Posamezna številka 10 vinarjev. ŠI8V. 235. V Llamianl. v mi 15. oittii isn Leto M a Velja po poštis —i Sa oelo leto naprej . . K 26-— sa en meseo ....., 2*20 is Nemčijo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za telo leto naprej . . K 24-— ■a en meseo „ . . „ 2'— V ipnvl prejeman mesečno n 1*70 B Sobotna izdaja: = ■a oelo leto........ V— sa Remčt|o oeloletno . „ 9'— t oatalo Inozemstvo. „ 12'— Enostolpna peutvrata (72 noj: sa enkrat .... po 18 v sa dvakrat sa trikrat IS 13 ■a večkrat prlmerei popnst Mi nsiiiii. ninli. rartiin ti: uoslolpna peitvrata po 2 J vin. Poslano: par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Bokoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne e sprejemajo. — Uredniškega telelona stev. 74. — Političen list za slovenski narod. enuatolpna peUtvrsta po 40 vin. Ishaja vsak lan, Isvsemil sedeli« ln prasnlke, ob 5. nrt pop. Bedna letna priloga Tesni rti. Opravnlitvo je v Kopitarjevi nllol il 6. — Baču poStne brantlaloe avstrijske il. 24.797, ogrske 2B.SU, bosn.-bero.il. 7563. — Uprtvnlikega telelona it 188. poraženi pri Schinoindtu.- Lych in Bialla o nemških rokah. - Kemci zopet oleii 11.000 Kusoo in zaplenili 51 ruskih topoo. - Boli u daliciji. -Toronyja o naših rokah. - Rusi se umikajo na 900 km dolgi črti. Najnovejše poročilo našega generalnega štaba o bojih v Galiciji pravi, da so naše čete došle do črte Medyka— Stari Sambor in napadle Ruse, ki so na tej črti napravili utrjene postojanke. Iz tega poročila sledi, da je sedaj Pr-zemysl popolnoma prost ruskega obleganja, kajti Medyke leži že 10 kilometrov vzhodno od Przemysla. Stari Sambor leži jugovzhodno od Sambora in kakih 40 km južno od Medyke. Nadalje poroča generalni štab o zadnjih bojih v Karpatih z umikajočimi se ruskimi četami. Toronya, katero so naše čete po štiridnevnih bojih zavzele, leži severovzhodno od Munkača blizu gališke meje; Wyszkov, kamor so naši vrgli Ruse, pa leži na nasprotni Btrani meje južno od Stryja. Tudi v dolini reke Vise, ki se vzhodno od Mar-maros-Szigeta izliva v Tiszo, naše čete vspešno preganjajo zadnje ruske od-, delke čez Karpate. »Pester Lloyd« piše o položaju na severnem bojišču: »Naša z Nemci združena ofenziva Je po mnogih zmagovitih bojih srečno dosegla svojo prvo etapo: črto Visla— San. Od Ivangoroda doli stoje naše čete ob omenjeni črti do Przemysla in čete, ki prodirajo čez Karpate bodo gotovo kmalu dosegle črto Sambor—Droho-bycz—Stryj. Kakor vse kaže so Rusi opustili svojo ofenzivo v Galiciji in bodo to deželo kmalu zapustili. Skoro gotovo se umikajo na eni strani proti severu v ozemlje med Varšavo—Ivangorod—Brest-Litovsk, na drugi strani pa proti vhodu v trdnjavski trikot Luck—Dubno—Ro-wno in tudi čez reko Zbrucz. Drugače si pač ne moremo razlagati ruske ofenzive okoli Ivangoroda. in južno od tega kraja čez Vislo, s tem hočejo Rusi kriti umikanje svojih čet proti črti Ivangorod—Brest-Litovsk, ker sicer bi lahko nemške čete vzhodno od Visle tem ruskim četam zaprle pot. Naše proti vzhodu prodirajoče bojne sile bodo pri zasledovanju umikajočega se sovražnika najbrže že v najbližjem času dosegle Lvov.« Na vzhodno pruskem bojišču je ruska ofenziva sedaj popolnoma ustavljena. Poskus obiti nemške postojanke pri Schirmvindtu se je izjalovil. Nemci so napravili protinapad, vrgli ruske čete nazaj, ujeli 3000 Rusov in zaplenili 26 topov ter 12 strojnih pušk. Schirn-■vvindt je obmejno mesto v vzhodni Pruski severovzhodno od Insterburga in šteie 1300 prebivalcev. Tudi ruski na-Pad na Lyk in Biallo v južnem delu vzhodne Pruske se je ponesrečil. Obe jnesti ste zopet v nemških rokah. Zelo no vplivalo na položaj v vzhodni Pru-1 ob srednji Visli tudi prodiranje nemški čet proti Varšavi. Iz dejstva, aa so pred kratkim tu ujeli 2000 in včeraj zopet 8000 Rusov ter 25 topov, lahko sklepamo, da so nemške čete zelo močne. Nenadni pojav Nemcev pred Varšavo je popolnoma presenetil rusko vojno vodstvo. Zato sedaj Rusi pomikajo močne čete proti Varšavi. XXX Berolin, 14. oktobra. (Kor. urad.) vvolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. oktobra opoldne. Na vzhodnem bojišču so bili Rusi v potiii pri Scb»rwinriin porn^eni ter so izgubili 3C00 vjelnikov, 26 topov in 12 strojnih pušk. Lyck Je zopet v naši posesti. Blalo je sovražnik zapustil. Dalje proti jugu so bile ruske prednje čete vržene nazaj proti Varšavi ter so izgubili Rusi 8000 vje' v'kov in 25 topov. XXX iiunaj, 14. oktobra (Kor. ur.) Uradno se naznanja: Na črti Stary Sambor-Medyka ima sovražnik utrjene postojanke. Naše čete napadajo. Ti boji dobivajo vedno večji obseg. V Karpatih smo po 4dnevnih bojih zavzeli Toronyo in preganjali Ruse proti Wyszkowu. Manjši vspešni boji z umikajočimi se sovražnimi oddelki so se vršili tudi v dolini Visso. — Namestnik načelnika genrealnega štaba pl. HBfer, generalni major. Berolin, 14. oktobra. Iz Stockholma poroča »Aftcnbladcd«: Rusi razstrelju-jejo vse utrjene kraje okoli Lvova, v Lvovu samem že nekaj dni sem Rusi plenijo prebivalstvo. To je brezdvomno znamenje, da Rusi ne mislijo več nato, da bi se vrnili v Galicijo, ker sicer ne bi Ščuvali prebivalstva in tudi ne bi odstranjevali utrjene postojanke, katere bi sami lahko vporabili. Przcmysl so Rusi zadnje dni zato tako hudo napadali, da so stem krili svoje umikanje. Sodi se. da je ena ruska armada, močna 300.000 mož, Galicijo zapustila in se umika severno v smeri proti Anopolu in Zamostju oziroma proti Cholmu in Lublinu. XXX RUSI ZAPUŠČAJO LVOV. Po poročilih, ki dohajajo z Dunaja, kažejo vsa znamenja, da bodo čez nekaj dni Rusi zapustili popolnoma Lvov. Obupen strategičen položaj Rusov pri Varšavi in v Galiciji je vzrok, da izpraznjujejo Rusi že nekaj dni Lvov. GROF TARNOWSKY RUSKI VJET-NIK. Krakov. Tajni svetnik, član gosposke zbornice, grof Tarnowsky, je ostal po dohodu Rusov na svojem gradu Tarnobrzeg. Rusi so ga v gradu internirali, sedaj so ga pa pri svojem odhodu s seboj na Rusko vzeli. Njegova žena je ostala na gradu. XXX ARMADNI POVELJNIK BOROEVIČ POPOLNOMA UPA V BODOČNOST. Iz Ivošic se poroča, da je pisal armadni poveljnik Boroevič nekemu svojemu prijatelju v Ivošicah: Povejte prebivalstvu v Košicah, da lahko gleda s popolnim zaupanjem v bodočnost. Le norci odtrgajo nezrel sad, mi čakamo potrpežljivo, dokler stvari dozore, da dosežemo tim popolnejši uspeh.. Torej le potrpljenje! Z velikimi prisrčnimi pozdravi Boroevič. XXX NEMŠKI ZRAKOPLOVI NAD VARŠAVO. Nad Varšavo se pripeljejo od časa do časa nemški zrakoplovi, iz katerih mečejo v mesto oklice. Policija je pre-povedala okiice skrivati in Citati in je ukazala, tla se morajo takoj izročati stražnikom. Neki letalec je vrgel tudi nekaj bomb na vojaško važna ruska javna poslopja. Ena bomba je padla tudi na kolodvor in je usmrtila nekega častnika, kar jc napravilo veliko zmedo. Nad mestom so se pokazali že tudi, večinoma ponoči, Zeppelinovi zrakoplovi. Razsvetljevali so jih sicer z metalci svetlobe in streljali na nje, a brez uspeha. Mesto Varšavo namera-vujo Rusi na vsak način braniti. Hitro izpopolnjujejo trdnjave. Osebe, ki ne delajo pri trdnjavah se jim ne smejo približati. XXX NAŠI TOPNIČARJI NA ZAHODNEM BOJIŠČU. Z Dunaja poročajo: Uradno se poroča, da so avstrijske težke 30 in pol cm baterije stale same v boju pred trdnjavama Givet in Maubeuge. ODLIKOVANI AVSTRIJSKI BORILCI NA NEMŠKEM. Berolin. Šef generalnega štaba, pl. Mollke je odlikoval veliko častnikov in podčastnikov avstrijske motorne baterije z železnim križem. Baterija je z velikim uspehom obstreljevala: Ko-ningshoyck in forte: Kcssel, Brocchca in Wa\vre—St- Katharinen. RUSKE LAŽI O NEMŠKI ARMADI. Berolin. Wolfov urad poroča; Pe-trograjska agentura razširja v nevtralnih deželah sledečo vest: Velikanske vajo od vlade energične protiodredbe. nemške izgube so nemško vlado prisilile, da je vse določbe o oprostitvi od vojaške službe preklicala. Nadalje, da manjka nemški armadi opreme, tako da se je dal ukaz, da nemške mrtvece brez uniforme in brez škornjev pokopavajo. Te trditve brzojavnea urada, ki je v zvezi z rusko vlado, so zlagane. PRINC WIED V NEMŠKI ARMADL Dunaj. Albanska korespondenca poroča iz Bcrolina: Princ VVied je kot major dodeljen generalnemu štabu in je žc odšel pretekli ponedeljek na nemško fronto. BAVARSKI KRALJ BOLAN. Monakovo. Kralj Ludovik je imel majhno vnetje na levi strani pleč. Izvršila se je operacija srečno in rana sc celi normalno. Kralj se bo podal čez nekaj dni na oddih v Leutstctten. KLOFAČEV SIN PROSTOVOLJNO V VOJSKI. Iz Olomuca se poroča, da je vstopil prostovoljno k trenskem polku v Halčinu pri Olomucu sin državnega poslanca Klofača, ki se nahaja, kakor znano, v vojno sodnem preiskovalnem zaporu. XXX NOV IZUM V SLUŽBI NEMŠKE VOJSKE. »Voss. Zeitung« izve iz glavnega stana: Brzojavni urad glavnega stana more samo zato odgovarjati na veliko število vprašanj, ki dnevno prihajajo, ker