Glasnik SED 24 (1984) 2
36
članov, poleg tega pa je v delu kongresa sodelovalo še okrog 40 članov. To je bil hkrati tudi eden najmočnejših kongresov, če upoštevamo slovensko udeležbo. Pri tem se moramo zahvaliti Oddelku za etnologijo, ki je omogočil in podprl obisk kongresa svojim študentom, ki so se pokazali kritični, a zelo ustvarjalni udeleženci kongresa.
Pred kongresom je Knjižnica Glasnika SED izdala 2bornik kongresnih releratov in prvič v zgodovini folklo-rlstičnih ali etnoloških kongresov je bilo gradivo poslano vsem udeležencem že pred zasedanjem. Zato nam je kljub mamutskemu kongresu (160 udeležencev) In kljub velikemu številu tem in referatov uspelo organizirati enega najkrajših kongresov, vsaj če jih primerjamo s kongresi jugoslovanskih folkloristov. Ob kongresu nam je uspelo pripraviti tudi spremne prireditve: zelo odmevno razstavo o Kozjanskem pred in po potresu (Vito Hazler), večer pesmi in plesov Kozjanskega in okroglo mizo o fil-klori in etnologiji, ki jo je prenašal tudi ljublljanski radio. Sploh moramo omeniti prizadevanja naših članov, ki so v zadnjem času intenzivno skrbeli za to, da sla se stroka in društveno delo kar največkrat pojavljala v sredstvih javnega obveščanja. Tem sodelavcem gre seveda prisrčno zahvala.
6.	O delu posameznikov v našem društvu lahko preberete Kroniko v Glasniku, kjer se velikokrat da razbrati zavzetost ali nezavzetost naših članov; poleg tega pa so tu še poročila ustanov, letopisi ipd. Lansko leto nam sicer ni uspelo predstaviti dela etnoloških institucij na skupnem posvetovanju, vendar upamo, da bo ta dobrodošla zamisel uresničena v prihodnosti.
7.	Druge nič manj pomembne akcije našega društva pa bodo najbrž razvidne iz poročil predsednikov društvenih komisij, ki so v preteklem letu vneto in prizadevno delale.
6. Povezovalna vloga IO oz. društva pa je tudi v preteklem letu ostala le pobožna želja, kakor so tudi obljube posameznih članov na zadnji skupščini, kako so pripravljeni pomagati, ostale le lepe besede.
9. Društvo je podprlo prizadevanje arheologinje v kočevskem muzeju Grete Hirschback, ki se trudi za etnološki oddelek v kočevskem muzeju. Primer navajam tudi zato, ker gre za nečlanico našega društva, ki že dolga leta plodno sodeluje z nami in zastopa naše interese tam, kjer še nimamo etnologa. Nemalokrat se ob takem zglednem primeru sodelovanja vsiljujejo paralele (žal negativne) z delom in zavzetostjo naših deklariranih članov.
Svoje poročilo pa lahko zaključim z ugotovitvijo, da je bilo v tem letu opravljeno ogromno delo. kljub težavam, ki so nas spremljale. Zato pa sem dolžan zahvalo prav vsem članom IO, ki mu danes poteče mandat.
Marko Terseglav
zadregah Glasnika, ki jih je povečevalo še dejstvo, da RSS izplačuje svoj prispevek v mesečnih akontacijah. Lani se je nekoliko popravilo stanje z vplačano naročnino in članarino, vendar pa še nismo uspeli dobiti denarja od več ko polovice naročnikov In članov.
Finančni načrti za letošnje leto niso obetavnejši. Prošnje smo pisali že v oktobru in smo zaprosili za 60 starih milijonov, kar je bil seveda izračun pred podražitvijo. Letos so tiskarski stroški veliko večji. Vendar pa ne bomo dobili niti zaprošene vsote, čeprav se je stanje pri KSS nekoliko zboljšalo. Na sestankih pri KSS smo nenehno opozarjali na brezihoden položaj Glasnika, na to smo opozorili tudi v časopisih, tako da nam je KSS sporočila, da nam bo za teto 1984 odobrila skoraj celotno vsoto zaprošenega zneska (okrog 40 milj.), RSS pa nam bo svojo odločitev sporočila šele aprila. To pa pomeni,da prva številka Glasnika praktično ne more iziti pred majem.
V preteklem letu pa smo imeli nekaj težav tudi s tiskarno v Novem mestu, kar je še povečalo zamude. Novemu uredniškemu odboru zato predlagam, da prekine sodelovanje z DITC Novo mesto in poišče ponudnika v Ljubljani.
