travniki, bukovje in smrečje se menjavajo z neplodnim svetlo sivim prodovjem ki se venomer z gor£ doli siplje. Pot do t. zv. Male Savice je, če odštejemo majhne vzpetine, vseskoz ravna in zs.o kamnitna, a. za hojo in ježo dokaj zložna.
Ko prideš po preprosti brvi čez Malo Savico, hodiš dalje po jakD stnni stezi skozi bukov gozd skoraj pol ure vkreber. To stezo so pred nekaj leti na več mestih izboljšali s tem, da so na več mestih napravili stopnice. Kjer se pričenja prav težavna strmina, na mah obstaneš — na cilju svojega pešačenja. Pred seboj opaziš v pečino pritrjen in s strešico zavarovan spomenik iz belega marmorja. Pokcjni baron 2iga Zois ga je bil dal v čast nadvojvodi Janezu izklesati v Bohinjski Beli ter ga vzlic znatni teži semkaj prenesti.« Tušek navaja nato latinski napis, posvečen spominu nadvojvode Janeza, ki je tu pri izvirku Savice kot geognost raziskoval alpski apnenec v juliju 1. 1807. Ta plošča je še dandanes prilično dobro ohranjena. Pisatelj nadalje omenja, da je napis zelo trpel po zlobi nekega planšarja in da je ves kamen pokrit z imeni oseb, ki so ta
kraj posetile, vendar se čitajo med njimi tudi imena oseb, ki o Savici niso nikoli niti sanjale, kaj še, da bi jo bile videle.
>Pred kamenom stoji miza, krog nje pa je ograja s klopmi. S pristojno hvaležnostjo se ljubitelj prirode spominja onega, ki je dal to opremo napraviti. Vendar bo kmalu bolje kazalo, da bi je sploh ne bilo, zakaj nje lomljivo stanje vedno bolj preti, da si bo tu kdo nogo zlomil ali da se mu pripeti še kaj hujšega. Izmed rastlin, ki jih je tu opazil; navaja; Campanula lini-folia, Gentiana pannonica, Erica vulgaris, Gypsophila muralis.
»S tega mesta se najbolje pregleda slap Savice. Visoko gori iz gole skoraj navpične stene privreva na dan ter pada 35 sežnjev v globino s strašnim šumom v majhen tolmun (Tršek dostavlja v oklepaju domače ime: jerin), vsa se peneča in nad 30 korakov naokoli pršeča. Okoli devete ure, če sije solnce na razpenjeno valovje, se vidi ob njem lepa mavrica. Potnikom, ki jih vodi v to krajino želja, da bi občudovali preprosto vzvišeno prirodo v vsej njeni krasoti ter prisluškovali njenemu učinkovanju, svetujem, da naj v ta namen porabijo vselej le zjutranje ure. Tako se jim užitek podvoji. Razen kristalne čistote vode mora zbuditi pozornost nizka stopnja njene topline. Zakaj toplomer, ki je kazal pri spomeniku v senci 19 stopinj R, je padel nad vodo v tolmunu v malo minutah na 6 stopinj, če si vzameš te vode v usta, se ti zazdi, kakor da imaš sneg aii led v ustih. Zato svetujemo, naj se je nikari preveč ne pije. Zlasti velja to onim, ki imajo kako težkočo v prsih.
Slap kakor tudi vsa bližnja pokrajina očituje nekaj lepega in vzviSenega, «ar se v obliki strnjeno ne da izlepa kje drugje videti. Zares se moramo čuditi, da se še ni našel slikar za to krasoto. Hiše, svetišča, palače vidimo vsak dan na slikah, najkrasnejših stvaraikovih del, ki jih vendar vsak človek občuduje, pa ne dobiš slikanih na pogled.
Od tu ni drugega razgleda kakor nazaj na Bohinjsko jezero in na gorovje, ki ga oklepa. Spredaj pa se dvigajo nebotične, nedostopne stene. Utegnil bi kdo misliti, da je tu na stotine nadstropij drugo na drugem nagrmadenih. Na temi in za temi pečinami se širi po Hacquetovem popisu (prim, Wester, Hacquet o Bohinju, 2ivlj. in svet, 1931, str. 58) šest ur dolga dolina. V to dolino se da po pečinah plezaje dospeti po stezi, ki jo poznajo le divje koze in njih lovci. V tej dolini se nahaja sedmero jezer; iz enega baje izvira Savica. Namenili smo se bili, da bi do tja prodrli, toda družba ni kazala volje za to, ko je zrla donebne stene pred seboj, da bi se po njih vzpenjala. Morali smo odnehati in to planinsko partijo prepustiti drugim ljubiteljem grozotnih pokrajin v opazovanje in občudovanje.
Tako smo se, še večkrat oziraje se na gole apnenske stene, vrnili v Srednjo vas.«
Z naivno preprostimi, treznimi besedami je za prirodne krasote dovzetni mladi razumnik orisal svoj izlet k Savici, ki jo je tri leta pozneje (1836) Prešeren pesniško ovekovečil v svoji romantični alegoriji »Krst pri Savici« in ki je bila prej že Vodnika navdušila kot čudodelni Kastalijin studenec, da ji je posvetil pomembne stihe; »Grem visoko pit Savico, lepih pesmi hladni vir, mojstra pevcev na zdravico naj mi teče ta požir.«
Zares je v tisti dobi, ko še niso poznali turistike v današnji bohotni obliki, priro-da s svojim nenakaženim licem nudila um-stveno in srčno izobraženim ljubiteljem neskaljene urice duševnega užitka. Takrat je bila prav pokrajina ob Bohinjskem jezeru v svoji prvobitni nedotaknjenosti' še pravi pravcati prirodni park, sveti gaj. da se je potnik počutil v njem kakor v tiho veličastnem svetišču, čigar »arcanum«, tajinstve-eni tabernakelj, mu je bil šumni slap Savice. Samotnega potnika takrat še ni motilo brlizganje lokomotive, ne zoprno hu-panje avtomobilov, niso ga vabili pod streho udobno urejeni hoteli, niso mu barvne lise na deblih in skalah kazale strme steze na Komarčo ali drznih vi jug vojaške poti proti Bogatinu: krajina je živela še v deviški prvotnosti. Ali more biti današnji človek v preurejeni prirodi deležen tako globokih dožitkov in trajnih vtiskov, kakršne so doživljali prednamci pred sito leti?	W.
CREME * OLJE
Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v' vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ohla-
jenjem.
NIVEA se ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Eucerit.
NIVEA je poceni: krema Din S.50, 6.—» 12__In »5.—.
Regulacija Ljubljanice spet napreduje
Po zadnji ponesrečeni stavki dela v Ljubljanici spet normalno napredujejo. V primeru, da ostanejo vremenske prilike tako ugodne, kakor so zdaj, tudi dalje, bo dno kljub vsemu pravočasno zbetonirano. Stroji za mešanje betona so postavljeni zdaj, ko dopušča prostor, na obeh bregovih. S tem je sipanje betona v strugo zelo pospešeno. Treba pa se je v tem pogledu vsekakor ravnati na izkop, ki je zaradi ozke struge nemalo otežkočen in more odkopavati le določeno število delavcev. S stroji bi se dalo tudi to delo pospešiti. Vendar strojev ni in se je treba zadovoljiti z ročno silo. Ljubljanska gradbena družba je napela vse moči, da pride Ljubljana vendar ie do pravilnega odtoka ekskrementov. Betoniranje struge, kakor kaže slika, naglo napreduje že od Zmajskega mosta dalje.
Poletno življenje v gornje-savski dolini
Mojstrana, 29. julija.
Sezona je na višku, letoviščartfev je precej, a upamo, da še pridejo. Računamo, da jih bo kljub zaipozneli sezoni v«s3j toliko ko druga leta. Za obisk letoviščar-jev je Mojstrana dobro pripravljena. Poleg dobre in cenene postrežbe, dobrih in čistih prenočišč, nudi naš kraij krasne solmčme iz<prehode po naših divje romantičnih gorskih kotlinah in ture po vele-gorjih, kjer v podnožju bobni zelena Bistrica in smaragdmo zelena Radcvma.
Seveda nam rnanjika še marsikaj, a težki časi, ki nas tarejo zilasti pozimi, nam onemogočajo napraviti marsikaj, kar sami vemo, da nam je nujno potrefono. Treba bo. da si čim/prej uredimo primerno šet.ališče. tenišče, športni prostor, predvsem pa nujno potrebno kopališče. V veliki meri je odvisen uspeh turizma od smotcene časopisne propagande. Poglej-
mo sosedno Kranjsko goro, Rateče Id Planico, kako so se ti kraji dvigmiSi, kar je velika zasluga dnevnega časofpieja. Vemo, da so naša sosedna višinska letovi-šča krasna in da nudijo gostom razna ugodja, a tudi Mojstrana lahko v mmogth ■pogledih z njimi tekmuje. Treba je le dobre propaga.n*le in uspehi ne bodo izostali. Dan za dnem čitaimo poročila iz drugih letovišč, le o nas ni nikoli nobene >ve-et-i, tako da tujci niti ne vedo za cene v hotelih, gostilnah in zasebnih hišah.
Tudi Dalmacija in Hrvatsko Primorje preživljata težlke dni, a vendar hotelirji ob sinijem Jadranu vabijo v vseh novici ah tujce na njegovo obalo, ln gotovo je, da se vsaka reklama izplača. Kljub težkim časom je treba stremeti za napredkom. Potrebna je regulacija potoka in asanacija vasi, urediti je treba igrišče in kopališče, skrbeti za dobro propagando in prišli bodo tujci ter prinesli denar, ki bo znatno oživel naš ohromeli gospodarski organizem. Z denarjem bo prišlo zopet blagostanje v naše lepe planinske vasi, ki nudijo vse pogoje za razvoj turizma .
Naši avtomobilisti na Dolenjskem
Preteklo nedeljo so člani Avtokluba iz Ljubljano in nekaterih ostalih naših krajev napravili prvi svoj skupni izlet na Do-
lenjsko. Izlet je najlepše uspel, prebivalstvo jih je prisrčno sprejelo, avtomobilistl pa so bili vsi izredno zadovoljni z lepo-
Henkel-jeva soda za pranje In čiščenje je za namakanje perila neobhodno potrebna. Henko odloči vso umazanino ter Vam prihrani trudapolno predpranje. Pazite vedno na ovitek z znakom leva.
Podpolkovnik Jovan Sokolovič
veljnik 40. pp. Triglavskega, odšel v Si-sak za vršilca dolžnosti komandanta pehote vrbaske divizijske oblasti. Nadalje je odšel njegov pomočnik polkovnik g. Adolf K i 1 a r za komandanta 1. pp. v Vranju. V kratkem bo zapustil Ljubljano vrli sokolski delavec, artiljerijski polkovnik g. Ljuba N o v a k o v i č, ki je imenovan za komandanta samostojnega artiljerijskega diviziiona v Valjevu. Takisto izgubimo komandanta mesta, priljubljenega brigad-nega generala Dragomira P o p o v i č a, ki v pričetku septembra odide v Beograd.
Važna izprememba se je zadnje dni izvršila tudi v samem vodstvu štaba dravske divizijske oblasti. Dosedanji načelnik štaba podpolkovnik g. Jovan N. S o k o 1 o-
ob Celovški cesti na odcepu poti v Zgornjo giško služi že dolgo let za nekako ropotarnico. Cerkvica stoji na prijaznem kraju in je dovelj prikupna, da bi jo bilo škoda podreti, čeprav se v njej ne bero maše. Mestna občina namerava v kratkem cerkvico prenoviti in tudi bližnjo okolico primerno urediti. Že izgotovljeni načrti mojstra Jože Plečnika nam jamčijo, da dobimo na tem kraju intimen arhitektonski kotiček, ki bo v okras temu delu mesta.
Me*f neštetimi
ponesrečenci
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnic« »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svnVer" r»rwlnr»ro.
Otvoritev Roblekovega doma na Begunjščici
Dane« bo otvorjena nova planinska postojanka na Begunjščici. Njeno sliko smo
ravnin, zadet od kose krute neizprosne Morane, omahnil pretekli petek v naročje matere zemlje. Četudi je bolehal že skoro leto dni, je vendar še do predzadnjega tedna osebno vodil svojo skrbno urejeno mesarsko obrt ter svoje, z vztrajno pridnostjo pridobljeno lepo, veliko posestvo. Bil je eden izmed onih delavnih in značaj-nih mož, katerih vrsta se vedno bolj redči, a se za nje le težko najde nadomestilo. Za njim žaluje neutolažljiva soproga ga. Julija in globoko raztuženi sin edineo Ivan.
Toži m po njemu pa tudi njegovim številnim prijateljem in znancem, sirom slovenske domovine. Užaloščen >e poslavlja od njega moščanski občinski odbor, ker je izgubil z njim svojega zvestega člana in svetovalca. Kako je bil blagi pokojnik vsestransko priljubljen in spoštovan, so izpričale trume kropilcev, ki so se zgrinjale okrog njegovega mrtvaškega odra. Njegova poslednja pot v okrilje Sv. Križa se je pa v petek zvečer ob žarkih zahajajočega solnca spremenila — »pričo nepregledne vrste — od blizu in daleč prihi-telih pogrebcev, v pravcato žalno manifestacijo, kakršne Zelena jama še ni videla. Naj blagi mož sladko počiva v zemlji domači; Čast njegovemu spominul
Izprememba v vodstvu štaba dravske divizije
Zadnji čas je Ljubljana zaradi premestitev po službeni potrebi izgubila nekatere posebno ugledne in popularne višje oficirje. Tako je polkovnik Jovan C ve j i č, po-
tami Dolenjske. Krona izleta je bila proslava zaščitnika avtomobilistov, sv. Krištofa v Novem mestu. Naši dve sličici kažeta park avtomobilov v dolenjski metropoli in proslavo sv. Krištofa pred novomeškim magistratom.
Umrl je mož...
Matevža Krušiča iz Zelene jame ni več...
Kakor je ravno te dni klonilo zlato žitno klasje po Ljubljanskem polju v naročje žanjic, tako je tudi on, sin ljubljanskih
vid, ki si je kot junaški oficir in najpri-jetnejši družabnik v teku svojega petletnega bivanja v Sloveniji pridobil izredno širok krog prijateljev in se je tudi temeljito spoznal z vsemi posebnostmi in lepotami slovenske zemlje, je pravkar zapustil Ljubljano in nastopil svoje novo važno in odgovorno mesto v vojnem ministrstvu. Za načelnika štaba dravske divizije smo dobili njemu vrednega naslednika general-štabnega podpolkovnika g. Svetozara Orlov i č a, ki je bil do nedavna naš voj^ii ataše r Tirani, zdaj pa je prišel v Ljubljano ia vojnega ministrstva.
priobčili preteklo nedeljo. Današnja slika pa predstavlja otvoritev stare Vilfanove koče dne 19. julija 1908 ob zelo slabem vremenu. Takratne otvoritve koče se jo udeležilo komaj kakih 100 planmarjev in planinaric.
DR. SLIVN3K
do SO. avgusta 1933 ne ordinira« . 846S
Stara Šišenska cerkvica
NAZNANILO
Vljudno naznanjam cenj. dimnim In gospodom, da odprem s 1. avgustom r Ljubljani v Ga je vi ulici (palača Zalaznik) konfortno in higijensko urejeni
DAMSKI IN MOŠKI FRIZERSKI SALON
▼ katerem bodem izvrševala vsa pod to stroko spadajoča dela, moderno onduiacijo, barvanje las, tnanlcuro in lepotno masažo.
Da ustrežem cenj. posetnikom vsestransko, bodem zaposlila samo prvovrstno osobje. Skrbela bodem za splošno higijeno in hitro postrežbo.
Se priporoča ln prosi za obilen poset
8558	SALON „ELLY" — EHy Marin&č.
Domace westi
•	Nova Imenovanja na univerzi kralja Aleksandra. Za pri vato«, docenta na filozofski fakulteti sta imenovana antropolog pripravnik pri Higienskem zavodu dr. Božo škerlj ter asistent pri Zavodu za meteorologijo in geodinamiko dr. Oskar Reja Na juridični fakulteti je imenovan za privatnega docenta odvetniški pripravnik dr Gorazd Kušej. Za asistenta na tehniški fakulteti pa sta imenovana inž. Djordje Maadrino in inž. Josip Keseeirinig. Odpuščen Je is državne službe aslstenrt-priprav-oik dr. taž. Črtomir Nagode.
•	Dva velik« shoda JNS ge bosta vršila C. avgusta v konjiškem okraja in sicer prvi t Vitanju ob 7. zjutraj, drugI pa v Konjicah ob 9. dopoldne. Obeh shodov ee udeleže minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan PucelJ ter več narodnih poslancev. — Sreska organizacija JNS Konjice.
•	Za proelavo 100 letnice osvobojenja v Knjaževcu, ki se bo, kakor «mo 2e Javili, ▼rdiia 2., t. in 4. avg., je prometno ministrstvo udeležencem dovolilo 76 odstotni popust pr< železni&kih vožnjah.
•	JugoeJoverteko združenje z« mednarodni mVr Je bBo ustanovljeno v Beogradu in je njegov predsednik vseučiliščni profesor Vlada GJorgJevič. To združenje je sekcij« Mednarodne unije Ka mir ter bo na kongresih unije predstavljalo našo držaivo.
•	Angleil se rahvaljujejo ra gostoljubje.
Angleški admiral Thurn, poveljnik prve eskadre križark, je ob odhoda iz Sušaka poslal občinskemu predsedniku Ružiču pismo, v katerem »e v imenu posadke zahvaljuje za prisrčno gostoljubje. Podobno pismo je poslal tudi sreekemu načelniku Markoviču. V tem pismu se posebno zahvaljuje za proste karte, ki so jih dobili častniki in mornarji ob svojih izletih na železnici, da jim je bilo omogočeno spoznati lepote naše domovine, zlasrti pa divnih Plitvic.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
•	Službeni list dravske banovine od '29. t, m- objavlja pravilnik o razdaljah zgradb v mestih in trgih od posebnih zgradb in drugih naprav ter razne objave iz Službenih Novin in o pobiranju raznih trošarin.
•	Za parotorodno zvezo z Grčijo, ki jo je zaradi apflošne krize nameravala ukiniti Jadranska plovjdfoa, so ee zavzela združenja trgovcev v Splitu ta šibeniku in spdit-ska Zveza tadustrijcev. Predstavniki teh organizacij so mnenja, da nam Je ta zveza, ki sicer v splošni depresiji ni aiktivna, potrebna za pozneje in tudi zaradi Soluna, preko katerega se vzdržujejo zveze z Južno Srbijo. Vkiljub krizi grški trgovci še vedno naročujejo ra7.no blago, »lasti drva. in bilo bi škoda, če bi se morale te zveze vTjdržavati preko italijanskih pristanišč. Na porobrodni zvezi z Grčijo so poleg jadranskih pristanišč zainteresirani tudi južnosrbski kraji.
•	Obvestilo železniškim upokojencem
_ članom bolniškega fonda! Ujedinjeni
savez železničarjev Jugoslavije sporoča železniškim upokojaf.1 cem: Na včerajšnji seji oblastnega upravnega odbora humanitarnih fondov je upravni odbor aklenil pritožbo proti povišanju prispevka upokojencev na 3 odst. odstopiti Centralnemu upravnemu odboru bolniškega fonda v Beogradu v rešitev, ker je povišanje prispevka sklenila Centralna uprava. Vsem upokojencem ki so člani bolniškega fonda, svetujemo, naj pošljejo takoj upravi bolniškega fonda posebno izjavo, da ostanejo ie nadalje člani bolniškega fonda ob dosedanjem 1.5 odst. prispevku, ker smatrajo odlok Centralne uprave o povišanju prispevka za nezakonit, ker je za povišanje prispevka kompetentna edino glavna skupžčina. O nadaljnjih ukrepih bomo upokojence pravočasno obvestili.
•	Beda naših Izseljencev v Južn< Ameriki. V kratkem bo prispel v svojo staro domovino predsednik organizacije naših rojakov v Bu«. .os Airesu Vick0 Tadič, da organizira pomožno akcijo za naše rojake v Južni Ameriki. Velik del naših izseljencev živi v hudih stiskah, ker so se v Južni Aimeriki že pred nastopom splošne krize ustavila mnoga velika podjetja. Akcija, ki Jo bo pokrenil Viciko Tadič, stremi v prvi vrsti za tem, da bi se oskrbela sredstva za povratek onim rojakom, katerim nudijo revne domačije še ve-dno več, kakor pa nesigorni in tudi zelo skromni zaslužki v tujini.
•	Velika vročina je zajela vse pokrajine naše države, naj».-.-utnejša pa je ob morju ter v Južni Srbiji in Hercegovini. V petek je bilo v Podgorici v prvih popoldanskih urah celo v senci 36 stopinj Celzida. Takrat je bila temperatura v Ljubljani 30, v Sarajevu, Kraljevu, Nišu, Prilepu 31, v Skopdju. Vranju in Štipu 32, V Peči 30, v M<*tarju M. v Zaječarju 30, v Caribrodu pa M. V ZMcrebu vlada že par dini prava tfi^adii vrraMo« lxi «o prenapolnjena vsa «**mt« »op»JI«1«.. V pet«»k so celo v gornjo« «•»• aMMa v »*nci beležili 40 stopinj Cekrija.
♦ Puškar Požlnger Iz Uilc, o katerem
eo v domnevah neke tragične nesreče neki beograjski listi poročali, da je še bolan izginil iz nekega sarajevskega sanatorija, je po poizrvedibah istih listov živ Ln zdrav ter je vso bolezen in tudi svoj odhod iz sanatorija uprizoril sam s pomočjo svojega sina in svoje hčerke, da bi se otresel svoje _ žene. Pred leti Je g. Jakob Pošin-ger zaradi poznejše svode žene, mlade Tee Orovičeve prišel navzkriž s svojo družino, sedaj pa se je « svojim sinom, ki mu Je v zadnjem času pomagal v tovarni, baje zaroti! proti svoji soprogi ter se odstranil od doma, da bi med tem Izvedel ločitev zakona.
DR. ISAJEVICEVO
TUBA MILO
Je priznano najboljše in najbolj higienično toaletno milo, je edino milo, ki ščiti in ohrani vašo kožo in polt svežo in prožno. Patent, domači proizvod. Dobi se v drogeriji Adrija in Gregorič. Cena tube Din 6.—. 8420
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Frana Josefove« grenčice izdatno Iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-atrokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni. ki bolehajo na ledvicah, protinu, revtnatizmu. kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« greneča se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	židovska kolonija v okolici BltolJa.
židje, ki prebivajo v Beogradu so ie v začetku letošnjega leta začeli akcijo, da bi se v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ki so povzročile hude eksistenčne skrbi in brezposelnost tudi v židovskih vrstah, ustanovila kolonija za 2ide iz Jugoslavije, ki se nahajajo v težkih razmerah Akciji beograjskih Židov so se takoj pridružili tudi soplemenjaki iz Zagreba, Sarajeva in drugih krajev. Odbor akcije je dobil od ministra za kmetijstvo te zagotovilo, da se bo v Južni Srbiji v okolici Bi-toJt-a ustanovila kolonija, kjer bo našlo zatočišče okrog 50 židovskih rodbin. Tudi velike mednarodne židovske organizacije so obljubile kolonistom svojo pomoč.
♦	Slovenski prevod »Marije Antolnette« Izšel. V založbi Tiskovine zadruge bo Jutri izšila knjiga, ki ima vse odlike, da si bo takoj osvojila vsakega pozornega čitatelja: namreč slovenski prevod mojstrskega spisa Štefana Zweiga »Marija Amtoinetta«. V tetm življenjepdsnem delu, ki je po vsebini roman, po obliki pa zgodovinski esej. Je sloveči pisatelj pokazal ves čar svojega sloga in vso ljubeznivost svojega pripovedovanja. »Marija Amtoinetta< Je Zwelgov najnovejši spis in pomeni v marsičem višek njegovega literarnega ustvarjanja. V tej zreli in sočni knjigi je avtor opisal » nedosežinim vživetjem v žensko dušo in v dobo pred veliko francosko revolucijo živ-Ijenjs/ko zgodbo nesrečne hčere cesarice Marije Terezije, poranejiše francoske kraljice Marije Antoimette. Prikazal je njeno življenje in njen povprečni ženski značaj od zorme mladosti preko njenega razkošnega življenja na dvoru »solnčnega kralja« tja do teonnih, strahu polnih ta in za njo čedalje strahotnejših mesecev, ko se je dvignil in razdivjal vihar velike revolucije. Zweig se ni ustavil pred največjimi intimnostmi njenega življenja, izrabil Je vse javne in skrite dokumente, preiskal vse razpoložljivo gradivo in je tako ustvaril sijajen življenjepis te kraljice, obenem pa mogočno sliko njenega časa, z obema velikima nasprotjema: razkošjem rokokoja in z besnim divjanjem prevratnih sil. Opis zadnjih mesecev kraljičinega življenja in njene smrti na morišču je pretresljivo dramatičen in bo vsakega čitatelja globoko ganil. Mimo lahko rečemo, da take knjige še nismo imeli: ž njo smo dobili VEor zgodovinskega življenjepisa, ki Je obenem razgiban in napet kakor najlboljiši roman. >Marijo Antotaetto« Je lepo poslovenil Fran Albreoht. Knjiga je okusno natisnjena in opremljena po načrtu inž. arh. D. Serajnika. šest portretov na po-sebmih prilogah krasi to v vsakem pogledu lepo izdajo trajne vrednosti. Skoraj 600 strani obsegajoča knjiga stane broš. 100 Din v platno vezana 125 Din ta v polusnje vezana 140 Din. Dobiva se prt »Tiskovni zadrugi.«
♦	Izleti z odprtimi avtobusi. Izletnike
opozarjamo na dnevne izlete z odprtimi avtobusi, ki jih prireja Zveza za tujski promet, in sicer; vsak ponedeljek na Vršič, Ljubelj ali pa k izviru Krke ,vsak torek v Maribor, Celje in Dobrno, vsako sredo na Jezersko, v Rogaško Slatino in na Bi-zeljsko, vsak četrtek v Logarsko dolino, vsak petek v Belo Krajino, v Horjul, vsako soboto v Zupanovo jamo, na Cerkniško jezero ali Bakar na Jadranu, vsako nedeljo v Logarsko dolino in na Dolenjsko. 5. in 6. avgusta na Koroško, 13. do 15. avgusta na Veliki Klek (Grossglockner), 6. avgusta na Ljubelj. Zahtevajte prospekte pri Putniku. Pozivamo interesente, ker je za Koroško samo še nekaj prostorov na razpolago, da si takoj rezervirajo sedeže.
♦	Izletna vožnja na Sušak 1. in I. avgusta. Odhod izpred hotela »Stara pošta,, Kranj ob 4. zjutraj, kavarna »Evropa« ob 5. uri dne 1. avg. Cena vožnji za osebo 180 Din. Povratek 2. avgusta zvečer. Prijave poslati na avtopodjetje J. Goričan, Tržič.
♦	Pravda o rudniku Završje pred varaž-dinskim sodiščem je vedno bolj zapletena in bo trajala še precej dolgo, ker ee zaslišujejo mnogoštevilni rudarji, ki so bili usluž-beni pri podjetnikih, tožitelju Poznano-viču in obtožencu Daekaloviču. Sodišče skuša dognati z zasliševanjem teh prič, kakšni eo bili odnošaji med kompan ionoma, dokler se še ni vedelo, da predstavlja rudnik Završje toliko vrednost. Neki bivši rudarji so že izpovedali, da sta se podjetnika pred ocenitvijo tega rudnika prav dobro razumela in da ni nihče slutil, da bo prišlo med niima do sporov zaradi lastninskih pravic-Tožitelj kakor "rudi obtoženec zavračata neprijetna pričevanja, češ, da so plačana in izsiliena. Pri tej veliki pravdi so revni rudarji v silni zadreci. ker se vpliva na nje od obeh strani na razne načine. Nekaj važnih prič ie morala sedai poiskati polirili in jih privesti k razpravi. Rudarji pripovedujejo, kako eo jih advokati obeh strank na-
govarjali k pričevanju-. Rudnik Zavrlje Je do spora zaposloval okrog 200 delavcev in je znašale njegova dnevna kapaciteta 5 vagonov premoga.
♦	Steklenice za vkuhano sadje, v katerih se razipečava odlično hranitoo sredstvo Ovomaltina, so vedno bolj v rabi. Vrste takih steklenic z vikuhanim sadjem so te po svoji zunanjosti okras vsake domače shrambe. Cena navadnih velikih ovojev Ovomaltine je 5« Din, enaka količina Ovomaltine v stekleni posodi pa stane 60 Din in se tako ca rizliko od 4 Dta dobi pripravna ta lepa steklenica za vkuhano sadje.
♦	Prehlad J« vedno neprijeten, posebno nadležen pa Je v poletnem času, ko čflo-veku vzame toliko okrepčil ta veselja. Vsako prehlajenje Je lahko zelo nevarno ta, če se zanemari, ima vedno tudi hude posledice. Poleti, ko človek ne pazi tako kakor pozimi, so vse nevarnosti še večje, ln Je treba, da se takoj ob prvih znakih prehlada ljudje poslužujejo znanih Aspirin tablet »Baver«, ki zanesljivo obvarujejo pred vsemi posledicami prehlada. Pazite na zaščitno znamko — križ »Bayer«.
♦	Opozarjamo cenj. občinstvo na današnji oglas prodaje manufakturnega blaga pri tjvrdkl Mara Ramovš, 'ujubljana, Tavčarjeva ulica (prej Sodna ulica) 6tč 2., I. nadstropje.
♦	Hladilnik na elekrtričml, plinski ali pe-trolejski pogon. Elektroluz, Lflubaflana Mestni trg 25-1.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna Jos. Relch.
♦	Na dopustu In počitnicah čltamo Karla Maya iz Cirilove knjižnica v Mariboru.
Iz Ljubljane
tt_ Proslava 25 letnice amrtl eeptem-brskih žrtev Lundra ln Adamiča v Ljubljani. Oblastmi odbor Narodne odbrane priredi b sodelovanjem vseh nacionalnih društev proslavo 26 letnice smrti septembrskih žrtev Lu/ndra ta Adamiča dme 17. septembra 1933. Sestanek vseh sodelujočih društev bo sklican v najkrajšem času.
u— Jubilej g. Josipa Kopača. Zdrav ln Se vedno delaven dopolni danes g. Joelp Kopač, pisarniški ravnatelj Delavske zbornice, 70 let svojega delavskemu gibanju posvečenega življenju. Jubilant Je rodom la Kandije pri Novem mestu. V mladih letih je služboval pri južni železnici na Krasu ln na Tirolskem, zaradi udejstvo-vanja v delavskih organizacijah pa je bil L 189'5. odpuščen i« službe. Po prevratu se je lz Trsta preselil v Ldubdjano ta je bil kot zastopnik socialnodemokratske stranke član ustavo tvorne skupiščtae, eno razdobje pa tudi poslanec redne narodne skupiščtae. Pri Delavski zbornici deduje od njene ustanovitve, simpatičnemu delavnemu možu želimo še mnogo let.
u_ Družinsko slavje. G. Kari Ranih, poslovodja veletrgovine Ant. Krisper, ln njegova soproga Julija sta praznovala te dni svojo srebrno poroko.
u— Opozarjamo, da se letošnji šentjakobski sejem, ki ga-priredi šentjakobska krajevna organizacija JNS, ne vrši kakor lansko leto »Na Osojah«, temveč na senčnatem vrtu gostilne »Pri Losa r ju« na Sv. Jakoba trgu. Ob 9. dopoldne se prične nagradno streljanje«, ki se zaikljufti ob 23. z razdelitvijo nagrad. Ob 15. pa se prične ljudska veselica z godbo, srečolovom, šaljivo po6to Itd. Ker Je čisti dobiček namenjen za zopetno obdaritev siromaAnih otrok, priporočamo, da se občinstvo te tradicionalne prireditve udeleži r velikem številu.
u— šentjakobsko pevsko dm*tvo rabi
prijatelje lepega petij«, na svojo vrtno veselico, ki bo danes popoldne ob priliki šentjaikobelkega žegnanja na senčnatem vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti.
u_ Zuruženje gostilniških podjetij v LJubljani javlja sklep občnega zbora * dne 18. t m., da bo Združenje ugovarjalo vsaki ustanovitvi novega buffeja ali točilnice, ker za to ni podana prav nikaka krajevna potreba in ker je resno ogroženo redno gostilmičarstvo, ki preživlja najtežje čase. Dotični, ki bi nameravali ustano-
Vod Je mnogo, aH — le ena sama Je
RADENSKA VODA! To je naravno čista, gorsko sveža voda, prepojena z najrazličnejšimi zdravilnimi solmi. Pije jo vsak, kdor se hoče s dobro prebavo in zdravilnim tekom ohraniti mladostnega. Z Radensko zdravilno vodo si teši žejo vsak, kdor hoče združiti dobro x zdravimi 8437
Kopalci In turisti!