ima najhitrejši brzojav. To je popolnoma nov nemški izum, ki je bil popolnoma tajno preizkušan pri trvd-ki Siemens & Ilalske in tako spopol-njen, da se more v eni minuti z obeh krajev poslati do 1000 črk in znamenj ob istem času. Ravno isti čas more poročati postaja A v B in nasprotno B v A po eni in isti žici. To iznaša v minute 2000 besed. Ako se nepretrgoma po noči in po dnevi dela more se odposla-ti 8000 do 9000 brzojavov. X X RUSIJA OD VSEH STRANI ZAPRTA. Ruskega pomorskega prometa bo v nekaj tednih popolnoma konec. Ruska država je glede svobodnega gibanja na morju že v mirnih časih zelo na slabem in velike ovire v tem oziru so bile vedno glavni vzrok ruskih osvo-jevalnih želja. Edino luke, ki pozimi ne zamrzunejo, ima Rusija v Črnem morju, toda črnomorski promet z inozemstvom lahko Turčija vsak hip one- mogoči. Luke v Vzhodnem morju zamrznejo v zimskih mesecih, vrhu tega so istotako zavisne od Danske in Švedske. Luke v Severnem ledenem morju so pa še veliko bolj podvržene klima-tičnim oviram. Sedaj, ko je zaprt Bospor ln Dardanele, trgovinski promet ruskih vzhodnomorskih luk je pa nemško brodovje že takoj iz početka vojne onemogočilo, je Rusijo smatrati kot odrezano od morja. Arhangelsk v Belem morju bo zamrznil v par tednih, in ruske nade, da bodo držali odprtega z ledolomilci, niso vredne počenega gro-ša. Ker jc tudi največja luka v Vzhodni Aziji, Vladivostok, skozi 3—4 mesece zamrznjena, tudi odondi ne morejo pričakovati nobenega dovoza po morski poti, brez ozira na potrebni dolgi prevoz po suhem. Četudi bi hoteli Japonci svojemu najnovejšemu zavezniku pošiljati živila, kar je pa zelo dvomljivo, bi bila na razpolago le dolga železniška pot preko Mandžurije. Ker že sedaj grozi in narašča lakota v evropski Rusiji, se bo zlasti pomanjkanje dovoza v Črnem morju hudo občutilo, saj je bil trgovinski promet v črnomorskih lukah že mnogo let večji, nego v vseh drugih ruskih lukah skupaj. Po zadnji statistiki jc znašal ladijski promet v lukah Črnega in Azovskega morja krog 7.3 milijona ton, v vzhodnomorskih lukah pa samo 5.8 milijona, in v Belem morju komaj 0.8 milijona ton. K temu se pridružuje še to, da imajo Rusi le čisto majhno trgovsko brodovje, kajti od 14 milijonov ton, ki so skozi celo leto dospele v ruske luke, je odpadlo na ruske ladje malo več nego 1*4 milijona ton. Razmeroma ugodno je za Rusijo veliko število kanalov in plovnih rek, ki otvarjajo v celem krog 250.000 km vodnih poti po suhem. Od teh je pa za parnih plovnih le 33.000 km, 11.000 km le za manjše jadrnice in ostanek samo za splave. Te številke veljajo za evropsko Rusijo s Finsko. Številko ladij. ki vozijo po rekah, se ceni na 27 tisoč, od teh je pa samo sedmi del par-I nikov. V celem prepeljejo te ladje na leto krog 15 milijonov ton blaga. To je ogromna množina, toda v primeri z razsežnostjo dežele ni nič posebnega. Ako bi vsled vojnih zapletljajev ali drugih nemirov prenehal še obrat velikih naftinih vrelcev ob Črnem morju, potem bi ne imel občutne škode samo ruski državni zaklad vsled izpadlih dohodkov, marveč bi bil silno prizadet tudi promet na rekah, ker se skoro vsi rečni parniki kurijo z nafto. Iz vsega tega sledi, da bo ruski pomorski promet v kratkem popolnoma prenehal, promet na rekah se pa vsaj močno skrčil, posebno ker večina rek pozimi zamrzne. NOVI DAVKI V RUSIJI. Ker so na Ruskem, odkar se je začela vojna, popolnoma odpravili državno prodajo žganja, izkazuje ruski proračun za leto 1915. le 123 milijonov rubljev dohodkov iz žganja, to je za celo milijardo manj nego doslej. Da se dohodki izravnajo, se imajo sedaj upe-ljati davki na žito, sol, zemljišča, stanovanja, obrt, tobak, pivo, bombaž, železniške in ladijske tovore, železniške vozne listke, telefon, plin in elektriko; vse to pa še ne pokrije popolnoma izpada na dohodkih iz žganja. llolilg ostane nevtralna. V Rimu izjavljajo uradno, da iz-prememba v vojnem ministrstvu ne iz-premeni italijanske nevtralnosti, dasi pospeše pripravljenost, ne da vpokli-čejo nove vojake pod orožje. Italija se vojaško ojačuje, da lahko v celem obsegu izvaja svojo strogo nevtralnost. Iz Rima poročajo nemškim listom: Vlada je za oborožbo nakazala nadalj-nih 177 milijonov, od katerih ja 160. namenjenih za armado, 17 pa za mornarico. Sedaj znašajo vsi brambni krediti od začetka vojne do danes 358 milijonov. Z zadnjim zvišanjem vojnih kreditov jc najbrže v zvezi tudi izprememba v vojnem ministrstvu. Kljub vsem dosedanjim razočaranjem pa francoski in belgijski hujskači še vedno niso opustili vsega upanja, da dvigujejo Italijo proti dvozvezi. Kakor poročajo iz Rima, je Belgijec Ge-orges Lorrand na svojem predava\nem potovanju prišel v Rim iu nastopil v prenapolnjenem narodnem gledališču pred več tisoči poslušalcev, večinoma pristaši republikanske in reformistične stranke. Lorrand je v svojem govoru pozival Italijo, naj nastopi v obrambo pravice in civilizacije proti brutalni sili tevtonskega militarizma. Žel je burno odobravanje. Vlada je po shodu z vojaštvom zasedla ulice, a bilo je le nekaj krika in žvižganja. Množica je bila kmalu razkropljena. Upanje takih hujskajočih propo-vednlkov se je izza padca Antvverpna vsekakor zopel precej znižalo. Tembolj, ker je izdajalsko rusko časopisje dalo Italiji priliko, da Rusom pove, kako malo si smejo dovoljevati nasproti njej. V ITALIJI USTAVILI NABIRANJE PROSTOVOLJCEV ZA FRANCIJO. Iz Milana se poroča: Republičan-ski odbor, ki je nabiral za Francijo italijanske prostovoljce, je ustavil svoje delovanje. Zelo nezadovoljni so namreč, ker so pridelili Francozi prostovoljce ptujski legiji in da so morali priseči, da bodo služili do konca vojske, ker bi jih sicer smatrali za vojaške begunce. Požar o ladjedelnici u Tržiču. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Gorica, 14. oktobra 1914. Danes ob pol 11. uri dopoldne je izbruhnil v ladjedelnici v Tržiču (Mon-falcone) požar. Iz Gorice so bili krog 11. ure telefonično poklicani ognjegas-ci. Novica je šla po mestu od ust do ust, ljudje so že vedeli povedati o sovražnem napadu te in one velesile, o bombah, ki so jih metali sovražni hi-droplani. o sovražnih bojnih ladjah i. t. d. Da ugotovimo resničnost položaja, smo odposlali posebnega poročevalca na lice mesta. Hvala Bogu o sovražnih hidropla-nih, bojnih ladjah in bombah ni bilo ne duha ne sluha. In tudi požar ni zavzel takih dimenzij, kakor se Je prvotno mislilo. Na klic sirene v arsenalu so prihiteli od vseh strani gasilci skupaj. Vnelo se je ogrodje v zgradbi se nahajajoče trgovske ladje (največje, kar jih imamo sedaj), ki nosi ime umrle cesarice Elizabete. Kako je nastal požar, se dosedaj še ni moglo dognati, sodijo pa, da so se vneli leseni deli potom žare-čih žebljov, ki jih zabijajo. Ogenj je bil tako močan, da je železni oklep ladje ves žarel. Po večurnem gasilnem delu se je posrečilo požar pogasiti in omejiti. Škoda je precejšnja. Ves les pri sprednjem delu ladje je zgorol. Neposredne nevarnosti za Tržič sam nI bilo, ker loči mesto od arzenala morski kanal. 1 francDsko-belgiishili boiišC.- KemcI nregasIaiD bežeco beloUsko mm&iu* - Hemcl zasedli Lille. Po padcu Antvverpna sta nastali za Nemce dve nalogi: na eni strani preprečiti, da se združi angleško-belgijska armada z angleško-francosko armado na Francoskem, na drugi strani pa pričeti z ofenzivo proti francoski meji. da napadejo angleško francoske čete od strani. Prvo nalogo so Nemci že skoro dovršili, ker se je le enemu delu angleških čet posrečilo uiti in še tem le na ta način, da so žrtvovali Antvverpen. General Guise je baje le zato pustil, da so Nemci obstreljevali Antvverpen, da so lahko med tem Angleži ubežali. Tudi drugo nalogo Nemci že vrše. Osvojili so Gent in dosegli Ostende, dosedanje glavno izkrcevališče angleških čet. Iz črte Ostende—Gent se prične sedaj nemška ofenziva naravnost proti zahodu, kjer bodo nemške čete lahko od strani napadle francosko levo krilo in potem skupno operirale z nemškim desnim krilom na Francoskem. XXX NEMCI PREGANJAJO BEŽEČO BELGIJSKO ARMADO. — NEMCI ZASE-DLI LILLE. — REIMŠKA KATEDRALA ZNOVA V NEVARNOSTI. Berolin, 14. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 14. oktobra opoldne: Od Gen-ta se sovražnik, med drugim del ant-werpenske posadke, feitro umika proti zapadu k obali. Naše čete slede. Lille je v naših rokah; vieli smo ondi 1500 sovražnikov. Mestne oblasti so mesto nasproti nemškim četam proglasile za odprto mesto. Kljub temu je nasprotnik pri svojih obkoljevalnih poizkusih iz Dunkirchna porinil tjekaj svoje sile z nalogom, da se drže do prihoda obkoljevalne armade. Te seveda ni bilo in naravna posledica je bila, da je brezkoristno hranjeno mesto trpelo škodo, ko so je osvojile naše čete. Z armadne fronte ni nič novega poročati. Tesno ob reimškl katedrali sta postavljeni dve težki francoski bateriji. Opaziti je bilo tudi svetlobne signale, ki so se dajali z enega katedralnih stolpov. Razume sc samo po sebi, da se vse, našim četam škodljive sovražnikove odredbe in bojna sredstva pobijajo brez ozira na obvarovanje katedrale. Francozi so tedaj, kakor preje, tudi sedaj sami krivi, ako bo njim tako draga stavba tudi v naprej trpela škodo kot vojna žrtev. NEMŠKO PRODIRANJE IN BOJI NA BELGIJSKEM. Ams*erdam, 14. oktobra. (Kor. ur) »Nieuvvs von den Dag« poročajo iz Sal-zaete gradile rove. Nekaj železniških raj dospeli semkaj, popravljajo most, ki so ga bili Belgijci razdrli. Domobranske čete so zjutraj zapadno od Sal-zaete gradil erove. Nekaj železniških tirov je bilo razdrtih ter odnešeni brzojavni in telefonski aparati na kolodvoru. V smeri proti Secbrugge se po vsej priliki vrše boji; celo dopoldne je bilo od ondi slišati promenje topov. BELGIJSKO - ANGLEŠKE ČETE UNIČENE? Berolin, 14. oktobra. Po poročilih iz Nizozemske pripovedujejo begunci, da so Nemci angleško - belgijske čete pri Lokernu skoro popolnoma uničile. Ostanki čet so bežali proti Ostende, kamor so med tem. kakor smo že poročali, Že prišle nemške prve čete. BELFORT PRED OBLEGANJEM. »Berliner Tageblatt« poroča iz Tu-rina: V Belfortu so zaprte vse trgovine in tvornice. Z največjo naglico grade dovozne kanale, s katerimi bodo dova-žali vodo zunanjim utrdbam in poplavljali ozemlje. Vse zunanje utrdbe oja-čujejo. Posadko so izbrali. Ozemlje severno od Belforta je močvirno. Francozi sekajo gozde, da bodo lažje njih baterije streljale. NEMŠKE BOMBE NAD BRtJGGEJEM. Rotterdam, 14. oktobra. (Koresp. urad.) Novi rotterdamski »Courant« poroča iz Aardenburga, dne 13. t, m.: V Briigge je padla bomba na neko vojašnico. NEMŠKE ČETE DOHITELE BELGIJ-SKO-AMGI.EŠKE ČETE PRI BRtfGGE. Rotterdam. »Rotterdamische Cu-rant« poroča iz Sas van Gent: Belgij-sko-angleške čete, ki so odmarširale iz Genta proti Brtigge, so nemške čete zasledovale in 13. oktobra zvečer dohitele. BOJI MED BRtlGGE IN OSTENDE. Berolin, 14. oktobra. Iz Rotterdama poročajo, da se nemške nrve čete bojujejo med Briigge in Ostende. POLOŽAJ V GENTU. Amsterdam. Iz Genta poročajo, da vlada med prebivalci mesta in nemškimi četami obojestranska prijaznost. GENT. Gent (Gand), glavno mesto Vzhodne Flandrije, leži ob Izlivu Schelde in Lyse in je po železnicah zvezan z Ant-vverpnom, Bruseljem, Ostendejem ln Brugesom. Šteje približno 180.000 prebivalcev. Mnogo rečne struge in kanali dele mesto na 26 otokov, ki so zvezani s številnimi mostovi. Staro mesto ima ozke in zvite ulice, dočim je novo mesto popolnoma moderno urejeno. Sre- di starega mesta je »Petkov trg«, na katerem se nahaja že od leta 1450. velikanski top, imenovan »dulle Griete«, ljubljenka meščanstva. Spanci so zapustili tukaj za spomin staro trdnjavico. Na okopih in obzidju so dandanes javna sprehajališča. Gent ima več cerkva v čistem gotskem slogu. Najlepše poslopje je mestna hiša iz leta 1325. Gent sedaj nima več tistega velikega trgovinskega pomena kakor v srednjem veku, pač pa cvetočo indu-trijo in mnogo tovarn za tkanine in barvanje bombaževine, za jeklene predmete, za rokavice itd. Velikanski kanal daje mestu vse udobnosti in sliko pomorskega mesta. Gent je bil znan že Rimljanom, ki so imeli tukaj majhno posadko. V osmem stoletju so Normani mesto razrušili. Za časa svobode se je mesto povzdignilo vsled svoje obrti in trgovine. V Gentu se Je rodil leta 1500 Karol V. Takrat pa je mesto že propadalo. Mnogo je trpelo v osvobojevalni vojni proti Spancem. Bilo jc središče ultrademo-kraške protestantovske stranke. Leta 1815. je mesto pripadlo z Belgijo vred Nizozemski. Od leta 1831. pripada Belgiji. ŽELEZNIŠKA PROGA OSTENDE— DttNKIRCELN PRETRGANA. Berolin, 15 .oktobra. Železniška proga med Ostende in Dunkirchnom (francosko Dunkercfue) je pretrgana. (Diinkirchen je francoska obmorska trdnjava, ki leži na severni obali Francoske vzhodno od Calaisa.) XXX UJETA BELGIJSKA GENERALA. Iz Rotterdama poročajo, da se nahajata med blegijskimi vojaki, ki so jih razorožili na Nizozemskem tudi generala Vrbruck in Janolhe. ANTWERPEN MORA PLAČATI NAD POL MILJARDE VOJNE KONTRIBUCIJE. Milan, 13. oktobra. »Daily News« poroča iz Rotterdama, da so Nemci mestu Antwerpen naložili pol milijarde mark vojne dače, to je 625 milijonov frankov. KOLIKO BOMB JE PADLO V ANT-WERPEN. Milan, 13. oktobra. »Daily Mail« poroča iz Ostendeja, da so prošli petek med bombardiranjem Antvverpna Zep-pelinovci in aeroplani vrgli v mesto 140 bomb. NEMŠKI POVELJNIK ANTWERPNA. Metz. Vojaški policijski mojster mesta Metza, generalmajor pl. Boden-hausen je imenovan za poveljnika trdnjave Antwerpen. NEMŠKE LADJE V ANTWERPEN-SKEM PRISTANIŠČU. Lastnike nemških ladij je pozval nemški državni kancler, da naj odpošljejo v Antvverpen svoje zastopnike, kjer naj prevzamejo svoje ladje. Potrjuje se, da »Lloydov« parnik »Gneise-nau« ni bil potopljen. Vsi parniki, ki so se nahajali v Antvverpnu, še plavajo na vodi. XXX FRANCOSKO URADNO POROČILO O. POLOŽAJU HA BOJIŠČU. Pariz, 13. oktobra. (Koresp. urad.) Ob 3. uri popoldne izdano uradno poročilo se glasi: 1. Na na&am levem krilu so naši vojaki iz ozemlja Haze-brouck začeli zopet napadati sovražne čete, ki sestoje večinoma iz konjenice in so prišle iz črte Bailleul—Estarires —La Bassee. Lille, ki ga je branil teritorialni oddelek, so Nemci napadli in zasedli. Med Arrasoni iu Albertom napredujemo. 2. Ravno tako napredujemo tudi v središču v ozemlju Berry—Au Bac. Prodrli smo nekoliko proti Souai-nu, zapadno od Argonov in severno od Malancourta, med Argoni in Masso. Na desnem bregu Masse so naše čete ki imajo zasedene višine ob Ma$si, vzhodno od Verduna,, napredovale južno od ceste Verdun—Metz. V apre-montskem ozemlju smo na našem desnem krilu nekoliko pridobili na terenu. 3. V Vogezih iu Aizaciji ni nobenih izprememb. Splošno se lahko reče, da je včerajšnji dan prinesel našim četam na različnih točkah napredovanje. — Uradno naznanilo, ki je izšlo ob 11. zvečer, se glasi: Poročati ni ničesar, razen da so naše čete napredovale v ozemlju Berry—Au Bac. MOČI ARMAD NA FRANCOSKEM. London. List »Times« ceni nemško armado na Francoskem in v Belgiji na 1V2 milijon mož: Pravi, da so zavezniki glede na število močnejši kot Nemci. \ OBISKI NEMŠKIH LETALCEV NAD PARIZOM. »Berliner Tageblatt« poroča iz Tu-rina: Ko sta priplula dva nemška zra-koplovca v nedeljo opoldne okolu 12, ure nad Parizom, je vladalo vsled lepega vremena na ulicah živahno življenje in vrvenje. Letalca sta se pojavila nepričakovano; preplašeno prebivalstvo je psovajoč Nemce bežalo ▼ hiše. Nemci so vrgli 21 bomb. Ubita sta bila 2 moža, 3 žene in 3 otroci, nad 26 oseb je ranjenih. Rane so večinoma težke. Škoda na poslopjih je zelo velika. Najbolj prizadeto je predmestje St. An-toine in cesta La Fayettc, na kateri je bilo skoraj popolnoma porušeno neko veliko poslopje. \ PARIŽANI SE JEZE NAD NEMŠKIMI LETALCL Kopenhanen. »National Tidende« poroča iz Pariza: Tukaj vlada splošno ogorčenje nad predrznimi poskusinen* ških letalcev. Listi vprašujejo, če imajo francoski letalci počitnice in zahte- NOVE INDIJSKE ČETE V FRAN CIJL »Frankfurter Zeitung« poroča iz Genta, da pričakujejo v Marseillu zopet 30.000 indijskih čet. Častniki angleškega generalnega štaba so stalno nastanjeni v Casino de la Plage v Marseillu, ki so jo za dobo treh let najeli, da organizirajo transport pomožnih čet iz Azije in Afrike. IRCI PROTI ANGLIJL Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Dublina: Profesor Maks Elder-ri je izjavil v nekem predavanju, da je Anglija samo takrat lepo postopala t Irsko, kadar je rabila njeno pomoč. Zato je popolnoma upravičeno, da nočejo Irci vstopiti med angleške prostovoljske čete. No loga. SRBSKA GROZODEJSTVA V MACEDONIJI. Sofija, 15. oktobra. Oficijelni Ust »Narodna Prava« poroča, da je i« Ma-cedonije pobegnilo 100 bolgarskih dni-žin, ki se nahajajo v bednem stanju. Tri bolgarske vasi so porušene. V Ko-rošanku je bil župan in več notablov poklanlb. List pripominja, da se to god; v času, ko je Bolgariji dospela oficije.l-na srbska izjava, da je v Macedoniji vse v redu. BOJI MED SRBI IN BANDAMI. Solun. Po poročilih iz Skoplja je prišlo pri vasi Kotsik do hudega boja med Srbi in neko turško-bolgarsko bando. Vas je deloma požgana: na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih. ČETAŠTVO V MACEDONIJI. — ZLOGLASNI ČETAšKI VODJA BABUN-SKI MRTEV. Sofija, 15. oktobra. Semkaj se poroča da so se minole dni na raznih krajih Macedonije vršili četaški boji. Močno srbsko četaško tolpo pod vodstvom zloglasnega četaša Babunskega in 20 Srbov so našli mrtvih. BOJI MED SRBSKIMI IN BOLGARSKIMI OBMEJNIMI STRAŽAMI. Sofija, 15. oktobra. Pred nekaj dnevi se Je severovzhodno od Pečava vrSil boj med srbskimi in bolgarskimi obmejnimi stražami. Boj so povzročili srbski vojaki, ki so pri zasledovanju bolgarskih beguncev prišli, na bolgarska tla. Srbi so imeli nekaj izgub. CESARJEVA GODOVNA PROSLAVA NA SRBSKEM BOJIŠČU. Dunaj, 14. oktobra (Kor. urad). Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Kakšen duh in kakšna sa-mozataja preveva naše v Srbiji stoječe čete, kaže način, kako ; o te čete, ki noč in dan stoje v trdem boju s sovražnikom in ga korak za korakom potiskajo pred sabo— obhajale god svojega najvišjega vojnega gospoda. Zjutraj 4. oktobra so polkovne godite tiho prišle v postojanko njihovih polkov in se postavile za kritja. Kjer je bilo mogoče je polkovni poveljnik imel kratek dnevu primeren nagovor, ki so ga zaključili trikratni hura-klici najvišjemu vojnemu gospodu. Povsodi so polkovne f*od-be, obrnjene proti sovražniku, med grornenjem topov igrale cesarsko pesem, ki so jo častniki in vojaki sprejeli z brezkončnimi veselimi vskliki. Burno navdušenje so izzvali zvoki melodije »Hoch Habsburg«, princa Evgena in Radeckijeve koračnice ter drugih pa-triotičnih skladb. Ta priprosta, posebna proslava je napravila na ca® ništvo in moštvo globok vtis. P<>k?;za ™ Jc na tudi sovražniku, kak duh m vesel pogum navdaja naše čete. SRBSKI KRALJ PETER PREVZELZO-PET VLADO IN VODSTVO SRBSKE ARMADE. Milanski »Unione« poroča iz Sofije- Srbski begunci iz Niša poročajo, da je zopet prevzel kralj sam vodstvo vlade in armade, kjer se je izjalovila srl£ ska ofenziva proti Avstro - Ogrski, b kraljevim odlokom se je ukazalo, da se plača polovico zapadle mesečne plače za tekoči mesec uradnikom, drugo polovico ostane državna blagajna dolžna. V Nišu vlacla beda in sila, ki se ne moreta opisati, primanjkuje tudi živil. VELIKE IZGUBE SRBOV. Iz Zagreba poročajo graški listi: Mir, ki so ga nam nekaj dni privoščili Srbi, ki so postali veliko bolj krotki, se je 8» t. m. zopet prekinil. Ponoči od 8. na 9. t. m. so Srbi zopet obupno napadli Črni Vrh (leži severno vzhodno od Petrovca v Bosni in je 1604 metre visok). Ob napadu so Srbi izgubili dva pešpolka, dve baterije in več strojnih puš. Zdaj jih skoraj ni več videti pred avstrijsko fronto. Stanje srbskih čet je že tako, da jih morajo njih častniki, ki so pa že tudi sami skoraj popolnoma obupali, z barbarično strogostjo goniti na odpor. Avstrijske čete prodirajo namenoma zelo počasi in previdno, da se ne izpostavijo nikjer četudi najmanjšemu ne-vspehu. Srbi so zato prisiljeni, da se pooolnoma podvržejo avstrijskim načrtom, kar se je dozdaj izpeljalo še vedno, kar je razveseljivo, v zadovoljnost Avstrijcev. S SRBSKEGA BOJIŠČA. Listi objavljajo sledeče pismo nekega vojaka, odposlano 4. t. m.: Srbi pod-vzemajo kakor divjaki vsak dan izpade na naše postojanke, a jih vedno sijajno in z velikanskimi sovražnikovimi izgubami odbijemo. Srbi so bili ojačeni z dvema brigadama in s topovi, a tudi to jim ni pomoglo. Redno izpadajo Srbi takrat, ko se prične mračiti. Če bi izpadli podnevi, bi jih enostavno pobili. Ujeti Srbi trde, da morajo zavzeti naše postojanke za vsako ceno, ker so sicer izgubljeni. To vemo tudi mi, naše zveste čete se zato tudi tako sijajno in hrabro vojskujejo, da morajo zmagati. GRKI UTRJUJEJO SRBSKO MEJO. Sofijsko »Utro« poroča od meje: Vodstvo grške armade pusti že dva tedna ob meji proti Srbiji graditi trd' njave. Nihče ne sme k mej L FRANCOSKI IN GRŠKI LISTI NA TURŠKEM USTAVLJENI. Carigrad. V Smyrni so dva grška te en francoski list prenehali izhajati. Volno pravo proučeno po celi inžni Airiki. London« 15. oktobra. Vzrok, da Je ▼ Južni Airiki proglašeno vojno stanje, Je vstaja enega dela Bnrov proti Angležem. Kapstadt Vsled upora nekega malega odelka pod vodstvom Bura Mari-tza, ki je prodiral proti deželi Damara, se je razglasilo vojno pravo za celo Južno Afriko. Nezadovoljnost je samo lokalnega pomena, izgon Francozov iz Abesioile. Berolin. »Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada: »Ikdam« izve, da Je Izgon Francozov lz Abseinije samo povračilo za to, ker so bili od Francozov zaplenjeni topovi, ki so bili poslani iz Nemčije. Angleži nameravalo zasesti Palestino. Iz Carigrada se poroča, da je Anglija 14. t. m. zagrozila Porti, kar se že šepeta dolgo časa, da zasedejo Angleži Palestino, če bo Turčija še naprej podpihovala v Egiptu mohamedansko 'stajo. Angleške grožnje še bolj netijo sovraštvo mohamedancev proti Angliji skuša za rešitev »Palade«, zato da sama ni postala cilj kakega napada podmorskega čolna. »Bajan«, ki je ušla usodi treh angleških križaric v Severnem morju se nahaja, vkolikor je znano, v Severnem morju na varnem. RUSKE LAŽI. Berolin. Wolfov urad piše: Oficiel-ni brzojavni ruski urad prinaša vest ruskega admiralnega štaba da sta bila pri potopu »Palade« uničena dva podmorska nemška čolna. Kolikor zvemo na uradnem mestu, ta vest ni resnična. Vstala v Severni Perziji. Carigrajski »Terdžiman - Hakikat« poroča iz Teherana, da je postala vstaja med neodvisnimi perzijskimi nomadskimi rodovi splošna. Usmrtitev reis il uleme v Tabrisu in javna usmrtitev nekega zelo uglednega mohame-danskega derviša po ruskih oblastih 10. septembra je zelo razburilo Per-zijce. Poziv perzijske vlade Rusiji, da naj umakne svoje čete iz severne Perzije, je ruska vlada odklonila; istočasno so bile pripravljene ruske čete na Kavkazu za vojsko. »Tanin« poroča, da so bili v dosedanjih bojih ob rusko ------. . perzijski meji poraženi Rusi. Vstaši, ki stavijo nikjer četudi najmanjšemu ne- ..h vodiBakjr kan> prodirajo na ruski -----O^,- nrisiiiem. da se I zemlji v štambulu izhajajoči perzijski list »Orient« poroča, da so Čete Ba-kir kana vzele v prvih bojih Rusom topove in strojne puške. Krvavi boji se bijejo ob ruski meji pri Kaspiškem jezeru, kjer pod vodstvom višjega glavarja rodu Kardar, Malik kana, prodirajo vstaši v Transkavkazu na rusko zemljo. Pri prvem spopadu blizu Len-korana so vstaši vjeli 26 ruskih častnikov in 400 mož. Rusko poslaništvo v Teheranu je izročilo perzijski vladi zelo resno noto, na katero je izjavila perzijska vlada, da obžaluje, ker ne more uspešno pritisniti na vstaške rodove. Perzijski listi v Teheranu in v Tabrisu, ki slave nemške in avstrijske zmage, zahtevajo, da naj vlada porabi priliko in naj osvobodi Perzijo. du kakor pri prepeljavi iz Sinaje. Ob 12. uri se odpelje vlak, s katerim se peljejo tudi člani kraljeve rodbine in visoki dostojanstveniki; v drugem vlaku se peljejo vsi ostali spremljevalci. Vlak bo ravno tako sestavljen kakor ob prepeljavi iz Sinaje. Truplo polože v rakev, ki so jo v zadnjih dneh zgradili v samostanski cerkvi. Začasa pokopa bodo v vseh garnizijah in z vseh fortov oddali po 101 strel in zvonili po celi deželi. Posebnih vabil k pogrebnim slavnostim ne izdajo. DVORNO ŽALOVANJE ZA KRALJEM KAROLOM. Dunaj, 14. oktobra. Za kraljem Ka-rolom je odrejeno 16dnevno žalovanje, začenši z dnem 16. oktobra. Ho je kršil nevtraliteto Belgije ? Iz spisov belgijskega generalnega štaba, ki so jih Nemci našli v Bruslju, se vidi, da je bilo že leta 1906. sklenjeno, da odpošlje Angleška v slučaju nemško-francoske vojske en ekspedi-cijski zbor v Belgijo. Napravili so cel načrt o skupnih operacijah belgijske armade z angleškimi četami, ki bi štele 100.000 mož. Velikanske japonske izgone pred Kiav-čavom. Iz Pekinga se poroča, da so izgubili Japonci veliko ljudi, ko so prodirali proti kiavčavskim utrdbam. Največ Japoncev je padlo, ko so korakali po zemlji, pod katero so zakopali Nemci mine, ki so jih razstrelili, ko so čez nje Japonci korakali. Samo nad eno mino je bil pognan v zrak in uničen cel bataljon Japoncev. Romonilo. Budimpešta. Bukareški dopisnik »Az Esta« poroča na temelju pogovorov, ki jih je imel z merodajnimi politiki, da bo Rumunija ostala tudi naprej nevtralna. List ministra Jassya »Oponia« izvaja, da ne bo Rumunija nikoli pozabila, da se mora zahvaliti samo Nemčiji in Avstriji, ker se je njena industrija in trgovina tako povzdignila. Od Rusije ni Rumunija dosedaj prejela niti vinarja in nima vzroka, da bi tudi v bodočnosti kaj od nje pričakovala. K pogrebu romunskega kralja. Bukarešt, 14. oktobra. (Kor. urad.) Katoliški nadškof Netzhammer je danes dopoldne v gradu opravil slavnostno zadušnico za pokojnega kralja. Jutri prepeljejo truplo v samostan Courtea Argeš ter je za to priliko določen naslednji spored: Dopoldne se vrši v grajski prestolni dvorani služba božja, katere se udeleže člani kraljeve rodbine, civilni in vojaški dostojanstveniki in diplomatični zbor. Po službi božji se položi krsta na lafeto. Ob 10. uri se začne sprevod pomikati v istem re- Sarajevski veleizdajfii proces. Sarajevo, 14. oktobra .