Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 14. maja 1909.
Haročnina listo:
Celo leto..........[2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta......... 3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Pred veliko bitko.
Pred veliko volilno bitko stojimo. Dalekosežne važnosti bo njen izid. Gre se za to, da uničimo liberalno stranko, ki si je po krivici dala ime Narodna stranka.
Predznamenja sö ugodna. Zmaga Pišekova z velikansko večino in dejstvo, da si dr. Korošcu liberalci niso upali postaviti niti protikandidata, so nam dokaz, da naše vrlo slovensko ljudstvo ne zaupa liberalcem in da je liberalna stranka to začela čutiti.
Sedaj je torej ravno pravi čas, da z mogočnimi in silovitimi udarci zamahnemo proti liberalni stranki.
Gre se za veliko stvar, in zato vrzimo na stran vse ozire na osebe, na prijateljske razmere, na življenske udobnosti. Naš cilj mora biti edino le, uničiti na Slovenskem Štajerju ljudstvu v vsakem oziru kvarni liberalizem, ter nepremakljivo usidrati ladijo katoliške, slovenske, kmečke stranke.
Volilci! Zaupniki! Somišljeniki! V vaših rokah je dne 17. maja usoda liberalizma na Spodnjem Štajerskem. Ce storite natančno in vestno vse agitacijsko delo, če obiščete vsako vas in vsakega volilca, če spravite dne 17. maja vse naše pristaše do zadnjega na volišče, potem boste na večer dne 17. maja zaslišali iz liberalnega tabora turobno in jadno vpitje: Morituri vos salutant! Umirajoči liberalizem vas pozdravljam.
Dne 17. maja pa je treba odstraniti tudi nezdrave izrastke na telesu slovenske politične organizacije na Štajerskem, plojaško uskoštvo. Nezvestoba razdira, ugonablja lastno stranko, ako se takoj prvi slučaj ne kaznuje z eksemplarično kaznijo. Magari, naj sodi kdo o posameznih osebah kakorkoli, toda
politične neznačajnosti noben poštenjak ne more odobravati. Za to pa pometimo dne 17. maja tudi z uskoki! Pogum velja in boj z uskoki bo končan. Tudi uskokov ne bo več!
Ali uničimo liberalizem in uskoštvo ali ga ne uničimo, to je torej veliko vprašanje, katerega lahko rešijo naši somišljeniki dne 17. maja. Volilci, vi imate odločitev v svojih rokah, zaupniki in agitatorji, vi pa lahko vse pripravite, da bo odločitev ugodna za katoliško-narodno stvar.
Uporabimo še dobro čas do dne 17. maja! Vsi na krov!
Pozor!
1.	Poučite se takoj, kako dolgo traja v vaši občini volilni čas. Po nekaterih občinah se voli le skozi dve nri. Ne zamudite!
2.	Pridite pravočasno na volišče zaradi sestave volilne komisije.
3.	če je komisija v nasprotnih rokah, naznanite takoj na volišču par svojih mož volilnemu komisarju, ki bodo kot zaupniki med celo volitvijo navzoči. Volilni komisar mora dovoliti njih navzočnost. Sicer pa tudi volilec lahko ostane v volilnem lokalu, čeprav je že volil. V deželnozborskem volilnem redu ni nobene določbe, ki bi to zabranjevala.
4.	Agitatorji naj spravijo vse pristaše na volišče. Ta-di v postavni bližini naj se vedno nahaja par agitatorjev. Mladeniči, na vas se zanašamo.
5.	V nedeljo, dne 16. maja napravite v vsaki vasi shod in poskrbite, da so glasovnice za drng dan pripravljene.
6.	Agitacija je le kaj vredna, če se zvrši od volilca do volilca!
7.	Nepostavnosti si zapišite in poskrbite takoj priče, ki naj vaš zapisek sopodpišejo.
Raznoterosti.
Prosimo takojšnjih brzojavnih poročil iz vseh volilnih okrajev v Maribor, na naslov, ki zadostuje: Korošec, Maribor. Iz Maribora se bodo obvestili o izidu v vseh okrajih naši zaupniki.