Uporabljajte	153
dr. Kmetovo mazilo
IM OUE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah m drogerijah oo 10 Din.
FOTOPOTREBŠČINE
kupite
kar najugodneje v DROGERIJI KANC, Nebotičnik in židovska ulica.
odstotno
hipotekarno posojilo
za odplačilo dolgov sem prejel od Hranilne posojilnice »MOJ DOM« v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 31-1.
Kot član zadruge »MOJ DOM« vsakemu priporočam pristop, ker je to res najideal-nejša pot za razbremenitev posestev in hiš ter za zidanje lastnega doma.	8509
Pohleven Pavel, Ljubljana, Cesta v Mestni log.
Dr. Igor Tavčar Dr. A. Konvalinka-Tavčar
ne ordinirata od 1. do 16. avgusta. 8554
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa.
Za mlado in staro je poskrbljeno z znanim prvovrstnim
RIO—SLADOLEDOM
Posebna specialiteta zdravilna črnina kuč-vino, jeruzalemčan, cviček, rizling. Na razpolago mrzli in topli prigrizek.
AVTOMATIČNI BUFFET, LJUBLJANA, Selenburgova nI. 4 8495 Telefon 2863
NOVI VINODOLSKI
Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi m prostranimi plažami. — Dolgo obrežnp šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče tn razvit plavalni in ribarski šport. 176
viti vinotoč ali buffet, se na to oioaarja-
Jo, da se potem ne bodo mogli izgovarjati, da niso bili o tem obveščeni in so imeli zaradi tega katerekoli investicijske stroške. Združenje gostilniških podjetij v LJubljani: načelnik F. Kavčič, tajnik Bežek.
u_ Organizatorno-propagandnl odsek Saveza jugoslovenskih emigrantskih udiru-ženj v Ljubljani vabi emigrante in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo velikega emigrantskega tabora, ki bo v nedeljo 6. t m. v Črnomlju.
u_ Društvo »Tabor« vaibi člane ta prlja-telje, da se v nedeljo 6. t m. potaoStevil-no udeleže velikega emigrantskega tabora r čnnomilfiu.
Prijatelji dobre kapljice
najdejo miren kotiček za prijeten pomenek
v bifeju »Pri Ivanu«
Aleksandrova cesta B (dvorišče), kjer bodo vsak čas postreženi tudi z okusno pripravljenimi mrzlimi in gorkimi jedili.
K obilnemu posetu se priporoča 8552	IVAN ŠENICA.
u— Društvo »Soča« priredi na željo članov v nedeljo 6. avgusta celodnevni piknik r senčnatem gozidu blizu Tomačevega tik ob bistri Savi. Poleg užitka gozdnega hladu, bo tudi dovolj zabave kakor: krog-ljanje, kartanje, telovadlba, godba za ples ta kopanje. Istotako bo za lačni želodec tečna in izdatna hrana pripravljena istotam, za žejo pa izbor na in prvovrstna kapljica — vse skoraj zastonj. Udeleženci tega piknika so naprošeni, da se javijo zanesljivo do srede večera bodisi pri tov. Ivančiču, šelenburgova ulica, ali pri tajništvu GdedaMška ulica 7-III. in tudi pri tov. Batjelu, Kariovšika cesta 4., zaradi zadostne priprave jedi ta pijače. Geslo za 6. avgust naj velja: celodnevni piton i k na prostem ziraku v Tomačevem gcrad.u.
u— črno In belo danes na Ljubljanico! Vse, kar leze in gre se bo zbiralo danes
PrMika. T Tomačevem je bilo včeratf I« dopoldne okrademih ved kopalcev, U ao premalo pazili na svojo obleko in predmete v nji. Baje se klatijo tam okrog neki cigani, ki se skrivajo v grmovju ta se po tatvinah odstranijo preko travnikov do svojih bivaliSč. Brez dvoma p« »o na delu razen ciganov tudi številni ljubljanski po-hajačl, ki točno poanajo vsa pripravna mesta ob Savi, kamor zahajajo kopalci in k; so v tatvinah skoro večji mojstri nego cigani. Seveda Je bilo v zadnjih vročih dneh izivršenih več tatvin ob Gradadčici m Malem grabnu.
u_ Turlstovske srajce, močne ln poceni dobite pri P. Magdič, Aleksandrova ceeta.
Iz Celja
•— o davčnih vpraianjlh Je predaval r torek zvečer davčni upravitelj M. žumer na sestamku podružnice Društva Jugoslov. obrtnikov v spodnjih prostorih Narodnega doma. Predavatelj je podrobno ta stvarno obravnaval V6e vrste davkov, ki pridejo v pošter za obrtništvo, razložil Je način zaračunavanja davkov in izpolnjevanje davčnih prijav za pridobotao ta pojasnil, na kakšne instance je treba vlagati pritožile in v katerih primerih ee te pritožbe ugodno rešujejo, fačapno in poučno predavanje Je bilo le e red,nje obiskano. Med obrtništvom bi moralo biti pač več zanimanja za taka predavanja.
®— 8okolske okrožne tekme v odbojki Ibodo v nedeljo 6. avgusta: ob 15. v Bra-slovčah za savinjsko in šaleško okrožje, po prihodu Jutranjih Vlakov na Zidanem mostu za Zgornje Posavje, dopoldne pa v Rajhenburgiu za Spodntfe Posavje. Prvaka okrožij ee bodo jeseni v Celju odele«« župnih tekem za župmega prvaka
•— Nove uradne ure na policiji »o od SI. t m. do 1. Oktobra določene od TJ0 tfo 13.30.
e— trtve neareč. V ZabukorcJ pri Mm Je stala triletna rodarjeva hčerka Ana Petrovičeva v petek poleg svojega strica, ki Je cepil drva Deklica se je z roko preveč prfbiižaia sekiri. Stric je »amadmll, slučajno zadel s setkiro deklico d« levico in odsekal otroku prst. V petek Je »topil 9 letni čevljarjev sta Franc Lubej v &mar-jeti pri Celju na neko Sreptajo ta si pre-reeal desno stopalo. V četrtek je padel 9 letni »Ln trgovskega pomočnika Dobrivoj Veber na Ostrožnean pri Celju s kozolca ta se težko poškodoval r križu. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
na Ljubljanici. Vabijo se že vse družbe «	3" av?u6t^ * **
medsebojno, kajti redek je tisti, ki ne bi ZZJlf*™' ITll^lJ^J« " ^
hotel preživeti na zeleni vodi dan veselja ta užitka. Za rajanje na Ljubljanici se ne navtdušuje samo mladina, marveč tudi očka ta mamica, ki se hočeta pozabavati ob pogledu na pestro sliko zdravja ta moči, kar kažejo naši utrjeni ta izurjeni čr-nuhi ta črnele. Tudi očka ta mamica se hočeta ohladiti v prijetni vodici, se po-zibatl na čolnu ali tudi zares ta podjetno v plesu ob zvokih »Sloge«. Oh, saj ie samo to ime vpije po složnosti ta zakonski zvestobi. Za bolna srca Je poskrbljeno že z vodo samo, saj Je znano, da vsebuje Ljubljanica obilico zdravilnih snovi, ki Jih sproti sprejema od barjanskih zelišč. Kdor se ne bi mogel navdušiti za likanje zdravja ta dobre volje v vodi, bo našel vse, kar mu manjka, na mizah.
u— članom »Soče« Je v kopalidčn na Ljubljanici proti legitimaciji znižana pristojbina za polovico. Kabina velja 8 Din. »Soča« se gospej Ttaci za naklonjenost toplo zahvaljuje.
u_ Pevako društvo Krakovo- Trnovo
priredi dne 13. avgusta v Koleziji na vrtu gostilne Slovša veliko ljudsko veselico. Na programu bo poleg pevskih točk ta STečolova še veliko druge zabave in presenečenj. Zato naj je deviza vseh prijateljev društva: dme 13. avgusta vsi r Trnovo!
U— Pri Pečnikarju v St Jakobu ob Savi bo danes ta jutri žegnanje, na kar opozarjamo prijatelje Pečnikarjeve hiše, ki Je znana Ljubljančanom po dobri kuhinji in pristni kapljici. Avtoibusne zveze od 15. dalje s Krekovega trga.
u_ Tatovi ob vodah. Med kopalno sezono so zopet pričeli delovati tatovi, ki preže ob bregovih vseh voda na ugodne
PR/OT1 SONČNIH PEG ? . ^
R1SOL CHEIVfE Z J
Kdor želi se po proslavi v tihem miru oddahniti, k Slamiču naj se odpravi, tam shladi se in nasiti!
m
^Tii

m
. ŠOLSKI DOM

■8*
Telefon 33-87. Srčkana Magda Schnelder v veleopereti
V dvoje je lepSe
Prekrasni naravni prizori a francoske rivijere! Danes cb 5., 7. in 9. uri; jutri ob pol 9. uri. Halo!	Pride!
»PABDON, GOSPODIČNA«
CEJNE-I JO, a, 6, J,-it Dim
Krema za raziranje „LA TO J A"
edinstvena na svetu! Cena tubi Din 18.—
Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10.
Zobni atelje Ivan Radovan
LJUBLJANA, šelenburgova 4
do 6. avgusta ne sprejema
8402
razred. Srečke si nabavite takoj v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Vollko manifestacijsko zborovanje JN8 v Mariboru odgodemo. Z ozirotm na velike cerkvene svečanosti ob ustodičenju novega lavantinskega škofa g. dr. Toanaži-ča na praaaik 15. avgusta se nameravano veliko manifestacijsiko zborovanje JNS na Glavnem trgu ne bi mogio vršiti ta je zato odgodeno na nedoločen termin.
a— Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj sklicuje v torek 1. avgRieta ob 20. v goetilni »Pri Vipavcu« sestanek članov, dne 3. avgusta pa bo istotam ob 20. občni zbor te krajevne organizacije.
a— »Mariborski teden«, ki bo od 5. do 15. avgusta 193., bo imel naslednje prireditve: I. Razstave: 1.) Tujsko-prometra razstava (kulturni in socialni razvoj Maribora in okolice). 2.) Velika so-kolska razstava (uspehi in razvoj Sokolstva v južni štajerski zadnjih 20 let). 3.) Velika lovska razstava. 4.) Razstava narodnih noš ta vezenin, o.) Vrtnarska razstava, 6.) Vinarska razftava (pokušnje štajerskih vin). 7.) Kuicerejska raz.stava. *8.) Paviljon mariborskih umetnikov. 9.) Paviljon športnih trofej mariborskih dru-šftev. 10.) Paviljon »Jadranske straže«. 11.) Revija mariborske industrije, trgovine in obrti v obliki prispevkov za veliko reprezentančno efektno loterijo, ki bo v zvezi z legitimacijami za obisk »Mariborskega tedna. — II. Gledališike-dramske predstave (na slikovitem Rotov&kem trgu pred starodavnim rotovžem). — IK. Športne in talesno-ivizgocme prireditve: nočne nogometne tekme, lahkoatletska prvenstva, težko-atletska prvenstva, teniški turnirji, motociklistične, kolesarske dirke, veslaške tek/me na Dravi, mednarodne plavalne in skakalne tekme, prvaki Evrope; (repre-zeni.anti Avstrije in Jugoslavije) na »Mariborskem otoku« ta drugo. _ IV. Velika
eokvteka akademija (sokolsfcd nastopi • sodobnimi vajami). _ V. Razna zabavišča: monstre koncerti, velike ljudske veselice (nočna veselica na Mariborskem otoku z veličastno bengalično produkcijo itd. _ VI. Razni izdeti v bližno in daljnjo okolico Maribora (Pohorje, Slovenske gorice, Ruše, Falo, Rimski vrelec, Roga&Ko Slatino, Siatino Radence, Dobrno itd.
a— Mestni ubožnl svet je imel pTedetaoč-njim pod predsedstvom župana g. dr. Li-polda svojo sejo, na kateri je bilo ugodno rešenih 88 prošenj za redno starostno ubožno podporo, vzgojne prispevke za revne otroke ter za sprejem onemoglih občanov v popoino oskrbo inestae ubožnice. Ta Pomoč predstavlja nov izdatek 130.000 Din Mestna uibožnica se bo povečala za novih 60 postelj in bo prebivalo v njej odslej 150 ubožcev obojega spola. Ubožnica se bo povečala že v začetku prihodnjega leta.
a— Iz organizacije naših upokojencev,
Odbor Društva jugoslovenskih državnih upokojencev in upokojenk v Maribor bo imel svojo prihodnjo redno sejo v sredo 2. avgusta ob 16. v Nabavljata! zadrugi na Rotovškem trgu. Za svoje člane je pridobilo društvo popuste pri nekaterih trgovcih, ustanovah in tudi pri odivetnikih ter se dobe vse informacije v tajništvu društva v Vrbanovi ulici 59.
a_ Predstava Kreftove drame »Celjski grofje«, ki bo prirejena v času »Maribor skega tegna« na prostem, obeta biti zelo zanimiva. Poleg celotnega stalnega gle dališkega osebja ta zlbora bo nastopila še velika komparzerija 150 do 200 ljudi. Prv? vaja za to predstavo na prostem bo jutri 31. t. m. ob 19.30 uri na Rotovškem trgu Vsi, ki so se prijavili, naj se zsrlase v določenem času na trgu. Tam se lahko agla-se še novi prijavljen d.
■— Mat»rtal a vofffco aokotaftco_______
*ad bi poslala v®a »okoteka društva mariborske sokolske župe najpozneje do 2. av-giusta župnemu prosvetnemu odboru v Maribor. Razstava bo nameščena v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici ta bo otvortjena 5. avgusta.
a— Vinska pokušnja, ki se bo vršila v okviru »Mariborskega tedma< od 5. do 15. avgusita po dosedanjih prijavah prekaša vse dosedanje slične prireditve v Mariboru. Na isti bodo zastopana najboljša vina cel« štajerske. Interesente, ki do sedaj še niso prijavili svoje udeležbe, se vabi, da Pošljejo prijave in vino, namenjeno za razstavo in vinsko pokušmjo čim preje, najkasneje do 3. avgusta na naslov >Mari-borski teden«, Maribor, Gosposka ulica 36 (palača banovinske hranilnice).
a— Dva nesrečna Padca. Predvčerajšnjim Je padel 44 letni pekovski mojster Ivan Zaumik i z Frantoopanove ulice in se Občutno poškodoval po vsem telesu. Istega dme si je zlomil pri padcu 8 letni delavčev sin Marjan Jurič iz Počehove levo roko. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici.
a— Včerajšnji živilski trg je bil precej »labo založen, to pa zaradi velike vročine. Slaninarji so pripeljali samo 3 voze sveže svinjine in slanine, prav slab je bil tudi dovoz poljskih pridelkov, ki jih je bilo na prodaj le 9 voz. Cene so bile v splošnem zelo nizike, deloma so poskočila v ceni le Jadlca, ki so se prodajala po 2 za 1.25 Din.
Iz Kranja
t— Avtobus na Sušak. 1. avgusta odhod
Izpred hotela Stara pošta ob 4. zjutraj. Prijavite se takoj. Po želji tudi odprt luksuzni. J. Goričan Tržič.
Iz Kamnika
ka— Gradnja Sokolskega doma v Radomljah. Agilno Sokolsko društvo v Radomljah je v pričetku julija postavilo temelj novi mogočni stavbi Sokolskega doma. Gradnja gre hitro izpod rok in ogrodje, ki je napravljeno že malone do ostrešja, nam daje slutiti, kako mogočen in krasen bo ta dom sokolske vztrajnosti in požrtvovalnosti v Radomljah. Vsa društva kamniškega okraja se že pripravljajo, da se v čim večjem številu udeležijo javnega nastopa, ki bo prihodnjo nedeljo v Radomljah.
ka— Velik uspeh prvega zvočnega filma.
V	petek zvečer so preizkusili pri brezplačni javni predstavi novo zvočno aparaturo, ki se je sijajno obnesla. Dvorana našega kina je zelo akustična in gledalci so bili s predstavo popolnoma zadovoljni. Preizkusili so tudi tri zvočnike, med katerimi pa je bil po splošnem mnenju prvi najboljši.
V	kratkem bodo poizkusne predstave še za dve drugi aparaturi, potem pa bo moralo naše občinstvo odločiti, katera je najboljša. Kino podjetje Rdečega Križa in Gasilnega društva upravičeno lahko pričakuje, da bo zvočno aparaturo kmalu odplačalo in nato uporabilo čisti dobiček predstav v humanitarne namene.
ka— »Slehernika« bodo vprizorlli 13. in 15. avgusta v Kamniku in sicer pred župno cerkvijo na Šutni. Režijo vodi naš agilni J. Golob, sodelovalo pa bo okrog 100 igralcev. Glasbeno spremljavo pripravlja kapelnik g. Jan Ulman, ki bo k domači godbi dobil v pomoč še 13 godbenikov muzike dravske divizije. Velika vnema, s katero so se igralci oprijeli te igre in imena organizatorjev nam jamčijo, da bo vprizoritev dosegla popoln uspeh.
ka— V tovarni »Tltanor na Perovem so dozdaj par mesecev zaradi velikih naročil delali v nekaterih obratih v dveh zvrStit-vah, to je od 6. do 22. ure. S preteklim tednom so v teh oddelkih zopet uvedli normalni delavnik, pri čemer je bilo redu-ciranih 25 delavk, ki so bile ob uvedbi dvojnega delavnika samo za to dobo sprejete v službo. V tovarni je zdaj zaposlenih še vedno nad 300 delavcev.
ka— En industrijski obrat manj v Kamniku. Iz Kamnika se je preselila v Šmarco tovarna vezalk »M a ko«, ki je imela dozdaj svoje prostore na Šutni.
Iz Hrastnika
h_ Posnemajte! Neka gospa iz St. IIja
v Slov- goricah je zvedela iz časopisov o bedi naših ndarjev in njih otrok ter se pismeno obrnila na našega podžupana z željo, sprejeti v službo ubogo rudarsko dekle, da bi vsaj malo pomagala lajšati gorje našim bednim otrokom. Gosp. podžjpsn je poslal na nasvet šole v St. Ilj učenko Magdo Potuškovo. s katero je dobra gospodinia zelo zadovoljna. Da bi našel ta čin blage gospa iz St. Ilia mnogo posnemalk!
h— škropi ien je cest. Naša vodov:>dna nr>rava ie izdala našim trem industrijam dovoljenje za škropljenje cest _ iz hidrafn-tov pod posebnimi pogoji. Ker ima naš vodovod dosedaj zadosti vode, je iz higienskih ozirov prav tako. Na ta način je delno ustreženo stari zahtevi, ker se bo škropilo ceste samo v območju industrijskih objektov, neškrooljeni bodo pa ostali deli ceste izrven teh območij. Ob neki priliki se Je govorilo o nabavi dvokolosnega voza z gumijastimi cevmi, kakor jih imajo v mestih, da bi ee še škropili sedai suhi deli banovinske ceste. Režija škronlienia s to napravo bi bila pa tudi ceneiša ko škropljenje i. avt!«»-mobilom v Trbovljah.
h— Prestavite r potoka Boben pri lekarni. Z delom se je te dni pričelo. Sedaf kop-ljeio novo strugo. Ta nakopani material se v bližini deponira in ž njim se bo kasneje zasula prejšnia struga, katere bregove je zaradi preostrega straginepa ovinka voda vedno izpodjedala in ogražala tako zvani Rošev most. Pri delu so seveda zaraslem naši brezposelni.
Iz življenja na deželi
GORNJI GRAD. Tukajšnje Prostovoljno gasilno drjštvo bo proslavilo dne 6. avgusta pomemben jubilej: 501etn'co dmšitva z obsežnim sporedom. Na predvečer proslave bo baklada po mestu. Na dan proslave ob 5-zjutraj budnica. ob 10. dopoldne sv. maša v škofijski cerkvi za umrle gasilce, ob 2. popoldne sprejem društev in gostov v spod-niem mestu, nato sprevod po mestu in na veselični prostor Sokolskega društva. Na dnevnem redu so razni slavnostni nagovori, poklonitev spominskega traku k društvenemu praporu kot dar gornjegraiskih tospa. izročitev spominske diplome edinemu se živečemu soustanovitelju društva, tov. Francetu Spendetu. srečolov itd. — Zgodovina društva h prav oestra. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1SK3. na pobudo Jožeta Hrena. prvega načelnika. V teku minileca T>ol-stoletia si ie nabavilo društvo ličen društveni dwn. dve ročni in motorno brizgalno. voz z.a moštvo, sanitetni voz in razno drugo potrebno gasilsko opremo. Omeniti je treba
Veselite se!
M
V kratkem času Vas bo
osrečil
tudi to, da praznuje društvo istočasno s 50-letnico ustanovitve tudi 251etnico ustanovitve lastnega godbenega odseka, ki je bil ustanovljen na pobudo takratnega kapelnika g. Tjga Rakuša 1. 1908. Izmed takratnih soustanoviteljev društvene godbe sodelujejo še do danes: Bezovšek Franc, Jelene Josip in Volovšek Ivan. Iz društvenih knjig je najbolj razvidno plodonosno delovanje tega društva. Društvo je imelo v celoti do danes 10 načelnikov. Najdalje je načeloval društvu g. Ignac Rup, to je celih 22 let. Sedanji društveni načelnik ie g. Ferdo Rifelj. Od ustanovitve do danes se je društvo '.idej-stvovalo pri 30 požarih. Za vestno izvrševanje gasilske službe je bilo odlikovanih več gasilcev, in sicer: trije z zlato kolajno
a fcOtetno shifbovanje, 8 p« s srebrna n
261etno službovanje. Društvo Ima tudi vej častnih članov. Izmed najpomembnejših dobrotnikov društva moramo omeniti gospo Zibkinovo. Opozarjamo vse gasilce in prijatelje gasilstva na to gasilsko slavje. 1073
LOGATEC. Lepo je pri nas v poletju. Tudi v največji vročini zadnjih dni pihlja od jelkovih gozdov prijeten vetrič po vsej logaški planoti, ki leži od 500 do 700 m nad morjem. Zdaj imamo čedno in prijazno urejeno kopališče s prostornim bazenom in novo skakalno desko. Logatcu manjka samo reklame našega hotela in gostiln, pa bi imeli dovolj letoviščarjev. Sicer je prišlo k nam letošnje poletje nekaj novih letoviščarjev, toda opozoriti so jih morali lanski gostje, da se dobi pri nas penzion za 25 Din. Kopališka sezona je na višku. Sredi avgusta priredijo naši športniki plavalno tekmo v našem občinskem kopališču, na katero so povabili vse športnike Notranjske. Za prireditev vlada veliko zanimanje med našim mladim svetom, ki prav pridno trenira plavanje in skoke. Potrudili se bomo, da bo prireditev dobro organizirana in da bo nudila tekmovalcem in gledalcem res športni užitek.
ŠT. ILJ. Prostovoljno gasilno društvo v Št. Ilju priredi svojo letno veselico na vrtu restavracije Bauman. Iz prijaznostisodeluje mešani zbor Glasbene Matice iz Maribora. Kdor hoče preživeti nekaj lepih ur, naj pohiti v nedeljo dne 6. avgusta na severno mejo. Odhod vlaka iz Maribora ob 13.
Danes bo važna odločitev na igrišču Primorja
Začetek drugega dela liginih tekmovanj — V Ljubljani je ogromno zanimanje za srečanje Gradjanskega s Primorjem ob 17.45 — V Zagrebu Concordia : BASK. v Beogradu Slavija S. : BSK, v Osijeku
Hajduk : Slavija O.
Se nobene tekme nismo pričakovali s toliko nervozo. Saj je tudi Gradjanski že igral v Ljubljani, prijateljske in prvenstvene tekme, igral je z različno srečo, večkrat dobro kot slabo. Tudi za druge njegove nastope v Ljubljani je vladalo zanimanje, gojili smo nade, rahle in skromne, na uspeh. Toda tokrat se je nadam pridružila samozavest, odtod nervoza, ali je samozavest upravičena, odtod pričakovanje, ali bomo Zagrebčanom vsaj doma kos.
Postavi moštev sta kolikor toliko znani, črno-beli postavilo svojo sedanjo enajsto-rico; Starec — Svetic, Bertoncelj I — Zemljak, Sočan, Boncelj — Jug I, Erman, Bertoncelj II, Slapar, Zemljič.
Od tega moštva pričakuje naša športna javnost, da napravi svojo dolžnost in da zaigra v lepem, borbenem stilu. Po znanju in sposobnostih so si igrači skoro enaki, tako da se je nadejati uglajene igre. Ne da se reči, kateri del moštva bi vzbujal močnejše zaupanje. Obramba je solidne, zanesljiva. Srednja vrsta je lahko prav dobra, lahko pa tudi odpove. To smo videli v zadnjih igrah, če bo šlo dobro v tem delu moštva, se ni bati hudega. Napad je v stanju tudi sam kaj napraviti in doseči. Ob primerni podpori od zadaj mu bo naloga olajšana. Individualno so gotovo najboljši slovenski napadalni igrači in se bodo gotovo uspešno ogledali z obrambo »plavih«.
Zagrebčani nastopijo kompletni z izjemo Htlgla, ki je na ženitovanjskem potovanju.
Predvidoma postavijo to moštvo: Mihelčifi — Bivec, Rajkovič — Vidrih, Pikič, Sin-kovič — šipoš, Urbanke, živkovič, Gum-halter, Kokotovič.
Ta enajstorica se nam zdi manj homogena od domače. Seveda, kako bo na terenu, bomo šele videli. Toda dejstvo je, da je med njimi nekaj igračev, ki jih je saveznl ■kapetan poklical v borbo proti Čehom prihodnjo nedeljo. Tako Bivec pa Kokotovič, še Mihelčiča je pritegnil kot rezervo. Državni reprezentant je bil že tudi živkovič, razen njega še Rajkovič in šipoš. Najmočnejše je moštvo brez dvoma v ožji obrambi. V napadu sta zvezi precejšnji neznanki. Tudi živkovič ne uživa več tistega zaupanja kot nekdaj. Mnogo bo pa odvisno od igre srednje vrste. V zadnjih časih pur-gerji niso nastopali, zato je težko kaj reči o njihovi trenutni formi. Eno imajo zase: elan in starodavno tradicijo! če bodo to združili s primerno formo in dobro kondi-cijo, lahko doživimo še eno razočaranje.
Tekmo sodi Mika Popovič iz Beograda. Začetek ob 17.45, predtekme najbrže ne bo. Pač pa so združene s tekmo kolesarske dirke Primorja s startom in ciljem pri gostilni Kovačič, v neposredni bližini igrišča Primorja. Pomožna blagajniška služba bo poslovala že od 17. dalje in priporočamo posetnikom tekme, da pohite čim prej na igrišče, da ne bo glede nabave vstopnic prevelikega navala tik pred tekmo!
Plavači odhajajo...
Leto dni je trajala stroga pripravljenost, leto dni je živela v njih volja, so se krepi-Ir njih mišice in utrjevala njih telesa. Sedaj je prišel veliki trenutek! Odhajajo. V Split, na vroča tla, boj bojevat — ne brez upa zmage!
Naši fantje odhajajo. Naše ime gredo proslavljat, naš ugled uveljavit! Devet pla-vačic in trinajst plavačev Ilirije odpor.uje na juniorsko prvenstvo v Split, štiri plava-čice in dvajset plavačev teden dni kasneje na seniorsko prvenstvo na Sušak.
V ponedeljek se poslavljajo. Povabili so v LJubljano nasprotnika, o katerem je vsaka beseda odveč: sušaški JSK Victoria bo gostoval v večerni plavalni in water-polo tekmi na Iliriji.
Pred tremi tedni so bili naši plavači gost Victorije na Sušaku. Niso bili sprejeti gostoljubno — preveč so se videli domačemu
Slovo naših repreaentantov
bo v ponedeljek zvečer
občinstvu nevarni sušašldm plavačem. Ljubljana je drugačna — zna gostoljubno sprejemati svoje goste. Vsa ona, več kot tisočglava množica, ki je na Sušaku prihitela bodrit domače, pri tem pa pozabila, da ima gosta v hiši, bo našla enakovreden ekvivalent v ljubljanski javnosti, ki bo prihitela izkazat Sušačanom svoje gostoljubje, domačim pa stat ob strani v težkem boju.
Športna Ljubljana! — Na tebe pada sveta dolžnost, v ponedeljek zvečer boš prihitela, da jim stisneš roko, iz srca želiš srečno pot. Njim, ki bodo šli v boj, bo vriskalo srce, saj bodo vedeli, da jih spremljajo zvesta naša srca.
Športna Ljubljana! Ko so lani naši pla*. vači prinesli Petrinovičev pokal, si jih ob-sula z odobravanjem. Pridi m stisni jim roko tudi letos, ko odhajajo ponj!
Prvi mednarodni lahko-atletski mateh v Ljubljani
Reprezentanca Gradca : reprezentanca Ljubljane 5. In 6. avgusta
Ptrrvo nedelčo v avgustu bomo imeli priliko pozdraviti v Ljubljani prvič inozemsko lahkoatietsiko reprezentativno moštvo, mestno reprezentanco Gradca. Gradec uživa v avstrijskem amaterskem športu ime enakovredmega partnerja Dunaju. Koimn ni znano ime Friebe, pionirja avstrijske lahkeatletike, M je še danes aktiven in ki je ugled avstrijskega lahJkoatietskega športa že pred vojno častno zastopal po vsej Evropi. Vzigojil je močno gardo odličnih atletov, ki so postali vredini učenci velikega učitelja in si priborili ne samo častna mesta v avstrid-ski rekordni listi, temveč tudi stalna mesta v avstrijski državni reprezentanci. Irnema Pugil, Sohaber, Kamputsch, Alpas-sy itid. so že znani daleč preko meja Avstrije zaradi svojih odličnih rezultatov.
Proti tem izkušenim borcem bo v kratkem nastopila naša mlada, nerutinirana, toda talentirana in napredka željna lahko-atletsika garda. Nerutinirana zaradi tega, ker je domačo konkurenco v drugih mestih naše države po večini že prekosila tedaj, ko si je priborila prvenstvo Jugoslavije v oross countirydn za poedimce in mošitva, kakor tudi prvenstvo Jugoslavije za moštva. Borba z močnimi Inozemskimi atleti ji je skoraj bila dosedaj razen v nekoliko izjemnih primerov ne dosegljiva. Svoje talente ln voljo do napredka pa dokazuje vedno bolj, ko stalno izboljšuje svoje rezultate in ko dobiva leto za letom več mest v jugoslovenski državni reprezentanci pri njenem nastopu na balkanskih iarrah v Atenah.
Naši odlični atleti, mnogi od ndih držami rekorderji in že državni r&prez i-
taauti, na Čehi: Žonga F., Krevs, Slapar, KovačJč L., Korče (Primorje), Zupančič, šporm, Zupan (»Ilirija) bodo pokazali v borbi z Gradcem vse svoje sposobnosti in energijo, da bodo čim dostojnejše in častaeje zastopali barve ibele Ljubljane. Na javnosti pa leži tudi delež uspeha s tem, da te svoje mlade, toda odločne re-prezemtante z čim veči;i.m obiskom moralno in gmotno podpre.
Koliko važnost polagajo oblasti in Javnost na ta prvi medmestni mednarodni mateh Ljubljane dokazuje dejstvo, da je častno predsedstvo nad prireditvijo prevzel g prof Evgen Jarc, ljubljanski podžupan.