(Kor. urad.) V nadaljnjem poteku zaslišanja izpove obtoženi Princip: Na dan atentata je Ilič razdelil orožje med zarotnike in vsak se je podal na svoje mesto. Ko je Princip videl, da so čabrinoviča, potem ko je eksplodirala njegova bomba, ki jo je bil vrgel proti prestolonasled-nikovemu vozu, aretirali in odvedli, je hotel njega in sebe usmrtiti, da bi nič na dan ne prišlo. Vendar je to namero opustil, ker je bila prevelika gnječa. Takoj nato je slišal, da se je atentat ponesrečil in postavil se je na Appelo-vem nabrežju nasproti latinskemu mostu na voglu Franc Jožefove ulice in čakal ondi, da se vrne nadvojvoda prestolonaslednik iz mestne hiše. Ko je nadvojvodov avtomobil zavil v Franc Jožefovo cesto, je iz neposredne bližine, na štiri do pet korakov daljave, iz svojega brovminga oddal na prestolonaslednika, da bi ga ubil, dva strela, katerih vsak je bil, kakor se je kasneje pokazalo, smrtonosen. Takoj po tem dejanju je bil Princip aretiran. Priznal je, da je bil vendar-le v zvezi z »Narodno Obrano« v Belgradu. Vstopil je vanjo kot četaš, in sicer ga je sprejel kr. srbski major Vasič, ter se je za časa balkanske vojne vežbal v njenih zborih, pozneje pa je bil radi bolezni odpuščen. Bombe je Ciganovič Prinčipu rade volje obljubil, za revolver in denar pa je rekel, da se bo obrnil na neko drugo osebo. Kmalu nato je Ciganovič Prinčipu izjavil, da hoče major Tankosič enega od njih videti. Ker se je Grabež najbolje reprezentiral, so njega poslali h Tankosiču. Kaj je Tankosič z Grabežem govoril, bo, le-ta sam povedal. novice. + Profesor Peric o vojni. Dunaj, 11, oktobra. V pesniški poslanici bivšemu poslancu don Franu Ivaniševiču opisuje poslanec profesor Peric stoletni boj Hrvatov za zapadno kulturo. Tudi sedaj so Hrvatje odrinili v boj, da pretveznemu »bratu« Srbu dokažejo, da se je močno uračunal, ako je mislil, da jih bo z namiš ljenim »narodnim edinstvom« ujel. Hrvaški narod bo svojo kri prelil za cesarja in državo, za svojo čast in nravne običaje, kakor so se tudi njegovi očetje borili za habsburško krono, Naša dolžnost je, da molimo k angelski Kraljici, naj stoji ob strani bojevnikom, ki so pohiteli, da maščujejo zločin na državi. Bog je bil doslej z našo vojsko, pa bo tudi poslej. -f Vlada bo uradno dognala veli kost zalog žita in moke. Z Dunaja poročajo: Vlada je ukazala, naj se urad- no dožene velikost in moč zalog žita in moke, da se prepreči odrtija prebival« stva pri žitu in moki. -f Poziv nadvojvodinjo Elizabete. Nadvojvodinja Elizabeta priobčuje vi mažarskem listu »Alkotmany« oklic na prebivalstvo, v katerem med drugim izvaja: Sedaj, ko se naši očetje in brat-«, je bore za pravico in svobodo, je dolžnost doma ostalih, da gremo v se in izključimo vse zunanjosti in lahkomiselnosti, ki se ne spodobijo v resnih in težkih dneh. Pokopljimo v svoji obleki, svojem obnašanju in svojih besedah vse izzivajoče, zlasti pa vsako zabavo in vžitkaželnost, ki je tudi v mirnem, času zaničevanja vredna. Navadimo se moliti, ker potem se ne bo vez, ki naa veže z nebeškim Očetom, nikoli pretrgala. — Končno se obrača poziv v toplih besedah na stariše, vzgojitelje in učitelje, da ne zanemarjajo vzgoje otrok in jih uče smotrenega dela in izpolnjevanja zakonov. — Naslednik knezoškofa dr. Kal-tnerja. »Neue Freie Presse« poroča: Kakor poizvemo, namerava predlagati v imenovanje za naslednika bivšega krškega knezoškofa dr. Kaltnerja nadškofijskega konzistorialnega svetnika in svetovnega duhovnika dr. Adama Hefterja, profesorja klasične filologije na deželni realki in na višji gimnaziji v Klosterneuburgu. Dr. Hefter se je ob zadnjih deželnozborskih volitvah udeleževal agitacije za krščansko socialno stranko. # -j- Zapuščinske obravnave v vojski padlih rezervistov proste pristojbin, oziroma se znižajo. »Reichenberger Zeitung« poroča z Dunaja: Finančnim oblastim je naročeno, da naj stavijo predloge o tem, da bodo zapuščinske razprave pristojbin prosto obravnavane. Ponovno se je namreč ob smrti v vojskih padlih rezervistov pripetilo, da so morali svojci v slabih razmerah ob smrti svojega reditelja plačati primeroma visoke pristojbine. Trdote nameravajo tako odpra da te pristojbine ali oproste ali jih pa izdatno znižajo. Dunajskemu kat. nar. dijaštvu. Termin za vlaganje prošenj za oproščenje ko-legnine je na m o d r o s 1 o v n i fakulteti podaljšan do četrtka 22. t. m. incl. Latinski tečaj za absolvente realk začne 21. t. m., predavanja od 23. t. m. dalje. -j- S pošte. Osebne novice. Poštni aspirantki Vekoslava Vesel in Potočnik Lidija sta imenovani za poštni ofi-ciantki, in sicer: Vekoslava Vesel za Pulj, Potočnik Lidija pa za Rovinj. Poštni aspirantki Zebre Jakomini je podeljeno mesto poštnega ekspedienta na Brezjah. Poštni pomočnik Henrik Crevato je imenovan za poštarja v Bu-jah. Poštna oficiantka Karis Marica v Trstu in pa poštar Bobič Trifun v Me-dulinu sta začasno umirovljena. Poštni ekspedientki Gabrijelčič Marici na Brezjah je odpovedana poštna služba, poštni ekspedient Sfiligoj Viljem v Do-brovem vBrdih na Goriškem je odslov-Ijen iz poštne službe. — Razpisani c. kr. poštni uradi: Razpisano je mesto poštarja v Skednju (II/l); mesto poštnega ekspedienta v Beršecu (III/5), pavšal 410 K; mesto poštnega ekspedienta v Velikih Munah (III/5), pavšal 630 K; mesto poštnega ekspedienta v Kostanjevici (III/4), pavšal 140 Iv. Za vse tu navedene poštne urade je vložiti prošnje v teku treh tednov. — Poštni in brzojavni kurs oziroma praksa poštnih oficiantov, ki se je navadno pričel s 1. oktobrom, sc letos odloži za poznejšo dobo. -f Inozemci izključeni lz avstrijskih univerz. Naučni minister je izdal sledeči ukaz: belgijski, francoski, angleški, japonski, črnogorski, ruski in srbski državljani se ne smejo za leto 1914/15 na avstrijskih visokih šolah vpisati. Glede državljanov, ki ne pri- 42 cm topovi v MUL Vrati slava, 15. oktobra. »Schlesl-Dcher Zeitung« sc piše iz Londona: »Times« poročajo iz Aten, da so došli v Carigrad štirje 42 cm topovi, ki so jih baje nemške ladje prepeljale skozi Dardanele. Nadalje poročajo »Times«, da so odposlali iz Nemčije v Turčijo velike množine mnnicije. 0 polopn ruske mce „Pfllar. London. Dopisnik lista »Moming-post« iz Petrograda poroča o potopu oklopne križarice »Palada«: Oklopna križarica »Bajan« se je natanko držala »avodil in ni podvzela nobenega po- padajo k narodu, ki vlada, si je pa naučni minister pridržal pravico delati izjeme. Profesor češke tehnike padel na bojišču. Na severnem bojišču je padel junaške smrti profesor češke tehnike, dr. Franc Volisek. — Umrl je dne 14. t. m. v Oseku na Vipavskem pri svojem sinu č. gospodu vikarju vpokojeni nadučitelj Josip Franke. Podlegel je dolgi in hudi želodčni bolezni. Pogreb bo v petek, dne 16. t m., ob 3. uri popoldne v Oseku. Blagemu, plemenitemu možu svetila večna luč! Cenjeni rodbini, posebno pa gospodu sinu vikarju Frančišku Fran-ketu naše najiskrenejše sožalje! — Duhovne vaje za častite gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo tudi še prihodnji teden. Začetek 19. oktobra zvečer ob 6>/2. Častiti gg. se prosijo, da se prej pri predstojništvu oglase. — Iz zapora so izpustili v Gorici menda vse doslej internirane. Med drugimi so izpuščeni tudi odvetnik dr. Puc, Andrej Gaberšček, preiskovalni sodnik dr. Gradnik, učitelj Urbančič, mesar Urbančič, uradnik Milan Hočevar itd. — vsi brez vsake obsodbe. bil obsojen radi razžaljenja veličanstva Jurij Tavčar v Štiriletno težko, po-ojstreno ječo. V glavni razpravi 14. septembra je bil obsojen Matija P e č-n i k radi klicev Živio Srbija! v sedemmesečno težko, poojstreno ječo, 15. septembra pa Tomaž Pubnik radi enakega delikta v enoletno ječo, dne 16. septembra je bil obsojen Štefan Pe-russi radi razžaljenja veličanstva v sedemmesečno, poojstreno ječo, 18. septembra pa Demeter D ra k o v i d radi klicev Živio Srbija! v dveletno težko poojstreno ječo. 17. septembra je bil obsojen radi Živio Srbija klicev Ivan Simšič v 10 mesečno, Marija Klan-der zaradi razžaljenja veličanstva v 16 mesečno, 21. septembra pa Karel Vos*-nigal zaradi ponovnih klicev: Živio na-* ša Srbija! v enoletno težko, poojstreno ječo. V glavnih razpravah 23. septero* bra je bil obsojen Anton T o m S i č ra> di razžaljenja veličanstva v 2 in pol letno težko ječo, Jožef Lukar je bit obsojen radi klicev Živio Srbija in ra* di hujskanja proti avstrijski vladi (avstrijska vlada je tatica) po § 65 k. z. n 2 letno težko, poojstreno ječo. 15. sep* tembra je bil obsojen Franc P e n k o po § 65 k. z. radi klicev: Živio Srbljali Vojska bo, postanemo Srbi! in Proč s Avstrijo! v desetmesečno; 28. septembra Franc Santelli radi razžaljenja veličanstva v šestmesečno in 29. septembra železolivar Jožef P i b a r radi klicev: Živio Avstrija! (?); Merda, mer-da! Polenta, Polenta! ki jih je zakli-cal med nekim mirozovom v Trstu, radi hudodelstva po § 65 a k. z. v Šestmesečno težko, poojstreno ječo. Pavel K o s m a č se je moral 2. septembra zagovarjati radi klicev: Živio Srbija! Proč z Avstrijo! pred vojnim sodiščem. Ker se smatra, da je bil pijan, se je izjavila nepristojnost, vojnega sodišča po § 300 vojaškega kazenskega reda, ker je smatralo vojno sodišče za dejanski stan prestopek po § 305 civilnega kazenskega reda. Iz istega razloga je izrazilo vojno sodišče svojo nekom-petenco v kazenski zadevi proti Alojziju Rozman radi klica Živio Srbija! 