Mladeniči! Postavite se dne 17.. «taja v službo dobre stvari! Pomagajte nam voditi uničevalni mahljaj proti liberalizmu in uskoštvu. Pojdite vsi v bližino, volišč! Agitirajte in ako kdo želi, d’a mu popišete glasovnice, storite mu to uslugo! Naprej do vesele zmage!
Pristaši K. Z. pozor! Nar, stranka je izdala celo tajne) okliče, da delajo na dan volitve! njihovi agitatorji z vsemi sredstvi. Opozarjamo svoje pristaše, da gledajo tem ljudem povsod pa prste in naznanijo vsako nezakonito početje s pViČami naj vodstvo Kmečke zveze.
Dr. Benkovič vloži tožbo pr p ti „Narodnemu Listu“ radi neresničnih napadov v posebni izdaji za celjski okraj, kakor tudi proti vsem razširjevalcem tega lista. Pazite tedaj na razširjevalce in naznanite njih1 imena' idr. Benkoviču.
Kmetje in sptoh poljedelci! Vj strahu in upu se potile/ (vsjo teto, da si pridelate vsakdanji kruh, nekoliko pijače in si zredite kako živinče zajlmesarja. Pa cene za vaše pridelke vam določuje židovsko-li-beralnih bogatašev kapital. Vi ste torej sužniki tega kapitala. Iz te sužnosti odtrgati in osvoboditi se, mora biti prva vaša skrb. /To pa posameznik ne doseže; treba je združitve vseh poljedelcev in ravno to združite^ fižvršiti je nalog,rj Kmefcfce ;j\(eze. Stopite torej vsi v Kmečko zvezo, da postanete velika mogočna celota, ki bo samostalno gospodarila s svojimi pridelki, jim sama določevala cene in ne nosila ter vozila na ponudbo, temviefä kđori jih bo potreboval, bo moral priti si po nje k vam, IT orte j skupaj poljedelci v mogočno Kmečko zvezo, KJdor vas od te odvrača, je (Sovražnik vaše rešitvje iz sedanje gospodarske sužnosti, je nasprotnik vaše osamosvojitve, naj je isti kmet ali gospod, Kmječka zveza! pogumno dne 17. maja na volišče in soglasno voli može — može — priporočene tü ođ Slotv. kmečke zveze. Ti možje imajo razum in srce za tvoje gospodarske potrebe in se bodo potrudili resno za pomoč v vsakem oziru. Častna zmaga v splošni skupini bodi vam v spodbudo.
Znamenita stoletnicah IVčeraj, dne 13, maja je preteklo sto let, kar so Francozi 1. 1809 vzeli teesar-ski Dlunaj. ^Avstrija se je ta/kfrat dama vojskovala profit Ano^odiiemh!, Napblieofru, trtaprtoskemd cfesjarjn, na jugu v 'Italiji pod nadvojvodo Ivanom in na severu n;a NemMlem pod nadvojvodo Karololm. Karol je skrtaja zmagovito preganjal združene Bavarce in Francoze, toda ko je prišel Napoleon sam k vojski,
PODLISTEK.
Volitve.
Pesem, zložena v čast liberalcem na Bizeljskem.
Možicelj postave zaviše rokave, pokliče volilee:j Pozor;
V/olitev v deželni je zbor! Povelju pokoren že pride Okoren, povsod agitira, zaslug si nabira, se praska in piše, debelo vsem riše na beli papir) ime kanđiđ'ata:
Franc Brinarjev «ata,
En, dva, tri štir . , .
Množe se glasovi kot sam liudir!,
In glas gre po sobi:
Da,’ mi smo zavedni, pred vsem napredni!
Le dajte, nosite,
glasove množite,
vse vzame predsednikov koš.
Tako obloženi,
zaslug prepojeni,
počakajo drugega dne
novico veselo ko svet izve
In solnce zasije, se zastor odvije . . .
Hitrejd ko vsaka ptica Leti po vasi novica:
Zadela je strela predsednika vnela,
zgorelo je — brinje in koš > . „ * *.
*
Korajža ne zgine, veselje ne mine zai move blamaže, jeziček se maže:
Sedemnajstega maja se volitev obhaja, na vrsti je zdaj ekonom —
Bog daj nam prestati še ta polom.