V nižavah, v gorah, pri morju,
pri vsakem športu Vas obvaruje NIGGEROL olje in krema solnčarice in opeklin. (Patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5.
Gorska dirka na Ljubelj
mtc Ilirija je ob proslavi 20-letnega obstoja razpisala HI. mednarodno gorsko dirko na Ljubelj, ki bo v nedeljo 6. avgusta ob 10. dopoldne. Kljub izredno težkim razmeram je agilnemu odboru in športni komisiji MK Iliriji uspelo premostiti vse težave. Krasne in dragocene nagrade, ki bodo prihodnje dni razstavljene, zelo številne prijave tu- in inozemskih prvorazrednih vozačev, v vse podrobnosti točno izdelani športni program dirke obetajo prvovrstni športni užitek ter je zanimanje za to prireditev, kakor vsako leto, tudi letos zelo veliko.
Dosedanji požrtvovalni prijatelji in pod-piratelji kluba so se tudi letos nadvse pričakovanje odzvali ter na ta način omogočili to našo edino večjo motociklistično prireditev, upoštevajoč ne samo športni, ampak tudi sportno-turističnl pomen te dirke.
Moto-savez kraljevine Jugoslavije je obenem razpisal oceno za državno gorsko prvenstvo. Motokolesarski klub Ilirija je tudi razpisal lastno gorsko prvenstvo kluba. Za najboljšega jugoslovenskega voza-
ča je določeno posebno lastno darilo. — I. Hrvatski Motoklub iz Zagreba se udeleži te dirke korporativno ter razpisuje obenem za soboto 5. avgusta vožnjo Zagreb — Tržič za oceno. Zanimanje za to dirko je tudi v inozenutvu zelo veliko.
Železniška zveza med Ljubljano in Trži-čem je zelo ugodna z jutranjim turistov-skim vlakom ,ki vozi naravnost v Tržič. Od Tržiča do Sv. Ane je poskrbljeno za vožnjo z avtobusi. — Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč (palača Kreditne banke), v kavarni »Evropa« in pri klubskem blagajniku Francu Fritzu, Tavčarjeva ul. 4.
Celjski Ateam : Bteam 5:2 (0:0). V
petek je bila pri »Skalnati kleti« prva izbirna nogometna tekma za sestavo teama, ki bo nastopil 6. avgusta proti zagrebškemu teamu. Tekma je trajala dvakrat po 30 minut. Obe moštvi sta postavili samo po 10 igralcev. Večino v A teamu je tvoril SK Celje, v B teamu pa SK Atletik in SK Olimp; sodeloval je tudi en igralec SK Jugoslavije. Tekma je bila zanimiva in živahna. A team je bil v drugem polčasu v premoči in je zmagal zasluženo v razmerju 5:2 (0:0). Sodil je g. Svetek objektivno. Druga izbirna tekma bo 2. avgusta.
Današnji nogomet v Celju. Danes cb 18. se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 39. p. p. Ob 17.30 bo predtekma rezerv
Kolesarske dirke »Ljubljanice«. Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah priredi v nedeljo 6. avgusta skupno z gasilnim društvom iz Bizovika pri Ljubljani veliki medklubski kolesarski dirki. Ob priliki krajevnega žegnanja z narodno veselico, ki bo v Bizovika na vrtu gostilne Bab-nik. Dirki se vršita na progi Bizovik, D. M. v Polju, Zadobrova, šent. Jakob, Domžale, Trojane, Vransko, Celje in obratno po isti progi nazaj v Bizovik. Ta proga bo za dirkače glavne skupme ln znaša skupno
140 km. Proga, n Juntoiko skupino pt
znaša 75 in sicer je Ista kot za glavno
skupino, le da je skrajšana do Krašne, t. je pod Trojanskim klancem. Prvi štirje plasirane! glavne skupine prejmejo krasna darila, drugi štirje pa kolajne. Pri junior-jih bodo nagrajeni prvi trije z darili, drugi trije s kolajnami. Razdelitev nagrad bo isti večer ob 20. na veseličnem prostoru. Začetek je točno ob 10. dopoldne za glavno skupino, za juniorsko pa. ob 13. Vozi se po pravilniku Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije, pri čemer se je držati strogo policijskih cestnih predpisov. Vsi konku-rentje vozijo na svojo odgovornost. Prijave s prijavnino Din 10 sprejema kolesarsko društvo »Ljubljanica v Dobrunjah (Pavla Smrekar, Bizovik 47).
MK Ilirija, m. mednarodna motocikli-
stična gorska dirka na Ljubelj se bo vršila v nedeljo 6. avgusta. Danes skupni trening na Ljubelju, ki je obvezen za vse prijavljene člane MK Ilirije. Točno ob 14. sestanek odbora in športne komisije MK Ilirije v restavraciji Ankele pri Sv. Ani nad Trži-čem. Odborniki in člani športne komisije se prosijo, da se tega sestanka polnošt®-vilno udeleže.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 16.45 morajo biti na igrišču zaradi prevzema blagajniške službe gg.: dr. Kdstl, Križ, Simonič, Stiglic, Sketelj mL, G stiša, Djuro. Istočasno reditelji; Rakovič, Klanč-nik, Glinšek, Lovrač, Fuks, Batič, Bančič, Erbežnik, Sinkule. Ligino moštvo mora biti ob 17. v garderobi. Igralci: Bervar, Erman, Boncelj H. in Habiht L morajo oddati načelniku fotografije.
SK Svoboda, V k1. Opozarjam Igralca, ki so določeni za prijateljsko tekmo, da dvignejo opremo v nedeljo od 10. do 11. ▼ Delavski zbornici Isto preskrbi gospodar. Igramo v Zalogu s tamošnjo Svobodo. Kdor se pelje z vlakom, r^ora biti na kolodvoru ob 12.30. Postava je: Zapet, Jančigar, Samec, Gruden, Jamnikar, Pole, Skapin, Sa-mar, Luznar, Povh, Resnik in Dovgan.
SK Zalog. Za nedeljsko tekmo proti Svoobdi, Vič, naj bodo na našem igrišču ob 17.15: Butara, Boben I., Kralj, Huiu, Kocjančič, Ambrož, Perhavec, Edi, Jaka, Fatur, Hans, Boben II., Juvančič-Završnik II. Blagajna in reditelji naj bodo ob 17. na mestu. Začetek točno ob 17.30. V nedeljo ob 9. obvezen sestanek članstva prt »Anžurju« v Vevčah.
§ o k O 1 I t ¥ O
Knez Pavle in kneginja Olga kumujeta bohinjskemu praporu
Bohinj, 29. julija. Bohinj, ki ga lahko smatramo za krono vseh jugoslovenskih prirodnih krasot, je bil pred dobrimi 27 leti širši javnosti skoro docela nepoznan. Sele alpska železnica, otvorjena 1906, ko je prvi vlak privozil dne 19. julija ob 14.30 v ta divni kot, je svetu odprla vrata do skrivn'h krasot gigantske prirode, ki so bile doslej deloma neznane, deloma težko dostopne. Ž železno cesto, ki se je predolbla skozi hribe in premostila brezdna in reke, se je šele ugladila pot v Bohinj, v slovensko Švico. Bohinjski planinski svet, zastražen od vseh strani kakor kraljestvo vil v pravljici z gorskimi velikani in obdarovan z neštevilnimi pri-rodnimi krasotami, je postal na mah središče ljubiteljev narave in od leta do leta narašča število njegovih obiskovalcev. Na vznožju gigantskega Triglava in njegovih orjaških tovarišev se razprostira divna bohinjska dolina s skrbno negovanim poljem in posuta z lično urejenimi vasicami, izmed katerih vsekakor prednjači njena metropola Bohinjska Bistrica, zadnje počivališče sokolskega prvaka Antona Maleja.
V tej mirni obmejni gorski vasi si je leta 1921. zgradil tudi Sokol svoje gnezdo, da kot budni čuvar straži mejo proti nikdar sitemu sosedu. Kljub številnim oviram si je utiral pot do vedno večjega razmaha. Leta 1926. si je zgradil svoj lastni dom, ki ga je leta 1931. razširil in si zgradil gledališki oder z okusno izdelanimi kulisami rojaka, akademskega slikarja g. Valentina Hodnika. S tem si je naprtil občutno breme, vendar je šel v svojem delovanju še dalje. 2e od svojega početka je gojil Sokol vročo željo, priti do svojega prapora. Kljub težkim denarnim prilikam se mu je posrečilo zbrati od pravih sokolskih bratov in sester ter prijateljev potrebno vsoto za nabavo prapora, simbola in žive slike naše ideje. Prapor, ki je pravi umotvor, je izgotovila tvrdka Neškudla v Ljubljani po idejnem načrtu g. Valentina Hodnika, bo sokolsko društvo Boh. Bistrica razvilo v nedeljo 6. avgusta ob 11. uri, odnosno naslednjo nedeljo v primeru slabega vremena. V posebno čast si šteje društvo, da se mu je posrečilo dobiti za kuma visoka člana našega vzvišenega kraljevskega doma, Nj. Vis. kneza Pavla in Nj. Vis. kneginjo Olgo, ki sta vsakoletna bohinjska gosta. Sokolsko društvo Boh. Bistrica se v polni meri zaveda velepomembnega dne, ki se mu bliža, zato se niegova uprava z vso energijo pripravlja na čim dostojnejšo izvedbo proslave. Prešibke pa so še moči domačega društva, dati svoji prireditvi dostojno obeležje, zato apelira na pomoč vseh bližnjih in daljnjih bratskih edimc. Trdno smo uverjeni, da se bodo našemu apelu radevolje odzvale ter nam poslale k proslavi čim lepše število telovadcev m članov v kroju. Prav tako vabimo vse br. edinke, ki že imajo svoje prapore, da pridejo z njimi k razvitju svojega najmlajšega druga. Da pa bo možno ukreniti vse potrebno glede prehrane, prosimo vse bratske edinice in posetnike naše prireditve, da do 1. avgusta pošljejo svoje prijave.
Bratje in sestre ter prijatelji in obože-vatelji Bohinja, upoštevajte trud m požrtvovalnost našega članstva in pnhitite dne 6 avgusta vsi v Bohinj na naso izredno prireditev. 6. avgust naj bo dostojna manifestacija sokolske misii v romantičnem bohinjskem kotu! _
Sokolsko društvo Ljubljana III. obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco, da se prične redna telovadba 7. avgusta. Člani: vsak torek in petek od pol 9. do 10. ure, članice: ponedeljek in četrtek od pol 9. do 10. ure zvečer, moški naraščaj: vsak torek in petek od tričetrt na 7. do 8. ure, ženski naraščaj: vsak ponedeljek in četrtek od tričetrt na 7 do 8. ure zvečer, moška deca: torek in petek od 5. do pol 7. ure in ženska deca: ponedeljek in četrtek od 5.
do pol 7. ure zvečer. Prednjaška telovadba bo vsako sredo od 8. ure dalje. Vpisovanje za vse oddelke bo od 1. do 6. avgusta v društvenem domu med 6. in 7. uro zvečer. Posebej vabimo starše, da pripeljejo svojo deco v telovadnico in jo izroče sokolski vzgoji, saj je telovadba za zdrav in krepak telesni in duševni razvoj naše mladine največje važnosti! Vsi v telovadnico! Zdravo! Uprava.
Sokolsko društvo šteponja vas priredi v nedeljo 6. avgusta na svojem letnem te-lovadišču javni nastop, pri katerem nastopijo vsi oddelki, kakor tudi starejši bratje. Pri javnem nastopu in pri zabavnem delu prireditve sodeluje godba Sokola I. Vabimo v posete v prijazno štepanjo vas članstvo bratskih ljubljanskih in sosednjih društev ter društvu naklonjeno občinstvo.
Sokolsko društro Brezovica priredi v nedeljo 6. avgusta na vrtu kolodvorske restavracije svoj prvi javni telovadni nastop, združen z veliko vrtno veselico. Nastopijo vsi telovadni oddelki domačega društva. Sodelujejo sosednja bratska društva e posebnimi točkami. Od 13. do 14. bo sprejem gostov na kolodvoru, ob 14. skušnja vseh oddelkov na telovadišču, ob 15.30 pa javni nastop. Pri prireditvi sodeluje domača godba Gasilnega društva Vnanje gorice.
Sokol v Žirovnici je v nedelo razvil svoj članski prapor. Dopoldne je motil delo sicer potrebni, a ta dan rač nezaželeni dJirž. Vendar je počasi prevedrilo, da se je mogla izvršiti vsa si a vnos t nemoteno. Sicer je zaradi slabega vremena marsikdo, ki bi sicer ne sme! izostati, ostal doma, vendar je biila udeležba še kar povoijna. Točno ob 15. so nastopile vse edinice s 5 prapori, Sani domače«a društva pa so prinesli na oder zavit prapor. Starosta br. Sifrer je prisrčno pozdravil vse navzoče, nakar je kumica sestra Tončka Kalanova s pozivom na članstvo in z željo, da bi prapor vedno vodiJ članstvo od zmage do zmage, pripela sveten trak v narodnih barvah. Društvena uprava je izvolila za praporščaka br. Artlna, 70 let starega, v trdih bojih za sokolske ideije preizkušenega člana, ki je gi-njen s primemo zaobljubo prevzel prapor od staroste. Društvu sta čestitala v imenu župne uprave br. dr. Obersnel in iupni prosvetar br. Spicar. Po razvitju je bil obhod, nakar so nastopile v javni telovadbi vse edinice. Sviirala je jeseniška sokoiLska godba. Po nastopu se je razvila animirana zabava na vrtu g. Primoža Ld-ga ta. Društvu želimo največjega še nadaljnjega uspeha, da bi kmalu prišlo tudi do svojega doma.
Sokol v Litiji. Dne 9. t m. se je vršil na novem prostoru pri občini v Litiji, ki se je izkazal kot zelo pripraven za tovrstne prireditve, letni telovadni nastop, ki je uspel nad pričakovanim uspehom. Vsi oddelki so želi pohvalo, posebno pa vrata bratov iz Trbovelj. Polagati bo treba le moškemu naraščaju več pažnje in resnosti, kajti opaža se, da njegovo število vsako leto nazaduje. Čisti dobiček prireditve je določen za kritje stroškov dozidave stalnega odra in stranskih prostorov, ki je te dni dozidano in pod stTeho. Stroški so veliki, dohodki pa ne dosezajo njih viii-ne, zato se je odber odločil, da bo prire« dilo društvo naslednjo nedeljo, t. j. o. avgusta popoldne ob 3. veliko tombolo. Glavni dobitek je motorno kolo in mnogo drugih lepih dobitkov. Nakupite tablice že v predprodaji, podprite akcijo dograditve odra, da bo čim prej vse poplačano.
Sokolsko društvo Raihenburg priredi e. avgusta svoj javni nastop. Začetek ob 15.80. Isti dan bo dopoldne ob 9.30 okrožna tekm» v odbojki. Vsa sodelujoča bratska društva eo z okrožnico o društvenem programu tega dneva že obveščena Vlakovne zveze kakor za prihod tako za odhod eo zelo ugodne. Kef ie ta prireditev edina v Dol. Posavfu. m pričakuje mnogoštevilna udeležba.
Gospodarstvo
Na poti k vsedržavnl organizaciji trgovstva
Kakor znano, je Srpsko trgovačko udnr Jenje že pred meseci pričelo akcijo za ustanovitev centralne organizacije vsega trgovstva v naši državi. Konkreten povod za to akcijo je bil znani zakonski načrt o pobijanju draginje, ki je bil lani po kratki debati sprejet v Narodni skupščini. Ker je bila velika nevarnost, da se prične zopet novo nepotrebno preganjanje trgovcev, ki jim je danes že zaradi hude medsebojne konkurence onemogočeno vsako izkoriščanje konsu-menta, eo odločno nastopili beograjski trgovci, ki jim je uspelo, da ie senat zavrnil zakonski načrt. Ob tej priliki se je zrr„va pokazalo, kako živo potrebna bi bila vse-državna stanovska organizacija, ki bi lahko nastopala v imenu vsega jugoslovenskega trgovstva.
Srpsko trgovačko udrjženje se Je zaradi ustanovitve take organizacije obrnilo na vsa trgovska združenja v naši državi. Tudi Zveza trgovskih združenj v Ljubljani je prejela osnutek pravil. O priliki poseta predsednika beograjskega udruženja v Ljubljani je Zveza trgovskih združenj priporočala^ da bi ee najprej izvedla organizacija združenj po banovinah, odnosno zborničnih področjih, nakar bi se te banovinske zveze zdrjžile v centralo. Zahtevo ljubljanske zveze je Srpsko trgovačko udniženje osvojilo, zato je akcijo usmerilo na ustanovitev banovin-ekih zvez. V Zagrebu so pripravljalna dela za ustanovitev zveze trgovskih združenj za savsko banovino že v teku in je pričakovati, da bo akcija kmalu dovedla do zaielie-naga cilja.
Pa tudi v Beogradu 90 po tnidjativi Srp-skega trgovačkega udruženja priprave za ustanovitev zveze že toliko napredovale, da Je bil te dni osnovan poseben odbor, ki bo za 26., 27. in 28. avgusta sklical kongres trgovskih združenj. Temn kongresu bo odbor predlagal konstituiranje Saveza trgovač-kih udruženja v Beogradu. Odbor je sklenil, da se ta zveza ustanovi za področje beograjske Trgovske zbornice in za nekatere dele področij sosednih zbornic. V odboru so zastopani predstavniki 16 doslej po novem obrtnem zakonu osnovanih obveznih trgovskih zdraženj.
Ustanovitev Zveze trgovskih združenj v Beogradu bo tudi slovensko trgovstvo z zadoščenjem pozdravilo, saj pomeni ta zveza velik korak na poti k ustanovitvi centralne stanovske organizacije vsega jugoslovanskega trgovstva. kajti čim bosta ustanovljeni zvezi v Beogradu in Zagrebu, bo ž« mogoče misliti na ustanovitev take vrhovne vsedržavne zveze.
Osamosvojitev od inozemstva glede čevljev in usnja
Že o priliki obravnave podrobnih podatkov o našem uvozu v prvem letošnjem Četrtletju smo ugotovili, da se je naš uvoz čevljev letos docela ustavil. Sedaj eo nam na razpolago že podatki o uvozu v prvem letošnjem polletju, ki nam v primerjavi z ustrezajočimi podatki za prejšnja leta) nazorno kažejo, kako se je v kratkem času položaj docela spremenil. Naš uvoz čevljev ia usnja je je v prvem polletju zadnjih B let gibal takole:
v tonah v milil.
Din
L poli. 1931	138 27.5
I. poli. 1932	52 5.9
I. poli. 1933	1 0.2
Dočim smo še v prvem polletju 1931 izdali za uvožene čevlje skoro 28 milijonov Din, ie letos ta nota padla na pičlih 200.000 Din, kar praktično ne pomeni nič. Zanimivo je pri tem, da smo ta praktični prestu-nek uvoza čevljev dosegli brez kakršnegakoli povišanja uvoznih carin ali drugih omejitev. Tudi ne moremo tega pojava v celoti pripisati prestanku uvoza čevljev iz Češkoslovaške zaradi otvoritve Bajfove tvornice v Jugoslaviji (v Vukovaru), kajti tudi uvoz čevljev iz drugih držav, ki je zadnja leta predstavljal eno četrtino vsega uvoza, je padel praktično na ničlo. Naša domača produkcija se je zadnja leta zelo z boljšala in pocenila, dočim se je v zvezi z oslabitvijo dinarja podražil uvoz, tako da inozemsko blago ni več konkurenčno.
Zanimivo je tudi, da smo se zadnja leta močno osamosvojili tudi glede usnja. Naš uvo-5 usnja je znašal zadnja leta (v prvem polletju):
usnje za podplate ostalo usnf? ton milij. ton milij Din	Din
I- poli. 1930. 178 8.4 117 18.8 I. poli. 1931. 87 8.8 88 13.9 I. poli. 1932. 32 1.3 50 7.6 I. poli. 1933. 10 0.5 53 7-6 Uvoz usnja za podplate je letos padel že na malenkostno količino 10 ton v vrednosti pol milijona Din. Tudi uvoz ostalega usnja ee je zadnja leta precej skrčil, letos pa je ostal na isti višini kakor lani, kar je le posledica povečanja domače produkcije (Ba-t'a). Vsekakor smo se tudi glede usnja že 6koro docela osamosvojili od potrebe uvoza.
V zvezi z uvozom čevljev in usnja moramo omeniti tudi spremembe, ki jih opažamo pri uvozu in izvozu sirovih kož. Kakor znano, je naša usnjarska industrija še v znatni meri navezana na uvoz sirovih kož iz inozemstva. Naša država pa tudi izvaža sirove kože v znatnejših količinah (zlasti sirove kože od drobnice za izdelovanje li-nega ševro usnja. (Tudi v pogledu uvoza in izvoza sirovih kož lahko zabeležimo zadnja leta napredek, ker se je pasivnost naše bilance pri prometu s sirovimi kožami z inozemstvom znatno skrčila. V prvem polletju 1930. smo morali uvoziti še za preko 100 milijonov Din sirovih kož, dočim smo od izvoza sirovih kož (brez kož od divjačine) dobili le 32 milijonov, tako da je bila bilanca pri prometu e sirovimi kožami pasivna za skoro 70 milijonov Din; letos pa emo i izkupičkom za izvožene sirove kože skoro docela krili stroške za uvoz sirovih kož, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milij. Din):
uvoz izvoz razlika sirovih kož
L poli. 1930. 100.7 32.1 _ 68.6 T. poli. 1931. 84.7 19.2 — 65.5 [. poli. 1932. 20.8 10 6 — 10.2 1. poli- 1933. 21.3 18.8 - 2.5 Leta 1930. in 1931. smo v prvem polletju uvozili še po 560. odnosno 590 vagonov eiro. vili kož, lani v prvem polletju 187 vasonov, letos pa 185 vagonov.
V	zvozi i rastočimi cenami za sirov® kože na mednarodnem trgu se je letos, zlasti pa zadnje mesece naglo dvignil naš izvoj
sirovih kož. V aprilu je znašal naš izvoz sirovih kož 18 vagonov, v maju 21 vagonov, v juniju pa že 53 vagonov. Skupaj emo letos v prvem polletju izvozili 150 vagonov sirovih kož nasproti 90 vagonom lani v prvem polletju in 102 vagonom predlanskim.
Likvidacija bivše Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani zaključena
V	zvezi z novim obrtnim zakonom, ki je predpisal prisilne okrožne odbore obrtniških združenj, je bilo treba likvidirati bivšo Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Ta likvidacija je sedaj zaključena s sledečo odredbo kr. banske uprave:
S pravomočnim odlokom mestnega na-čelstva v Ljubljani, izdanim po tuk, nalogu od 11. decembra 1931., je bil na pod-stavi § 130. obrtnega reda iz 1. 1907. postavljen pri bivši Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani komisar g. Filip Pristou, ki mu je bil dodeljen preglednik g. dr. Jurij Koče, obenem s funkcijo likvidatorjev zveze glede na novo ureditev obrtniških organizacij v obrtnem zakonu od 5. novembra 1931. Ta zakon v §§ 363. in 442. ne dovoljuje zvezam obrtnih zadrug na tuk. pravnem področju (nasprotno od onih, ki so bile ustanovljene po zakonu o radnjama) prenosnove v prisilno organizacijo, namenja pa okrožnim odborom rokodelskih združenj enak in celo širši delokrog s prisilnim značajem. V oskrbi za pravilno zaščito javnih interesov, pravilno izvedbo obrtnega zakona in končno v smislu § 130. obrtnega reda ter čl. 27. zvezinih pravil je bil potreben prenos vseh pos'ov dosedanje zveze, ki je 9. marca 1932 po moči zakona samega prenehala obstojati, na okrožni odbor obrtniških združb v Ljubljani kot edinega pravnega naslednika v smislu prej omenjenih intencij, četudi bi se osnovala kaka slična društvena zveza z nameni bivše zveze. Takšna organizacija pa doslej niti ni bila ustanovljena in bi tudi ne mogla glede na omenjeno pra-vomočno odredbo formalnopravno zahtevati poslov bivše zveze zase, ne glede na to, da bi tudi v materialno-pravnem pogledu ne mogla doseči istega delokroga kakor bivša zveza ali sedanji okrožni odbor in se zato tudi ne bi mogla sklicevati na močnejšo pravico do prevzema zvezinih poslov.
Postavljeni likvidator je predložil končni obračun imovinskega stanja in poročilo o zaključku poslov bivše zveze v odobritev. Namestnik bana dr Pirkmajer je sedaj na podstavi § 418. ob. z., v zvezi s § 130. obrtnega reda iz leta 1907. in čl. 27. pravil bivše Zveze obrtnih zadrug odredil: 1. da se likvidacijsko poročilo in obračun likvidatorja vzameta na znanje in odobrita kot sestavni del te odredbe; 2. da se likvidacija omenjene zveze zaključi ter likvidator in dodeljeni preglednik razrešita dolžnosti pri vseh zvezinih ustanovah; 3. da se inventar omenjene zveze in eventualni bodoči dohodki, izvirajoči iz naslova bivše zveze preneso na okrožni odbor rokodelskih združenj v Ljubljani.
Gospodarske vesti
= Naš Izvoz gradbenega 1«» ▼ posamezne države. Kakor smo 2e poročali smo v prvem letošnjem polletju izvozili mnogo več gradbenega lesa nego lani, namreč 35 tisoč 135 vagonov (lani 28.226) v vrednosti 260.5 milij. Din (lani 210.1 milij. Din). Izvoz v posamezne države je bil letos v primeri z lanskim prvim polletjem naslednji (v milij. Din):
I. polletje 19®3 1933 v Italijo	173.7 124.4 '■+ 49.3
v Španijo	16.2 16.6 — 0.4
v Alžir	10.5 5.2 -f 5.3
v Francijo	7.6 10.7 — 3.1
v Grčijo	6.7 8.2 — 1.5
v Argentino	6.1 5.3 + 0.8
v Tunis	5.6 4.4 -f 3-2
v Švico	4.1 6.5 — 2.4
Kakor Je iz gornjih Številk razvidno, se Je najbolj povečal naš izvoz gradbenega lesa v Italijo, kamor smo letos izvozili 24 tisoč 311 vagonov (lani 17.571 vagonov). Po vrednosti je izvoz v Italijo letos dosegel 66 odstotkov vsega izvoza gradbenega lesa (lani v prvem polletju 59 odstotkov).
„ Odplačilo klirinškega salda v plaHl-nem prometu ■ Nemčijo i Uvozom pšenice.
Finančni minister je izdal odlok, po katerem se sme izvažaiti pšenica iz naše države v Nemčijo s posebnim dovoljenjem Narodne banke v breme terjatev nemških državljanov, iz blagovnega prometa v smislu plačilnega sporazuma z Nemčijo. Vsak izvoznik mora pri izvozu deponirati pri naši carinar-ni, preko katere bo izvozil pšenico, ustreza-jočo nemško carino na pšenico, ki je takrat v veljavi v Nemčiji. Tako deponirano carino dobi izvoznik nazaj, kadar predloži carinami, na kateri je položil depozit, nemške carinske dokumente v dokaz, da Je pšenico res izvozil v Nemčijo. Če izvoznik ne bi ▼ roku 45 dni predložil dokazov, da je pšenico izvozil v Nemčijo, se bo proti njepu postopalo po čl. 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami- Ta odlok je očividno v zvezi e trgovinskim provizo-rijem med našo državo in Nemčijo, ki je bil te dni sklenjen.
= Ureditev isvoaa pšenice. Trgovinski minister je izdal uredbo o izrvozu pšenice, po kateri je dovoljen svoboden izvoz pšenice v inozemstvo. Poleg trgovcev lahko izvažajo pšenico tudi producenti preko za-drig takoj, ko bodo le-te prejele odobren je za izvoz pšenice od ministrstva za trgovino, odnosno od onih institucij, na katere bo trgovinsko ministrstvo preneslo to pravico. Ta odobrenja za izvoz se bodo izdala brez zavlačevanja in bodo služila v glavnem v evidenčne svrhe. Privilegirana izvozna družba bo dobila monopol za izvoz pšenice za one države, s katerim imanw preferenčno pogodbo. Čisti dobiček od teh poslov bo pripadel državi.
=» Likvidacija. V likvidacijo ]e topila tvrdka Hoschekova parna žaga v Sevnici (zaradi odstopa javnega družabnika Mart. Bohlerja).
= V zadružni register ee je vpisala: Čebelarska družina, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani.
K Ponovno znižanje diskonta v Nizozem-
ski. Nizozemska banka, ki je že 15. t m. znižala diskont od 4.5 na 4 */», je sedaj izvedla ponovno znižanje na 3.5 tako da je sedaj uvedla zopet enako diskontno mero, kakor je veljala do začetka julija, ko je nastopila špekulacija s holandskim goldinarjem.
= Dobave. Pri komandi dravske divizij-^ke oblasti v Ljubljani se bo vršila 31. t. m. tretja pogodba za nabavo 25.000 kg svinjske masti ali olja in 3000 kg zdroba. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. avgusia ponudbe glede dobave 65 ms borovih mostnic; administrativni oddelek do 2. avgjsta ponudbe glede dobave 500 kg sirove karbolne kisline in do 4. 'avgusta pa glede dobave raznega tiskarskega materiala; strojni oddelek pa do 8. avgusta ponudbe glede dobave martinovega jekla, bele pločevine, železne pločevine, zatikačev, zakovic za obroče in železne pocinkane žične vrvi. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 3. avgusta ponudbe glede dobave 12700 kg premogovega katrana- Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave 4000 kg čistega bencina; do 10. avgusta ponudbe glede dobave raznih ščetk.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 29. Julija.
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2.S5 milijona Din nasproti 2.91, 1.39, 2.43 in 2.70 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trgu je nadalje v središču pozornosti ameriški dolar. Kakor je podoba, se je padanje dolarja samo ustavilo. Reakcija, ki je nastopila zlasti pretekli teden in je povzročila, da se j® dolar pričel zopet dvigati, je menda v zvezi z okolnostjo. da so inozemski dolžniki dolarjev pričeli kupovati dolarske devize, da se pokrijejo pri nizkem tečaju. Pa tudi špekulacija je pričela realizirati dobičke. Vse to je povzročilo, da se je deviza New-york včerai povspela v Curihu zopet na 390, dočim je bil še pred dobrim tednom zabeležen najnižji tečaj 354.
Na ljubljanski borzi, kjer je tečaj padel 19. L m- že na 50.48 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj e premijo), je bil včeraj zabeležen zopet srednji tečaj 54.54 Din.
Na efektnem tržišču vlada nadalje zelo čvrsta tendenca v Vojni škodi. Na zagrebški borzi se je pretekli teden tečaj ponovno dvignil za približno 18 točk. Včerai Je Vojna škoda notirala 224 — 225. v Beogradu pa se je trgovala po 227 in 228. V zadnjih 14 dneh se je Vojna škoda okrepila za približno 12 °/o. V ostalih državnih papirjih je položaj ostal v glavnem nespremenjen.
Devize.
Curih. Pariz 20.24, London 17.245, New-york 382.50. Bruselj 72.125, Milan 27-275, Madrid 43.20, Amsterdam 208.60, Berlin 123.40, Dunaj 57.25, Stockholm 89, Oslo 86.85. Kobenbavn 77.85. Praga 15.32. Var šava 57.80, Bukarešta 3.08.
Blagovna trži&Ca
LES.
-f Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Povpraševanje je za 1 vagon brstovih plohov (neobroblje-nih, lepih monte L, H., m., 60 ln 70 mm deb., 2.50 in 2.60, odnosno 5 in 5-20 m dolž., od 20 cm šir. navzgor), za 2 velika vagona rezane brstovine (obrobljene, s toleranco malih zadravih grč, v raznih dolžinah od
I.16	do e.10 m, šir. 50—190 mm, deb. 40, 45, 50, 60, 65, 70, 75 in 80 mm), za 1 vagon brstovih neobroljenih desk (24 mm, od 1 50 m dosž. navzgor, od 18 cm Sir. 'navzgor, monte I., n., UL), za rezano brsto-vino (brez srca, 10.000 komadov v predpisanih dimenzijah), za 1 vagon smrekovih desk (suhih, 8—17 cm štr., 24 mm deb., 4 m dolž., tombante), za l vagon rezane mecesnovine (4 m, od 16 cm navzgor, I.,
II.,	deb. 18, 48 in 58 mm), za 60 m* Jelo-vih madrijerjev (75/220 mm), za 30 m' Jelovih remeljnov (50/70 mm, 8—6 m z % m vmesnih dolžin), za 15 m> Jelovib madrijerjev (75/110 mm), za 185 m» Jelovih desk (podmernih, paralelnih, vezanih, 24 mm, 3, 3.50, 5 ln 6 m dolžine).
