Matko Kreyhi ¦An^Gljček. Mtfd vsemi slikami, ki vi"sijo po stena'h moje nizke sobe, mi je najdražja fotografija učencev in učentk iz prvcga razreda. Zakaj neki ravno ta? Povem brez ovinkov: ker je na njej naslikana Vebilova Marica. Da, Marical Gledam njen otroškpresen oubrazek, jjo lfcu pa mi polzi-jo solze .., Slike sko.o nJkoli ne podajo žive rcsmice, a vendar nam poniag-ijo, da si fotografirane osebe lažje predstavijamo.S pomcčjo te svoje sliike si predstavljam često prev živo svojo ueeniko- Marico. Gledam v d"jhu njene skrivno•tne oči, ki so žarele kakor dva črna bfsera. O, Marica je knda žive, izrazite oči — ne takih, kakor nekateri počasni •otroci z lenim, mrtvim pogledom, da čldVek zastonj ;šče kraea v njih. Pa kaj bi opisoval Maricov ko pa se tnk arigelj-čeik ne «*» popisatil »Angeljček. s črnimi očmi?« se bo kdo začu> dil laknj pa ne? Ali je že kdo yidel žiyega angeljoka, pravcatega po«l?tivca iz neba? Kdo more trditi, da mora, imeti amgeljček ra-vno zlate lase in modre oči? Zakaj ne bi Imel črnih oči in tenvnih kodrov? Ce so lepi, a? — Prar vim: Manica je biia lepa ikakor angeljček — pa tudi pridi na> o, da, zelo pridna. Molila je rada, učila se ]e rada, ne-  potreibniega ni govorila, ker je bila za svoja otroška leta,  nemavadno razvita in resna. V resnici, nelkaj posebnega  je bilo v tem otroku. Včasih resna, zamišljena, drugič zo-  pet razigrana, a nikoli razposajena. Bila sva si velika pri-  jatelja, zato mi je tudi zaiipala vse. In vendar je nisem ni-  k-olti pcpolmoma razumel. So otroci, ki po svojem mišlj€n|u  in obnašanju niso več otroci. Pr-ehitro dozorijo, s tem te- leane moči neikako pred časom porabijo, in otroik -uvene kakor miad cvet v preagodTiji pomladi. Jarz pa pravims Bog ima pridne otroke rad; zato jih vzame k setbi, da si v  vsakdanjem življenju <ne umažejo čistih diuš.  In Marica je šmela čisto dušo, zato se prav nič ne bojim očitika, da »em jo primerjal anigeljoku. - Njena posebnost je bi!o njena ljubezen Jn vnema do lepih pesmic, zlasti do nabožnih. Rada se jih je naučila na pamet Kakor hitro se je vgmezdila talka pesmica v nje--,  rvi pametni glaviciv hajd na oder in poslušati smo )o mo-  rali. Pa smo jo prav radi, ko pa |e znala tako lepo pred^  našati. Nii se ni bala In pe spomimjam s-e, da bi se bHa^  kdaj zrooiila. Oj, fli Ijuba Marica, res, bila si zlat otrcnkl  Ne^coč me je po šali potegnila za rokav ter mi na-  nvignila, naj jo počakam.  »Kaj je novega, Marica?«  »Gospod, če se mi 'boste smejali, vam nrčesar ne po-  vem.«  • »Marica, kdaj sem 9e norčeval s tebo]?«  »Vcste, ne bo vam ved fceiba iskati pesmic, |Lh bom  kar sama naredila.«  »Ti — pesmice?« Nehote sem se nasmehniL  »Vidite, se že srnejiter Ne pokažem vam svoje pes mice, vam že ne!«  »Marica, prehitro mi zan\'eTi§. Veš, nasmehnil sem se  zato, ker si ne morem misliti, da bi tt že znala pesniko-i  vati.«  »Gho, saj nisem kovač, da bi ph kovala. Rdlda sem,  da sem pesmico naredila.