Ura.
(Dalje.)
— Dejal je, da pošlje,‘najpozneje čez jedno leto vse, kar sem mu posodila in še veliko več, — glej, zdaj pa niti ne piše.ne. Kdo bi si bil mislil. Da bi'se mu le nič’ hudega ne pripetilo.
Tedaj pa se je, ugodilo nekaj, česar bi si babica niti v najmirnejših svojih sanjah ne bila mogla misliti.
Dva dni potem, ko je kavo polila,1 vstane babica kakor navadno ob Šestih zjutraj, postelje posteljo, na to pa sede godrnjaje za, mizo, gleda nekaj časa na Škrinjo, zavzdihne in vzame molek v roko.
Zmolila je vse tri, (dele rožnega venca, potem pa pristavi k Škrinji stolček, da bi lažje prišla nanjo. — Navijala je uro!, toliko časa, da je naposled že odbila prt' sv. Lenartu pol devetih,1 ■■■— a matere Markove ni od nikoder.
Babica pa čaka — . ido jednajstih, in ‘do. dvanajstih.
—	Morda je zbolela, Markova, da je ni. Vendar, vsekakor je čudno to, bi vsaj kakšnega človeka poslala sem, pa nič »e —
Kar prihiti v sobo soseda Murnovka, vsa nemirna in zasopljena.
—t Ali nič ne veste, babica, ali prav nič ne veste?
—	Pa vendar, ni Markova — ?
—	Prav ona!
Bog se nas usmili — pa tako nagloma? Saj ji ni bilo nič; še včeraj je bila tukaj.
A kaj mislite, babica! Ni umrla) ne, ta ženska ničvredna, i— Dolžna vam je, pa tako napravili — V Ameriko! je odšla; — sinoči se je odpeljala, v Ljubljano;
Babica odpre usta in, sklene roke.
—	Da, ravno tako je, babica. Se oni teden je dobila denar od brata, veliko denarja, pravijo. Pa vam ni prav nič dala?
Čudno je res to napravila, grdo. Pa je že božja volja taka,*'
Babico je začelo skrbeti.
Dobivala je vsako leto dvainštirideset goldinarjev penzijona, ker je bilaj prejšnje čase babica v Malinovem.
Dokler je bila tu mati' Markova, — o, to se je že še živelo. Pa kako bo zdaj? Stanovanje osem goldinarjev na leto, mleko in kava; to b«| kakšnih petnajst, — no, to bi se naposled shajalo, samo vprašanje je; kdo bo kuhal. Postrežnice nikakor nd more najeti, vzela) [bi ji gotovo nad polovico penzije — in kaj bi potem — kakšna hrana ?. ■— Ne, to bi ne moglo biti!
Uboga babica!
se je obrnila sreča. Dnfe 20. aprila sta trčili avstrijska in francoska vojska |na celi črti ißkupaj in Nar poleonu se je posrečilo, odtrgati levo avstrijsko krilo od glavne vojske in s tem je bila usoda cele vojske zapečatena. 'Karol je moral hiteti s svojo \tojsko nazaj, da je sploh rešil svojo armado» na Češko, Napoleon pa je vihral ob Donavi naprej in 11. maja začel obstreljavati Dunaj, ki je bil premalo utrjen. 18, maja je Napoleon postal gospodar cesarskega Dunaja in se je nastanil v Sckönbrunnu. ITi dogodki so imeli strašne nasledke za Avstrijo 1, 1809, in je vredno, da si jih pokličemo v spomin.
General Kukovec trepeče pred Šibo božjo. Slabo se godi g. generalu. Padec Brinarja v „recpiies-cat in pace“ ga je navdali s smrtnim strahom. „Grobovi tulijo . . .“ mu zveni po ušesih. Ini jv „N, D.“ pravi, da je zanj protikandidat dr, Anton Medved profesor, Maribor, kakor šiba bjožja, ki mu preti z pogibeljo.