ŽITO.
+ Kovosadska blagovna borza (29. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 32 vagonov. Pšenica (78 kg): baška. okolica Novi Sad, arednjebaška 122.50—127.50; baška okoL Sombor 120—125; gornjebaška, baška potiš. 125 — 130; gornjebanat, sremaka, slavonska 120 — 125. Koruza: baška, smnska, baška okolica Sombor 72 — 74; slavonska in baška bela 75 — 77: baška, sremeka za avgust 74 — 76; baška ladja Begej ali Sava 75 do 77; ladja Tisa in Dunav 76 — 78. Oves: do 79; ladja Tisa in Dunav 78 _ 80. Oves: baški, sremski, slavonski novi 68 — 70. — Ječmen: baški, sremski novi, 63/64 kg 68 — 70. — Moka: baška, banatska nova >0g« in »0gg< 240 — 260; »2« 220 — 285; »5« 200 — 215; »6« 170 — 185; >7« 140 do 155; >8« 62.50 — 67.50; moka aremska, slavonska »Og« in »0gg< 235 _ 250; »2« 215 do 220; >5< 195 — 210; >6« 165 — 180; >7< 135 _ 150; »8« 62.50 — 67.50. — Otrobi: baški 47.50 — 50- sremski in banatski 45 do 47.50.
VINO
+' Vinsko tržišč« T dravski banovini (28. julija). Vinska kupčija t dravski banovini sicer tudi v drugi polovici t m. ni povoljno napredovala, posebno ne pri vinskih trgovcih, cene pa eo le postale čvretejše, osobito za rdeča vina (cviček), katerih zaloge so ee že precej skrčile, tako da so cene pri pro-ducentih že višje kakor pri vinskih trgovcih. Cene bodo najbrž še bol| poskočile, ker bo letošnji vinski pridelek vsekakor manjši od lanskega in morda tudi slabši. Glede kvalitete pa sedaj še ni mogoče nič pozitivnega sklepati. Pri sedanjem lepem vremenu se trta krepko razvija in bo zamujeno še dokaj nadomestila- Tudi boleznim uspe*-no kljubuje. Cene za srednja, bela, kmečka vina se gibljejo med 2.80 do 3.30 Din, za rdeča pa 3.50 do 4.50 Din. Dobe ae sicer tudi cenejša vina, toda v malih množinah in bolj šibko blago. Sortirana, fineiša vina imajo seveda višjo ceno.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Pismo iz Ljubljane
Čakal Je en teden, dva tedna. Po Štirinajstih dneh čakanja je z nasmehom Sel pismonoši naproti. Nič. Odgovora ni bilo. Le dnevnik iz Ljubljane je vsako jutio redno dobival. To pa je bilo — poleg dekletovih kratkobesednih pisem — vse.
Potekel Je en mesec, odkar Je bil pisal znancu, ga prosil za nekaj pojasnil, za nekaj majhnih uslug — ali kakor da se ie Ljubljana ugreznila kdo ve kam, pisma ni bilo. Tako-le pismo, od katerega pričakuje človek majhnih prijaznosti, ki mu utegnejo biti veliko odrešenje v velikc-m svetu, more biti prava sreča. A vse zaman. že drugi mesec se je nagibal h koncu in odgovora ni bilo.
Na vse zadnje, po dolgih trefc ln pol mesecih, pa je pismo le prišlo — ko je bil Simon znanca in majhne usluge že skoro pozabil. A kljub temu je bil pisma neiz-recno vesel. Saj v njem so morale biti tiste novice, ki mu jih ne dnevnik ne kratko-besedno dekle nista dala.
Utrujen, nedvomno od sreče nad prejetim pismom, je sedel v skrit kotiček ham-burške krčme. Na tihem je blagoslavljal Ljubljano in znanca v njej, ta čudoviti kraj in tega še bolj čudovitega človeka, še danes se čudi, ker mu takrat od veselja niso po licih drčale solze. Morda je znanca le poznal. Vsekakor pa je od tistega dne postal zelo vesel človek. Pismo ga je spametovalo. In kar je najhujše, znanec tega niti ni hotel.
Z drhtečimi rokami Je odprl pismo ln takorekoč pogoltnil naslov: Dragi Simon!
Da! Da!
In njegov dobri znanec mn Je že v prvih vrstah priznal vse tiste svoje grehe, ki mu jih je Simon nagrmadil, preden je prejel pismo: da je prekleto nemaren in len, da zelo rad odlaša vsako stvar na jutri, pa nič ne dš. Zelo dobrotno upa, da se je njegov, dragi Simon že nekako potolažil.
Simonu se je ob teh besedah nemalo milo storilo. Prav bi bil storil, če bi z branjem kar takoj nehal. Ali na svetu ga ni pisma, najsi je terjatev ali smrt v njem, ki ga človek ne bi prebral z nekim užitkom, z nedoumljivim pričakovanjem, da bo h koncu le nebeško izzvenelo — kljub vsemu.
In njegov dobri znanec, toliko da Je utegnil napraviti piko za svojo obsodbo samega sebe, že je hitel sebe popravljati.
Namreč, da se je glede svoje nemarnosti, lenobe in odlašanja na jutri prav debelo zlagal! In veš zakaj Ti doslej nisem bil pisal? je ljubeznivo poščegetal od pričakovanja že povsem obupanega Simona. —• Zato, ker o prav ničemer pisati ne vem ln je tudi to moje pismo brezpredmetno
Simon se je ob tej novici stresel kakor ranjena zver. Dobesedno. Ljubljana in znanec sta se mu zazdela v tem trenutku nekje daleč, daleč v svetu. Naslonil se Je na mizo in se zastrmel v znančevo pismo. Iz kota ga je zdaj pa zdaj sočutno pogledala zajetna natakarica, zdravo kmečko dekle nekje iz vzhodne Prusije. Fant se ji je res zasmilil. Nič ga ni vprašala. Kar sama od sebe mu je prinesla nov vrček čudovito se penečega bavarskega piva. Zdaj ga je občudovanja vredno dekle že imelo pravico vprašati:
»Gospod Simon, na zamerite,« j* dejala mehko, »ali vam Je kdo umrl?«
0 razvoju viške občine
Ljubljana, 29. julija.
NaSa Jugozapadna periferija Vič-Glince z Rožno dolino se je po vojni nepričakovano razvila v vsakem pogledu: v Rožni dolini in na Glincah, zlasti tik pod Rožnikom, so zgradili veliko število lepih hišic z mičnimi vrtovi, uredile so se ceste, zidala pa so se tudi večja poslopja in se je splošno ta del ljubljanskega okoliša silno polepšal.
Teritorij viške občine znaša 656 hektarov, 24 arov in 18 m. L. 1880. je štela viška občina še samo 103 hiše z 944 prebivalci, 1. 1900. je bila na Viču že 201 hiša s 1738 prebivalci, tik po vojni pa je štela občina že 376 številk in 5096 prebivalcev. Do zadnjega časa pa se je število hiš skoro podvojilo in šteje občina sedaj že nad 670 hiš, prebivalcev pa ima že okrog 7000. Po vaseh ima Vič nekaj nad 160, Glince nekaj nad 172, Rožna dolina pa nekaj nad 340 hišnih številk in prebiva na Viču nad 270, na Glincah nad 552, r Rožni dolini pa nad 838 družin. Po stanovih je prebivalstvo zelo mešamo in stanuje v Rožni dolini največ uradništva, dalje železničarji in poštarji, na Glincah pa delavstvo, uradništvo in nekaj obrtništva, dočim je ostal Vič sam še vedno v pretežni meri kmetovalski. Tamkaj je ie veliko gruntarjev, med katerimi je naseljenega tudi nekaj delavstva.
Ulic in cest je na Glincah 21 s Tržaško cesto vred, v Rožni dolini, ki je postala samostojna vas šele 1. 1924., tudi 21, ki so označene s tekočimi rimskimi številkami, Vič sam nima ulic in so označene hiše po tekočih številkah.
Viška občina je dobila električno razsvetljavo iz mesta I. 1925. Poprej so petrolejke služile tudi za ulično razsvetljavo. Tudi Vojnovičeva elektrarna ob Grada-ščici ni mogla nuditi dovolj toka za vedno bolj se razširjajoč kraj. Iz mesta je napeljan podzemski kabel do nove šole, poleg katere je sezidan transformator, s katerega vodijo električni vodi »a vs» strani.
Kanalizacija je bila pred časom na Glincah in v Rožni dolini, da o Viču samem •ploh ne govorimo, silno pomanjkljiva. Občina pa je izvedla kanalizacijo tako po Rožni dolini, kakor na Glincah. Meseca avgusta 1. 1931. je bil komisijski ogled, zdaj pa imata Glince in Rožna dolina že nad 7 km kanalizacijskih jarkov in cevi. V občini so dobili tudi vodovodno napeljavo, ki datira od leta 1929. ter imaj3 sedaj domala že vse hiše na Glincah in v Rožni dolini dobro pitno vodo iz ljubljanskega vodovoda, Vič pa vodovod še pogreša in so tam še zdaj v rabi domači vodnjaki.
V viški občini je tudi dokaj industrije in obratujejo tamkaj večji obrati, kakor: tovarna »Pekatete«, ki zaposluje večje število delavcev, prav tako je tamkaj več opekarn, dalje Vojnovičevo podjetje za pridobivanje kisika in izdelovanje vmckov obstoja tudi tovarna za kis, Vinocet, dalje pa je na Viču tudi veliko podjetje Kle menčevo, ki skrbi za dobro prekajeno meseno robo, klobase in druge mesne izdelke.
Vič ima poleg osnovne šole z osmimi razredi od 1. 1928. dalje tudi mešča isko šolo. Zupna cerkev stoji na prav lepem prostoru in je bila sezidana 1. 1909., orej
On pa jb namesto odgovora M obupno
elegičnim naglasom glasno nadaljeval znančevo pismo:
»LJubljana je Se prav taka, kakor Ja bila pred sedmimi meseci. Samo kavarno »U-nion« so pobelili. Politika pa Je morska kača brez repa. Dekleta so le za malenkost lepša zdaj. Vino pa se je poslabšalo. Kriza je zmirom hujša.«
Nesrečna dekleta! je vzdihnfl Simon, srknil krepek požirek iz lončenega vrča ln t svojem obupu obtel natakarico okoli p&su: »Ja, ja, seh'n Sie!«
Takole je ril od vrste do vrste, ae mučil, da mu je pot skoro curkoma lil po obrazu, in klel dostojnost svojega ljubljanskega znanca, ki je popisal vse štiri f.trani! ... Natakarici se je vse bolj smilil. Prinesla mu je še en vrček in ga prosila, naj Ji Se kaj pove iz pisma.
»Ah, wat«, je dejal Simon tn zamahnil z roko. »Piše, da vsako opoldne popije kakšno malo pivo, potem pa hitro gre!«
»Muss aber ein feseher Kerl sein!« i« planilo iz natakarice kakor pivo iz polnega soda.	i
»O Ja, hOren Sie n«r gvt wi!« 1e siknil Simon in nadaljeval:
»Krokamo še dosti. In če prldeS kdaj v Ljubljano, bo za Tebe nekaj novih odkritij. Podnevi malo delam. Telesno sem zdrav. Produktivno sem aktiven. Z mox> moralo je pa tako, tako ...«
Simona te tri pike že niso mode nlfi več presenetiti. Strmel Je predse in zdaj pa zdaj sledil kaki brenčeči muhi. Potem te pričel premišljevati, kaj ga je opilo* ali to pismo ali natakarica in težko bavarsko pivo? Trudil se je, da bi mu misli bile Jaa-ne. Uhajale so mu v Ljubljano in čez nekaj časa se mu je hamburško solnce zdelo prav tako lepo kakor ljubljansko. De au-naj v pristanišču so pele sirene namesto šenklavških in šentjakobskih zvonov. Počasi se mu Je stožilo po tišini ljubljanskih ulic in brhkih natakaricah v lepih senčnih vrtovih, še na mater Je pomislil in na kratkobesedno dekle. Potem pa Je spet meril razdaljo od LJubljane do Hamburga, Takole si je sam napisal pismo. Zadnjo stran znančevega še ni bil prebral. Natakarica je z nekim moškim veselo čebljala pred vrati. Prav, je pomislil in se spet poglobil v pismo, iz katerega mu je zažvrgo-lela cela Jata vrabcev:
»No, to je lepo! Toliko sem Ti mi si O napisati vseh čenč, glavno pa bi bil kmalu pozabil. Rekli smo: Pereat Zuckmayer! Jaz sicer nisem bil zraven, ampak grozdje Je res prezrelo. Hvalim boga, da sem tisti večer imel v žepu nekaj srebrnih kovačev ln sem lahko dražil natakarico. Oprosti, zdaj pa moram zaključiti, ker se Je v ka« varni nabrala družba. Piši!«
Simon Je gledal, strmel, buljfl pred«, nekam v prazno, kakor da zanj ni bilo nobenih sten, ne krčme ne Hamburga. Objelo ga Je tisto silno slovensko otožje, ki r ničemer ne pozna meje ln Je prav, če ga človek Ima, ker mu potem nI treba prav nič misliti. V tem otožju se mu Je obraz čudovito zjasnlL Nasmehnil se Ja ln zacepetali >Da Je le produktivno aktiven.....
Rudolf Kreaal
pe Je V« spada! pod tfttflflsflrfM tara ▼ mesta.
Silno je pridobila viška občina • re£v-lacijo Gradaščice, ko so bili dograjeni di nekateri novi mostovi Svet ob Grada-ščici je z regulacijo veliko pridobil na lepoti pa tudi na ceni, ker je sedaj odstranjena nevarnost povodnji.
Kadar mine kriza ki nastopijo ugodnejši časi, bo Vič nedvomno še bolj napredoval le zdaj vabi sprehajalce prijetna Rožna dolina, kjer so skoro vso hiše zidane v slogu vil in kjer je cvetja na vseh vrtovih na pretek. Pa tudi z zelenjavo so preskrbljeni Rožnodolčani, zato le malo prihajajo na ljubljanski trg. V bodočnosti se bo razvijal Vič najbrže na desni strani Gradaščice, kjer je še veliko lepega sy»-ta na razpolago, hišice pa bodo zrastle, kakor so deloma že tudi ob cesti na Brdo, v naselju Bonifacij ter v Novi vasi, kakor imenujejo stari ljudje skupino hii onkraj proge pri železniškem prelazu nasproti Pirnata. Z dograditvijo tramvajske proge je že sedaj viška občina popolnoma zvezana z mestom.
mala v Novem mestu
Novo mesto, 29. JnBja.
60-letnico maSnlStva J« praznoval ▼ četrtek upokojeni župnik g. Jože Rome, d~ma lz Višnje gore, sedaj živeč v kapiteljskem župnišču. Biserni mašnik Je za Novome-ščane še posebno znamenit, ker ima poleg drugih zaslug, katere si je pridobil po raznih krajih kot dušni pastir, tudi to, d je ustanovil v družbi pokojnega tiskarja J. Krajca, očeta našega gimnazijskega profesorja g. Janka Krajca, prvi dolenjski list, »Dolenjske novice«, pri katerih je nato seveda sodeloval. Redke cerkvene proslave^ ki Jo je jubilant praznoval v kapiteljski cerKvi, ob obilni udeležci domeče ln ostala duhovščine, so se udeležili tudi duhovniki nemškega viteškega reda s superiorjem patrom Valerijem Učakom. čestitljivemu starčku, ki je kljub svojim 85. letom še svež in čil, čestitamo k lepemu jubileju!
Pogreb žrtve planin
Ljubljana, 29. Julija Popoldne ob 17. se je z glavnega kolodvora vršil pogreb pod Triglavom ponesrečenega Marjana Grebenca. Truplo so pri« peljali s popoldanskim vlakom iz Mojstrane v Ljubljano. Krsta je bila vsa obložena s planinskim cvetjem in venci. Ob 17. se je na kolodvoru zbrala velika množica občinstva. Cerkvene obrede so opravili očetje frančiškani, nato pa je v srce segajoče ža> lostinke zapel pevski zbor »Sloge«. Ofc spremljevanju železničarske godbe se je sprevod pomikal proti Sv. Križu, kjer je nad odprtim grobom spregovoril v imenu planincev uradnik železniške direkcije g. Mrzel.
BORZA
BOBE, PELA IW POSESTI
»Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi.
Kraljestvo mode
Moda nekdaj in sedaj
Ce ee hočemo malo nasmejati, odpremo lak star album, kamor so naše matere spravljale slike svojih znank in prijateljic. PZako neresnične in naravnost smešne se nam zde vse te dame, ki jih je neusmiljena moda stisnila v okrutno ozek steznik, tako da so se jedva premikale in jedle! Vsi ti ogromni klobuki s svojimi sadovnjaki, cvetličnimi gredami, pravcatimi farmami nojevih peres in čezmerno velikimi pentljami se nam vidijo danes prava strašila — venomer se sprašujemo, kako je bila tako moda mogoča?
Toda vsaka reč se ponavlja, čez toliko in toliko let se zopet pojavi, morda v spremenjeni obliki, a v svojem bistvu vendarle ista. Zato se ne smemo čuditi, da ima toliko zasmehovana moda prejšnjega stoletja kljub vsemu vpliv na današnjo modo, kar se opaža po raznih jabotjih, serpentinah in shčnih malenkostih. Seveda so vse te stvarce predrugačene, leta so omilila vse pretiranosti, tako da učinkujejo skoraj »stvarno«. Vendar pa zadostuje že površna primerjava, da najdemo mnogo podobnosti med nekdanjo in sedanjo modo.
Moderni »jabot« na temni obleki, ki jo predočuje naSa prva skica, nedvomno od-
govarja slogu mode, ki je ugajala naSim materam, ko so bile še mlade.
Tudi »jahalna pentlja« (modna posebnost elizabetinske dobe) se je pojavila prav kakor takrat na ljubkih kostumčkih. Prav kakor tedaj pa je moda uvedla lepa vzorčasta blaga s progastimi ali karirastimi motivi, ki se prijetno razlikujejo od vsakdanjih tvoriv. Izredno posrečen progast kostum z omenjeno »pentljo« vidimo na naši drugi skici.
široki, v mehke serpentine položeni pred-prsniki so priporočljivi posebno za močne dame, ker jih napravijo vitke. Naša predzadnja skica nas seznani z obleko srednje barve, ki ima belo »serpentino«, okrašeno s šopkom, bel pasek in kelihaste manšete na poldolgih rokavih. Obleka ima rahlo zvončast kroj, ki napravi boke vitke, postavo pa graciozno.
Serpentine pa najdete tudi na modernih vzorčastih oblekah, kjer dosežejo v zvezi z ljubkimi pentljami naravnost nepre-kosljiv učinek. Naša zadnja skica predstavlja vzorčasto obleko z dvema vrstama svetlih serpentin, ki jih druži enaka pentlja. Slične pentlje so pritrjene tudi na napol dolgih rokavih.
Tenis v mesta in na počitnicah
Obleka za tenis, ki jo nosimo v mestu, je po svojem stvarno športnem slogu vsem športnicam dobro znana. Za počitnice in
sa potovanja na nedeljskih oddih pa pri-r.aša moda hlačke za tenis, ki so Jako hi-gienične in lahke in so primerne zlasti za tenižča ob vodi. Zlato srednjo pot pa predstavlja »fregoli« teniška obleka, ki sestoji lz že omenjenih hlačk ter krila, ki ga z gumbi pritrdimo na hlačke. Tudi hlačne naramnice imajo gumbe, ki na njih pripnemo kratek bolero. Na ta način nastane obleka, ki je vsepovsod uporabna (skica).
Sandale
»o pravilna obutev za plažo, kajti nogo
Izpostavljajo solncu in zraku in so torej mnogo bolj higienične kakor ozka gumasta
obutev, ki ovira delovanje znojnic. Večinoma so sandale povsem stvarne, sestavljene so iz lesenega podplata in usnjenih zaponk. Včasi okrasimo usnjeno progo nad prsti z gumastim šopkom, ki ostane v sladki in slani vodi svež in pester.
Zdravniška posvetovalnica
S. P. Po Pirquetu naj znaša težina dveletne deklice 12.2 kg, dolžina pa 83 cm. Težina vašega 6 mesecev starega otroka 13.5 kg je torej več ko zadostna. Hranite jo, če je sicer zdrava, tako naprej kakor dosedaj in ne branite ji sadja, če ga rada je. Za vaše pomirjenje jo pa lahko predstavite še v državnem zavodu za zaščito otrok. _Otrok. Pri krvavitvah po porodu je neobhodno potrebna zdravniška preiskava, da da se ugotovi vzrok. Najbolje je, da se obrnete na porodnišnico, kjer ste rodili; tam boste dobili tudi vsa druga pojasnila zaradi otroka. — L. A. Omrtvičenost leve ali desne strani telesa nastane običajno zaradi sprememb v osrednjem živčnem sistemu (možganih), po navadi zaradi izlitja krvi v možganih (kap). So pa lahko tudi drugi vzroki, ki se dajo ugotoviti samo z zdravniško preiskavo. Priporočamo vam masažo, kopanje in elektriziranje. — M. P. v Lj. Pogrešili ste, da niste pred odhodom iz bolnišnice vprašali zdravnike, kako se je treba naprej zdraviti in če vam je mogoče, storite še to. Nadaljnje zdravljenje z imenovanimi injekcijami bi bilo vse-kako na mestu. — Kopanje. Po navadi je beli tok posledica slabokrvnosti, ki jo je treba torej pred vsem zdraviti. Kopate se lahko, samo morate biti vsaj v početku previdni in ne predolgo ostati v hladni vodi. Skrbite pa za krepko hrano in dovolj odmora. — J. J. R. Iz vašega opisa je razvidno, da sami dobro veste, za da mul-tiplo sklerozo še ni pravega zdravila in da se še vedno išče in poskuša. Tako je tudi serum samo poskus in šele bodočnost bo pokazala uspešnost tega zdravljenja. Priporočamo vam, da 3e obrnete na univerzitetno kliniko za živčne bolezni v Zagrebu, Kukovičeva ulica 1, kjer se uspešno bavijo s problemom te bolezni. — F. G. Vnetja na opisanem mestu ne smete zdraviti z močnimi medikamenti, ker ti samo dražijo. Svetujemo vam skrajno čistost, umivajte se večkrat s prekuhano mlačno vodo, dobro posušite in napudrajte s riževo moko. — K. R. Lukšič. Rdečico z nosa je seveda mogoče odpraviti. Ali pri vaši mladosti (21 let) je ona bržkone posledica obolenja notranjega nosa, oziroma njegove sluzokože. Torej specialistični pregled! Ce bi ta dal negativen rezultat, se dajo te razpredene žile odpraviti elektro-diatermičnim potom. — I. M. Pri živčni onemoglosti in bolečinah vam priporočamo Dobrno. — H. V. Popolnoma svetli (blond) otroški lasje v teku življenja vedno potemnijo. Ker so nekoliko mastni, jih je treba bmivati vsakih 8 do 10 dni s ka-melcami ali pa s specialnim šamponom za blondinke. Proti mozoljem regulirati sto-lico, eventualno malokrvnost, sicer naj vam pa zdravnik predpiše mast za luščenje kože. — D. T. Ne spada v okvir »Zdravniške posvetovalnice«. Obrnite se na policijskega zdravnika. — A. J. Zelo lahko je mogoče, da je bolezen vaših nohtov posledica vaših živcev in slabokrvnosti. Vsak 'večer nohte ostrugati s koščkom stekla ali pa s pilo za nohte. Potem dolgotrajne tople kopeli nog, preko noči pa obloge s kalijevim milom. Vnetja in rdeča mesta namazati z Jodno tinkturo. — Kozmetični ra-vod. Odgovarjam vam, da je operaciia krivega nosu in brazd na licu prav lahko iz-
Tedljtva. TeMne epereelje bnt vsak
ten kirurg, specialno se pa bari s tem kozmetični zavod dr. Ferenčak, Beograd. Te-
razije 1.
N 4 H
Urejuje dr. Milan Vidmar
Najznamenitejša pertij« k sadnjo iabov-
ska olimpijade, ki Jo odigrali v juniju zastopniki vsega sveta v Fotketonej n« Angleškem je nesporno ona, ki Jo Je svetovni prvak dr. Aljehin dobil proti Indijcu Sul-
tan-Khanu.
Dolga je. Težka Je. VeSuuA J* bOa prekinjena. Casopi®' so po prvi prekinitvi poročali, da jo bo Aljehin zgubil. Ocena bila napačna. Svetovni prvak Jo }s izvrstno vodil. Indijec pa s5 je žilavo branil ves čas. Partija vam bo ugajala. Beli: Sultan-Kban 0"«i: dr. A. Aljehin
1.	Sgl—f3	d7—d5
2.	d2—d4	e7—e5
3.	c2—c3	Sb6—c6
4.	g2—c3	--
Sultan-Hhan ima svoja pota ▼ otvoritvah.
4.____Sg8—{6
a . Lfl—g2	e7—e6
6.	0-0	Lf8—dO
7.	Sbl—d2	C&Xd4
8.	c3Xd4	0—0
9.	b2—b3	Lc8—(17
10.	Lcl—b2	Dd8—b8 Posebnih težav črni « otrorUvijo ni imel.
Pač pa mu je težko zasnovati napad.
11.	Tfl—i?l	T!8—d8
12.	Ddl—bi	h7—fc6
13.	a2—a3	a7—«5 14- Lg2-fl Sc6—e7
15.	e2—e3	Ld7—c« Črni priprečuje e®—e4,	be?l pa e6—e5.
16.	Lfl—d3	SfG—d7
17.	Lb2—o3	b7—bo
18.	Lc3—b2	b5—a4
Na c4 bi črni rad im«4 mesto za skakaBa.
19.	b3—b4	Sd7—b6
20.	Lb2—c3	8b6—e4
21.	Tal—a2	17—B Aljehin fs doeela blokiral nasprotnika
in dokončno preprečil e8— e4.	Sedaj pa začenja misliti na operacije na kraljevsm krilu.
22.	Dbl-al	--
Beli se Se boji udara <>6—e6.
22	.----Se7—g6
23.	I/d3—fl	Db8—c7
24.	Tel— cl	Ta8—e6
25.	Ta2—c2	Dc7-^b8
26.	Lfl—g2	Td8—!8 Začetek vojne na kralj^em	krilu.
27.	Sf3—el	Sg6—h8
28.	Sd2Xc4	--
Beli sicer ne mora igrati f2—f4.
28	.----b5Xe4
29.	f2—f4	Sh8—!7
30.	Sel—f3	Ld6—e7
31.	Sf3—e5	Sf7—d6
32.	Lg2—f3	Kg8—h7
33.	Tc2—g2	*7-«8
34.	Dal—bi	Sf0—©4
35.	Dbl—e2	Tf8—g8 Aljehin žrtvuje kmeta za pozicije.
36.	Lf3Xe4	t5Xe«
37.	Se5Xc6	Tc8Xc«
38.	Dc2Xa4	Te8—c7
39.	Tel—al	--
Črni je grozil Tc7—a7.
39.	- _	TeT—«7
40.	Da4—dl	--
Na 40- Da4—c6 bi sledilo 40.--Ls7—
d6 z grožnjo Tg8—c8.
4{) —__DM—18
4l! Tg2—f2	0«XH
42.	Tf2Xf4	DfS—-g7
43.	Tf4_f2	Le7—d6
44.	Tal—a2	Dg7—g5 '45- Ddl—el	--
V tej poziciji Je bila partija prskinjena in časopisje je napačno poročalo, da Je črni
zgubljen. Res ima kmeta manj.	Zato pa ima napad!
45	.----Ta7—g7
4«. Tf2_g2	h 8—h5
47.	Lc3—e!	h5—h4
48.	Kgl—h1	Dg5—g4
49.	Ta2—f2	h4Xg3
50.	h2Xg3	Ld6Xg3
51.	Tg2XgS	Dg4Xg3
52.	Tf2—h2+	Dg3Xh2-K
53.	KhlXb2	Tg7—g2+
54.	Kh2-b3	Tg2—gl
55.	Kh3—h2	Tg8—g2 4-56- Kh2—h 3	Tg2—e2 57. Del—dl	Tgl—el
Konec dolge kombinacije in začetek dolge končnice-
56.	Dd1 —a4	Te2Xe8+
59.	Kh3—s2	Te8—e2+
60.	Kg2—e3	+
61.	KgS—f4	Te2—f2+
62.	Kf4-e5	Tgl—g6 Konec prvega dsjanja v končnici.
63.	Da4—d7+	Kh7—h«
64.	Dd7—d8	e4—eS
65.	Dd8—h8+	Kh6—e5
66.	Dh8—h3	Tf2—f5+ 67.. Ke5—d6	K<?5—f4!
68.	Db3—fl+	Kf4—e4
69.	Dfl—bi +	Ke4Xd4
70.	Dbl—dl+	Kd4—c3
71.	Ddl—cl+	Kc3—b3
72.	Del—bi +	— —
Na 72. DclXe3 bi bilo 72.	_ — c4-c3 zelo neprijetno.
72.	_ —	Kb3Xa8
73.	Dbl—al +	Ka3—bS Na 73. _ — Ka3Xb4 sledi večni iah.
74.	Dal—bi +	Kb8—c3 Začet 2k tretjega dejanja ▼	končnici po
srečno zaključenem drugem.
75.	Dbl—cl+	KcS—dS
76.	Del—dl+	Kd3—e4
77.	Ddl—bi 4-	Ke4-f4
78.	Dbl—fl+	Kf4—cr5 79- Dfl—el+	Ke5—b6
80.	DslXe3+	Tf5-«5
81.	De3—c3	Kh6—b7
82.	Kd6—c6	Tg5—g3
83.	Dc3—cl	c4—c3 Začetek četrtega dejanja.
84.	b4—b5	d5—d4
85.	bo—b6	Tg3—gl .
86.	Del—c2	Tgl—g2
87.	Dc2—cl	Tg2—b2
88.	b6—b7	36—e5+
89.	Ke6—c5	Tg6—b6 Beli kmet je ukročen. V naslednjem petem deianjj išče črni krali varno mesto.
90.	Del—fl	Kh7—<?7l
91.	Dfl—15	Tb2—b5+-
92.	Ke5—c4	c3—c2I
93.	Df5-g5+	--„„
Rili ne sme vzeti kmeta:	93- Df5V<-2?.
Tbfi_c6 +! 94. Kc4Xbo. Tc6Xe2. 95. b7-b8P?. Tel— bl+.
93. - -	K27-f7
\ M S K E
; e t ■
so sestavljene Is zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov in eks-traktov zdravilnega rastlinstva- Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi tn so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljiva
Slatinske tablete za hnjšanje
odstranjujejo na najprimernejši in edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne in nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, čre-vah, ledvicah itd.
Abnormalna težina telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridobi na svežosti, elastičnosti in mladostnem občutku.	11657 Težina Vačega telesa m nnanJSa tekom 1 leta za 8 de 14 kg.
Slatinske tablete za hnjšanje
dobite ▼ vseh lekarnah, tn sicer doza s 100 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—> kjer jih pa ne bi dobili, se obrnite direktno na proizvajalca:
LEKARNA MR. L. BAHOVEC
Ljubljana, Kongresni trg
Kjer tm druga sredstva odpovedo, doseAejo tirnice tablete za hujšanje presenetljiv uspeli.
KCT—e7 Ke7—d7 Kd7—c7 Kc7—d6 Kd6—e6 Ke6—f6
94.	Dg5—15+
95.	Df5—g5+
96.	Dg5-f5+
97.	Df5—c8+
98.	Dc8—d8+
99.	Dd8—c8+
100. Kc4—d3	--
Na nadaljnje šahe b! frnl kralj bežal h kmetu na c2.