«  JcJDobro, pa mi jo pokatžil«  Kramežl|ivo mi je izročila listek, na katerem 9em hral  to-Ie prvo piesmico M%ričino:  Naša muca šekasta,  pije rada mlekeca.  Rada mišfke lovi,  MadiiTi nvuckam ph deli.  »No, kafco se vam zdi?« <  »No, kako se vam zdi?«  »Velja, le tupatam nekoliko šepa.«  »Kdo? Naša inuca? O ne, naša muca ravrvo hodk«  »Kaj nisem rekel, da muca šepa, temveč pesmica«  »Vi ste smešnil Paiko naj pesmica šepa, saj niina nog.« »Marica, prav pridna si, pesmica mi res urgaja. Zakaj pa nisi kakštnega drug-ega predmeta opovela, na primer pti-čke, rožike, mamioo . . .?« »Mamico sem hotela, pa mi je pri tem priSa na misel »jamica«; o, tega pa ne storim.« »Prav imaš, mamica morajo živeti za Maricof« »Ali še STnem narediti več pesmic?« me je vprašala resno. »Seveda, ikolikor hočes! Sedaj pa z 'BogomJ Angel}ček naj te varuje!« In odbrzela je doinov, ne vem pa, če jo je moja 'kritiika zadovoljila.  Naša Marica je bila včasih razigrane volje, tupatam nekoliko poredna, pa ne toliko, da bi je ne smel primerjati angeljčku. Pravijo, da so celo aivgelj-čki v Taju porednL Zakaj ne i>i bili, saj se jim dobro godL Ko jih je Bog Oče ustvaril, so se ra-akropili po raju, tudi na zemljo so prišli, Nekaj jib je ostalo blizu Stvarniika. O, tem ']e bilo dobro, še preveč dcbro, zato so postali poredni in radovedni. Posehno jih je zanimala brada Boga Očeta. Pa se ti priplazi tak nebeški nagajivček ter potegne prav narahlo za brado. Joj, kaj bo s&daj? Bog Oče pa se je nasmehnil ter samo nekoliiko zažugal porednemu angeličku: »Ti, če me še erukrat potegiveš za brado, boš moral za sedem let na zeinljol« w, Nekoč so amgeljčki ponagajali sv. Petru. Bilo je ibaS tedaj, ko «50 -se na 7etmilji klali narodi med soboj in ]e moralo toliko ljudi umreti po nedolžnem. Kdor pa po nedolžnem tinvje, pr:d« v nebesa. Zato je imel sv. Peter, ne- beiki vratar, v tistih groznth časih dela čez plešasto gla~ vo. Kdo bi &e oudU, če je tupatam izadremal pri nebeška» vraidh. Taiko priložnost so porabili nebešlki navihanci. friplazil se je eden k sv. Petru, ir.u odVezal ključe z desno strani ter jih obesil na levi strani za pas, nato so vsi kgk nili ter se poskrilL Pa ti prilomasti ,pred nebeška vrata nek 'naredniik, ki .je bil — čujte in strmite — izjema med tovariši, kar se •tiče pridnosti, dasiravno ni bil brez naredmiiških slabostL Potrkal je s tako isilo na i\ebeška vrata ter zakričai: »Odpri!«, da je sv. Petra kar vrgio v nebeški zralk. ^ »Kdo si, razbijač? Gotovo sd «a napačni poti. Tu gori smo lbolj ponižni.« ' »Jaz, naredinik pri tem in tem podku, ti ukazujem: od« pri tako|, če ne, te zapišem k raportu!« »Ono«, se je zaoudil nebešiki vratar, »potem pa le kac zunarj ostandl« Narednik je postal ponižnejši. Prosim, odpri!« »Tako pa že. Cakaj, da najdem klju-č. Nor kje pa ga imam?« Iskal Je im isikai najti -ga ni mogel. Pogtedal je na; vrata, Idtfuiča ni, na fžreblju tudi ne — kje bi neki bil?