Dr. Kukovec kaplanom. Tudi kaplanom je začel dr. Kukovec pošiljati Zvabila na svoje razgovore glede svoje kandidature. Bog ve„ fee se bodo uresničile vaše želje, g.' Kukovec! Kolikor vemo dozdaj, je res bil na pravem mestu oni vzklik vaših pristašev, ko so zvedeli* da kandidira g. dr. Medved: Saj jednega kandidata nam pustite!( Taka stranka kot je vaša, tudi ne bo zastopala naših zavednih slovenskih trgov! Zato se bo že poskrbelo pri tržkih volitvah !j
O shodu dr. Kukovca v Veržejui vse nam še poroča: Narodna ali liberalna stranka je sklicala v nedeljo dne 9. maja volilni shod v Veržeju v prostorih gostilne F. Hedžet, Shoda se je udeležilo veliko število volilcev iz Veržeja^ /kakor iz sosednih občin, a ne njenih pristašev, ampak marsikaterega je gnala radovednost, kaj bo govoril kandidat Kukovec. Ni tudi manjkalo njegovih pristašev, katere je povabil iz Ljutomera, ki pa so tiho glave skupaj tiščali iz bojazni pred pristaši K. Z. „Za predsednika §e nekdo predlagal župana iz Veržeja, g. M. Osterca. Toda smola, g. Osterc je namreč 'odklonil predsedništvo; nato je prevzel taisto uskok Franc Seršen mlajši in dal besedo kandidatu g. dr. Kukovcu-i Govornik govori še precej stvarno o krivicah, ki jih dela nemška večina iv deželnem zboru nam Slovencem, razloži krivičen volilni red za deželni zbor, našteva zasluge Narodne stranke za Slovence, (kake zasluge?), izda se celo, da se bo zvezal s socialdemokrati (— menda proti poslancem K. Z.), priporoča, da bi šli dne 14. t. m. vsi zopet na volišče Iza socialdemokrata Horvateka (ki je v Studencih' ivpričo dr. Kukoveca strupeno napadal 'Slovence). Javnosti damo na znanje, da se hočejo zvezati ali so se že zvezali celjski liberalni strankarji z najhujšimi sovražniki kmečkega stanu in slovenskega naroda, s socialdemokrati, ki so tako jasno pokazali v Studencih mržnjo: do vsega, kar je slovensko. In s takimi ljudmi hoče iti dr. Kukovec /roko v roki. Vse torej kaže, da so liberalci pripravljeni, — kadar gre za njih korist, skleniti zvezo z vsakomur. Kako torej naj zaupamo takim ljudem. iPotem dobi besedo’ domači nadučitelj gospod Sprager, ki strastno priporoča volilcem, da bi oddali za dr. Kukovca glasove. Sicer pa svetujemo g. nadučitelju! Ida naj opusti nadalje, kar je pričel, in se bolj pobrigaf za predmet, o katerem je toliko govora. Govori Še tudi nadučitelj Cvetko iz Vučjevasi, ki (pa kvasi isto kot prejšnji. Predsednik! Še da na glasovanje kandidaturo dr. Kukovca, pri katerem je dvignilo razun učiteljev in! ljutomerskih naprednjakov le okoli deset volilcev) <iz Veržeja roke, ostali so bili pristaši K. Z. in proti dr. Kukovcu. Völilci pa
bodemo že poskrbeli* 'da ne dobi v Veržeju dosti glasov ter bomo vse glasove) dali dne 24. maja g. dr. Medvedu v Mariboru. Kajti ikdor je proti kmetu in katera stranka se združuje s1 kmečkimi sovražniki, ni za nas, in torej tudi ne «nore imeti pri kmetu ni-kakega zaupanja.
Namestništvo v Gradcu je izdalo odlok z dne 12. aprila, vsled katerega ima mariborski mestni urad (dolžnost tudi okrajnemu glavarstvu naznanjati verske odpadnike.
Propagatorjem ponemčevalnic. V torek sta bila dva višja' uradnika iz Berolina, kij proučujeta avstrijsko ljudsko šolstvo, na leitersberški šoli z blag. •g. namestili,štvenim svetnikom (grofom Attemsom in g. nadzornikom, (Smorancerjem. Z mspehom, posebno v slovenskih razredih, sta bila zelo zadovoljna in sta častitalai učiteljem. Eden izmed uradnikov, ki je pruski deželni svetnik, je izjavil, da bo v pruski Sleziji z vsemi močmi deloval, na to, da se upelje poduk v šolah, na podlagi maternega jezika. G. Pessl, ki je bil, četudi nepovabljen, poleg, j«i «s tem dobil ođ pristnega Prusa po zobeh.