100	.----Tb6Xb7
101.	Dc&—h8+	Kf6—g6
102.	Kd3Xc2	--
Konec, ki seda} sledi, J s kratek-
102	.--_	Tb7—d7
103.	Dh8—g84-	Kg5—f4
104.	Dg8—!8+	Kf4—e4
105.	Df8—a84-	Td7—b7!
106.	Kc2—d2	Tb5—b2 +
107.	Kd2—'jI	Ke4—e8
108. Kel-fl	Tb2-f2+.
in mat v naslednji potezi.
Ba lilo
Nedelja, 80. Julija.
LJUBLJANA: 9-15: Dnevne vesti — 9.30: Gimnastika. — 10.: Prenos jubilejnih slovesnosti iz Stadiona. — 11.30: Monstre koncert iz Stadiona. _ 12.30: Cas, dnevne vesti. — 15.: Prepos cerkvenega koncerta Pevske zveze iz Stadiona. — 1«.: PloSea — 17.: Magistrov šramel trio. — 20.: Pevski koncert g. Mar jama Rusa. — 20.45: Oktet LJubljanega Zvona — 21.30: Gas, dnevne vesti. — 21.45: Plošča
BEOGRAD 11: Plošče- — 11.»: Karodne pesmi. — 12.06: Orkestralen koncert — 18: Plošče. — 15: Ciganska godba. — 16: Plo-Sče. — 19: Jugoslovenski pesmi. — 19.30: Slušna igra. — 20.30: Koncert orkestra. — Ciganska kapela. — ZAGREB 12: Plošč*.
—	17: Koncert tria — 20.30: Pevski koncert e spremijevanjem klavirja- — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 21: Koncert iz Brna. — 22.20: Pisne pesmi čeških komponistov. — BRNO 19: Prenos iz Prag5. — 21: CeSke serenade. — 22.20: Prenos i« Prage. — VARŠAVA 17.15: Slušna igra. _ 18: Pevski zbor. — 20: Orkestralen koncert — 21: Zabavna ura. — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11: Pr?nos iz Salzburga- — 13: Plošče.
—	15.30: Haydn, godalni kvartet. — 16-55: Orkaster. — 19.20: Pesmi in arije. — 20: Opereta. — 22.15: Plesna godba na ploščah.
—	BERLIN 20.10: Petje e spremljevanjem klavirja. — 22: Plesna gt>dba. — KftNIGS-BERG 20.05: Pevske točke. — 20.35: Zabaven večer- _ 22: Prenos iz Berlina. —
MtfHLACKER 20: Vesel pevski kvartet. — 21.05: Plesni večer. _ 22.45: Prenos iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 17.30: Pevski zbor. — 18.20: Vesela ura. — 19: Godba na klarinet. — 20.10: Leharjeve kompozicije.
_ Jazz. — 22.45: Ciganska godba. — RIM
17: Orkestralen koncert- — 19.30: Plošče.
—	20-45: Leharjeva opereta »Clo - Clo<.
Ponedeljek, 81. Julija.
LJUBLJANA: 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: Cas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Esperant-sko predavanje. — 20.: Lužica in Lužičani (Vera Dostalova). — 20.30: Prenos iz Zagreba. _ 22.30: Cas, dnevne vesti, plošče.
BEOGRAD: 18-: Plošče. — 19.: Kvartet.
_ 19.40: Orkestralen koncert. — 20.30:
Prenos iz Zagreba. — 22.30: Ciganska kapela. — ZAGREB: 12.30: Plošče. — 20.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 22.40: Plesna godba — PRAGA: 20.25: Koncert mandolin. — 20.45: Petje in klavir. _21.05: Koncert iz Bratislave. — BRNO: 20.10: Kmečka godba na pibala. — 20.45- Pesmi iz Prage. — 21.05: Koncert iz Bratislave. — VARŠAVA: 17.15: Solističen koncert, plošče. — 18.35: Klavirska glasba. — 20.: Opereta. — 22.45: Plošče.
—	DUNAJ: 11.30: Plošče. — 12.: Orkester. 15.30: Plošče. — 17.25: Vokalen koncert _ 19.. Orkestralen koncert. — 20.45: Komorna glasba. — 22.45: Plesna godba na ploščah. — BERLIN: 20.30: Instrumentalen in vokalen koncert. — 22.: Plesna godba. — KONIGSBERG: 20.10: Iz Donizet-tijevih oper, plošče. — MtTHLACKER: 21.50: Schiunanove skladbe na klavirju. — 22.45: Godba filharmoničnega orkestra, — BUDIMPEŠTA: 18.: Zabavna godba. — 19.30: Iz Brabmsovih del. — 21.45: Ciganska muzika. — 22.20: Plošče in jazz. — RIM: 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 18.50: Plošče. — 20.45: Lahka glasba. — 22.: Godba za ples.
Torek, 1. avgusta
LJUBLJANA: 12.15- Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: Cas. plošče, borza. — 19.: Radio orkester. — 20.: Najnovejša ve-rosiovna šola. — 20.30: Pevski koncert gdč. Vande Siche^l — 21.: Radio orkester. _ 21.30: Cas, dnevne vesti. — 21.45: Radio jazz.
BEOGRAD: 18.: Ciganska godba — 18.30: Plošče. — 19.30: Arije poje g. Vlado popovič. — 20.10: Koncert orkestra. — 21.: »Cavaleria rusticana« na ploščah. — 22.15: Godba za ples. _ ZAGREB: 12.30: Plošče.
—	20.30: Slušna igra. — 21.30: Orkester.
—	22.40: Plesna godba. — PP^AGA: 19.10: Celo koncert. — 19.50: Plošče. — 20.15: Samospevi. — 21.: švicarska godba. — 22.15: Plošče. — BRNO: 19-10: Pesmi poje Nina Robby. — 1S.50: Prenos iz Prage.
—	20.40: Nadaljevanje prenosa. — VARŠAVA: 17.15: Solističen koncert. — 18.35: Zabavna glasba, —„20.: Vesela muzika. — 21.10: Instrumentalen koncert. — 22. Plesna godba. — DUNAJ: 11.30: Plošče. — 12.: Orkester. — 15.35: Slavne arije na ploščah. — 17.05: Koncertna ura. — 17.45: Arije iz oratorijev. — 19.: Komorna glasba — 21.: Godba dunajskih simfonikov. —. 22.30: Večeren koncert na ploščah. — BERLIN: 20.10: Koncert. — 21.: Pevski nastop. — 21.20: Plošče. — 22.: Nočni koncert. — KONIGSBERG: 20.05: Koncert.
—	MtJHLACKER: 20.: Nastop solistov, zbora in orkestra. — 21.35: Oboa in klavir. — 22.05: "Mešan program. — 23.: Operetna muzika in plesi. — BUDIMPEŠTA: 17.: Arije in pesmi. — 18.: Zabavna godba,
—	19.30: Violinski koncert. — 20.10: Slušna igra, nato ciganska godba, — RIM: 17.30: Orkestralen koncert. — 18.50: Plošče. — 20.15: Koncert. — 22.: Klavirski komadi. — 22.15: Plošče.
Križalfka ,Kwharčekž
Vodoravno: 1. Slovan— 4. planota v Mali Aziji— 6. pariški dnevnik— 9. začetnici priimka in imena slov. pisatelja »Črni panter«— 10. klic na pomoč— 13. mesto v Italiji— 14. zemijepisni pojem— 16. ameriški pisatelj— 19. jadranski otok— 21. staroin-dijski kralj— 23. vas ob cesti Kočevje— Črnomelj— 24. združene ameriške države— 25. igralna karta.
Navpično: 1. Evropsko mesto— 2. čas— 3. ura (hrv.) 5. mesto v Moravski banovini— 7. mera za tekočino— 8. pesnitev— 10. mlečni izdelek— 11. konica— 12. začetnici priimka in imena Prešernovega prijatelja— 15. grški bog— 17. del obraza— 18. žensko ime— 20. kesanje— 21. ti (nem.) — 22. egiptovsko božanstvo.
Rešitev krizaljke „Jadrenica"
Vodoravno: 2. Pi— 4. Ig— 5. odol— 7. Sora— 8. el— 9. slika— 10. ja— 11. evs— 13. Leh— 14. kaolin— 16. Marta— 17. Qto— 20. Strobl—
Navpično: 1. Lepidolit— 3. I«£ot— 5 osel— 6. Laparent— 9 Sava— 16. jek— 12. som— 13. lira— 15. la— 17. os— 18. tt— 19 or—
Japonske izgube v Mandžuriji
Vo'nc ministrstvo v Tokiu je objav.io seznam japonskih žrtev v Mandžuriji.
Po tem seznamu je izgubila Japonska od 1. septembra 1931 do 15. julija 1933 na niandžurskem boiišču 2530 mož in častnikov. Ranjenih je bilo 6896 častnikov in mož. med njimi jc tudi 1868 žrtev mraza

Iz življenja in sveta
Ford
Danes obhaja Henry
Ford svojo 70 letnico
vzgaja mislece
Kakor Ford najbolj smotreno izdeluje avtomobile, tako skuša skoraj s sličnimi metodami ustvarjati tudi mislece.
»Najboljše, kar je na svetu,« tako je dejal sam, »je človeški duh, najslabša pa je zemlja. Če združimo oboje, pa lahko ustvarjamo čudovite stvari«.
Delavnica, v kateri se oboje — duh in zemlja — stalno preiskujeta, je del njegovega »živega muzeja« v Greenfield Vil-lageu. Tamkaj je Ford postavil svoj »Edi-
Henry Ford
•on Menlo Laboratorium«, kjer s« mladi
ljudje sistematično izpopolnjujejo s tak-inimi preiskavami.
Iz svojih trgovskih šol je Ford zbral v tako zvani »poskusni oddelek« dvajset izbranih, nadarjenih mladih ljudi. Vzgoja •e prične s prvimi nauki iz kemije po tva-rini za nižje šole. O organski kemiji učen-
Laboratorij je vnanje opremljen kar se da dovršeno; dvojne stene onemogočajo motnje, termostatične kontrolne naprave urejajo stalno nespremenjeno temperaturo in dotok filtriranega in kemično zboljšane-ga zraka, posredna luč pa preprečuje kvarne posledice zasenčenja. Vse te naprave nudijo delavcu toliko udobnosti, da lahko nemoteno posveti vse svoje sile in misli samo delu.
Dijaki izvršujejo poskuse z vsemi mogočimi človeškimi živili; z orehi, oranžami, kavinimi zrni do pese, zelja in raznih žitnih vrst Prav tako pa posvečajo svoje znanje tudi ostankom iz običajnih odpadkov ali pa spremembam razrtih žitnih vrst, če ležijo več ali manj dolgo v skladiščih. Namen teh preiskav je v glavnem ta, da bi znanost točno spoznala vse, kar sadimo, kar jemo in kar zametujemo. Ford hoče izčrpno proučiti sestavo vsega, kar laik kratko smatra za užitno ali pa za nepotrebno in neporabno.
Kako v podrobno gredo ti poskusi, bo morda najbolj razvidno iz konkretnega primera, iz analize vrča odpadkov. Mladi raziskovalci so našli metode, po katerih pridobivajo iz teh odpadkov posebna olja, ki so porabna za izdelovanje mila in alkohola. Ostanek se predela v trdne, okrogle in kolesom podobne plošče, ki se kar v laboratoriju uporabljajo za kurivo, nekaj pa jih hranijo za podrobnejše preiskave. V pečeh, ki razvijajo izredno visoko temperaturo, dobivajo iz njih nove pline, ki jih preiskujejo in razkrajajo še dalje, da se ugotovi, kako so sestavljeni in kako bi se dali še uporabiti
Često se vršijo poskus' z več ali manj raziskanimi snovmi, toda Fordova metoda gre za tem, da morajo njegovi bodoči uče
Henry~Ford (levo) s svojim prvim avtom, poleg njega njegov »ln Edsel z najnovejšim
modelom Fordovih tvorni c lz L 1933
e1, ko vstopijo v oddelek. Se n« vedo ničesar, dasi je prav za prav prav ta glavni predmet v tem oddelku. Iz osnovnih pojmov prodirajo nato polagoma v višje znanje in si postopoma tolmačijo razne nove pojave v zavesti, da morajo slej ali prej priti na sled onim čudovitim stvarem, ki jih obeta Fordov poskusni oddelek.
Kakor na trgovski šoli so ti mladi ljudje tudi v tej šoli preskrbljeni za življenje, če le sledijo pouku. Ko izpolnijo 21. leto, jim Ford prizna najnižjo plačo za nameščence svojega podjetja (trenutno 6 dolarjev dnevno!) Odslej so stalno zaposleni z določevanjem kemičnih analiz, in sicer nepretrgoma v treh skupinah z osemurnim delavnikom. Če skupina v osmih urah ni mogla končati poskusa, ga nadaljuje druga. Za to delo je Ford namenoma izbral samo mlade ljudi, ker se mu zanje ni treba bati, da bi bili pod vplivom drugačnih metod iz življenja aH pa v strahu, da nekateri poskusi sploh niso izvedljivi. Kot napol dečki se loti'o vsake naloge brez obotavljanja in predsodkov.
njaki preiskati ln ugotoviti vse sami. Nobena trditev v knjigah ni umljiva sama po sebi, vsak mora vsa pravila spoznati po svojih poskusih. Končno res nihče ne ve, ali gotove snovi niso sestavljene iz več delov kot nas uči znanost! In kolika je verjetnost, da se temu ali onemu pri poskusih pokažejo nove stvari in jih bo našel morda drugačne kot raziskovalci pred njim!
Zdaj se Fordov poskusni oddelek bavi ■ preiskavami kave, ki je — kakor znano — v Južni Ameriki pridelujejo mnogo preveč za potrebe na svetu. Ford je mnenja, da bo to delo, dasi morda ne bo prineslo neposrednih koristi za lastnike plantaž, ustvarilo svetu nekaj mislecev, ki bodo imeli vse pogoje, da postanejo človeštvu voditelji v poljedelstvu in industriji. Najvarnejša pot do razmaha se odpira • po-skušanjem: čim več bo svet poskušal, tem večje so n«de, da bo prebolel krizo in se začel spet obnavljati po udarcih, ki mu jih je zadala strašna svetovna vojna.
V. R.
Kava iz Brazilije
Nadproizvodnja kave povzroča brazilski vladi velike skrbi. Da bi lahko pospravili letošnji rekordni pridelek, ki ga cenijo na dvajset milijonov vreč, neprestano uničujejo stare zaloge kave. Uporabljanje kave za brikete, s katerimi kurijo, se je izkazalo nerentabilno. Zdaj se je stvorila posebna francosko brazilska družba, ki si prizadeva pridobiti iz kavinib zrn neki plin, toda tudi ta plin, ki ga kanijo rabiti za razsvetljavo, ne bo rešil vprašanj?..
Prej ko slej ostane v ospredju uničevanje kave z metanjem vreč v morje. To delajo na ta način, da peljejo tovore kave z vlačilci in ribiškimi ladjami na odprto morje, kjer vržejo tovor v valove. Ta procedura se navadno vrši v pasu brazilskih voda, posebno pri rtu Friu, kjer dere mogočen morski tok. ki odplavlja kavina zrna s seboj in jih nese na prostrani ocean.
Iz tega uničevanja brazilske kave pa skušajo kovati Evropci svoj dobiček. Dve parobrodni družbi, ki razpolagata z dovolj ladjami, sta poslali v okolico rta Fria ladje z moštvom, ki lovi v morje pometano kavo, jo spravlja v vreče in vozi v Evropo. Baje ne utrpi takšna kava nič ali le malo na svojem okusu, evropski prodajalci jo vešče pomešajo z drugo kavo in vse skup prodajo kavopivcem, ki ne vedo, kaj pijejo.
Iz beležnice neke ženske
Varujte se moža ki pravi, da vas spo-
fituje: ima dušo davkarja!
*
Ce ima mo* 50 let in žena 30, zadostuje, da odšteješ in dobiš starost ljubimca. *
ženska gre včasi do zločina. Najrajši pa
ga daje izvršiti moškemu.
•
»Ljubim vas!« pravi gospod dami, »in bi bil srečen, da bi vam mogel to dokazati.«
In da bi ji dokazal, ji je pripravljen storiti isto, kar je včeraj storil sobarici iz še-itega nadstropja.
Dvanajst let ječe za beračenje
Iz Kaira poročajo, da je vlada slednjič zagrabila problem beračenja, ki je povzročal obiskovalcem dežele velikanske neprijetnosti, pri korenini. Vsak berač, ki bo po-sihmal zasačen pri pobiranju miloščine, bo obsojen na dvanajst let ječe. Za siromašne otroke in pohabljence bo vlada zgradila zavetišča. Miloščino bodo smeli za naprej pobirati samo verski siromaki.
KARIKATURA
Rajmond Moley, glavni Rooseveltov svetovalec in vodja možganskega trusta (kakor imenujejo v Ameriki krog Rooseveltovih svetovalcev)
ANEKDOTA
»Kam greš?«
»Obiskati hočem dobrega prijatelja.« »Ah vzemi me s seboj Nisem še nobenega videl.«
Znanost o krompirju
Ni menda človeka na svetu, ki bi mu bil krompir neznan, in vsi vemo, kakšne važnosti je za prehrano človeštva. A vendar se drži te rastline še marsikakšna skrivnost, ki jo znanost le polagoma odgrinja. Cela posebna znanstvena stroka se bavi t njim, kakor n. pr. neka druga stroka s trto in njenim pridelkom.
Znano je, da dobimo več let zadovoljive letine le tedaj, če uporabljamo poseben semenski krompir. Ce bi hoteli uporabiti v to svrho krompir iz navadnih letin, bi bili rezultati zelo nezadovoljivi. Vzrok za ta, doslej skrivnostni pojav, je Iskati v pomenu vode za rastlino. Ce vsadimo gomolje v zelo vlažna tla, se rastline sijajno razvijejo in dobimo v nekih okoliščinah ogromen pridelek, toda gomolji so izgubili svojo sposobnost za vsrkavanje vode in se kot semenski krompir ne dado več uporabljati. Ce damo te pomehkužene gomolje v suha tla, bo letina sicer za nič, toda malo število krompirjev, ki jih dobimo, daje izvrsten semensk; krompir. Bogate letine in uporabnost gomoljev za seme se tedaj izključujeta.
Pojasnitev te uganke je bila težavna zato, ker smatra človek gomolje v prvi vrsti za skladišča škroba, ki je za prehrano človeka tudi najvažnejši. Toda za rastlino je, kakor vidimo, tudi množina vode v gomolju odločilnega pomena, vsaj tako odločilnega kakor škrob. Za poljedelca seveda ni nevažno, da ugotavlja znanost tudi takšne resnice.
Ostrina britve
Doslej nismo imeli nobenega uporabnega merila za ostrino rezil in nobenega postopka za določanie oblike rezilnih robov. Po občutku smo govorili o »ostrih« in »neostrih« britvah.
Sedaj je uporaben postopek za to izdelal dr. Schmerwitz, in sicer temelji ta postopek na dejstvu, da se na rezilo položena vodoravna teža ob vrtenju rezila tem manj vrti, čim ostrejše je rezilo. Ostrini so postavljene naravno neke meje, kajti radij rezilnega roba ne more biti manjši od atomskega radija, ki znaša približno desetmilijontinko milimetra. Radij naj-ostrejše rezine, ki jo je izmeril Schmer-witz, je znašal še vedno 500 premerov železovega atoma. Neobrabljene britve imajo radije med tisočinko in desettisočinko milimetra, obrabljeni robovi so imeli pri-lično petkrat večje vrednosti. Merjenje je tako natančno, da lahko ugotovi obrabo za samo širino enega atoma.
Na podlagi svojih raziskovanj je raziskovalec nadalje ugotovil, da pri britju ne gre za kakšno »žaganje«, temveč za rezanje dlak. Rezilo brije tem bolje, čim bolj ostro je, zato, ker zadostuje tako najmanjša uporaba sile, da se diaka pokosi. Če rezilo ni posebno ostro, se mu dlaka preveč upira in je ne prereže, temveč jo upogne. Prerezalo bi jo le tedaj, če 6i pridržali dlako s prsti — a to bi britje seveda podaljšalo do obupa in bi no bilo brez bolečin.
ZaSčita konj pred vročino

V Parizu pokrivajo konjem glave s posebnimi slamniki, ki jih ščitijo pred vročimi sončnimi žarki
Rjava koža ne pomeni zdravja
Francoski učenjak Brody Je pred kratkim predaval na pariški Medicinski Akademiji o vplivu sončenja na telo. Priporočal je vsem prijateljem sonca, naj se po možnosti ogibajo rjave kože, ker prinaša rjava barva le malo zdravja. Nasprotno, rjava koža ovira pronicanje sončnih žarkov v telo. Brody priporoča, naj se ljudje sončijo kvečjemu eno uro na dan, in sicer naj izpostavljajo soncu pol ure hrbet, pol ure pa prednji del života.
Menihi in pivo
Neko sodišče v okolici Plznja bo v kratkem obravnavalo svojevrstno pravdo. Na imenju Kolinec pri Plznju imajo menihi večje posestvo, ki je kot ustanova imelo pravico terjati od plzenjske pivovarne letno 1360 1 piva.
Zdaj je posestvo na temelju agrarne reforme razdeljeno. Razdelitev so vpisali v zemljiško knjigo. Tu je občina, ki ji je pripadla posest, ustavila pravico menihom do plzenjskega piva. Zaradi tega so menihi vložili proti občini tožpo, češ da Jih pri-krajšuje v privilegijih. Zanimivo je tudi vedeti, da je bilo prej v tem samostanu več menihov zdaj pa sta samo dva, ki pa zahtevata zase isto količino piva kakor poprej za več ljudi.
čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Ameriške kaznilnice
„Manj sentimentalnosti in več zdravega razuma" — Reforma jetnišnice z najtežjimi zločinci
AmeriSko kaznilništvo je na glasu, da stremi med vsemi na svetu najbolj po humanitarnih reformah, a obenem mu očitajo, da prihaja v tem stremljenju do rezultatov, ki so v direktni opreki z namenom. V nobeni deželi na svetu ni toliko uporov in nevarnih vstaj, toliko nediscipline kakor v ameriških kaznilnicah. Da utegnemo to razumeti, vzemimo za primer kaznilnico v Philadelphiji.
V tem starem zavodu zapirajo izključno najtežje zločince, s katerimi je prenapolnjeno. L. 1923. jim je dala vrhovna kaz-nilniška uprava nekakšno samoupravo na najširši podlagi. Posebna organizacija »za medsebojno pomoč«, ki jo je tvorilo 200 do 300 zaupnikov izmed kaznencev, naj bi skrbela za red, načeloval pa ji je odbor štirih težkih zločincev, dveh pocestnih razbojnikov, enega morilca in enega bančnega roparja. Oblasti so ob ustanovitvi te organizacije upale, da bo prenehalo predvsem vtihotapljanje mamil in alkohola v jetnišnico — a so se temeljito zmotile. Baš nasprotno se je zgodilo.
Iz »humanitetnih razlogov« so kaznen-cem namestu kaznilniškega kroja dali na- '
bodno razgovarjati med seboj. A kdor bi napravil kakšno nepravilnost, se mu udeležba pri skupnih obedih odtegne. To opozorilo je imelo za posledico, da sta se zgodili do danes le dve nerednosti: prvič je neki jetnik zlil nekemu pazniku skledo juhe na glavo, drugič sta se dva jetnika stepla.
Težavno je bilo rešiti vprašanje, kako bi dobili delo za vse jetnike. Pod prejšnjim režimom je bilo od vseh 1600 jetnikov z raznimi deli zaposlenih samo 300. Tudi ta problem je premagal Groome s tem, da je poiskal dela v strokah, kjer je primanjkovalo delovnih moči in da je zelo razširil kazn:lniške delavnice ter jih opremil z vsakovrstnimi stroji. Pri tem je pazil na to, da ni kazmlniško delo konkuriralo vnanjemu delu in mu odjedalo zaslužek, kajti naravno je, da se je oglasilo tu polno nasprotnikov njegovih reform, ki so mu očitali, da kaznilniška industrija škoduje zunanji industriji in da ni ▼ skladu z zakoni. Skušal je jetnikom priskrbeti tudi primerno plačilo za njih delo, a se je moral začasno zadovoljiti s tem, da so bili vsaj nekaj bolje plačani nego prej.
Velika galerija jetnišnice na Havanni po Jutranji prebuditvi jetnikov
vadno delovno obleko. Posledica je bila ta, da so jetniki uhajali nemoteno celo ob belem dnevu. Čuvajem so iz istih razlogov odvzeli orožje. Rezultat je bil najpr-vo ta, da so voditelji jetniške samouprave s svojimi privrženci prirejali cele kazenske ekspedicije proti jetnikom, ki se jim niso hoteli ukloniti; 80 odst vseh jetnikov je prosilo vodstvo kaznilnice neprestano, naj jih pred terorjem te klike zapre v samotne celice — a brez uspeha, kajti klika je vdirala tudi v te celice in neusmiljeno pretepala svoje protivnike. Končno si je »samouprava« priskrbela še zadostno količino orožja in organizirala strašen upor, ki je trajal pet tednov in so ga morali krvavo potlačiti s pomočjo mestne in državne policije.
Po tem uporu Je prevzel vodstvo nad kaznilnico J. C. Groome, prejšnji načelnik državne policije v Philadelphiji. Ta mož je začel z energično akcijo proti dotedanjim razmeram v kaznilnici in je z veliko bistroumnostjo v kratkem času dosegel red. Pri tem ni prekucnil enostavno stremljenja po humanitarnem sistemu v jetnišnici, temveč mu je dal s pametnimi reformami šele pravo veljavo. Zanimivo je čitati, kaj piše Groome o svojem delu v poročilu, ki ga je poslal pred kratkim vrhovni upravi kaznilnic.
Ko je prevzel svoje novo mesto, poroča Groome, je začel niiprvo energično akcijo proti nesnagi kaznilnišcem poslopju, ki je bila tolikšna, da je po vsej njeni mestni četrti smrdelo po njej. Celice so dotlej površno pomedli vsak dan enkrat, hodnike, kamor so jetniki brez ženiranja odlagali vsakovrstne odpadke jedi ;n drugo nesnago, celo samo enkrat tedensko. Pregled kaznilnice glede snage se je izvršil vsako leto enkrat. Groom je zapove-dal, da morajo pazniki vsako jutro pregledati ceiice in hodnike, snaženje pa se mora izvršiti vsak dan z vodo in metlo. Jetniki se morajo okopati trikrat na teden. Že po nekoliko mesecih ni bilo v okolici jetnišnice opaziti niti sledu po prejšnjem smradu.
Istočasno Je Groome odredil splošno preiskavo za orožjem in mamili. Samo v praznih pečeh kaznilnice so odkrili 220 nožev, 29 kladiv, 11 sekir, 6 samokresov, 18 — radioaparatov in za 10.000 dolarjev mamil. Neki jetnik je ponudil Groomu stavo, ia more v teku enega tedna dobiti v svojo celico vse dele razložene strojne puške. V starih razmerah bi to ne bilo nič čudnega, v novih pa ni šlo več. Kaiti Groome je čisto pravilno sklepal, da morejo priti takšne stvari v kaznilnico edino po podkupljenih paznikih, jetnikih, ki imajo kakšno delo izven kaznilnice m po sorodnikih ter znancih, ki jetnike obiskujejo. Nezanesljive paznike je takoj odpustil, jetnike je ukazal stalno preiskovati, za obiske pa je določil posebne prostore, v katerih so bili jetniki z žično mrežo in s strogimi nadzornik* ločeni od obiskovalcev. Vtihotapljanje nedovoljenih stvari v ječo je popolnoma prenehalo. Prej pa je moral Groom prestati še težek boj z Taz-nimi »dobrodelnimi društvi«
Kako je bilo s tem v resnici, nam kaže drug primer. Prej so dobivali jetniki hrano vsak v svojo celico, kar je bil glavni vzrok nesnažnosti. hrana sama pa je bila skrajno slaba in pomešana celo z mrčesom, dasi so kaznilniški kuhinji dobavljali od zunaj samo naiboljše sirovine. Groome je zapovedal višjemu kuharju, da mu mora predložiti po zdravniku pregledani in potrjeni jedilni list za -vsak teden naprej in ga je napravil osebno odgovornega za vsako nerednost Hrana ie nostala kakor po čudežu neonorpfna. Nadalie ?e dal pripravit? skunne obednice za jetnike in jim je dovolil, da se smejo pri mizi svo-
Tako je s svojimi odredbami dosegel,
da so imeli jetniki dobro hrano, da so delali sedem ur na dan stalno, in sioer za primerno odškodnino ter da »o se mogli vsak dan po dve uri sprenoditi in pozabavati na kaznilniškem dvorišču. Ker je y stari kaznilnici zelo malo prostora (t& čas gradijo novo po vseh modernih principih), so imeli sicer zelo omejene prilike za razne igre in šport, vendar »o se redno trenirali v baseballu, nogometu, telovadbi in podobnem. V prejšnjih časih »e je dostikrat zgodilo, da »o si kakšni jetniki pri razvedrilih na dvorišču skočili v lase. Tedaj so se običajno zabliskali noži in pazniki so imeli mnogo opravka, da so nasprotnike razorožili in jih spravili v samotne celice. S tem pa »e takšna sovraštva niso zaključila in ob prvi priliki »o planila spet na dan.
Tu si je Groome Izmislil dober izhod. Med kaznenci sta bila dva, ki sta »e posebno rada pretepala drug z drugim. Dokler pretep ni kazal, da bo imel hude posledice, ju je Groome pustil, naj si mirno hladita medsebojno jezo, nožev itak ni bilo več v žepih. Nekega dne pa mu je neki pomočnik, atlet, predlagal, da bi obema dali boksarske rokavice. Ta predlog je dal Groome takoj izvršiti. Nasprotnika sta bila sedaj prisiljena, da »e udarita po pravilih boksarske umetnosti, ki predvidevajo, da se morata tekmeca na koncu pobotati. In tako sta se tudi bila, vsi ostali jetniki pa so prisostvovali matchu kot gledalci in so strogo gledali na to, da se je vršil v redu. Kmalu po pričetku borbe je bil hujši izmed obeh pretepačev, ki je tudi stalno započel pretep, prejel že toliko dobrih udarcev, da je hotel odnehati, toda okoli stoječi so ga prisilili nadaljevati, češ: »Sam si pričel, seaaj vzdrži!« Tako jo postal boks odločujoči činitelj v vsakem sporu, v veliko veselje jetnikov — in v veliko zgražanje človekoljubov izven kaznilnice, ki nimajo pač nobenega pojma o razmerah in potrebah v takšnih zavodih.
Groome je končno med kaznenci odkril polno možakarjev z veliko nadarjenostjo za glasbo in jih je takoj začel zbirati za koncerte, ki so prišli v tako dober glas. da so jih začeli prenašati tudi po radiju. Eden izmed solistov je imel sijajen bariton. Po njegovi premieri v radiju je prejel Groome pismo neke znane ameriške človekoljubne dame, da se bo potrudila doseči pomilostitev tega moža, češ »človek, ki mu iz petja govori toliko duše, ne more biti zločinec.« Groom ji je odgovoril na kratko: Mož je obsojen zaradi nesramnega zločina nad mladoletnimi v dveh primerih. Dama ni poslala nobenega pisma več.
»Nekaj manj sentimentalnosti in veliko več zdravega razuma, to bi bila največja pomoč reformam v ameriškem kaznilni-štvu,« zaključuje Groom svoje poročilo.
VSAK DAN ENA
Gdč. Smith, genialna iznajditeljica avto-mobila za srkanje prahu, v svojem domu.
L(»Judge<j
>JUTRO« It 17«
13
Nedelja, 80. VIL 1983
POZOR!	POZOH!
ŠE SAMO 10 DNI
prodajamo radi preselitve manufaktnrno blago po faredno nizkih cenah pri tvrdfci MARA RAMOVŠ, Tavčarjeva nlica (prej Sodna nlica) štev. 2,1. nadstr.