16. septembra je bila obsojena še Marija Probat radi klicev: Živio Srbija! Proč z Avstrijo! v enoletno težko poojstreno ječo. Sicer pa je bila že velik« večina obtožencev brez obravnave odpuščena. lj Ranjen je bil 10. t. m. na severnem bojišču v levo roko pijonirski stotnik Oskar T s c b e c h. lj V srbskem vjetništvn v Nišu Je gospod Egon Bučar, inženir kemik, rodom Ljubljančan. Vjet je bil 15. septembra na Jagodina planini. Dobi od srbske vojne uprave 3 dinarje na dan. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Lo-žar, žena žel. uslužbenca, 39 let. —* Franja Skušek, žena hiš. posestnika, 29 let. — Neža Pogačar »zasebniea, 68 L — Marija Koren, tobačna delavka, 45 let. — Marija Blažič, delavka, 70 leU, — Vladimir Arhar, sin. želez, sprevod*) nika, 3 mesece. — Ivan Jemc, užitkar, 80 let. — Sergej Bleiweis vit. Trsteni-ški, sin c. kr. polk. zdravnika, 15 let. —* Juri Jonke, železniški sprevodnik v p., 89 let. — Anton Bernik, bivši sitarv 63 let \ lj Zapuščina pokojnega župnika Franceta Škrjanca se bo jutri v petek po 9. uri zjutraj prodajala polom sodne dražbe v Kopališki ulici št. 6. lj Mestna posredovalnica za kurivo je od začetka letošnje jeseni pa dosedaj razprodala dva vagona sentjan-škega in mirnskega premoga. Onim strankam pa, ki so naročile semniški premog, ki bi imel priti iz Češkega in je boljše kvalitete, zato tudi nekoliko dražji, se ni moglo ustreči, ker ga posredovalnica iz neznanih ovir še ni dobila in bržkone ga tudi sploh ne bode mogla dobiti. lj S trga. Včeraj je bilo na trgu precej živahno in so pripeljali 14 voz krompirja ter ga prodajali 100 kg po 9 K. Zelja so pripeljali na trg 35 voz in so ga prodajali začetkom 100 glavic po 8 K, pozneje pa po 4 K. Prav malo Je bilo pa jajc in so jih kupovalke kar obkolile in jih same med seboj dražile. Poleg druge perutnine je bilo na trgu tudi 150 puranov in so jih prodajali po 4 krone. lj Na včerajšnji semenj so prignali 58 glav živine, jn sicer 48 volov, 3 krave in 7 prašičev. lj Nezgodi. Delavec Ivan Kastrun si jo. včeraj pri sekanju drv presekal na levi roki palec in odšel v deželno bolnišnico. • Delavec Jožef Teran je v pivovarni »Union« prenašal zaboje « pivom ter je pri tem padel in si rebra tako poškodoval, da je postal delone-zmožen. LISTNICA UREDNIŠTVA, Opisov raznih veselic., zabav, koncertov in predstav v sedanjem času n« moremo prinašati. •f Obrekovanje slovenskih duhovnikov. Zadnji čas je bil pač v tem oziru najhujši grdi napad graškega vse-učiliščnega profesorja doktorja Udeja v praškem listu »Bonifatius - Korrespondenz«. Danes pa beremo v oktobro- vi številki tega lista, da preklicuje prisiljen od Lavantinskega obrambnega društva 17 lažnjivih trditev o slovenski duhovščini. Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikansko poslaništvo. Češ. ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta pismo in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: (»Gemeinsames Zentralnachweise - Bu-reau, Hilfs- und Auskunftstelle fiir Kriegsgefangeno und Internierte, Wien, I.. .Tasomirgott StraOe Nr. 6 -j- Vabilo na cerkveni koncert, ki se vrši v petek, dne 16. oktobra 1914, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, s prijaznim sodelovanjem c. kr. dvornega opernega pevca g. Julija Betetto. — Pričetek točno ob pol 6. uri popoldne. Ob pričetku se zaklenejo cerkvena vrata. Sedeži po 3 K, 2 K, 1 K; stojišča ,r>0 h. Predprodaja se vrši v petek, dne 15. t. m., od 8. do 12. in od 2. do 5. ure; v petek, dne 16. t. m., od 8. do 12. tire dopoldne na rotovžu v Novem mestu, v pritličju na desno. Dohodek koncerta se porabi v namene pomožnih odborov in v podporo beguncev iz Dalmacije. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Kdor ne more koncertu prisostvovati, blagovoli vposlati svoj prispevek na mestno županstvo v Novem mestu pod znamko: »Kapiteljski koncert«. — Mladi junak. Na gališkem bojišču jc dne 10. septembra umrl junaške smrti I^ojzek Pernat, korporal 7. topničarskega polka. Padli junak je doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Polkovnik je pisal očetu lepo pohvalno pismo o padlem sinu. Naj bo vrlemu mladeniču, našemu pristašu, tuja zemlja lahka! — Iz ljudskoSolske službe. Suplenti-nja je postala v šoli na Viču mesto učiteljice Jerice Zemljan, ki ji je podeljen dopust, ga. Julijana Toplikar. — Brezplačno službovanje je dovoljeno absolvirani učiteljski kandidatinji Albini Malavašič na iestrazrednici na Vrhniki, bivši začasni učitcljici Ervini Ropaš na dvorazrednici v Virčni vasi, učiteljski kandidatinji M. Pun-čuh v ljudski šoli v Vrhpolju in učit. kandidatinji Josipini Blumauer na trirazred-nici v Šent Vidu pri Vipavi. — Naš junak. Martin Gajski, doma iz Ponikve v občini Velika Dolina, že večkrat objokovan kot mrtev, je silno hraber vojak, je vedno v bojih, zdrav in krepak ter je dobil sedaj tudi za svoja junaška dela srebrno hrabrostno medaljo prvega razreda. Naj bode še nadalje z njim Bog in sreča junaška. — Poročnik Henrik Šel, nadučitelj v Zrečah pri Konjicah, je bil ranjen na bojišču. Nanj je padel konj in mu zmečkal levo bedro. Sedaj se zdravi doma v Zrečah. — V seznamu izgub štev. 24 so izkazani kot mrtvi častniki pešpolka Štev. 7: nadporočnik Rudolf Zarli, enoletni prostovoljec Nagele Albert. Med ranjenci pešpolka št, 7 je nadporočnik Vincenc Potočnik. Od dragonskega polka Št. 5 so mrtvi: Alojzij Feriančič in Franc Hren, ranjen Anton Lukas. — Nesreča. Ignacij Mandelj, pre-raogar na Mirni, se je ponesrečil. Dobil je težke poškodbe na glavi in je bil nezavesten prepeljan v kandijsko bolnišnico. — Franklranje časopisov na Ogrskem odpravljeno. Ogrski trgovinski minister je uveljavil že pred časom obljubljeno olajšavo za časopisne znamke po dva vinarja, tako da se bo odslej odpošiljanje časopisov po pošti vršilo brezplačno. To se je uveljavilo z ozirom na težave, s katerimi se ima boriti časopisje v sedanjem vojnem času, ko je odpadla večina oglasov in imajo listi tudi drugače težave in večje stroške. V avstro - ogrske dežele, Bosno in Hercegovino in inozemstvo je treba časopise seveda tudi v bodoče frankirati. — Potiski učitelj g. Romuald Lind-ner iz MyČkovcev, ki se sedaj nahaja v bolnici hotela »Union« išče svojo sestro učiteljico Celestino Lindner in svojega svaka učitelja Antona Banach. Ker je veliko poljskih beguncev po naših deželah, zato prosimo, če se kje te dve Iskani osebi nahajata, da se o tem obvesti iskalca na zgoraj imenovani naslov. — Vojni ujetnik dr. Drezel, biv?>i državni poslanec. piš*> iz Moskve, da je bil po 4urnem boju ujet. Piše. da ja zdrav, da ni treba zanj skrbeti in da se pelje Se dalje. — Izgubil se Je. Dne 6. oktobra je neznano kam odšel z doma 22 letni slaboumni mladenič Jožef Judnič iz Kota ft. 19. pri Semiču. Na Vršnih selih so ga videli iti proti Ljubnu. Fant je visoke postave, na eno oko nič ne vidi, da si se to precej ne zapazi. Odšel je v slabi sivkasti skoro razdrapani obleki. Kdor bi ga videl, naj ga vpraša odkod in čegav je; po domače se mu reče Maticov. Naznani naj se blagohotno v Semič. — Ranjenci v Gorici. Ildebrando Zuttioni, domobranski polk 24, iz Me-deje; Al. Lemut, pešpolk št. 97., iz Štu-rij pri Ajdovščini, težko ranjen; Jožef Zonk, domobr. polk 27., iz Romansa; Jurij Batistuta, 8. top. polk, iz Krusi-na; Peter Bizaj, 97. pešpolk, iz Podgo-re; pijonir Fr. Pirih iz Št. Viške gore; Franc Černigoj, 97. pešpolk, iz Skrilj na Vipavskem; Ant. Teresin, 22. pešpolk. Ostali ranjenci in bolniki niso z bojišča, ampak od domačih mejnih kom-panij. Med temi sta: Jožef Skočir in Andrej Čoprež iz Vipolž. — V nedeljo, dne 4. t. m., so pripeljali s severnega bojišča dva, ki sta osumljena kolere in se naha jata v kvaranteni: Jožef Seku-lin, 27. dom. polk, Miha Kramberger, topničarski polk 8. — Na južnem bojišču se nahaja preč. g. p. Janez Žurga, novomeški frančiškan, ki je še dosedaj popolnoma zdrav. Redka naravna prikazen v PragL V soboto zvečer so opazili v Pragi naslednji naravni pojav: Okrog meseca, ki se sedaj nagiba k polni luni, se je pojavila prekrasna mavrica. Obzorje je bilo popolnoma vedro, lunini žarki so ostro prodirali skozi vlažni zrak ter tvorili kri; sredi križa je bila luna, ki jo je obdajala mavrica. Prikazen pa ni dolgo trajala. Kasneje se je mavrica še enkrat pokazala ter je bilo spektrum jako lahko razpoznati, zlasti pa modro barvo, ki se je zelo močno odražala od luninega roba. Seveda so ljudje to naravno prikazen spravljali v zvezo s sedanjo vojno. izkazi izgub. Izgube polka štev. 47. Mrtvi: Stotnika: Haslam Henrik, Hafiler Herman; nadporočniki: Lunemann Artur, Mitterer Ervln, Schmeidel Otmar, Schnabl Ferdinand, Theu-mer Valter; dalje vojaki: Leber Franc, Teget Ga-briel, Grič Karel, Koderinac Narcis, Payerl Leopold, Pole Henrik, Faflwald Franc, Heinzl Jurij, Jug Blaž, Pichler Franc, Koinigg Rudolf, Lackner Jožef, Laschat Jožef Morič Martin, Sauer Jurij, Cernko Janez, Franc Sebastijan, HainzI Janez. — Ranjeni: Koren Janez, Pungartnik Kon., Renko Anton, Pdlzl Jožef, Rauch Janez, Sauer Janez, Ferari Alojzij, Koinegg Janez, Stegne Ignacij, Ahat Jožef, Baumgartner Alojzij, Bregant Franc, Bern-hart Franc, Brunčič Janez, Cerkvenik Anton, Fran-cechin Gvido, Gurtin Jožef, Hirsckmann Janez, Hohl Franc, Kožne Janez, Lorenčič Mihael, Neu-meister Alojzij, Ozimic Jakob, Scomerrich Jožef, Senekovič Janez, Kofler Janez, Koser Štefan, Schnalzer Franc, Dreo Blaž, Gorjup Franc, Grei-ner Anton, Lukas Anton, Mojk Jožef, Mrak Viktor, Pečanik Anton, Woh!gemut. V poročilih o ranjencih in bolnikih štev. 22 in 23 sc nahajajo med drugimi sledeči: Nadporočnik Guggenberger Henrik, 97. pp., ranjen, na Dunaju; Anton Jožef. 