Mariborskemu fantasta prorokuje Nar. Dnevnik poraz pri volitvah. Vse je mogoče. Zmaga ni nobenemu kandidatu zagotovljena.* Tega nas jasno uči tudi izid zadnje volnve iz splošne skupine» Kdor drugače misli, se lahko težko in hudo zmoti. Nar, Dnevnik je pred /volitrijo ponjosno pisal: „V nobenem slučaju se| žmaga Narodni stranki ini tako naravnost ponujala, kakor glede Fr. Brinarja,“.In kaj se je zgodilo? Pišiek 60ol, Brinar 17771 glasov! Taka so Dnevnikova prorokovan j a. Zato le lepo počasi:	ln
sicer v dostojni obliki, kakor mora biti pri inteligenci običajno. Surovi, posebno še osebni napadi niso znamenje inteligence, katera ,Voli v trgih!
Studenci pri Mariboru. Pri nas smo samostojno kandidaturo profesorja dr. Antona Medveda pozdravili z neomejenim veseljem. Mi gospoda profesorja kaj dobro poznamo. Slišali smo ga že mnogo-, mnogokrat govoriti ter smo se prepričali, kakšen sijajen vspeh on doseže s svojimi govori. Poznamo ga iz zasebnega občevanja ter ga nad) vse čislamo) žar adi njegove prikupjjive prijaznosti ih vljudnosti. ^Posebno nam je pa drag in mil kot odjgpjitelj, naše srednješolske mladine, kateri je vesten vodnik in velik, darežljiv dobrotnik. Koliko dijakov je že sprejelo raznoterih dobrot iz njegove darežljive roke! Radi tega mu želimo sijajno zmagp ter obljubimo, da bomo po vseh svojih močeh delovali, da se ista gotovo (doseže.: Naj nas posnemajo vsi slovenski trgi na Spod. Stajerju, kateri spadajo k tej volilni skupini. Živel naš kandidat dr. Medved!
Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer.
Ivan Roška«*, državni poslanec,
Maina
Fran Robič, deželni odbornik, Gradec.
Resim, beseda. Kot nasprotnika imata naša kandidata Roškar in Robič vsiljivega uskoka Zemljiča ter dva nemškutarska kandidata. Niti enega in niti drugega ne smemo podcenjevati. Za mladega Zemljiča delajo z vsemi 'štirimi vse učiteljstvo in ad-vokatje. Učitelji gredo od hiše do hiše. Po nekod od
naše 'strani» ni nobene prot iagi t ajci j e. ■ To nas navdaja s strahom. Dajte Še v zadnjem trenotku zamujeno popraviti! Brez agitacije ni zmage! Pomislite, da nekateri (volilci tudi ne vedo, da morajo voliti dva poslanca. S trudom in žrtvami se je ustanovila naša organizacija, ali jo naj en. dan (uničimo? Nikdar! Za to pa prosimo, skrbite za veliko udeležbo naših pristašev pri volitvi.
Nemškutarski Poberžani slepijo kmete ter pravijo, dia ne bodo šli [volit in da nobejden Poberžan ne sme iti volit, ker pravijo, da bodeta zmagala Robič in Roškar. Voliici pa se naj ne dado od tega preslepiti ter naj gredo vsi kbt en mož na volišče za Robiča in Roškarja, Nemškutarski Pobržani hočejo naše volilce samo preslepiti, da ne bi šli volit, njim na dobro, a v našo pogubo.
Kapela. Naš uskok Zemljič, ki sedaj kandidira na slogaški program, se strašno trudi, da bi bil poslanec. Pošilja kar cele kupe letakov županom in drugim; še celo -našim pristašem jih polšiljja. „Sloge“ je dovolj, v naši Župniji dobiva nek župan kar tri ,,Sloge“, čeprav je naš pristaš. To se vidi, kako zelo rabi volilce, V nedeljo, dne 16* maja pp, hoče imeti pri Kapeli volilni shod.