NAVAJAMO CENTE BAZNEGA BLAGA i
Wob 80 cm • • . ■ ■	■	Din	e.—	poldeleni boljS« kvalitete . .	Din 7.—
Sifon boljše kvalitete . .	■	>	8.75	Švicarski etamln.....	> 12.—
najf. Sifon brez apreture .	•	>	10.—	Bemberg svila v vseh barvah	» 27.—
molinos 75 cm . . . . ,	9	»	4.75	platno za damske obleke . .	> 26.—
platno za rjuhe 150 cm »	m	»	19.—	Crep de Chine čista svila . .	» 50.—
najfinejše dom. platno . .	9	>	21.—	angl. poplin za moške srajce .	* 18.—
kuhinjske brisače komad .	•	>	5.50	moške športne srajce meter .	> 17.—
platno za brisače . . > •	p	>	7.—	pralna svila za ženske obleke	» 14.—
frotirke komad . ■ ■ •	k	>	8.75	blago za trenchcoat . . .	> 70.—
gradi za žimnlce ....	•	»	22,—	Ia češko blago za moške obl.	> 70,—
popelin za damsko perilo .	»	>	11.—	najf. angl. kamgarni od Din 140.— dalje	
najfinejši svileni popelin .	m	>	17.50	moške športne hlače po . .	Din 110.—
IZKORISTITE			UG	ODNO PRILIKO!	
Prvovrstno
SAMOSTOJNO
KORESPONDENTINJO
cr.oZno slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, ki perfektno obvlada vse tri stenografije, IŠČE industrijsko podjetje. — Ponudbe z zahtevki plače pod »Blizu Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 8508
Kastaly-fm dekliški
počitniški dom,
veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am A.ttersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih Pojasnila: Tčchterpensionat v. Kastaly. Wien VH3., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22 210
SPOLNE BOLEZNI
■C11U&, kapsvfca, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, bres Sivega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam poftljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med arečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. CSR.	162
ZOBNI ATELJE
DENTIST-TEHNIK ■e je preselil
8507 a
z Dunajske ceste št. 9
v GAJEVO ULICO ŠT. 6-1.
SPREJEMA OD 8.—12. IN 2.-6,
Tovarna najmodernejših;
VRTNIH SONČNIKOV
Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalogi
Žične vloge po 109 Din
■M.
2ične vloge iz izvanreano trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da Be navede natančna notranja mera postelje.
„W E K A", MARIBOR 9.

Rabljene avtomobile
tovorne in osebne, nekoliko zadnjih komadov po ponovno znižanih cenah
proda
JUGOŠKODA D. D.
ZAGREB
Zastopstvo: E. ROSA, Ljubljana,
Poljanska cesta 69. 8376
Naznanilo!
Belo štajersko cviček	»
šipon-mozler > rizling laški	»
rizl. renski 1. 1929 » črnina	>
Din 8.—Cez ulico Din
10.— > » > » » »
> > > > > > > > >
10.--10." 12.-12.-
Vsem cenjenim gostom naznanjam, da so ravnokar dospela dobro znana vina Križev-niškega reda iz slovenskih goric m se točijo po sledečih cenah:
8.-9.-9.-9.-10.-10.-
Vsa vina so kupljena direktno od produ-centa in so zajamčeno pristna.
Zato prosim, da se vsak sam prepriča o dobri kvaliteti in pripelje še svojega prijatelja na poskušnjo.
Na razpolago vsakovrstna topla in mrzla jedila, lep senčnat vrt in balinanje.
Zato pa, kdor hoče dobro vince piti mora na Glince k Huču priti.
Toraj vsi na Glince, Tržaška cesta 10, v Zadružni dom.
Za obilen obisk se priporoča
8513 Tone Kuč, gostilničar.
Na oddih -na počitnice
Se preje pa vnovčite vse odvlSne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi »Jutro« vedno dovolj.
»TiKlBUNA« F. B. L, tovarna otroških vozičkov. Ljubljana, Kariovška e. 4.
Najnovejši modeli dvo* koles, otroSkih m lgrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev tn Šivalnih strojev. Velika dvote lee ki tebira. Najnižje cene. Ceniki franka
USODA LJUDI
•strok« dto<. Hette M J« odločil bresplačno ta-detmU Vam horoskop. Njegov* priznana sposobnost videti prihodnost r fclvljenju drugih, ne glede u« razdaljo, meji na ču-dovltoet. Prof. Helčn Vam pore po resnici veo Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahko doseže te uspeh ali najdete srečo Itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje tn presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadlkujte. vse se obrne na bolje.
«tsa)te. kaj Vam p*fc
8po»to>vani prijatelji I Ze ncna objeva te bom Metoval horoskope brezplačna je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da ae Vam tem potom mhvallm ea Vade saupanje Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite mi svoje naslove, poklic, dan. mesec ln leto rojstva tn povem Vam o Vaši bodočnoetl, sedanjost! it. rrretekloetl več, nego W VI smatrali as možno. Samo Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj savod- Astrol. labor. K. Havelka. Praga 31 — Vlnohrady, poštni predal 28. J.—350. Upam, da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost tn ostajam Vaš prijatelj
prof. HeMa, astrol.
Komandi Vazduhoplovstva Vojske potrebna su
tri diplomirana masinska inžin jera
Pravo na konkurisanje imaju samo oni kandidati koji su odslužili svoj obavezni kadrovski rok, i koji stupaju prvi put u državnu službu.
Detaljni uslovl mogu se videti u objavljenom konkursu u Službenom Vojnom Listu Br. 24-33. god.
Kandidati koji žele konkurisati, imaju podneti svoje molbe Bnabdevene potrebnim dokumentima, tako, da iste budu u Komandi Vazduhoplovstva Vojske najdalje do 20. avgusta 1933. godine.
Komanda Vazduhoplovstva Vojske DJ. Br. 7964-33 g. od
lo. iula 1933. godine, Novi Sad IV.-A.	8451
VARDAR"
DELNIŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA V LJUBLJANI
naznanja cenjeni javnosti, da se je PRESELILA s Aleksandrove ceste štev. 12 v svoje nove razširjene poslovne prostore.
na Miklošičevo cesto št. 14
8510
IHAEL DOBRAVC
SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER
CELJE, GLAVNI TRG STEV. 15
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, katera Izvršuje točno in
po najnižjih cenah!	8501
I. JugosL društvo »POROKA«
reg. pom. blagajna, CENTRALA V MARIBORU
želi ustanoviti na ozemlju bivše Kranjske svojo podružnico a sedežem v Ljubljani. Za podružnico iščemo 8 do 10 dobrih mizarskih, 2 pleskarska ln 2 tapetniška mojstra s svojimi delavnicami, potrebnimi za produktivno članstvo. Vse informacije, kakor tudi sprejemanje rednega članstva v zavarovanje za pohištvo za slučaj ženitve dobite pri Društvo »POROKA«, Maribor, Stolna ulica 5. Agilne
potnike sprejemamo!	8481
Komandi Vazduhoplovstva Vojske potrebna su tri diplomirana inžinjera i to:
dva inžinjera tehnologa
i jedan inžinjer kemije
Pravo na konkurisanje imaju samo oni kandidati koji su odslužili svoj obavezni kadrovski rok, i koji stupaju prvi put u državnu službu.
Detaljni uslovl mogu se videti u objavljenom konkursu u Službenom Vojnom Listu Br. 24-33. god.
Kandidati koji žele konkurisati, imaju podneti svoje molbe snabdevene potrebnim dokumentima tako, da iste budu u Komandi Vazduhoplovstva Vojske najdalje do 20. avgusta 1933. godine.
Komanda Vazduhoplovstva Vojske D J. Br. 7965-33. g. od 13. jula 1933. godine, Novi Sad IV.-A.	8452
Za vse tipe motornih koles
NOVO OLJE
S KATERIM SE DOSEGAJO
IN DOBIVAJO TEKME
Ernest Henne je dne 3. novembra 1932 na BMW 750 ccm v Tatu pri Budapešti dosegel svetovni rekord največje doslej na motornem kolesu dosežene brzine z letečega starta na poti 1 km
Grof Theo Rossi Je v svojem čolnu »Monte-lera« z Maserati, 3 lit 8 cil., motorjem dne 9. marca letos dosegel na Gardskem jezeru 2 rekorda in sicer pri vožnji na 1 miljo
in na 24 milj
Jeannin, Perrin in Andreino so vozili 23. marca letos na 350 ccm Jonghi S. V. menjaje skozi 24 ur v Montlhery, Francija, in so prevozili 2.802:83 km s povprečno brzino
Na preizkušnji vožnji, prirejeni na Brockland-skem dirkališču je vozil M. G. Magna motor neprenehoma 10.000 milj s povprečno brzino
Poglavitno pa je to: v tem ogromnem naporu so pregledali ta motor pod nadzorstvom R. A. C. ter ga našli v dovršeni mehanični formi s popolno čistimi batnimi obroči
To Je prav isti
z Mobiloil „DW 151:36 milj na uro
u
z Mobiloil „D 65 milf na uro
43:43 milj na uro
z Mobiloil „D" 116:785 km na ur«
z Mobiloil „DM 58:6 milj na uro
ki ga imajo na zalogi naši prodajalci v naših izvirnih zlit., 5 lit. in 20 lit. kastah

1
odjemaloav Ima tvornlca glasbil Malnal A H.rold, tor.J vefl ko vse druga glasbena firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato isntevajta tudi VI predvsem
Uatafafr
ta tvrdka, M ga dobita braa-plaCno. Nudi se Vami Violina	od Din «r-
RoSne harmonika	. „ ee"— Mandolina . m gg — eitara m „ 148'— Havajska gttare, saksofona, kromatlCna In klavlrharmonl-ke Itd.
1/heind & HetoU\
tvornlca glazbll In harmonik, prod. podr.
Maribor št. 101
FOTO AMATERJI !
Neobhodno potrebna vam je ravnokar izišla
FOTOKNJIGA (Din 40)
Dobi se v vsaki knjigarni, foto» trgovini ali pri Foto-Revlji, Zagreb, Dalmatinska 6.	217
SOKO PECI
čudovito poceni in dobre
iz brona, ne Iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
VojvodJanska livnica d. d.
Novi Sad
C11A
SVEČKE
uporabljajo vodeče znamke kakor:
ALFA ROMEO, BUGATTI, CITROEN, DAIMLER, ESSEX, FIAT, FORD, GRAHAM, HUD-SON, LINCOLN, MERCEDES, PACKARD, PRAGA, SKODA, RENAULT, STEYR, TALBOT, STUDEBACKER, WILLYS itd.
Cene sedaj znižane!
Glavno zastopstvo
ROBERT WEEVBERGER Zagreb, Gajeva 10.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega zlatega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
ANTONA UKOZARJA
nadučitelja v pokoju, občinskega svetnika itd.
nam je bilo od vseh strani izraženih toliko dokazov iskrenega sočutja, pokojniku pa poklonjenega toliko prelepega cvetja, da nas veže dolžnost, izreči vsem tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Predvsem in posebej nam bo dovoljeno zahvaliti ae najtopleje p. n. zastopnikom kr. banske uprave, raznih oblasti in uradov, celokupnemu občinskemu svetu ljubljanskemu z g. županom na čelu. zastopnikom raznih kulturnih, prosvetnih, političnih, humanitarnih, gospodarskih, socijalnib organizacij in druStev, pevskemu zboru za prelepe žalostinke, £g. govornikoma za ganljive poslovilne govore, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem ln znancem, ki so spremili naSega blagega pokojnika v nadvse častnem številu na njegovi zadnji poti.	8511
Žalujoča rodbina LIKOZARJEVA
Cene malim oglasom
ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, Id se zaračunajo po Dim L—
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro aH za dajanje naslova. V m ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pn predaji naročila, roma fih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
Službo dobi
Vsaka beseda SO par; u dajani« naslov« ali u šifro p« S Din. (1)
P'
le
Uradnico
prvovr6t.no pisarniško moč, perfeki.no v knjigovodstvu, zmožno slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, sprejme {akoj v trajno nameščenje reietrgovina z deželnimi »rideLki. Le zmožne z večerno prakso naj vt ožijo prošnje z navedbo zahtev m dosedanjega službovanj« oa poštni predal 6. Kranj.
22037-1
Izurjene pletilje
•prejmetn takoj stalno. — Pači dobra. Naslov v ogl. »dd. »Jutra«.	22038-1
Natakarico
«t»ro 35—35 let, dobro tzvejžba.no, iščem sa takoj. Ponudbe pod Šifro »Gorenjska« na oglasni oddelek »Jutra«. 22326-1
Damsko frizerko
•tarejfco	popolnoma
perfektmo v friziranju, trajnem kodranju i® vodni ♦ndulaciji, sprejme s 1. septembrom salon G ju d Aeksander — Ljubljana. Kongresni trg 6. 22>190-1
Išče se strokovnjak
ki ima obširne praktične iikušnje v kozmetični industriji rn fabnikarajfi toaletnih mil. J«vit" se je z navedbo dosedanjih zapo-slenj in referencami na ogl. odd. »Jutra« pod »Prvovrsten«.	22207-1
Mlado deklico
Wčem k malemu otroku. Vidovdatvska o. 22. 22255-1
Več sodarskih pomočnikov
veščih. sprejmem takoj. — Trie Vezjak, sodar, Ormož.	22244-1
Iščem pletilje
M nogavice in snemame telovnike na ročne stroje. Krapec, Trakovčanska 21, Zagreb.	23238-1
Gospodična ali vdova
od 23 do 35 let dobi službe gospodinj« pri veleposestniku ali se »prejme d-užabnioa. Ponudbe pod »Mirno življenje« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	22302-1
Stavbeni podjetnik, zidarski mojster ali tesar
c koncesijo za gradbeno •t.roko, starejši, izikušen, ee išče kot poslovodja > fiksno plačo. Stalna eksistenca za :o trčena. Ponudbe pod »Skromen« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	22299-1
Uradnica
prvovratna pisarniška m.oč, popolnoma samostojna korespondenci nj a. z zna-njem •invenske in nemške stenografije. z daljšo prakso, dobi takoj trajno nameščenje. Ponudbe s prepisi izpričeval io navedbo vseh dosedanjih •lužb pod »Tovarna v Ljubljani« na oglasni oddelek »Jutra«. 22369-1
Hotel P en slon Starki, Bled
potrebuje dobro perico takoj.	23114-1
Dekle
pridno in pošteno, najraje siroto, sprejmem takoj kot pomoč v trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22351-1
Več pomočnic
za vsa hišna dela dobi službo v Šeienburgovi ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«.	22388-1
Natakarico
v manjšo gostilno v Kranju sprejmem. Predstaviti se je din e 1. VIII. od pol 9. do 10. v hotelu »Soča«, Ljubljana._2-3408-1
Služkinjo
pridno, pošteno, z daljšimi Spričevali, iščem. Antloga, konec Vnetovškov* ulice. Mirje.	22151-1
Prodajalko
za trgovino z mešanim blagom za LJubljano sprejmem takoj. Kavcije zmožne Imajo prednost. Dopise pod »Kavcija« na ogl. oddelek »Jutra«.	22464-1
Zobotehnik
perfekt v kavčuku ln zlatu, mlajša moč, dobi mesto. Oferte pod »Gorenjsko 88« na ogl. odd. »Jutra«.	22488-1
Pozor kuharice!
Prodam takoj dobro ku toinjo in brezalkoholno gostilno. Ponudbe na ogas-nl oddelek »Jutra« pod »Takoj«.	22484-1
Izurjeno pletiljo
sprejmem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 22503-1
Vrtnar
sprete-n sadjar, samec, dobi mesto avgusta. Ponudbe t vsemi podatki na šifro »Trezen« na oglasni odd. »Jutra«.	22533-1
'Službe išče
Vsaka beseda	50	par;
sa da j on je na	slova	ali
z« Šifro pa S	Din.	(S!)
Za slugo
hotelskega aH trgovskega, išče boljše stalno mesto samec, star 26 let, z dobrimi izpričevali. — Naslo-v: Gostilniška zadruga, Voj-nik.	23111-2
Mlad fant
pro«! službe kot sluga ali težak, zmožen vrtnarstva, r hotelu ali restavraciji. PonudOe pod šifro »Poltem fant« na ogl. odd. »Jutra«	2S3S0-2
Odvetn. uradnica
popolnoma samostojna mo4, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večletna praksa«.	22382-2
Gospodična
s trgovsko šolo in triletno pisarniško prakso išče kakršnokoli nemeščeoje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajna«.
22308-2
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda
Kosamsirnika
A zdajci se gospodu Kazamurmitou zjasni obraz! Spoznal je svojo predrago reko! Prrr! požene motor in se odpelje domov — Minila pa za njim. čez pičile pol ure pristane čoln ob vrtičku za njegovo hišo.
»Ženka!« zakriči gospod Kozamurniik. »Stopi venkaj in poglej! Toliko časa si bila brez dekle — vidiš, pa sem jo pripeljal! AJi je prav?« — »Menda je, kakopak!« vzklikne gospa Kozamurnica, ki je orno pritekla na možev klic.
Šofer
z večletno prakso, dober mehanik in vozač, želi službo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Abstinent«.	22210-2
Prodajalka
izvežbana v trgovini mesene stroke, žeii pre-meniti mesto. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju^_£2231-2
Mlado dekle
trgovsko nao-braženo, vajeno tudi delikatese in gostilne, pripravljeno pomagati tudi v gospodinjstvu, išče službe. Niriov se izve v oglas, oddelku »Jutra«.
22094-2
Strokovnjak za pletilno blago
(\Virk- und Strickereifach-ma no) a bsol v-ent drža v n e strokovne šole v Schoniin-de (CSR), obenem vešč graditelj strojev, išče na-meščenje kot mojster. Priporoča se takisto tudi za temeljito preureditev Cot-ton-, Rund- in Flacbstri-ck-strojev vseh sistemov in daje tudi strokovne nasvete. Cenjene ponudbe pod »K—3257« na Interrekia.m, Zagreb, Masa.rvk.ova 28.
22113-2
Spretna retušerka
zmožna tudi vseh drugih fotografskih del, išče službo pri dobro vpeljanem fotogiafu. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Avgust ali september«.	2224(1-2
Trgovski sotrudnik
mlad, verziran v vseh panogah mešane trgovine, kakor špeceri.je, ma.nufak-tu.re, usnja, železnine ter ostale drobnarije, želi _ zamenjati mesto. Cenjene dopise poslati poštno ieže-če pod »Dober prodajalec«, Sv. Peter v Savinaki dolini.	22211-2
Kmečko dekle
išče službo za vsa dela. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Pridna in poštena«.
22212-2
Mehanik
ključavničar
sposoben voziti avto in druga motorna vozila, razume se tudi na elektriko, vojaščine prost, želi službo. Kdor preskrbi kakršnokoli službo, dobi 1000 Din. Ponudbe prosim na ogl. oddelek »Jutra, pod »1000 Din«.	22254-2
Mesto siuge
aH skladiščnika iščem. — Položim kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sluga«.
212379-2
Kakršnokoli službo
iščem. Zmožna slovenščine, nemščine, nekoliko francoščine, vajena pisarniških in gospodinjskih del. Grem tudi v hotel. Ponud be na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »27-1 etna« 22285-2
Manufakturist
starejša moč, verziran in samostojen v vodstvu trgovine z meš. blagom, zmožen olovensik.ega in n-emiSkega jez'ka. išče službo poslovodje podružnico ali pomočnika. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija 18.000 Din«.	22381-2
Gospodična
star* 30 let, dobra gospodinja, z dobrimi spričevali, želi službo najraje k samostojnemu gospodu. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22363-2
Kvačkarica
vajena šivanja, likanja, nekaj kuhe in v6e-h hišnih del, išče kakršnokoli me-i sto. Cenj. ponudbe prosi i na ozUsnj oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 23«.
22436-2
Kot sodelujoči
kompanjon
z Din 0—6000 Din gotovine pristopi vsestransko verziran, inteligenten, več jezikov zimo ž en delavni moški, ali v stalno službo. fajor ee za uspeh in vloženi denar nudi popolna sigurnost. Cenj. po-nmdebe pod »Sodelujoč« na oglasmi oddelek »Jutra«.
S234I2-2
Dve 19-letni deklici
SHovenfci, iščeta služihe za kakršnokoli delo najraje na Sušaku. Ponudbe z navedbo plače f>od šifro »Dve Slovenki« na oglasni oddelek »Jutra«.
22348-2
Mlada vdova
7. lastni stanovanjem išče služ>bo poetrežnice, pospravljanja pisarne,^ pranja, likanja ali primemo. Ponudbe pod šifro »Osam-liena« na oglasni oddelek »Ju<tra«.	224115-2
Trgov, pomočnik
da 1000 Din onemu, ki mu preskrbi mesto poslovodje, skladiščnika aH karkoli. Zmožen kavcije 10.000 Din. Vojaščine prost, za plačilo bi vzel kakršnokoli blago. Dopise na ogl. odd. »Jutra pod »Pošten mladenič« 23400-2
Naobražema gdčna
želi službo v banko kot nemška stenograJinja ali kot vzgojiteljica ali karkoli. Mi.nka /tagarjeva. Kočevje 239, pri Mavrin.
22399-2
Maserka
dobro izvežbana, »e priporoča. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 22397-2
Manufakturist
dober ara.nžer, išče službo v mestn »1: na dežHi. — Cenj. ponuiJbe pod »Proda jalec. aranžer« na oglas, odd. »Juitra«. 22142-2
Mesto gospodlnie
lše m. Znam kuhati in opravljati vsa hišna dela. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22456-2
Kuharica
zelo poštena, zanesljiva, vajena vsakega dela, z lepimi spričevali, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za-neslllva ln pridna«.
22492-2
Šofer
vešč vseh popravil, g petletno prakso, šče službe h kakršnpuiikoli avtu. Govori slovensko, erbohrvat-sko io nemško. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
22491-2
Brivski pomočnik
mlad začetnik išče slufbe za takoj. Dravšnik Anton, Celje, Kovaška ulica št. 3.
25520-2
Absolvent meščanske šole
in trgovskega tečaja * znanjem nemščine išče mesto praktikant«. Ponudbe pn^ »Veselje do dela« na ogl. odd. »Juitra«. 22518-?
Deček
priden in pošten, priknp-ijive zunanjosti, ki je do vršil osnovno šolo. bi »e rad izučil brivske o-brtn s hrano in stanovanjem v hiši. Cenjene ponudbe na Novak Bogomir, Rečica št. 29, Bled II.	22053 44
Trgovsiki vajenec
s primerno šolsko izobrazbo. zdrav im močan, dobrih in poštenih staršev, se sprejme za večjo trgovino z mešanim blagom, ljubljanska okolica. Pismene ponudbe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22246-44
Pekov, vajenca
išče pekarna Siker, Ruše.
23205-44
Vajenca
za usnjarsko obrt i oskrbo sprejme usnjarna Cebu-lar, Ig pri Ljubljani.
22257-44
Učer.ko
i znanjem nemščine, do-"bro računa rico. kii ima ■vesel je do konfekciijske trgovine, iščeim za takoj. Lastnoročne ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Čedna«. 22325-44
Učenca
ob svoji oskrbi eprejime manufakturna trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod »Učenec 30« na oglasni oddelek »Jutra«, 22116 44
Deklica
14 let stara, želi meeta vajenke za šiviljo v_ modni salon v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.
22407-44
Učenko
sprajros manufakturn« trgovina. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.	23434n44
Učenke
sprejmemo za šivanje in vezenje. Juliana, Roima dolina cesta VI1I/23
22515-14
Kavarn, vajenca
ki je dopolnil 14 leto, zdravega, z dovršenimi 2 razredi srednje 6ole sprejmem. Ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod »Pripraven pikolo«.
22528-44
Zaslužek
Kdor i » č « taslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n d d i zaslužek, pa z« vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za Iifro pa 5 Din. (3)
Pokonča vanje
mrčesa
z 9? l«t preizkušenim sred stvom brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabnol Miroslav Zor, Dunajska la/lV. 154 3
Entlanje 1 m 1 Din ažur l m 2 Din
plis.ira.nje, montaže bridge-»tor, pranje in likanje vezenin. ro£uo vezenje, mo-nogrami, strojno vezenje in predt.iek najmodernejših vzorcev. Dunajska c. Ia/IV 155-3
Stavbna dela
veeh vrat se prevzamejo v izvriiitev, ki vzame podjetje v polno plačilo 50% vložnih knjižic Ljublj. kre-ditne banke io njenih podružnic ter mestnih hranilnic. ostalih 50% plačila pa po zmernih obrestih v gotovini. Ponudbe na odd. »Jutra« pod »Kredit« 22026-3
Zdaj bo boljše
z našim čudežnim pralnim aparatom »Oudoper«, im>vo-vrstnim aparatom za britje iz prešanega blaga in 40 prvovrstnimi patentnimi predmeti. Vsak dan gotov denar. Ali hočete tudi Vi? »Cudoper«, Tvrševa 36.
22177-3
50 para entlanje
vezenje zaves, m mn-o gramov, guimbnic itd. Juliana, Sv. Petra C. 55. 22513-3
Gospe in gdčne
brez službe, vseh poklicev, vešče tudi nekoliko nemščine, ki si žele zagotoviti trajne dobre dohodke, izvežbamo brezplačno v izurjene zastopnice. Po dojemljivosti najkasneje pa v osmih dneh izobrazbe jamčimo ob zmožnosti za dnevni zaslužek najmanj SO dinarjev. — Zgiasitve sprejemamo samo s personalnimi lzk«z:li v ponedeljek od 9. do 12 in od 15. do 17. ure. Gradišče 17. pritličje.	22393-3
a
tleso-J* 1 Din; u dajanj« naslonra ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (41
Šofer, šola E. Čeh
Tyrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt.
Strojepisni pouk
med! počitnicami se vrši vsak da.n od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 3. avgusta. Vpisovanje od 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do %8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. Šolnina znižana. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 22392-4
Italijanščino
trancoščioo, nemščino, angleščino poučuje diplomirana go«pa po zelo nizkih cenah v poletju. Vodi tu di na izprehod. Pavla Ko vač, Tavčarjeva 1/II1.
223(77-4
Legatov trgovski tečaj, Maribor
Začetek 9 septembra, vpisovanje Slovenska ulica 7.
22303-4
Nemščino, angleščino francoščino, italijanščino in klavir
poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ul. 1.1, pritličje.	22376-4
Šoferska šola
I. Ga.be rščik
bivši komisar za šoferske Izpite. Slomškova ul. 6 — garaža Stvpica.
22432-4
Praktični tečaj za šivilje
Pričetek Jutri ob pol 9. paviljon zbornice TOI velesejem. Prllave lstotam pred začetkom
22467-4
Kdoir išče mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 |«aj: za da janje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5)
Zastopnika za Slovenijo
sprejmem za takoj. »Za-gonka«, proizvod športnih čepic, Matišič, Zagreb, Viaška ul. 135. 22049-5
Zastopnika
dobro upeljanega, iščemo za Ljubljano ter posebej za ostalo Slovenijo, hranilne strok« proti proviziji. Ponudbe na Publici-tas. Zagreb, pod šifro »Št. 34.918«.	22336-5
Potnika
za prodajo čevljev iščem. Poniudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Čevlji«.
22485-K
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za Aiftio p» 3 Din. (6)
Otroški vozički in gajbice
rIo«ji"ri «ol6ku. igralni vozički najcenejše pri M Tomšič. Sv. Petra c. 52.
21673-6
Otroške vozičke ln kolesa
kupite dobro in poceni prt S Rebolj & drug. Vošnja kov« 4.	171-6
»Anker« registrir blagajno
popolnoma novo. prodam po zelo ugodni ceni. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	21579-6
Čebelarji!
Kompleten čebelnjak čez 20 polnih panjev in vsem orodjem po nizki ceni prodam takoj zaradi preselitve Naslov v oglas. odd. »Ju.tra«.	22202-6
Kompleten inventar
za trgovino in lesena stena 2.40 x 3.50. v sredini vrata, poceni naprodaj prt Biz jak. Florjanska 19. Ljubljana.	22256-6
Za turiste!
Satore, vreče za spavanle, športne plašče v najmo dernejši in najc«neiš; z-dela v' Makso šalgo K. 0. Osljek.	220-6
1 ras suhih drv
sekanih. bukovih. 105 Din. Sekana »bukova drva vezana v kolobarje po 6 Din, sekana mehka drva vezana v kolobarje po 5 Din nudi v skladišču St. Rrže-Siard, Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi tudi na dom.	212-6
Perje
8 Din kg. gosje, puh, t»»
volno in žimo
za madrace najceneje prodaja S-ga, VVolfova ul. 12 (dvorišče).	207-«
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska rafinerija zlata. Maribor. Po povičeva ulica 9. 186 6
Pisalna miza
It tr.ie.ga lesa ugodno naprodaj (amerikanski sistem). Ogleda se med 8. in 10. Gorupova 16. priti.
22394-6
7 izložbenih oken
velikih, komip'etaih z ro leti, ugodno naprodaj. — Kar! Prelog, LjuM;ana. Gosposka 3.	22385-6
Ordinacijsko sobo in čakalnico
medikamente, instrumente in pohištvo prodam poceni tudi proti poznejšemu plačilu. Slovenjgradec 39.
23242-6
Otroški voziček
športni, uigodno prodam. Jegličeva c. 29, Fnškovec.
22260-6
Klavir
(Stntizflflirel) znamke »Pe-trof«, dobro ohranjein in mobilijo za »prejemnico ceno prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Ju.tra«.
22289-6
Nov gramofon
poceni proda ali za m en j« za moško ali žensko kolo Mirko Ogorelec, Škofljica 10.	22275-6
Planinskega medu
par sto kg. • ter nekaj akaoijevega (70 kg) prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod »Čebelar 400«.	22382-6
45 panjev
čebel in čebelarsko orodje prodam. Ivan Prijatelj, Ponikve 69. p. Videm Dobrepolje. 22336-6
VVertheim
železno blagajno
trgovski pult, lepe štela-že, vsestransko uporabljive, ugod.no radii selitve proda Petan, Dalmatinove 10.	223626
Samo pet dni
popolna razprodaja e'ek-
tromaterijaia, lestencev, svetilk na dvorišču Miklošičeva 16. 22359-6
Leseno ograio
na velesejmiskem prostoru prodam. Celo-vSka cesta 56, pletarna. 22354-6
Otroški voziček
visok, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
22114r«
2 lepa oleandra
in 13 kg očiščenega gosjega perja zaradi preselitve prodam. Ponudbe pod »Ugodna cena« na oglasni oddelek »Jutra«. 22450-6
Columbia
gramofon
« pCoščami mgodno prodam. Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22437-6
Šivalni 9troj
čeivlnarski, Singer (Knopf-loherca) dobro ohranjen, poceni prodam. — lstotam naprodaj 100 parov Wizard nložkov, m-oških, ženskih, otroških. Din 20.—, 30.—, 40.—. Pobeška, Cankarjevo nabrežje 7/1. 22431-6
Perzijsko preprogo
i.n nekaj antikvitet prodam. Naslon v oglas. odd. »Jutra«.	22430-6
Otroški vozički in gajbice
zložljivi stolčki, Igralni vozički najceneje pri M. Tomšič, Sv. Petra c št. 52.	31673-6
Po tovarniških najnižjih cenah!
Športni gramofoni 250 Din, posteljne garniture 250 i/in, trodelne, al.paca jedilni pribor 24-delen, patentna prah vsesava,joča krtača 45 Din. 10-letit»„ jamstvo. Ohapiero, Tyršera bo.
22476-6
Kredenco
pripravno za slaščičarno ali buffet, po niziki ceni prodam. Na ogled: Sv. Pe tra c. 24 v trgovini čevljev pri Zamorcu; 22489-6
Obvestilo
Vsem. ki si nameravajo
nabaviti otomano, spalni fotelj ali divan naznanjam, da se vrši stalna razprodaj« pri Dilničarjiu. tapet-niku. Št. V:d nad Ljubljano, nasproti cerkve.
23531-6
Konja in voz
zapravHivček poceni prodam. Mreža r. St. Vid 93 nad Ljubljano. 22472 6
Violino
staro čez SO lot. zelo do bro iflig^ano. predam za 280 Din laradl odpotova nja. fVrkvena olic« JI. krojač Rejc.	22470-6
Vrtne škropilnice
ii prima pocinkane pločevine. solidno delo, 15 1 34 Din, 12 1 32 Din, 10 1 28 Din kom. nudi Matija Jank-ovič, splošno kiepar-Sivo, Rimska cesta št. 19.