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Bartow-ski Tomaž, 17. pp., ranjen, v Rzeszoivu; Batič Tomaž, 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Bernik Franc, 87. pp., ranjen, v Szolnoku; Bortolln Franc, 97. pp., ranjen, v Budimpešti; Ček Rudolf, 47. pp., ranjen, v Szolnoku; Černič Jožef, 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Clancich Anton, 97, pp., ranjen, v Szolnoku; Criman Elter, 97. pp., ranjen, ▼ Szolnoku; Furlan Janez, 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Gerson Anton, 87. pp., ranjen, ▼ Szolnoku; Jarman Štefan, 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Ješvanik Janez, 47. pp., bolan, na Dunaju; Jetina Franc, 7. lov. bat., ranjen, t Szolnoku; Jug Valentin, 87. pp., ranjen, v Szolnoku; Kaučlč Anton, 47. pp., ranjen, v Szolnoku; Mastin-šek Franc, 47. pp., ranjen, v Szolnoku; Mitrovlč Jakob, 97. pp., ranjen, v Szolnoku; Oven Matija, 17. pp„ ranjen, v Szolnoku; Paulin Franc, 27. dom. polk, ranjen, t Szolnoku; Rjaveč Alojzij, 87. pp., ranjen, v Szolnoku; Rulovar Peter, 47. pp., ran)en, v Szolnoku; Sapančič Anton, 17. pp., ranjen, v Szolnoku; Truiič Janez, 87. pp., ranjen, ▼ Szolnoku; Wurclnger Jurij, 47. pp., ranjen, v Szolnoku; Zelene Jožef, 17. pp., bolan, v Nagyszeben; Zalokar Janez, 87. pp., ranjen, v Szolnoku. fDaljeJ 900 km dolga Ma črta na ruskem M3ČH Avstrijsko-nemško-ruska bojna črta se vleče od Schirwindta čez Suwalki proti trdnjavi Ossowiec, od tudi proti Mlawi blizu vzhodnoprusko - poljske meje. Od Varšave gre bojna črta ob Vi-sli do Sandomira, od tu ob reki San do Przemysla, nadalje nekoliko vzhodno proti Šamboru in nato proti jugu do Turke. Ta bojna črta je rlolsra 900 km. Na vsej tej dolgi črti se Rusi umikajo. Beinmann-Boliweo s spremstvom v Bruselj, 14. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad. Državni kanclar pl. Bethmann - Hollweg je danes došej semkaj v spremstvu načelnika cesarje- ve kabinetne pisarne pl. Valentlnija, poslanika pl. Treutlerja in poslani-škega svetnika pL Mutius. Sieokiewiczeva izjava. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Korespondenca »Wilhelm« poroča, da je poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz, ki se zadnji čas mudi na Dunaju, izjavil, da so vesti ententnega časopisja, češ, da je Sienkiev/icz objavil poziv na Poljake, naj se bore za Rusijo, neutemeljene. Slike iz vojne. Kakor v peklu. S francoskega bojišča je pisal neki nemški vojak: . . . Ne morete si niti misliti, koliko moramo prestatL Leži nas šestdeset mož naše stotnije, z našo zastavo, brez častnikov v gozdiču, sedaj že šestintrideset ur, in venomer strelja na nas francoska artiljerija. Zašli smo na artiljerijsko strelišče, ki je Široko petinštirideset kilometrov, in smo v gozdiču popolnoma odrezani od svojih. Kakor hitro se pokaže le ost šlema, nas obsipljejo Francozi s strahovitim ognjem. Prav tako je, kakor v peklu. Poleg tega pa nič jesti in niti kapljice vode. Pravkar sem pojedel zadnje, kar sem imel, nekoliko grahove moke. Radovedni smo, kako se konča vse to. Vojna kuhinja ne more do nas, ker bi jo razstrelili. Drugega nam ne preostaja, nego suho brinje. To je moj zadnji košček papirja, pa saj je tudi vseno. Upamo še vedno, da se rešimo nekako, če se pa ne, pa tudi ne moremo drugače . . . Ljnianske novice. lj Kanonik dr. Evgen Lampe. Danes je bil v stolni cerkvi sv. Nikolaja inštaliran deželni odbornik, namestnik dež. glavarja vojvodinje Kranjske dr. Evgen Lampe za stolnega kanonika. Ne moremo bolje označiti tega dogodka, kakor je to storil »Ilustrirani Glasnik«, ki piše: »Dr. Evgen Lampe je ena izmed najmarkantnejših osebnosti našega javnega življenja. Mož neizprosne doslednosti, železne vztrajnosti, velike izobrazbe in zlasti, kar mu morajo priznati tudi njegovi politični nasprotniki, mož odličnih sposobnosti in neutrudne delavnosti. Vsako delo, ki se ga je lotil dr. Lampe, je uspelo. Kot glavni urednik političnega dnevnika »Slovenca« je urejeval ta list v najtežavnejših razmerah, ko se je stranka, kateri je posvetil svoje delo, šele konsolidirala. Kesneje, ko je S. L. S. dobila večino v deželi, je postal deželni odbornik in se je z vsemi svojimi velikimi zmožnostmi lotil svojega novega poklica. Postal je duša deželnega odbora. Njemu se ima Kranjska zahvaliti za neštevilne bele ceste, ki so v zadnjem času stekle po naši domovini, za mnoge vodovode, ki napajajo naše vasi s svežo studenčnico. V prvi vrsti je njegova zasluga, da so se težke finance kranjske dežele srečno uredile in da je dobilo gospodarsko življenje v deželi zdravo gmotno podlago. Preden je kanonik dr. Lampe posvetil vse svoje moči političnemu življenju, je mnogo deloval tudi na slovstvenem polju. Bil je po smrti svojega strica, dr. Fr. Lampeta, dolgoleten urednik leposlovnega lista »Dom in Sveta«, ki se je pod njegovim vodstvom od leta do leta krepkeje razvijal. Sam ga je obogatil z mnogimi znanstvenimi spisi, posebno pa se je odlikoval po svojih duhovitih ocenah; po Mahniču je on naš naj-doslednejši leposlovni kritik. Posebno pa diči dr. Lampeta ena lastnost — pač najlepša, ki jo more imeti politik: nesebičnost. Tudi sredi najhujšega političnega boja mu ni mogel nihče očitati, da si je s svojim delom gmotno pomagal. Ne odlikujejo ga visoka priznanja, pač pa prostovoljna revščina in čiste roke.« — »Slovenec« novemu gospodu kanoniku najiskre-neje čestita, saj je mnogo njegovega dela najožje spojenega z našim listom, za katerega je mnogo pretrpel. Bog ga živi in blagoslavljaj tudi nadaljnje njegovo delo, posvečeno lepši bodočnosti ljubljenega naroda. lj Seja odbora S. K. S. Z. je jutri, v petek, ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Katol. tiskovnega društva. Vabim tudi vse člane širšega odbora. — Predsednik. lj Društvo sv. Marte ima prihodnjo nedeljo (žegnanskoj svoj prvi shod v zimski dobi (ob 5. popoldne). Naj pridejo članice polnoštevilno! lj Izpred deželnobrambnega divi-zifskega sodišča. Graški listi poročajo iz Ljubljane: Glavne razprave, ki so se izvedle pri divizijskem domobranskem sodišču v Ljubljani, so se vršile dozdaj tako-le: 7. t. m. je tukajšnje vojno sodišče obsodilo Franca K u i e n t po 8 65 a (Zlvio Srbija klici!) v desetmesečno, poojstreno ječo. 10. septembra je N enffi državni lainik o vzroklb Me voisKe. Blm. »Giornale dltalia« priobčuje pogovor svojega dopisnika v Berolinu z nemškim državnim tainikom pl. Ja-gow. Tajnik pravi, da je sedanjo evropsko vojsko vedno pričakoval. »Jaz sem,« pravi, »prepričan, da je velik del javnosti prepričan, da je vojska nastala vsled ultimata, ki ga je dala Avstrija Srbiji.« Temu nasproti pribije Ja-gow: trdovraten boj Rusije za popolno nadvlado na Balkanu, zahteve Rusije po vodstvu vseh balkanskih držav, poizkus razširiti njen vpliv na Adrijansko morje in Avstrijo od juga obkoliti. Te reči dokazujejo: reakcija v Bolgariji proti Rusiji in njenemu vodstvu; Črnagora, ki jo smatra Rusija kot prednjo stražo moči jugoslovanstva; rusko hvalisanje, da je ustanovila ona balkansko zvezo; ruski vpliv na srbsko politiko in hujskanje Hartvvigovo balkanskih držav proti Avstriji. Tekom bosanske krize in tekom sedanje krize se je pokazalo, da je Srbija samo kazalec ruskih zahtev. Ruske zahteve pomenijo nevarnost ravnotežja v Evropi. Avstrija ni mogla več prenašati izzivanj Srbije, kateri je Rusija na strani stala. Nemčija ni mogla Avstriji za-braniti akcije, ki jo je ta započela v varstvo svojih interesov. S tem da se je Rusija postavila za varhinjo Srbije, se je sama izdala, da je zadovoljna z njeno politiko proti Avstriji. Nemški cesar si je prizadeval za mir. Rusija je odgovorila z mobiliza-I cijo in tako potisnila Nemcem meč v roke. Francosko-ruska pogodba je pa določala, da mora Francija v eventuel-Tii rusko-nemški vojski Rusom pomagati. Zato je bila Nemčija primorana boriti se na dve strani. Nemci vedo, da vodijo Italijo pri njenem postopanje važni vzroki, katere priznavajo. Nemčija ostane Italiji prijazna tudi po vojski. Jagow je presenečen in obžaluje, da večji del laške javnosti Nemčiji odreka simpatije v boju, ki ga vodi za svojo obrambo. Glede pogovora z angleškim ministrom mornarice Churchillom, ki ga je objavil »Giornale dltalia«, pravi Ja-gow sledeče; Churchill govori o porazu Avstrije in o tem, da angleSka mornarica morje obvlada. Churchill je šel predaleč. Obrat, vojaških operacij v Galiciji bi ga lahko nekoliko poučil. — Churchill tudi ne pozna uspehov nemškega pomorskega čolna »U9« in križarice »Karlsruhe«. Laško ljudstvo se mora čutiti užaljeno, če hoče Churchill spraviti Italijo na stran zaveznikov. Bogočnost Italije je na strani Nemčije in Avstrije. Kolero. Dunaj. Notranje ministrstvo poroča: Dne 14. oktobra so se dognali sledeči slučaji kolere: 3 v Kremsu (Nižje Avstrijsko), 1 v Bjellci (Šlczija), 2 v Krakovem in 6 v Pilznu (Galicija). Kaj namerava mu uro« v črnem rfl' Pripadnike c. in kr. peSpolka St, 17 tvrdka Keusz Mor & sin, Arad (na Ogrskem) vljudno pros>, da Joj sporoča, kar vedo o enoletnem pro- 1 rt«: i rt M {?flf7 stovoljc.u korporalu 2 stotnija. V galifekih bojih je bil baje ranjen in se pogreša že šest todnov. 