Nekaj težav k nerednemu izhajajnju pa so prispevali tudi naši člani, ki se niso vedno držali dogovorjenih rokov ali pa so sodelovanje sploh odpovedali, čeprav smo nanje čakali, saj so nam prispevke že obljubili. Kot uredniku ml je po dolgih borbah uspelo zagotoviti dodatna sredstva za Glasnik od naših sofinancerjev, toda že pri delu za nekatere lanske številke Glasnika se mi je izluščilo spoznanje, da bo ob takem sodelovanju naših članov kmalu premalo prispevkov in dovolj denarja. Za zgled naj navedem da smo v letu 1983 dobili le 2 nenaročena prispevka naših članov, in še 4 nenaročene prispevke članov uredniškega odbora. Zamrla je tudi polemika, s katero vsaj nekdaj ni bilo težav. Ali to kaže, da se stvari v društvu in stroki umirjajo in postajajo neproblematične, ali pa nam je vseeno, kako potekajo. Nekaj živahnosti so pokazali študentje, vendar se še niso uspeli organizirati, tako da je bila njihova rubrika v Glasniku nezasedena. Pričakujemo, da bo letos bolje.
Kljub vsem težavam, ki so pestile Glasnik, pa se je večina uredniškega odbora na zadnji seji odloČila za nadaljnje deio in pomoč pri urejanju Glasnika. Kljub temu je uredniški odbor vedno odprt za vse, ki bi želei sodelovati, pa tudi za ljudi, ki bi bili pripravljeni za časopis delati, a jih ne poznamo. Morda so ti ljudje v vaših okoljih, zato jih, prosim, predlagajte. Skupščina naj predlaga in izvoli novega glavnega in odgovornega urednika Glasnika, ker sam z današnjim dnem to funkcijo vračam.
Marko Tersegia"
poročilo urednika glasnika
Po nekaj neuspelih poskusih v začetku lanskega leta, da bi se sestala UO Glasnika in sosvet revije, nam je končno vendarle uspelo sprejeti program za leto 1983, ki smo ga objavili v prvi številki Glasnika 1983. Žal pa je šlrokopotezni načrt tematskih številk padel v vodo zaradi pomanjkanja denarja. Na to smo opozorili že v uvodu k 1, številki Glasnika, kjer smo opozorili tudi na zamudo, ki je nastala pri izdaji. Letnik 1983 bo zaključen z dvojno številko Glasnika (3/4) v marcu letos.
Nekaj statističnih podatkov; Za leto 1983 smo za Glasnik od KSS dobili 19 starih milijonov od RSS pa 14. Povprečna cena za dokaj skromno številko Glasnika pa je bila 12 milijonov. To pove vse o lanskih finančnih
blagajniško poročilo za LETO 1983
Poročilo je, kakor običajno ob občnem zboru, sam" začasno, ker se končni obračun oz. bilanca izdela konca marca. Pregled je opravljen na osnovi tekoči11 izpiskov Službe družbenega knjigovodstva in stanja pfl' ročne blagajne SED.
Na društvenem računu je bilo 1.1,1983 129.165,40 din. SED je leta 1983 poslovalo s sorazmerno večji"1' vsotami, predvsem zaradi posebnih dotacij in Izdatkov ob pripravi kongresa v Rogaški Slatini. (Obračun strošk°v kongresa je bil opravljen oktobra 1983 In je v arhiVLi SED.)
Skupni prihodki so tako leta 1983 dosegli zneseK 1.084.821,00 din; znesek je vsota sredstev za redn°
Glasnik SED 24 (1984) 2
lt>i6'29	49
dejavnost od RSS in KSS, za financiranje kongresa, tiska zbornika in Glasnika SED, sredstev za prodane publikacije, naročnino, članarino.
Skupni izdatki — 809.740,40 din, so stroški, ki jih je Imelo društvo za plačilo organizacije kongresa, tisk zbornika, tisk Glasnika, avtorske honorarje (prevedi, tipkanje), razmnoževanje gradiva, potne stroške, drobni pisarniški inventar.
Saldo ob koncu leta 1983 in novi prihodki od prodaje ^hjig, članarine, naročnine so v februarju letos omogočili £e plačilo tiska Glasnika SED št. 2/1983. S preostankom Sredstev bo mogoče poravnati tudi stroške tiska zadnje, ^ojne številke Glasnika,
Kljub temu, da se je IO SED veliko ukvarjal z denarnimi načrti In v bistvu ves čas posloval brez izgube, bo
po izidu zadnje številke Glasnika društvena blagajna izčrpana.
Izvršni odbor je kakor vsako leto ob načrtovanju programa za leto 1984 zaprosil Kulturno skupnost Slovenije in Raziskovalno skupnost Slovenije za financiranje društvene dejavnosti in tiska Glasnika. Kolikšna bodo ta sredstva, Se ne vemo.
Novemu IO SED predlagam občasno honorarno zaposlitev osebe, ki bi sproti (mesečno) vodila blagajniške posle In skrbela za redno plačevanje članarine in naročnine, Ta opravila namreč celo v časovnem oziru, kaj šele strokovnem, zahtevajo nekoga, ki se temu lahko pristoj-neje posveti kakor kateri koli zaposlen etnolog, član izvrčnega odbora.
tngrid Stavec