22475-6
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč. Glince, Tržaška 6, telefon 26-05.	22508-6
Različno pohištvo
poceni prodam. Ogleda se od 7. do 12. ure. — Zrinskega 6/1. 22505-6
Na Javni dražbi ugodno naprodaj:
12.000 kg oglja dne 2. 8.
1933 ob 16. uri, Ljubljana. Tyrševa 46. 2elezna stružnica, 2 tehtnici in dTiigo dne 2. 8. ob 15. uri, Maribor — Na Teznu, Ptujska 1. Blagajna (Wertheim), pi salni stroj, račnnski stroj in drugo dne 3. 8. 1933 ob 15. uri, Celje. Glavni trg 18.
43.000 kg izdelanega brusnega kamenja. 9 kom. Tenkih brusov dti« 7. 8. 198$ ob po' mri v Dobovcu 8 pri Rogatcu. Pisalni stroj, voz zaprav-Ijivček 'n drugo dne 7. 8. 1933 ob 17. uri, Kranjska gora 138. Moško kolo, voz zaprsv-ljivček in več živine dne 81. 7. 1933 ob 9. uri, Cerklje 64 pri Kranju. 2 bicikla in drugo dne 3. 8. 19>3 ob pol 9. uri. Gorenja Biet-ica pri Dol. Len lavi.	22509-6
Motorni čoln
prodam (Ei.nbaumotor). Naslov v ogiasacm odde.ku »Juitra«	22445-10
Oldsmobile
limusina, 5 sedežna, tapecirana z zelenim plišem, skoro nova, ugodno naprodaj. Naslov v »Jutru«. 22449-10
BMW
dvosedežen Coupe, Ford in Po-nciac limuzina. ugodni plačii.ni pogoji — Lovše. Tavčarjeva 7. 22347-10
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslov« aii za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaj« vsa ka beseda 50 pa.r; za dajanj« naslova aJt za Šifro p« 3 Din. (7)
Parni kotel
t« 1 atmosfero, c« 8 m*
ogrevne ploskve, kupim«). Ponudbe na »Unitas«. Še-len.bu,rgova 7. 22262-7
Mizarji, pozor!
Potrebujem nekaj vrat in oken, manjših, in dam na račun novo moško kolo. Naslov Z. A., Rožna dolina, cesta V, št. 11. lstotam se kupi ena sesalka za vodnjak št. 18. 22312-9
Kletko
M Teverico kupim. Kor-bec, Aleksandrova 14.
22365-7
Plinski	rešo
in etažero sa	knjige kupim. Naslov v	oglas. odd. »Jutra«. 22632-7
na
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da :anje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja pa vsaka besed« 50 par; z« dajanje naslov« al: za šifro t» 3 Din. f81
20 angl. vez. knjig
110 Din. Ltlbke . Haack. Kunstgeschichte. 5 vez. zv. zelo poceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22454-8
»VVeiberherrschait«
4 knjige, elegantno vezane, nove, prodam. Židovska steza 4/1.
22480-8
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; i« dajanj« naslova ali z« šifro pa 5 Din. (10)
Za motor
naredim novo pohištvo po izbiri. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Trbovlje. pod »Motor«.
22493-10
Brez gotovine
po n.iiki ceni lahko kupite razno generalno popravljene osebne in tovorne avtomobile proti hranilnim knjižicam pri Trrumph Avto, družba z o. z., Lju-b-ljana VII.	22283 10
Tovorni avto
»Ford«, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z na vedbo cen« na oglasni oddelek »Jutr«« pod »St-127«. Kupim sode od vina, dobro ohranjene. Po-aud.be n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeni«	22384-.10
Tricfkelj
do 150 kg nosilnosti naprodaj za 2600 Din. P. Škafar, Borštnikov trg, Ljubljana.	22366-10
Motorno kolo
znamke »Puch«, dvotaktno, 250 m«, poceni naprodaj. Na ogled pri g. šked-]iu. mehaniku v Novem mestu.	22237-10
Dieselmotor
Junlkersov od 25 HP z generatorjem, skoro nov, v brezhibnem stanju, prodam poceni. Pogledati in vprašati: Tvomic« »Lacet«, Zagreb, Savska eesta 86.
22240-10
Motorno kolo
»Harly Davidson« prodam za Din 6000,— tudi proti knjižici Ljudske posojilnice v Celju. Ogledatf pri Mežek, avtodelavmica, Oe-l|je.	22296-10
Avtomobile in
motocikle
svetovnih znamk, nai-novejiSe modele, nove, — Da tudi rabljene — kupite lahko proti hranilnim knjižicam po znatno znižanih cenah pri avtotvrdki 2užek. Llubljana, Tavčarleva ul 11.	22501-10
za »oeedo. Oglasi M> cijalnega značaja po 50 paj beseda. Ža da janje naslona ali z* šifro S Din, oziroma 5 Din.	fll)
Moško ali damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim. Kurat, Zg. šiška št.' 99.
22391-11
Žensko kolo
dobro ohranjeno, prodam. Rimska c. 1. 22364-11
Moško kolo
prodam za Din 350.—. K. H., 7aloška c. 7, dvorišče.
P2435-U
Kolo
dobro o-hran.jeno, kupim. Levčeva 8.	225:9-11
]Pafii&ivo
Vsaka beseda 1 Din; »a dajanje naslova ali sa Sfro p« 5 Din. (12)
Pozor ženini in neveste!
Kra-sne hrastove češnjeve spalnice Din 4000, jedilnice Din 4000, kuhinje Din 800, Vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka Go-lnuajer. Ljubno Podnart, Go-renjsko. Tam prodam motor s prikolico »Ariel«.	21568-12
Spalnico
kompletno, zeradi preselitve zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23338-12
Pohištvo
Na obroke. — Na hranilne
knjižice. Šperane orehove politirane spal/nice, črešnjeve masivne politirane spalnice šperane spalnice 3000.— pleskane spalnice 180.1.— kuh. opraive	850-—
kuh. kredenc«	450.—
postelje	200.—
Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18 Miklošičeva 6. Telefon 27-81.	22420-12
Pohištvo
vsakovrstno polltirano. pleskano, v različnih lesovih, spalne jedilnice, gosposke sobe, kuhinje in razne tapetniške Izdelke vam nudi na hranilne knjižice ln na obroke Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani Vegova 6.	22460-12
Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aii šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din
Otroka
sprejimem v oskrbo. Jeo«-fcič, Križevmiška 2.
22427-14
Ljubkega otročička
(deklica) 5 mesecev starega, nepreskrbljenega, odda za. svojega Zamuda Terezija, Sp. Hudinja št. 23 pri CeljuT__22522-14
Otroka
v oskrbo. V poštev pride samo šiška. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22500-14
Vsaka beseda 1 Dui; z« lajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (15)
Okrogli les
hrastov, kupuje proti gotovini Matija Obran, Maribor, Loška ulica 15.
22333-15
Vsaka beseda l Din-za dajanj« naslov« al! za Šifro pa 5 Din. (16)
300.000 Din posojila
iščem n« prvo mesto na 600.000 Din vredno hišo v predmestju Ljubljane. V hiši so velike kleti, skladišč«, del«.vinice z električnim obratom, plin In telefon. Eventueino se tudi hišo z dobičkanosnim podjetjem proda ali sprejme družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 22548-16
Hranilne vloge
Ljublianske kreditne banke na 40.000.—, 15.000.—, 10.000.— in 6.000 Din prodam za gotovino. D. Oder. Zagreb. Viaška ulica 125.
22192-16
Posojilo
60.000 dinarjev proti vami vknjižbi na prvem mestu sprejmem. Varnost 50-krat-na. Ponudbe na pod-užnico »Jutra« v Celju pod znač-bo »S. K.«	22319-16
Knjigo za Din 40.000
od Kmetske posojilnice v Ljubljani kup:m. Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjigo«. 22236-16
10—15.000 Din vloži
so'iden in zanesljiv mladenič za pristop k gostilniški obrti. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra« £2o74-:6
Družabnika
tiho sodelujočega, s primernim znesk-om v gotovini. sprejmem k stavbnemu podjetju. Kvalificirane osebe imajo prednost- Ponudbe na 0-g'as. odd. »Jutra« pod »Družabnik«. 22025-16
Kot družabnik
bi se pridruži! samski trgovec z večj:m kapitalom gospodični t-govki z lastnim dobri.m podetjem. — Dopise na ogflsnii oddelek »Jutra« pod »Do 32 1.«
23215-16
Viožne knjižice
manjših zneskov »Zveze sl.ovens.ktih ®adrug« v Ljubljani kupujem. Ponudbe z navedbo popusta pod »Gotovina takoj« na 'oglasni oddelek »Jutra«.
22329-16
60.000 Din posojila
proti vknjižb: na prvo mesto za dograditev hiše iščem. Naslov v ogla?nem oddelku »Jutra«. 32396-16
Knjižico
Hranilnice in posojilnice Dev. Marija Polje 5000 Din ugodno prodam. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Dev. Marija Polje«. 22465-16
Hranilno knjižico
Mestne hran. ljubljanske za 8000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22455-16
Družabnike
za ustanovitev družbe z «. z. išče obstoječe 50% do-bifkanosno, uvedeno podjetje. Reflektanti naj blagovolijo javiti svoj naslov v ogias. oddelku »Jutra« pod »Industrija«. 22549-.16
Hranilno knjižico
Prve hrvatske stedioni-ce z vlogo 60.000 Din prodam oziroma zamenjani za vlogo Mestne hranilnice. Zadružne gospodarske banke. Ljubljanske kreditne banke, Ljudske ali Kmetske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Doplačam 10.000«.
22481-16
Kdo posodi
obrtniku in. trgovcu 18 tisoč dinarjev na mesečno odplačilo 1000 dinarjev ln dobre obresti na menico. Ponudbe na opcl. odd. »Jutra« pod »Posodi«.	22504-16
V najem
Vsak« beiseda 1 Din; za dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (17)
Vrtnarijo
z zasajenim vrtom ias inventarjem oddam takoj v najem. Najemnina po dogovoru. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 23300-il7
Pekarno
dana v najem ali vzamem
petka, kateri dobi ali ima obrt. Ambrož, Dravograd.
22236-17
Pekarno Ln
slaščičarno
V HK^tfll oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22434-17
Pekarijo
v Ljubljani
z vsem zraven pripadajočim inventarjem oddam takoj v najem. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22462-17
Gostilno
na najtiolij prometni točil v Mariboru oddam s 1. oktobrom v najem. Vprašati j« v oigl. odd. »Jutra«.
22521-17
Kinopodietje v Litiji
dam v najem. Dragar. Litija.	22536-17
Xokdli
Vsaka be»eda 1 Din; za dajanj« naslova aH z« šifro p« 5 Din. (19)
Lokal
r sredini mesta, primeren za delavnico ali skladišče, oddam 1. avgusta. Najem-ain« po do šotoru. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
22059-19
Lokale
za vinarno in dellkate-so Iščem za november aH pozneje. Ponudbo pod »Preselitev« na ogl. odd. »Jutra«.
22535-19
Lokal
32 m*, skladišče, oddaa takoj v Fiorjanski ulici 1® ta Ka 700.— mesečno, lstotam s 1. septembrom
Stanovanje
3 »ob. kuhinje, priti kito m Din 750.—. Informacij« pri »Posest«, Miklošičeva 4.
22278-10
Mlekarno
dobro vpeljano, v sredini mest«, takoj ugodno pro-lam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22290-1»
Gostilna z vrtom
in približno tri če trt oral* zem':e, kakor tudi gospodarsko poslopje, prip>ravm« za večjega vinogradnika posestnika, je poceni naprodaj. Cenjene ponudbe pod »Priprave-n iz'et« na i>odr. »Jutra« v Mariboru.
22090-19
Trgovino
dobroidočo, s stanovanj««,
v prometnem kraju oddam ugodno v najem. Ponudb« na off asni oddelek »Jutra« pod »Čim prej«. 22269-1®
Vinotoč
cemt«, s stanovanč^ov,
iščem. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na og\ oddelek »Jutra«. 22394-.!»
Trgovski lokal
•t opremo in vel. isJ.oib. stanovanjem, ei-efcr. io pritikl. v trsu na proane-t. točki, ob ban. cesti bl*-7ia postaje in industrije, oddam v najem. Posebno pripravno za začetmrlku {-oo). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten št. S3«. 2232S-19
Strojnoključavni-čarsko delavnico
obstoječo iz S stružni«, t rezkalnege stroja, 3 vrtalnih strojev, dinemi 6 ks e transmi«ijo; 6 pri-mežev, s popolnim orodjem in raznim re7«l»im orodjem, proda Novak, Maksimirsika 64, Zagreto.
22345^19
Loka!
oddaim. Tvrševa (Dona J-2&ilW»
ska) 99, telefon 22-
Loka!
na Starem trgu, sedaj notoč, oddam.. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 22443-19
Frizerski salon
t demskim -oddelkom, te!« dobro upe Man, na najpro-meine.%! točki v Ljmbi.ja-ni prodam po zelo ugodnih pogojih. Ponudbe n« og! odd. »Jutra«, pod šifro »Promotmo T.« 22-441-19
Dva poslovna lokala
zraven pošte v L nadi stropju takoj oddam • 1. avgustom. Vprašati »Kartoteka«, Selenbur-gova 6.	22466-19
Modna galanterija
konfekcijska trgovina, dobro vpeljana, v centru mesta naprodaj • firmo dosti pod nabavno ceno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zlata Jama za pravo osebo«.
22496-19
Špecerijsko
trgovino
upefljaoo, ▼ centru, i io-
ventarjerm oddam. Pogodbe pod l?fro »Ptt3® 18.000« na oglasni »Juitra«.	22511-i6
Mlekarno
> koncesijo, dobro no. s stanovanjem te pohištvom, ob glavni cesti, pripravno za dve samski ženski, oddam. Ponudbe ne ogV.sni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«.
2281(Wfi
Vpeljano trgovino
z živili v malem obs-es* ('popolna špecerija) oddam i inventarjem. koncesijo in lepim dvosobnim stanovanjem poceni v bližini Ljubljane. Za interesent« z lastnim denarjem dobra bodočnost. Dopise na o^i. odd. »Jutra« pod »Vpeljana trgovina«. 22926-19
Dobroidočo gostilno
v oikolic! Maribor« vzamem na račun. Naslov: E. L., Kaimnica 21 i>ri Mari, boru.	' 22325-19
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naalova ali
z« šifro pa S Dim. (90)
Stanovanjsko hišo
ali večjo vilo do enega milijona dinarjev kupim. Plačam polovico v gotovini, ostanek prevzamem bi poteko. Ponudbe vposlati pod »Gotovino« na oglasni odd. »Jutra«. 22066-20
Stavbna parcela
z vrtom naprodaj v nedeljo dopoldne od 9.—11. ure najvišjemu ponudniku na novo otvorjem cesti, Stro«smajerjova ul. 5. Maribor.	22298-20
2 lepi parceli
ot> Bohinjskem ježem prodam. lahko tudi za vložno knjižico, da se razbremenim vknjižbe. — Pojasnila daje Franc Ro»-man. Delavska ulica, Sava. Jesenice. 32330-20
Posestvo
« hfk> in gospoda r«ifm
pos1 opj en u tri živine, sodili vrt, njive, travnike ui goid ». dvema užitkar ■ ema prodam četrt ure od Jkofjf Loke. Cena 60.000 dinarjev proti gotovini. — Kupee «e lahko takoj vee-M. — Franc Šifrer, trgo-7«« i u3., Skofja Loka.
21713-20
Hiša
pr'4>r»v*ia ia vpokojenca «i» letovišče v Domžalah ugodno na.pro<Jaj. Pojasni a daje Majer, Domžale. Industrijska 26. 22386-20
Solnčno stanovanje na Mirju
3 »obe, kopalodca la pritekli® e, oddam takoj »ui ta november. — Informacije:
Verstovškova 8. 22106-21
Stavbeno parcelo
600 m', i dvoriščno bi-iico, sobo in kuhinjo, prodam za gotovino Din 26.000. Zg. S ska 181.
22376-20
Krasno hišo
p-odam. takoj v trgu Voj-n:V pri Ce!.'u i gostilno, mesarija, gospodarskim po-.' rvpjem ter nekaj zemljišča, v hiši je električna razsvetljava ter dvojno fianovanje, za jako nizko •vno ter zelo ugodnimi p ačilnimi pogoji, na Ivan Ferie*. valjčni
jjMn,
.Majhno posestvo
ari (SavfcjKka dolina), Ifl minut'cd farne cerkve, prodam P"	ugodnih
r> "h .Vaslov v ogas. ^dd.'»Jutra«.	2218^-20
Novo hišo
(rfcrtanovanj^ko, 900 m' vrta prodam v Zg- 5'Jk'. r»>d hrlbc-m. Aloja Živec, 21880-20
Novo vilo
kr»s»o, komfortno, prodam. Dopi»e na ogl. odd.
»juvtk pod »Blieu ce.ntra« 21584-20
Družinsko hišo
i	im	njivo,
»<~>dn<- sa upokojenca, r?odam. Vp-«ftati v gostel-T«zno pn^M^n-
Enodražinska hiša
v Ce:j« » 4 sobami, kuhinjo in pritiklinami naprodaj wadr. izselitve. Naslov »< ' i z-a v podružnici ira« r Celju.
Ju-22220-20
Devetstanovanjsko
hišo
o~-d*m 7a polovico -inie, polovico knjižice, p^t,vi.em ' hipotek«. Sušter-
fcč, Predovičeva 24,_Mj>9te, Ljubljana.
22222-20
Stavbena parcela
o\rog'o pol o-ft'a njive naprodaj. 2 minute od 1 eamižk« postaj« in to-varM Sv. Peter v Savi n>kr. dolini m D-n oim . gotovine. Cfpm Antonija, U\ec. 22S24-20
Hišo
prodam <pol	PTi'
jte-skeea, Leskovec 30, 1 okroglo 2 orala zemlje za 44/«* i Din gotovine. — Cepin Antonija, £a!e«. '	22323-20
Dvosob. stanovanje
« kuhinjo, predsobo io ostalimi j>rit;klinami, od lamo v IV. nadstropju v sredini mesta za *vgu»t. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22291-21
Komfortno
stanovanje
oddam. Zelen* jama, Pre-šernoTa 15.	22315-21
Trisob. stanovanje
drugo nadstropje. Slo-mško va ulica, in dvosobno brei kubln;e. za samca ali pisarno,' rakoj oddam. Več pri kamimst-ku g. A. Vodniku pri " avnt-m kolodvoru v Ljubljani. 22317-21
Stanovanje
Dvoje dvosobnih stanovanj h kopalnicama in ostalimi pritiklinami oddam za 1. september. Poiive se R:r»-ska e. 18/1 med 13. in 14 um.	22168-21
Pristopajte
k DroA*vu stanovanj, na >emniiov. Gajev« alica — Nebotičnik IIL S73 Si
Sobo in kuhinjo
oddam odrasli družini. — Naslov v oglasnem oddelke »Jutra«.	22307-21
Vlsokopri {lično
stanovanje
sobo. k«nh'njo in pritikli-ne oddam s prvem sep-• t sni ir«n. Bedi im b a rekeg a 41.	82S83Ž1
Enosob. stanovanje
s pritiklinami. vodovod, 0'ekt-ika. oddam. Detelo-va al. 6, Zelena jama.
22381-21
Trisob. stanovanje
komfortno, z v^emi pritiklinami oddam. Naslov v og;as.neaii oddelku »J a tra«.	223S0-21
Dvosob. stanovanje
6 priUiklinaJtti oddam za mesec avgust. Roina doil-na, oesta IU/7. 224Ž8-21
2 komfortni
stanovanji
tri- ln petsobno odda zavarovalnica »Dunav«
v »vojl palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo Istotam v družbeni pisarni.
22438-21
Trisob. stanovanje
komfortno oddam v novi vlll z avgustom. — Vpraša se Smoletova 6.
22482-23
Sobo s kuhinjo
ln .posebno sobo oddam takoj. Detelova 6.
22469-21
Stanovanje
večja soba in kuhinja, pritličje, z drvarnico oddam za takoj. Jenkova uiica rO 22468 21
Dvoriščno
stanovanje
kuhinja !n dve sobi v Gosposki ulici št. 6 oddam s 15. avgustom. Cena Din 500.— mesečno. Povprašati pri hišnici. 22-473-21
Stanovanje
mosobno e pritiklinami oddam takoj. Rožna doi"°-n«, oesta VHI, št. 11.
22474-21
Stanovanje
2—5-jobno oddam poceni stalni stranki za avgust ali september. Poizve »e GMrace, cesta XW/4.
22512-2)
Dvosob. stanovanje
7.a avgust odda Tribuč, Gline e, Tržaška 6. telefon 26 05.	Ž2507-21
Enosob. stanovanje
oddam. Juliana, Rožna dolina c63ta V1H/23. 22544-2.1
Stanovanje
trt- ali dvosobno, visoko-
pritlično. parketirann. sončno. oddam takoj. Kode-Ij&vo, Ob Ljubljanici 33/1 22.378-21
posestvo
i iasro, parcelami in go-
iVodarAimd poslopji proda Janko Demšar, ?.e!ez-aiki.	22300-20
Ugodna prilika
Vfcokopriffifea hiiža na-m-odaj za -ifl.000 D'n. jT«^. fi4. Sv. Križ pn Ljubljani.	32347-20
Štirlsob. stanovanje
■omfortno ceno oddam od avgns*a do koncem oktobra m:-ni in solidni stranki,. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	22250-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami,	Tazipo-
lago terasa, oddam. —
Is'At«;m oddam pra.z:no sobo. Devinska a*,. 9 blizu Kolezije.	223S9-21
Dvosob. stanovanje
t vsemi pritiklinami od-Pnv^e-£2319-21
dam. KodMjevo, •tovia ul. 37.
Gostilne, posestva, parcele
!yrcda> in kupuje Reali-te*na ' pisarna Adamič — 1,:ub':ana, Gosposvetsks e *t. li	22426-20
Tristanovanjsko
hišo
prclam za knjižico Kmctske hranilnice. — Okršlar Matevž, Dravlje it. 133.	22463-20
Parcelo
prodam ob Dunajski ce-eti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22458-20
Gostilno prometno
t posestvom 130.000 Din
Hiše — trgovine
prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska Mllca 21.	22495-20
Hišo
8 v>>w. kuhinja, velik vrt.
prodam ali dam v najem. Z-lena jama. Zvezna ul. 3.
22479-20
Raznovrstna
posestva
kakT hiše. vile. kmečka pos"s-va. trgovsko hiše.
*">st:!ne, ?-a5č:ne itd. od li'i 20.000 naprej proda Arzenžek. Celje, Kralj« P—a c»tta -:e. 22521-20
Novo hišo
e-^M-nžlnsko z vrtom oddam v predmestju Ljub-- «ne v nvem. Naslov v og . odd. »Jutra«. 22517-20
•Štjristatiovanjska vi i a
p hipoteko blizu Sv. Jožefa naprodal. Vzame se tudi hranilna knjižica banovinske hranll-n'ce. Nu=lov pove oerl odd. »Jutra«. 22540-20
Kletno stanovanje
lepo. dvosobno, oddam tako-j, najraje odrasli solidni družini. Parket, pri-tikllne. Vodovodna 11.
22353-21
Trisob. stanovanje
oddam za 1. avgust pri Trnovski cerkvi. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	22349-23
Trisob. stanovanje
odam b 1. septembrom
mirni, stranki za 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blizu ženske bolnice«. 223M-21
Trisob. stanovanje
predsobo, kopalnico in pritiklinami v bližini glavne pošte oddam. •— Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 262«.
22527-21
Dvosob. stanovanje
suho, pritlično s pritiklinami oddam s 1. septembrom. Cena 350 dinarjev. Zgornla šlška. šoančeva pot 171
22539-21
Stanovanje v CeQu
i eno »obo la kuhinjo '.flč Mn za prvi september. Ponudbo na podruinieo »Jutra« v Celju pod mačko »Stanovanje«. 22523-2!»
Dijaške sobe
Vsaka boseda 50 par: aa dajanj« naslov« aH za iifr« 3 Din. (22)
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanj« t hrano ai brez za 1. avg. ali pozneje. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 2:981-22
Dijaka aH dijakinjo
sprejmem v Kranju na hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Kranj« na ogl. odd. »Jutra«. 222S8-2S
Sobo odda
Vsaka beseda BO par: za dajanj« natlova alt za Iifr« 3 Din. (281
Opremljeno sobo
z« 2 osebi oddam. Pleter-inikova ulica 10. 22216-23
Sobe
dnevno in mesečno telo poceni oddaja »Hotel Tivoli«.	23266-23
Prazno sobo
poleg drame, tekoča roda.
poceni takoj oddam. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22268-23
Opremljeno sobo
v vili blizu Tabo.ra oddam. Naslov v og asnem oddelku »Jutra«.	22318-23
Sobo
• p o«* tram vbodom oddam. Knk«T«U aatip 18.
82403-23
Lepo sobo
• poaeboim vbodom ia eitk&ritoo ravvatijav« takoj oddam. Tabor tflI, (tesno.	22402-23
2 prazni sobi
s posebnim vhodom oddamo s 1. avgustom t Wolfovl ul. l/H. nadstropje.	22401-23
Sobo
8 posebnim vhodom, elektrika, parket oddam gospodični. — KarlovSka e. 20, desno. 22499-23
Prazno sobo
e posebnim vb o d om od dam. Gjud, 9/1.	2:
Več možkih
sprejmem na stanovanje ln hrano mesečno po 360 Din alt cela oskrba 380 DJn. Nsslov t ogl. odd. »Jutra«.
22483-23
Sostanovalko
»premem. Kriievniška trfl-ei k. Vt.	22437-23
Opremljeno sobo
z električno razrvetJJavo
in posebnim vhodom poceni odde.m mirni gospodični. Naslov pove oglasni odde-Vk »Jutra«.	22-309-23
Prazno sobo
solnčino, veliko, »trog<o separirano, oddam. Ooj-zova cesta 9. 22337-23
Opremljeno sobo
i dveima posteljama oddam takoj. — Verovšek, Hrenova ul. 12. 22321-23
Prazno sobo
lepo. tračno, poseben vboi oddam takoj. Rečna nI. 5. Trnovo.	224«-23
Sobo
separiraco. soVnčm«, 8Wt«, r enotni oddam. Na^ov v ogl. odd. »Jutra«. 22S1S-23
Sobo
i posebnim vbodom, • ! posteljama oddam pečeni. Vidovdanska c. 3. 22.306-23
Opremljeno sobo
separirano, pa.rket. elektrika. eolnčna veranda, oddam solidni osebi. Boljše dame def. uslužbenlk« .imajo ored.nos-t. Kolodvorski M/I, desno.	22515-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko v sredini mesta, separaten vhod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22537-23
DektBkl penzDonat
SebloM Hubertu«. Amtatet-te«. Avstrija: rospodinj-itr«, dunajska fina kuhinja, li vanje, vrtnarija, reja perutnine, jeziti, glasba, umetn« obrt, ples, ceni* jaha«)«, ubijanj«, ■umski spori. Mesečno: ivetr. Blingov 100.
««08-36
Najboljša okrepitev
po hripi aH tivčrn boletni — BoM immim »Prigav« Bohkijska Bistrica. Siore nij*. 10 4neviM> bivanje <00 Do. t seriji 450 Din.
204 38
Najcenejši letovišče
j« Polbog rade«, penznlja 90 Din, l«ipi »prebodi, kopališče v prosti naravi, elektrika, vodovod, dnevno avtozreia. — Gostišče Grašič.	22375-S8
Letovišč ar Jem
ln izletnikom v Skofjelo-Sko okolico ee priporoča gostilna »Kavčič«, Skofja . radi
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova ali sa iifr« pa 5 Din. (18)
Kam gremo!
Ka VHS v gostilno Jalra lep senčnat vrt, dobra postrežba, na rarpolago mnla in gorka jedi'a, po ceni pečena in ocvTta pi-W e ta. i zbo rna k a,p! jrlc a. Se priporoča M. Jelen.
22362-18
Informacije
f Sta* I
sa meisn^ betona »Jlgsr« |
za 150 1, malo rabljen. • dvigalom prodam. Ogledati pri Saksida, Poljanska cesta 91.	22466-29
H
Vsaka beseda 1 Dji; ra dajanj« nasJov« aH •a Šifro na 3 Din. (81)
Loka.
Nedeljski koncerti.
22340-38
Avtopodjetje Pečnikar
naznanja, da Je na progi Vel. Lašče—Nova vas —Predob ukinilo nedeljske vožnje ln to za-slabe frekvence.
Letovišč arjl
v Poljanah! Stanovanja še na raipolago. Novo kopališč«. Krasen senčnat vrt. Oelodnevna oskrba 32 Din. Jote Tavčar, go- j stilna, Poljane n. Skofjo . Loko.	22370-38 j,
Isto tako Je ukinjen tudi nedeljski vozni red na progi LJubljana — Grceuplie.	22478-31
Vsaka t>e*wla 1 Din: sa dajanje Daalova ali
za šifro pa 5 Din. (27)
nji
Vsaka beseda t Din: sa dajanje naslova ali iifr« pa 8 Din. (24)
3 mladenke
leHjo znanja z mladeniči. Ponudbe pod šifro: visoka, sredina, nizka na ogl. odd. Juitra«.	23206-24
Znanja išče
srednj« »tsr gospod t boljšo damo zaradi akni<nlh izletov ▼ bribe. Ponudbe na oglaMvi oddelek »Jutra« pod »Planinec«. 22231-24
Dospelo pismo
poSlji naslov aH Šifro. — Vedno mislim nate. K. K.
222S7-24
Krasni ruski hrti
čistokrvni, 8 in po! meseca stari, naprodaj. Maribor, Cankarjeva ni, 14, Rlšavv.
22304-27
Volčji pes
10 jneeeoev star, ki ifliši na iaie Muki, se je iz gu.bil. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči z do-p:snico proti nagradi na naslov: T. Škafar, Ljubljana. Borštnikov trg.
22a*7-27
Psa
letoSnjega mladiča, najljubše črnega, kratkodlakega, lovske ali nsaj pol-lovske krvi, eventuelno tudi lepega foxa. kupim. — Ponudbe: Dolenc, poštni predal št. 81, Ljubljana.
224S6-27
Solnčna stanovanja
8, 5, 3 sobna s kopalnico, komfortno urejena-del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore zdravnika Itd. oddam. — Ponudbe pod »Centralne« na o<r!a=n1 odd. »Jutra«. 22502-21
Vsaka beseda 50 parj dajanj« naslova ali »a Šifro 3 Din. (žl-a)
Enosob. stanovanje
lemo. oddam s 1. a.vffu sto m v R-o žni! doli ni V/22 22341-21
Dvosob. stanovanje
kuhinja, shramba in vrt
ter eventuelno z lokalom oddam v sredini mesia LcSko. JV« jersk". Poizve se pri Fini Orač. Laško, Štajersko.	22409 21
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. avgustom. — Rt-me. Predovičeva 19. Mo-«.	22405-21
Enosob. stanovanje
pritiklinami oddam tako!. Rožna dolina, cesta VIII/14.	22401-21
Stanovanja
dvo. ali trisobno oddam na Vodovodni cesti št. 77.
22395-21
Enosob. stanovanje
kuhinis in prifik'ine oddam takoj v Mostah. Ponudbe na nasiov R. Peselj, Moste, Pokopališka ul. 2.
«2452-21
Trisob. stanovanje
zelo	komfortno, kopalnica,
ep	vrt, oddam avgust«
ali	pozneje. B;eiweig.ova
9TI,	levo. 22448-21
Hišni posestniki
n-i.iavite prosta stanovanl« R"ali:etni pisarni Grašek, Ma.sarvkor« 1?. 22247-21
Državni uradnik
s štirič*a.nsiko odraslo družino išče za september dvo ali trisobno stanovanje v m»stiu. Pon.udbe ne oglasni odd. »Jutra« pod »Udobno« 22125-21 a
Višji železniški uradnik
s ! odraslimi člani ISČe stanovanje 2—3 sob. Točen pačrnik. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni odd. »Jutra« pod »Fistar«.