2tW8 / Zlate sTCtlnlt: Berlin. Parit Bira Iti a/bol/, kosm. Zobo-f/st/i »rtd-sto* Izdelovatelj <9. u?j>i povabiti k tej sv. »toči os služili in 30 s tozadevnimi spričevali lahko Izkažejo. Ponudbe: Oskrlt-niStvo graščine v Ortenekn (Dolenjsko). Mmti.si poglobili zavod v Ljubljiuii. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na« iskreno ljubljeni oče, start oče in ded, gospod Jurij Jonske strojevodja v pok., imejitelj srebrnega zasluž. križca Jn častn* kolajne danes, privideu s sv. zakramenti za nmlrajoče, r 91. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, 16. oktobra, 1914, ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št, 3, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 15. oktobra 1914. Frano in Atlolf Jonko, sinova. -- Josipina Troo, roj. .Tonko, Amalija Jonko, Hedvjka Deiujac, roj. Jonke, Marija Herzog, roi. Janke, hčere. — Vsi vnukJ •2ttt>5 in vnukinje. Dr. Demeter vitez B!eiweis Trsteniškl, c. kr. polkovni zdravnik in deželni zdravstveni nadzornik na Kranjskem naznanja, v svojem in v imenu svoje soproge Rcsy pl. Bleiweis Trsteniško, svojega sina Fedorja in vseb ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegov iskrenoljubljeni sin. oziv. brat, vnuk ln nečak v četrtek dne 15. t m. ob četrt 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere po dolgi mukepolni bolezni v 16. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Blagoslovljenje nepozabnega sina bo v soboto dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Kongresni trg št. 15, odkoder se prepelje na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maša zadušnfca se bo brala v ponedeljek 19. t. m. ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, 15. oktobra 1914. HJ03I SE TIHEGA SOZALJA. MESTNI POGREBNI ZAVOD V LJUBLJANI 1 bcfetff , CffiK1'1Si Jm V ••'". "J lipeiosi med japonsko in Združenimi državami. Japonci so se vojskovali s Kitajsko in z Rusijo zato, da so razširili svojo inoč na vzhodno azijsko celino. Zdaj so pa Japonci na poti, da se radi svojega pohlepa pa Marschallskili in Karolinških otokih spro z Združenimi državami. Saj so že 7. t. m. Angleži poročali. da so zasedli Japonci otok Jap Karolinških otokov. Angleži in Japonci so sicer takoj v Washingtonu zatrdili, da otoka ne bosta ostala trajno zasedena. V Washingtonu niso zadovoljile angleške in japonske izjave, ker če bi bile zadostovale, bi ne bile odposlale Združene države druge in tretje rezervne divizije za vojnim brodovjein, ki so je odposlali na Filipinske otoke. Sicer so v VVashingtonu izjavili, da se več ne vznemirjajo, a v protislovju s to izjavo je amerikanska pripravljenost proti Japoncem na Filipinskih otokih. Japonska v Tihem oceanu prej ni ekspanzijske politike zasledovala, a javna tajnost je, da otočna mikadova država na tihem sovraži Združene države in da izkuša svojo nadgospodar-stvo uveljavljati tudi proti Združenim državam. Odkar se je sklenil v Ports-mouthu mir, želi, da kot najmlajša velesila zadobi nadvlado v Tihem oceanu. Sedanji trenutek se ji zdi za to ugodno izbran. Podpira jo Angleška; pod njeno zaščito koraka brezobzirno, da doseže, kar namerava. Združene države računajo že dolgo časa s tem, da namerava Japonska razširjati svojo moč. Pospešile so zato svoje vojne priprave in so tudi predvsem glede na Japonce pospeševale zgradbo predora Panama. Japonska želi pridobiti v Tihem oceanu kako otočje za opirališče, da zgradi do amerikanske celine most, po katerem goreče stremi. Angležem japonska želja do Marschall-skih otokov ne škoduje, nasprotno še všeč jim je, ker če dajo Japoncem v smeri proti amerikanski celini proste roke, odvrnejo pozornost Japoncev od svojih lastnih prekmorskih naselbin, v katerih se jim zdi japonsko naseljevanje nevarno; bodisi že v Avstraliji ali v Indiji. Anglija se pa s tem, da podpira Japonce, maščuje nad Združenimi državami, ne da bi zato potrebovala kake vojne ladje ali kakega moža. Pcr-fidni Albion tudi zdaj ščuva dva naroda enega proti drugemu, ker bi vojska med Japonsko in Združenimi državami koristila le Angleški. Vojni brodovji obeh velesil bi bili močno oslabljeni; Anglija bi pa lahko s Filipinskimi otoki Japonsko odškodovala za njeno pomoč. Upravičena je radovednost, kako se razvijejo razmere med Japonsko in Združenimi državami; Amerikanci ne morejo trpeti, da se Japonska ustali na Marschallskili in na Karolinških otokih in trajno grozi zvezi Amerikancev s Sandvvichskimi in s Filipinskimi otoki. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike,vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati, je dolžnost vsakega izkušen, veščaka Poskusite pri: 935 Fran Szantner specialist za ortopedična In anatomična obuvala Lfubljana, Selenburgova ul. 4. Hlapca oziroma trgovskega slugo lih »I. ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani«. Oglasiti se je pri naCelniku Alojziju Kocmurju iu sicer med 8. in 12. uro dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v pisarni dr. VI. Pegaua, nasproti Dunajske mitnice. Od 5. do 7. ure zvečer pa v društveni pisarni Kongresni trg št. 2. — Nastop takoj. Ne zahteva se kakega znanja — samo poštenost in pridnost. Preklic. Podpisana prekličem vse, kar se je govorilo o gosp. Val. Hribarju iz Mengša. Marija Dežman, Ljubljana, Gosposka ulica. CTCrojasM ossr mojster se spretne sa stalno fino iu prosto delo. Delav-nica se mu odda brezplačno. — Ponudbe na trgo-vino »Pri Školu«, Ljubljana, Pred Škofijo št. 3. IIMSItftlMIl □□□□□□□□□□□eragf« PD iiiiHiiiiiiimmiiiiHiiii J □ s — : □ □ □ D □ □ P D □ a □ a □ □ S ^•^□□□□□□□aaDna "DO i: □ IIIIKIIliSIIIISIIIIMItl priporoča vsem Ljubljančanom in gostom i dežele najboljši zajtrk |§ kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- j§ kao, čaj, tlne likerje in na|iine]še pecivo. 33i» 1 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODClDOa Naslov pove uprava lista pod St. 2980 (Znainka za odgovor!) a. MJ z zadostno šolsko izobražbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom. IVAN VIDMAR, Črni vrh nad Idrijo. 2 83 St. 5125. duGilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za 1.1914.: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter č) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novemBra lOli. Priloži naj se jim od občinskega ln župnijskega urada potrjeno dokazilo, da ]e prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. 2972 V NOTRANJE-IN-KIRUF _ _ • PORODNIŠNICA. (• J LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA- 4 \ k I SEF-ZPFWIJK:PRiHAF3J-DRFR.DERGANC brezplačno naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066) fotografični aparat. | fote- manufakfura in dregerija st zaloga fotograiičnih aparatov in potrebščin 1 LJUBLJANA \ _ Selenburgova ul. 5. Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega J edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 20, veliko zalo- I nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je bla-obuvala za dame, gospode in otroke na | tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- j go samolastnih, najboljših in za vsako j go naravnost iz tovarne, brez konkurence. Prui slov. pogrebni zauod u Ljubij Prešernova ulica št. prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do na) elegantne j še vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih .vozovih. - Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri. Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drngod. — C?niki so franko in zastonj na razpolago. Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča Josip Turk. &9 N< 8810 Izdaja konzorcij »Slovenca«. 1'lak: »Katoliške Tiskarne«.