« »Najforž so mi ga skrili oni poredneži. Čakajte, Bogu Očetu vas izatožim! He, naredndoe, počakaj nekoliko, ]ax, imam pri Bogu Očetu opravekl« Odšel j« pred Stvarnika ter zatožil angeljfike. Bog; Oče pa se mu je nasmehiiil ter dejal: »Saj imaš ključe pri sebi, poglej, na levi strani ti visajo na pasu. Zakaj pa dremlješ pri vratih, če si vratar?« Nekoliko je bilo sram sv. Petra, pa amgeljOkom ni za» meiil, ker v nebesih zamere nL Kdo bi potemtakem zameril naši Marici, če je tupataon ponagajaL Jaz ne in sem vesel, da ji nikoli nisenv, kea bi se sedaj bridko kesaL Imam električni zvonec, ki pa je taflco muhast, da sem včasih že sJkoro verjei, da je v rzvezi s Skrati. Kadar bi bilo treiba zvoniti — molči trdovratno. Vse prilivanje vode, m&> §anje salmijakove soli, vrtamje, navijanje, vse je brezus-* p-ešno. Treba iti na spoved — ceitkovnik pritiska zastonj ina g-umfb, treba krstiti, — prddejo prijatelji — zvonec molči — ane pa prijatelji iz nvesta, ki so me že neštetokrat ozm€TJali zaradi poikvarjenega zvonca. Tem Ijubim prijat-; teljem bi jaz prijateljski svetoval: kitpite mi nov zvcmec vsemi potrebščinami — pa si bomo še večji prijatelji —, smete -m'i verjeti! Zgodilo pa se je tudi, da se je zvoTvec naemikrat oiglasil in baž taikrat, ko sem bil najmanj pripravljen na njegov kričeči glas. Gorje mi, če sem se tafcrat brill Britev se je zarezaia v ikožo in tekla je rdeča fcri, tekla, tekla, ko bS moral že dai-ivo biti v cerkvL Naša tMarica je imela tz električniTn zvoncem veiiko ves^lje. Poseben užitek ji je bil, če je smela pritisniti na g^mnib pri vratih. Kadar ime je potrebovala, da ssm ji poiskal pesmico, tedaj ni prenehala zvoniti. Natamko sein vedel, kdaj" je pozvonila Marica in odkrito povem, da sem ¦se vselej razveselil njemega zvonenja. Še rajši pa sem ]o imel, ikadar mi je nagajala z zvonenjem. To bi jo inorali videti, ko je prddrvela iz šole, previdno se približala vratam, pozvonila — a zelo na kratko ter že odhitela do vogla sosedove hiše. Tam je počakala vsa rdeča v obraz ter upirala žive oči v moje okno^ »Marica, ali si ti zvonila?« »Seveda, fcdo pa drugif« »Kaj želiš?« »Niiesar. Mislila sem, da spite, pa sem vas hotela, zbuditL« »Čaikaj ti porednica! Jutri se vidva v šoli.« »Ha, hal Saj se vas ine bojim.« — Izginila |e za voglom vesela, da mi je ponagajal:-. Bati pa se me ji ni bilo treba — to sva vedela oba. Moj električni vonec se je spametoval. Nič več ml ne nagaja; svojo skiibo opravlja, kakor se spodobi; prija*« feljev ni — mcrda se jhn je ravn: zvonec r.ameril ali paj celo jaz s»m, kdo bi vedell ¦pa vse to b\ pienesel, ko bi sanio edkrat še pozvonila, — Marica. Bflo je na Sveti veče-r. V svoj' nizki sobi sem samevnl pred jaslicami, pred kateriini sem prižgal svečke ter nviV.i! na davne Svete večere v domači hišl. Vse je minilo* sam sem sedaj, ie Imčke neminva treperejo in ura tiktaka svojc* večno pesem. »Čui ali ni po^vpnil zvonec?« PoslirfSam —¦ pozvoni še enkra-t - odhit.m odpira' okno. t-I^aj j^? Kdo m; želi?