22271-21 a
Stalna mirna stranka
išče trisobno stanovanj« za september v bližini centra. Predpogoj, h:ša brez otrok. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Vestna plačnic« 79«. 22270-21a
Trisob. stanovanje
kopo'mica, I. nadstropje, center, iščem zo novemiber. Ponudbe na og'a.sni oddelek »J-utra« pod šifro »Brez otrok 33«.	22310-Sla
Kdo si želi vezan letnik 193*
p	<v*
Vseka beseda 1 Din: s« dajanje naslov« aH
ia Šifro pa 5 Dio. (80)
Stenice
ki Vas v sedanjem vročem poletnem času mučijo, uničuj« uwi.es>! p vo desinfekcijski zavod mestnega Mzikata v Ljubljani — Mestni dom, kjer do-bi<« tnidi vsa potrebna navodila.	22390-30
Kdo se usmili
uboge bolnice, katera je bila 2 leti v bolnici ln sedaj rabi za okrepitev zdravja, a nima nikogar, ne svojcev ne doma, zato prosi usmiljena srca, da JI poklonijo kak dar ln pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bolnica«.
22498-30
• k » o«eeda 1 Din: ia lajanje naslova ali <• Ffro m 5 Dio. (35)
Srebrne krone staro zlato In srebro
k u p a j e rafinerija dririb kovin v Ljubljana. Ilirske ulica itev 86 — vhod !i
Vi d-.v danske ceste, pri p) svini Moina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
CERNE — Juvelir
Ljubljana, Woltova olica 3
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aJ
za Šifro pa 5 Din. (37)
Domača industrija
'z stroke ročnih del za nteligentno damo. 3000 Din investicij«. Poblilje na ogl. odd. »Jutra« pod »Esisuteoz«.	22141-37
V vročini se dobro spi
na ,MASA' poljski postelji
Patentirana, stabilna, zložljiva. z močnim platnom Din 3O0.—, k temu zavoj Din 80.—. Makso Salgo k. d. Osijek.	220 37
Mak, _
aperafce bOTostfr _ T
havdre so is de paut punrfr« pbintbmp6 ob pa1ii pmrfre bon pa epu* povdre pianokb
«t<wBJfcrelt' V'
reM poMi aajboSj najno potretee ta peieg toga veliko Ubit* t barv-Mh ni jamah. _ Bvaricn^ptihmtmr se trudi »«eefwma. da vae ohrsni
lepo ia miade.
BOURJOIS
PARFUMEUR
bdeiovaiee irsioiao istail rdečil sa Itee: CBN DRE DE ROSE IN ROUGB MANDARfNB.
Sprejem v tehniško srednjo
Čisto sobo
v strogem centru mesta lepo, sončno, oddam samo »talnemu solidnemu mirnemu gospodu s 1. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22373-23
Stirisob. stanovanje
eventuelnio tri velik« »obe, koipalnica, pose'?ka soba in pritikline, po možnosti vrt, na teritoriju mesta Ljubljane iščem z« oktober ali november. Ponudbe pod »Narava« na oglasni oddelek »Jutra«.	22-316-21 a
čisto sobo
leipo, ervetlo, i eno aH dvema posteljama, oddam, Souporaba kopalnice. — Sredina mesta. Borštnikov trg l/II desno. 22350-23
Prazno sobo
s posebnim vbodom od-d.im. Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra«. 22368-23
Gospoda
eprejimem na stanovanj« s hrano aH bree. Selan, Hrenova 17/11. !23o6-23
Gospodično
iprajimem kot sostanovalko eveirat. s hrano. Rimska ce»ta 28, priti. levo.
22357-23
Stanovanje
večje enosobno ali sobe, kabinet, kuhinje in priti-klin iščem za september za 3 odrasle osebe. Po.n.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Državni«. 22272-91 a
Stanovanje
treh sob s kopalnico, svetlo in či«t«, iSčem v sredin"1 mes^a Ponudbe pod »Trgovec« na oglas, oddelek »Jutra«. 22320-2.1a
Več stanovanj
od'da Realitetna p;sgrna Grašek, Masarykova 12.
22446-23
.H
Vsalca boseda 1 Din r* dajanje na.=!ova ali -»a Šifro ra 5 Din. (31) j
2 trgovska lokala, 1 4-sob. stanovanje in pisarn, prostore
oddam v palači Grafika P >izve se: Uprava palače Gr«fika. M«saryk'iva ce sra 14/IV.	21639 21
Irisob. stanovanje
s prtiklinami oddam s 1. avgustom v vili TOnnies. Koseze St. 25. Več se n v- in 0-g'prta istora m pri .'krtHiikn aii v Ljubljani. DviNkova ni. 3. pisarna - dvorišče.	904&1-21
Dva dvosobna
stanovanja
fVkt.Hka. plin, kopalnica, oddam. Naslov v oslasnem oddek-u ».Tut.ru«. 22444-21
Stanovanj
sobe in kuhinje oddam tako?. AlcSevčeva 13. So. fiižka.	22440-21
Trisob. stanovanle
s kopalnico oddam takoj. TvrSt-va (Dunajska) cesta St. 99.	22413-?1
Dvosob. statovanie
oddam takoj v Rožni dolini cesta X. St- 28. 22429 21
Pritlično stanovanie
ie<po. s kopalnieo. na Aleksandrovi lestii oddam s 1. jvgustom. Cena 1.000. Naslov v o ?! asnem oddelku »Jutra«.	22546-®
Mirno stanovanje
2 sob s kopalnico ln plinom v vlll blizu centra Iščem za novembrski termin. — Ponudbe pod »2 sobi« na oelas-d' odd. »Jutra«.
22457-216
Stanovanje
dvosobno aH lepo enosob-no iščeta za novern.ber dobro eituirane zakonca. Ponudbe na nsrlasni oddelek »Juitra« pod »Naprej plačam«.	??4il7-r?la
Stanovanje
obstoječe lz sobe, kuhinje ln priti klin ISčem za 1. seotember odnos-no vzamem tudi • v°*io prazno sobi Ponudbe nn o<rl. ortd. »Jutra«
gospodična«. 22494-21 a
Enosob s^novanle
lepo.	mirna tričlan-
ska družina v bVžini Blel weisove cps.fe 7« nrvvem ber. Cenjene nonndbe n» i<r'asn: oddelek »Jutra« pod »Točen pačtvlk«.
22530-i!a
Sobo
takoj oddam. Stari trrg 9/II.	2236623
OnremHeno sobo
solflčmo, blizm Bleiwei«o-ve ces>te oddam stalnemu gospodu takoj. Naslov v oglasoem oddelku »Jutra«.	8?3(72-23
Sobo
oddam m 150 Din. dvema osebama pa ia 250 Din. Mestni trg IS/ID. 22348-28
Lepo zračno sobo
elegantno opremljeno, km-se.n~ razj ed, v centru mesta, poseben vhod, oddam uigledrolm zakoncem ali solidni gospodični s 1. avgustom. Poizve s s v .ogl. oddelku »Jutra«. 22481-23
Sobo
zračno, neopremljeno, takoj oddam. Poizvedbe v ponedeljek. Hrenova 5/1.
23914-123
Lepo sobo
s posebnim vhodom od-danj bolJSl gospodični. Groharjeva ul. 9.
22497-23
Dva gospoda
čedna, priprosta sprejmem ih itanovanve v pritlično sobo po 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22534-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodtom oddam dvema osebama, lahko tudi z uporabo kuhinje. —
Kamniška al. 23, Sp. Sč-22529-23
Gospod Tomo!
Pozabljeno. Vekoslava Seli svidenja.	22268-24
»Soča 40«
naj dvigne pismo. 22419-24
Lepo sobo
« brano ia prvovrstno oskrbo oddam. Gledališka ulica 12/m, desna vrata.
22547-23
Prazno sobo
s posetemn vfc.odom pri
Zvezdi oddam ts Din 250 takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 22342-23
Gospodična
srednjih let, izobražena iin prikupljiva, leli zaradi pomanjkanja znanj« seznaniti se r. boljšim gospodom nad 50 let. Cenjene ponudbe pod »Duhovita« na ogl. odd. »Jutra«. Tajnost častna zadeva. 22438-?-»
Vsaka beseda 2 Din: sa ikijanje naslova aH Šifre pa 5 Din (25)
Mlad gospod
star 23 let, ima posestvo, 7 oralov, vinski kraj, želi znanja z gospodično, ki ima gotovine 15.000 Din. Resna ponudbi. "Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
21466 25
OoremHeno soho
komfortmo, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
82418-23
Sobo
lepo opremljeno fa P isto, z dvema posteljama oddam takoj ali pozneje end »H dvema osebama z vso oskrbo ali brez: eena ugodna. Mestni trg 13/11.
->2411-23
Opremljeno sobo
lepo, separirano, paritet, elektrika, vhod s s'opni-šč«. oddam blizu univerze. Rim*fca cesta 2. levo, H. nadstropje.	22406 23
Lepo sobo
z eVktriko in posebnim vhodom oddam. Mestni trg 17/n. vrata 8. 212404-23
Opremljeno sobo
mesečno, s posebnim vbodom oddam » 1. avgn*',ni v centru mesta. N« razpo 'sgo je tudi dnbrs 1om*č« h'a na po Wiern! r-etH _ Mestni trg St. 8/II- desno.
22398-23
Sobo
b posebnim vhodom oddam ▼ centru. Naslov » ogl. odd. »Jutra«.
_22541-23
Sobo
lepo, zračno, s posebnim vhodom tskoj oddam. GradaSka ulica BI.	22538-23
vii—
Vsaka boseda 50 par; sa dajanj« naslova aH
sa iif-no 3 Din. (žS-a)
Sobo
solnčmo, čisto ia mtrn« iSčem v sredini mesta — Morda s brano. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik 20«.
82291-23»
Opremljeno sobo
s hrano in »porabo glaeo-virj» iiče (gospodična. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd. »Jutra*,
22301-28»
V Splitu
odd«m sobo z balkonom
in kopalnico ter s rai-gledom na mofje !—3 osebam z« avgust sep 't-mbt-r, Oens nwka. Po nudi»e na og'asn! '»tdelek »Jutra« pod »Split«.
22433-38
Značajna dama
»tareiSa, fina, se leld [>oro-čiti z d.vbrosrčnlm, značaj-nim, finim, visokim uradnikom, visokim oficirjem, dobro situiranim gospodom vdiovcem brez ali z otro kom. Starost okoli 50 let. Dopise pod »S;mipatnja« na oglasni oddelek »Jutra«.	217415-25
26-Vetnl mladenič
samostojen obrtnik, simpatičen. inteligenten, želi poroči« značaimo mladen ko, po n»nžm-osti z nekaj eotovin«. Diskrecija za jamčena. Samo resne ponudbe s sliko pod šifro »Sreč« v ljubea.nl« na ogl. oddelek »Jutra«. 22259 25
Srebrne lisioe
plemenske, ugodno prodam. C-e!ovSka oesta 56, pletarna.	22355-27
Nemški ovčarji
6 tednov stari, zelo lepi,
naprodaj. Mencingerjeva 23, Kolezija.	223S7-27
Bernhardince
čistokrvne, t rodovnikom, prodam. Dopise na oglasni odd. »Juura« pod »Bern bardinci«.	32423-27
Nemški žimovci
3 meseci stari naprodal v mlekarni Medvode, — Gorenjsko.	22459-27
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa R Din. (261
Gramofon
skoraj nov, i elektrodne
mičnim zvočnikom, ki na domešča vsako godbo, pro •iamo po iavanredno ugod ni cem. Priporočljivo pred vsem za kopališča in re stavrHPije. Vprašanj« na Sokolsko društvo Skofja Loka.	22261-26
Trgovec
1»*iW!k mešane trgovine, z 100.000 Din mesečnega prometa, brez dolga, išče poznanstva i mačajino trgovko ali prodajalko radi lemtaive. Premoženje dobrodoiio, vendar ni pogoj. — Upošteva m ponud be samo e polnim naslovom na oglaeni oddelek »Jutra« pod »Resno 28«.
22327-25
Gospodična
poroči takoj dobro saniranega gospoda al! boljSega posestnik« od 30—60 let. Ima svojega d en a r j« nad 150.000 Din. Ponudbe na orl. oddedek »Jutra« pod »L^tožmod nsmen 33«.
22422 25
V zakonu
nezadovoHen
Iščem enako damo nli ločenko do 35 let. Mogoče močne postave — v okolici Kranja - Radovljice - LlubTnia. fe mo"o*e s sliko ki lo vrn»m strogo ta'nr n« r>"l o »Jutru« t>od »Na avlden<»«.
22490-25
Prvovrstna violina
stara, aiprana, zaradi od potovanja poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
22147-26
Saksofon
rabljen, kupim. Naslov podružnici »Jutra« v Celju.
22297-26
Glasovir
od prvovrstiw d/unaj^ke tvrd-ke, zelo dobro ohranjen. proti gotovim za 46O0 Din naprodaj. Cerkvena ul. 21/1, vrata 13.
22361-29
Vuka booeda I Din. u dajanje naslova ali za Šifro r» - Dn (29
Čevljarski levoročni stroj
dobro ohranjen, kupim na mesečno odplačilo. Pogoj prodaje na naslov Štefan čič Anton, čevljar. Bizf! sko pri Brežicah. 22306-27
2 Deutz motorja
35 PS. skonai nova, poceni proda Fani Laufer. Gregorčičeva ulica 17 B.
Ljubljana.	22371 29
%
2 čevljarska šivalna stroja
v dobrem stanju, levoroč-na in cilinderca. prodam Franc 8:frer. trg. z n«nj>-m Skofja I.oka	2U71S-29
Šivalni stroj
Singer z« D'n 650. - proda Adamič. Gospoevetska 12 22425 29
po nizki ceni in v veliki izberi nudi
OMačilnica za Slovenijo
Ljubljana, Tyrševa 29
v hiši Gospodarske zveze. Prodaja tudi na hranilne knjižice, članic Zadruž. zveze v Ljubljani. 6445
PRIČAKOVANJA
bodo r.adkriljila izvrstna
glasbila
«ijvečje domače odpremne v tvrdke
KSKLjev5ot cvdbc
oobavitbvj
CHKEIDER
PROISVOD UASBU. IN PRIBOSA
^ACrREB ,
Nikoličava -ul lJ}/c T7Žoiine.._o<f Din flr-driju
Oj/ai=e_ - -158.- -Mandoline - -103.- > Harmonike •• '75,- * Havajske gitare, kromatične harmonike, trube, saksofoni Itd po najnižjih cenah.
ZAHTEVAJTE
br>esplaČTti poučni
cjeivjjc.
VpfcovanJe v prve letnik« tehnlii«
Srednje šoJe v Ljubljani se bo vršilo od
1. do 4. seriteimbra na naslednji način: V petek, drve 1. in v soboto, dne 2. septembra, se bodo od 8. do 11. sprejemale proS-nje za vpris (iprriave). Tiskovina za prošnjo za vpis (prijava) se dobi pri šolskem siTužiteldu. Prijava mora biti kolkovana « 5 Din. Prijavi so mora priložiti izpričevalo o dotedanjem šolanju in sicer: a) za odseke tehniške srednjs šole zadaje letno izpričevalo in izpričevalo nižjega tečajnega iapita, ako prihajajo iz gimnazij, ali izpričevalo završnega izpita, ako prihajajo iz meščanskih Sol; b) za delovod-ske šole zadnje šolsko izpričevalo, učn« pismo in izpričevalo pomočniškega izpita in dokazo o dotedanji eraksi (delavska knjižica); c) za strokovne obrtne šole zadn-je šolsko izpričevalo. Ce učenec ni iz kraja, mu j« prijava dovoljena tudi pismeno. Učeiici, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo predložiti oblastveno •wtrjc.no nravstveno izpričeval« za čas, ki so ga preWH izven šole. Tudi vsak učenec (učenka), ki ponavlja na zavodu prvi letnik kateregakoli šoiskega oddelka, mora kakor vsak nov učenec predSoiiti dne 1. ali 2. septembra prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letaik. Prijavi je treba priložiti samo letno izpričevalo našega zavoda. V soboto, dne 2. septembra copol-dne bodo strokovne komiaij« učiteljskega zbora po do§Hh prijavah in izpričevalih odločiie, kdo od prijavLjeivcev se sprejme v šolo. imenik sprejetih bo ob 18. uri objavljen na razglasni desikd. V ponedeljek, dne 4. septembra, bo ob 8. zdravniški pregled tistih prijavljencev, ki se na podlagi izpričeva-1 sprejmejo v šolo. Po zdravniškem pregledu bo vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin. Na mizarski in strugarski delovodski šoK ne bo prvega letnika in se bo vršilo vpisovanje samo v drugi letnik. Vpisovanje v vfšj« letnike se bo vršilo v torek, dne 5. sep tembra od 8. do 11. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložiti prošnjo za vpis (prijavo) in }i priložiti zadm;« tetino izpričevalo. Tiskovnima za prošnjo za vpis (prijava) se dobi pri šolskem s1u-žiteliiu.
Selitve
izvršuje skrbno in po kulantnih cenah spedicijsko podjetje
JAVNA SKLADIŠČA
d. z o. z.	8475
Ljubljana, Tyrševa c. 33, tel. 23-66
K'r/^Jhr-f; - V-f* i4,- .'
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi nepozabnega soproga, ateka, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
Frasa Ludvika
sodnopisarniškega uradnika pri okr. sodišču v Celju
izrekam najtoplejšo zalivalo g. dekanu dr. Krulcu za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevcem za odpete ža-lostinke, nadalje g. predsedniku okrožnega sodišča v Celju oziroma zastopniku slednjega g. sodniku Tratniku, stanovskim tovarišem celjskega in laškega sodišča, sorodnikom ln vsem znancem, ki so spremili blagega pokojnika do preranega groba, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.	8555
Žalujoča vdova s hčerko fat sorodstvom.
James ODver Curvood:
65
Hčf divjine
Roman
Tak Tavish je tičal za vsem! Polblazni samomorilec, ki je živel v koči, polni mišje zalege! Tavish! To odkritje ga ni navdajalo z Bog si ga vedi kakšnim začudenjem. Nikoli se ni mogel otresti misli, da je Tavish v nekakšni zvezi s sliko, čeprav si je moral reči, da ne ve zakaj; in tako ni bil zdaj, ko so se njegove neverjetne domneve izpreminjale v dejstva, nič posebno vznemirjen. Druga misel — ako jih ni bilo kar več — ga je globlje razburjala in mu vse bolj segrevala kri. V duhu si je obnavljal tisti prizor pred mnogimi leti, ko je mati Marge O' Doonove kriče zbežala v nočni vihar, da bi ušla Tavishu, v svoji blazni grozi ne misleč na to, da pušča v njegovih rokah nebogljeno hčerko. Tavish je mislil, da je umrla. Pa ni bila mrtva. Ta misel je zdaj gorela v Davidovih možganih. Ostala je živa. Iskala je svojega moža — Mihaela O' Docma; bržkone je izprva na pol blazna blodila po gozdovih. Leta in leta ga je iskala. Iskala ga je še nedavno tega, tisto noč, ko jo je spoznal v transkontinentalnem vlaku! Zakaj ženska, ki ji je bil iz dna svojega brezsolnčnega obupa pogledal v temne, skrivnostne oči, je bila prav ona, mati Marge O' Doonove in žena Mihaela O' Doona! Njena mati. Živa. Iščoča svojega moža — svojega otroka — iščoča — brez konca in kraja--
Silna želja ga je obšla, da bi takoj skočil k dekletu in ji povedal to prečudno novo dejstvo, ki je bilo prišlo v njeno življenje; že je stopil k vratom in položil prste na kljuko. A tam je zdajci skomignil z rameni im se tiho zasmejal samemu sebi. Kako neučakan je bil postal! Saj bo tudi jutri še časa. Natlačil si je pipo in jo prižgal; v belkastem tobakovem dimu si je živo predstavljal Tavishev sivi, mrliški obraz, ko je visel za vogalom svoje koče. Nemirno kora-kaje po sobi sem ter tja, se je spominjal prizorov tiste noči in naslednjih dni in noči. Brockaw mu je bil dal ključ, ki je po vrsti od-
klepal vsa vrata. »Mislim, da Je bil nekoliko prismojen,« Je bil rekel, govoreč o Tavishu, kakršnega je bil nazadnje videl ob Fire-panskem potoku. Prismojen? Blaznel je! In nazadnje se je bil obesil. Ali je bilo mogoče, da so strahovi minulosti toliko časa preganjali moža Tavishevega kova? Davidu se je zdelo kar neverjetno. In vendar--Mislil je na očeta Rolanda, na čudno izpre-
membo, ki ga je bila obšla tisto noč po Tavishevi smrti, na skrivnostno sobo v Chateauju, kjer je častil spomin žene in otroka, ki
ju ni več imel — in še na marsikaj--Skrčil je roke in obstal.
To, kar mu je bilo zdajle šinilo v glavo, je razsvetljevalo njegovo notranjo zavest kakor nepričakovan blisk magnezijeve luči v temni sobi. Bilo je nezmiselno, nemogoče; a vendar je rastlo iz te misli vprašanje za vprašanjem, ki ni mogel odgovoriti nanj. V prvem trenutku je osupnil, kakoT da bi ga bilo s strahovito močjo udarilo nekaj, kar ni imelo ne teže ne oblike. Tavish — ženska — dekle — oče Roland! Nezmisel. Stresel se je, da bi pregnal to blazno, nemogočo predstavo. V duhu se je vrnil k dekličini sliki — in k ženski. Kako je bila prišla 3rockawova fotografija v njene roke? Kaj je hotela Najsikus povedati Margi O' Doonovi v svoji smrtni uri? Kaj je pomenil njen poslednji šepet — besede, ki jih deklica ni razumela, ker je jokala in ker se ji je trgalo srce? Ali je Najsikus vedela, da Margina mati živi? Ali ji je bila ona poslala sliko, ko je zaslutila, da se bliža konec? Tudi ta možnost se mu je zdela malo neverjetna, a bila je edina, ki mu je prišla na misel.
Še vedno je hodil po sobi, ko ga je zdramilo škripanje vrat. Nekdo jih je odpiral, počasi in očividno s skrajno opreznostjo. Še trenutek, in Marge O' Doonova je stala v sobi. Zdelo se mu je, da ni bil njen obraz še nikoli tako bled. Njene velike oči so temno žarele — kakor dva tolmuna drhteče groze in brezumne prošnje. Planila je k njemu, ga prijela z rokami za ramena iin skrila obraz na njegovih prsih.
»Sekivevin — ljubi Sekivevin — bežati morava — hitro — še nocoj--«
Njena roka ga je trepetaje božala po licu. Nežno Jo je stisnil k sebi.
»Kaj je, dete?« je zašepetal, in težka slutnja ga je stisnila za
srce. »Kaj se je zgodilo?«
»Pobegniti morava! Hitro, hitro!«
Ob dotiku njegove roke se mu je zgrudila na prsi. Ves pogum Jo je bil zapustil. Tako čudno ga je gledala v svoji grozi, da se jo še njega polastil strah.
»Nič mu nisem povedala,« je šepnila, kakor v strahu, da ji ne bo verjel. »Nisem mu povedala, da niste tisti — Mac — McKena. Slišal vaju je — vas in Brockawa — ko sta šla mimo moje sobe. Nato je stopil k možem. Splazila sem se za n'im — in vlekla na uho. Slišala sem, kako jim je pripovedoval o vas — da ste vohun — član deželne policije--«
Nekakšen šum v veži jo je zmotil. Vsa je otrpnila v njegovem naročju; nato se mu je izvila in neslišno stekla k vratom. Iz veže je bilo slišati drsajoče korake in zavaljen glas, ki je nerazumljivo nekaj mrmral. Vse to se je oddaljilo in utihnilo. Ko se je Marge O' Doone vrnila k Davidu, je bila še bledejša kakor prej.
»Hauck — in Brockaw!« Stala je, s hrbtom obrnjena proti vratom. »Podvizati se morava, Sekivevin. Iti morava — še nocoj!«
Razburjenje ga je bilo minilo. V prvem trenutku se je bil pripravil na kaj hujšega. Prava reč, kaj je bil Hauck rekel svojim ljudem! Vohun? Policija? Drugega si Hauck ni mogel misliti. Zakon sebeohrane mu je tako velel — isti zakon, ki ju bo jutri prisilil, da mu izročita dekle. Nasmehnil se je svoji preplašeni mali tovarišici, ki je bleda kakor smrt slonela na vratih. Toda njegova mirnost je ni potolažila.
»Rekel je, da ste vohun,« je ponovila, kakor da mora vendar že razumeti, kaj to pomeni. »Hoteli so iti za vami v Brockawovo kočo in vas — ubiti!«
Vzrok njene groze je bil torej strah pred maščevanjem. Ta novica ga je vendarle nekoliko zamrazila in dokaj vznemirljivo potrdila tisto, kar je bil videl na obrazih neznanih mož, ko je šel mimo njih.
»In Hauck jim ni dovolil? Kaj ne?« 'je vprašal.
Pokimala je, grabeč se za grlo.
S^ea-t^f
Srečna — ker se je končno rešila stalnih skrbi radi občutljivosti svojih pvetlih las. Ona varuje svjoe lase pred celepim potemnevanjem in šarenostjo z rednim negovanjem s
specijalnim šamponom »S. Y. S«
ki daje potemnelim lasem sijaj in svi-Jeno mehkoto. že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6.--, a za trikratno Din 12.--. Dobi se povsod. 215
©tvorfeni
v centru Beograda, na oglu Polncareove in Hilendarske ul.
Moderen komfort, 50 elegantno opremljenih sob, apartementi, kopalnice, topla in mrzla voda, centralna kurjava, telefoni po sobah in ostala moderna oprema.
Iz hotelskih sob se nudi krasen razgled na Dunav in banaško ravnino.
Hotel razpolaga z velikimi, krasnimi dvoranami, restavracijo, kavarno, oddelkom za družabne sestanke, veliko dvorano za kino, kakor tudi z mnogimi drugimi prostori. Cene sob od 40 do 60 Din. Oddajajo se sobe tudi mesečno z vsem komfortom in znatnim popustom.
ST. BELIČ
dolgoletna hotelirja v Vrnjački Banji.
8362
o p a n k e

Vsaka dama je radostna ln vesela, če ji trgovec poRaže opan-ke z gornjim zaščitnim žigom, vtisnjenim na podplatu, ker se v njih najboljše počuti v teb toplih dneh, a poleg tega jo okusne barve silijo, da jih kupi. Zato zahtevajte tudi Vi izrecno opanke z gornjim zaščitnim žigom, vtisnjenim na podplatu ter zahtevajte, da Vam jih tudi pokaže.
Mehanična tovarna opank in obutve
[. DUMITROV, Pančeve
Javno zahvalo
izrekam podpisani
LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
za točno izplačilo pripadajoče podpore, katero sem prejel po smrti g. Ivana Lorger. Istočasno toplo priporočamo vsakomur to ljudsko zavarovalnico.
Trbovlje, dne 24. julija 1933. 8503	AUGUST KUKENBERG.
Ljudska samopomoč
v Maribora
mi je izplačala po smrti moje matere gospe Neže Stergar pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji iskreno zahvaljujem in jo vsestransko priporočam.
Tolsti vrh, dne 28. julija 1933.
8504
FRANC STERGAR
Največja stalna razstava
otroških vozičkov
▼ Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219
Mogoče samo za malenkost dražje
a zato v uporabi
trpežnejše lit slgu
Angleške
CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO: Zagreb, Ilica 28
SKLADIŠČA: BEOGRAD: S. R. Antič, Dečanska 33 — SPLIT: A. Levaj & Co. — MARIBOR: »Jugu« d. o. z. a. — SARAJEVO: »Komercium«, Krekova 2 — OSIJEK: A. Eger i sin — DUBROVNIK: »DAD« — CELJE: A. Bremec — CAPLJINA: ša-
kota šotra i Gjurovič«
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM
Reicnenau a. d. Raz (Semmering) šport, (tema, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger, Wien XIII. (Alt Hietzing), Mazingstrasse 6.
Telef. R S5-2-75.	211
POSLOVNE
LOKALE
ZA ZAVAROVALNICE
ZDRAVNIKE
ZOBOZDRAVNIKE
ODVETNIKE
AGENTURE
MODNE SALONE
na križišču centroma LJubljane
ODDAMO.
Vprašati v oglas, oddelku »Jutra«
PHILIPS	2 cevni baterijski sprejemnik
O	z zvočnikom, akumulatorjem in
1||? ' " \ /797/7	mrežno anodo. Plačljivo v 12
JŠSsV ff^^i ^Li.	mesečnih obrokih do 90.-- Din
ril«*..
mesečnih obrokih po 90.— Din
PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik
t vdelanim zvočnikom. Plač-v 12 mesečnih obrokih uit	po 176.-Din.
Jadran^
»JADRAN«	Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
H. SUTTNER, LJUBLJANA 8
Tjrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni ceniki
KOKOŠJE, PCRtTE,	^T^^
GOSJE ln RAČJE	- :'/j% *
NAVADNO. S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO
PO ZNATNO NT2JIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLA6-NO in FRANKO
DOBAVLJA V
VSAKI MNOŽINI
ovec
Telefon 60, 3» 4»
Prodaja posestev, parnih žag, vil, sfasso-van]skih hiš lis vmegrada,
V konkurznlh zadevah Germutha Franca in Marije opr. 8t. S 22-32 in St 1-33 okrožnega sodišča v Mariboru se prodajo pod roko razna gozdna posestva in sicer Viltožnikovo posestvo na Rdečem bregu s hišo št. 38, žurarovo posestvo na Rdečem bregu s hišo št. 33, parna žaga v Podvelki s hišo št. 37, 4 km ozkotirne železnice, lokomobilo in polnojarmenik, vila v Podvelki št. 84, posestvo v Vurmatu, Mršnikovo posestvo v Sv. Vidu s hišo št. 13, posestvo na Brezr.em vrhu s hišo št. 26, posestvo na Zg. in Sp. Kapli s hišo št. 60, parno žago, lokomobilo in polnojarmenik ter vinograd v Vuzmetincih z vilo, viničarijo, pritiklinami in premičninami. Podroben opis posestev, hiš, gospodarskih poslopij, pritiklin in premičnin je razviden iz cenilnih zapisnikov. Gozdovi in poslopja so v dobrem, deloma v vzornem stanju. Prodajalo se ne bo pod cenilno vrednostjo. Kupnine se morajo plačati v gotovini. Obstoja pa možnost, da se kupnine poravnajo na podlagi posebnih dogovorov z vknjiženimi upniki deloma potom prevzema vl-tjiženih terjatev, deloma s hranilnimi vlogami in deloma v gotovini.
Interesenti naj do 1. IX. 1933 pošljejo podpisanemu konkurznemu upravitelju
obvezne pismene ponudbe. Po preteku tega termina bodo ponudniki povabljeni na ustno ofertalno dražbo. Podrobni pogoji in informacije se dobe pri konkurznem upravitelju.
8465
Maribor, dne 26. Julija 1933.
Dr. Bergoč Josip, odvetnik
v Mariboru, kot konkurzni upravitelj. |——B——
NIHČE VEČ
da je »Jutrov« čitateljski krog največji in po kupni moči najmočnejši. Saj se na vsak oglas oglasi mnogo kupcev, prodajalcev ali drugih zanimancev zato danes zopet toliko ponudb in povpraševanj.
Naznanjamo tužno vest, da Je naš iskreno ljubljeni oče ln tast, gospod
•lanko K raj 11 c
POŠTNI NADKONTROLOR V POK.
v starosti 66 let na dan 21. julija 1933 ob 14.15 uri po dolgi mučni bolezni v ljubljanski bolnišnici izdihnil svojo plemenito dušo. Spominjajte se rajnega v molitvi!
Ljubljana-Maribor, dne 27. julija 1933.	8502
JOSIP KRAJNC, sin; MIRA KRAJNC, snaha, in ostalo sorodstvo.
- V,- • t V/SiV- *-v?."-' • .-f V ; v
' t* '

Urejuje Davorin Ravijen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Kibnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val « Ljubljani