Ljutomer. Liberalna lažnjivost. Volilna borba divja po cejem Štajerskem,. Grel (se za to, da zmaga poštena, slovenska, krščanska stranka. In v tem boju so liberalni časniki, kar se tiče laži, res' mojstri! Pa ne samo na političnem, ampalk tudi na prosvetnem polju se nam je boriti z lažmi najgrše vrste. — Liberalcem ne smrdijo samo slov,: krščanski kandidati, kakor sta Roškar in Robič, tudlj katoliška (klerikalna) društva: bralna društva, telovadni odseki itd. sol Jim trn v peti. (Do^az1 za to nam daje Na|rodni Dnevnik, ki je prinesel cele kupe laži o gledališčnih predstavah „Bralnega društva za ljutomersko okolico“. Ne bi se bavili s prismojenimi dolgolasimi liberalci, ko bi nam njih „dnevno trobilo“ ne vsililo peresa v roko! Ljudje, ki niso mogli prekoračiti oslovskega mosta, se smatrajo za nekake polljogove! V svoji nepopisljivi nadutosti se čutijo vizviŠane nad človeštvom! Res: dolgi lasje »— kratka pamet! Neki „popotnik iz Ljutomera piše v „Narodni Dnevnik“! Dobro! Poznamo 'take „popotnike“!! Izgubljeni študentje, vagabundi, so tudi popotniki! Primeri se tudi večkrat, da tak „popotnik“ mirno, pogoltne razne „častne“ naslove. To je dandanes vse mbderno! To ni nič čudnega! Vsekakor pa je čudno, da se kak list, in tqf ce|o dnevnik, da pd talnega „popotnika“ potegniti za mos! ? Kdo bi se Čudil, da „popotniku“ ni znano ime: jOgnjesIava Skamliecja? Vendar pa je velika otročarija, pačiti ime;! Pačenje tega imena dokazuje dvojno! Prvič ima „popotnik zelo kratko pamet, kjer si ne more zapomniti imena našega gosp. Kaplana. Drugič:,’ preganja „popotnika“ peka „.fiksna ideja“ kot grozno strašilo. Klerikalni zmaj, ki ga liberalci že 20 let mrcvarijo, je naštel viteza z leseno sabljo! Čuki, orli hamrj — «— —- mu rojijo po glavi, kajdar sliši ime g. kaplana Skiamleca! Krščanska mladina, to je nekaj, kar skteli tiste izgubljene „popotnike“, ki jih je verna slovenski mati v njih mladosti učila moliti Boga! „Popotnik“ se izpod-tika nad blago gospodično Erno IRazlag, učiteljico V pokjoju! Obžalujemo ga, da tako malp zna ceniti zaslužno slov. damo! Celih 30 le{ se je trudila za vzgojo slovenske mladine! Res, Več' let truda in napora za narod ima za seboj, ko pa jih je vitez z leseno sabljo doživel! Med tem ko je ta doma delala narodu čast, je dopisun delal svojim starišem in narodu edino le sramoto! Obiskovalce predstav imenuje stare ženske.! Pa ne da bi prišel; iskat mladih žr-
la vrh vsega tega pride popoludne njena hftl, žena Črevljarja Maka.
—	Lepo vas prosim, mati, posodite mi dva goldinarja, — samo za malo časa, Danes se selimo, pa nobenega krajcarja ni. Saj veste* kako je zdaj pri nas. Oh, kakšna beračija. On že ves teden ni ničesar zaslužil, paj ha j živimo! In taka, družina; Zmi-
rom vpijejo: Kruha, kruha; Jaz pa — kam naj grem ponj? Saj vem, ljuba mati, da vam je prav težko nam dajati, — ali povem vam, jaz vam povrnem vse do
krajcarja!	.	,	,
Babica je začela še močneje tresti z; glavo, kakor navadno.	.
—	Kakor ti bom dajala,! ali si čudna! Saj še sama ne bom mogla živeti. Kaj ne veš? Markova, ta potuhnjena ženska, je išla v Ameriko. No, kaj hočem zdaj?