«; »Gospod, na ^pcved mvira"al-< Bilj^ cerk&vnifc« , »Ka™ se neki nocoj icko u/ndi?« *¦ »Vebilova Marica je težko bolana.« »Marica? Za Boga, kaj ji je?« »Ne veitv. Rekli so, da morava hitro priti« Marica? Ali je mogoče? Kako, da nisem tega vedel? Pač, pred mesecem so mi povedali v šoli, da se je Marica prehladila, a si niti od dale-č nisem mislil, da bi bilo prehlajenje taiko resno. In nihče me ni obvestil, da bi vsaj obiskal svojo pridno učenko. Začela me ]e peči vest; morda me je Marica pričakovala, povpraševala po meni — jaz pa sem tako popolnoTna pozabil na njo, na ubogo Marico. O božje Dete, usmiili se Marice — maj še živiv če je Tvoja volja!« V Svcti noči, ko so migljali milijoni zvezdic na nelbu, ko je žarelo iz okenj nebroj lučiic na božičnih drevescih, sva hLtela s cerkovnilkom srirevidet Marico. Na ibelem vzglavniku je slonela njena glavica. Oči so gorele v vročnici, lice je bilo smrtnobelo, usta razpokama, da jih je zda| pazdaj stisnila, hotcč jih namočiti s shnamL Mamica je ihtela, Marica pa se je hotela nasmehniti, *a za&kelele so jo ustnice. — Sprevidel sem jo.  »Marica, kaj je s teboj?« sem jo vprašal žalosten, kakor še nikoli. »Gospod«, je šepetala, »zekaj me nič ne obiščete? UErnrla bom.« »Ne smeš, Marica, ne smeš! Obiskal bi te bil že davno, pa nisem vedel, da si tako nevarno bolana..« »Pa ostanite nocoj tukaj. Prinesli ste mi Jezuščka, oh, kako sem srečma! Sedaj se ne bojim smrti.« »Jeztišček te bo ozdravil« Marica je odkimala, meni pa so se porosile oči. VpTašal sem njeno mamo, kako im. kaj. Odgovorila mi je vsa potrta, da ni upanja, da priča'kuje vsak ironutek najhiijšega, ker Marica že bruha kri. Uboga, uboga Mari-ca! Kdaj sem se vrnil domov, ne vem več. Vem le toliko, •da še ni foilo Knire tako žalostne Svete noči, kakor je foila tista, in da še nisem pretočil toliiko solz kot tisti večer. Komaj proti jutru sem nekoliiko zadremal. Naenkrat sem se zopet zbucPil. Ali ni pozvonil zvonec? Čisto razločno sem ga slišal. Morda je treba zopet na spoved? — Orem poglec.;t — ne vidim Jiobene luči — vprašanv — nobenega odgovora . . . Sanjnlo se mi je bržčas. Bilo je ob tretJL uri. Ko sem zjutraj dospel v zakristijo, povedal mi je cerkovnik brž: »Nocoj ob treh je umrla Veibilova Marica.« Ne vejrujem v stratvove, verujem pa v spomin. In kakor vem, da zvonec ni zvonil, četuodi se mni je zdelo, da je — tako sem trdno prepričanv da se je prišla poslovit od| tmene Marica, predlno je splavala njena črsta duša h krilatcem v nebesa. Na prijatelje ne zidam več — postali so filistri — zato že v naprej vem, da bom na Svet' večer zopet sameval v sobici. Postavil si bom jaslice, prižgal svečke ter snel s Stene sliko . . . Pa ne bom sam — spomin na Marico bo pri meni. In ker sva si bila v življenjiu tolika prijaitelja, da se je prišla ob zadnji uri poslovit od imene — -ujpam, da me tiudi v nebesah ne bo poizabila ter bo prosila božje Dete za samotarja v nbki sobici.