Makovki je šinila v glavo misel* ki jo je -ovla-dalq (tako, da ni odgovorila v prvem hipu ničesar na čudovito norico. Naposled, po kratkem prevdarku, iznenadi babico z imenitnim predlogom.
—	Veste kaj, mati! Gori pri AndrejaŠu jef soba zelo velika, da bo prostora za vse dovolj. Vi morate tako imeti koga, da vam kaj postreže id skuha. Kaj bodete na stare dni Še tukaj samotarili in stradali, pd fee za vsak krompir drago plačevali. Pridite k nam. Jutri vzamemo te vaše «stvari in tako bo vse v
ređU Babicaj je bila silno iznenađena, in dasi, ji ta predlog ni bil neljub, vendar se je nekaj časa odločno branila, da ne bi drugi mislili, da se jim vsiljuje.
Drugi dan se je babica solila.
Vse je bilo že zunaj na «vozu: v sobi je ostal samo še en stol, «a katerem je 'sedela babica, in pa ura Je še visela na steni.
Mak pride notri.
—	No, babica, zdaj pa kar na vo;z. Zadaj na škrinjo boste isedli; saj bo počasi vozil. Malo vstanite, da stopim naj stol in snamem uro —
-i (Ne, Jože, čakaj: Uro bom jaz sama vzela, saj ne znate ravnati ž njo!
—	Za božjo voljo,, vi vendar ne boste lezli po njo, saj komaj stojite.. \Le nikar se ne bojte, da bi se ji kaj izgodilo.
Babica je vstala in Mak je stopil na stol.!
Ali takrat, sam Bog ve, kako, sei je to zgodilo, —> ravno ko je snel uro s stenei (in hotel stopiti na tla* stol zaškriplje, Mak stegne roki »in ura pade na tla.
To je bilo vse taka hitro,; <da se babica niti prav zavedla ni. Ali črez par trenotkov je razprostrla tresoče roke in hitro; kakor že najmanj deset let ne, stopila k Maku in vzela uro iz rok. Z vso lju beznijo jd je pritisnila k sebi in govorila s popolnoma tujim, nenavadnim glasom:
_ Ti — ti — kaj si napravil. Kaj bo zdaj ž njo? Polomil si jo, ti — AM ti nisem (povedala! Pustil bi bil mene, zakaj si se silil., Ali jo boš zdaj ti popravljal. Kaj je bilo sploh vsega treba? Pustili bi me tukaj pr^ miru, vi vsi, saj vas nisenU klicala, da bi mi uro polomili. Svoje nimate, in zdaj ste pokvarili še mojo —
Oči so! se ji začele megl li in kmalu je tekla po licu debela solza ter kanila naposled m uro, ravno na dvanajsto številko.
Babica se ni dala utolažiti., Ko se je peljpla na vo?u proti hiši Andrejaševi, d'žala je uro v naročji in tarnala. Mak «se je silno jezil.
—	Kaj vraga, saj to se da popraviti. Nič hudega ni, kakšno kolesce se (je malo premaknilo.
—	Nič hudega ni? Oj ti! - Komu jo pa bodeš
sedaj dajal' Sz rok? — Nihče ne zna ž njo ravnati, kakor je to treba. Samo pokvarili jo bodo še bolj, da ne bode iza nobeno rabo» več. — Kar pusti jo pri miru!
—	Kako pa se je prav) za prav zgodilo! Üa ti je padla iz rok? vprašala je Makovka.
—	(Stopil sem preveql na kraj, stola, ta se zmaje, jaz-se hočem vloviti z rokami, da bi ne padel in taka seveda —
—	Pustil bi bil mene,.tarnala je babica, kaj ti nisem rekla —
Mak so je ujezil.
—	Molčite vendar naposled! Saj ni taka škoda, če se ta stari kolovrat razbije.
—i Stari kolovrat! O—oh
Babica (je bila užaljena na dno sroa. Tiho je sedla v kot in molčala.
In odslej je sedela dan za dnem tiho na svojem stolu, vrtila molek med prsti aU pa s prekriža^ nima rokama premišljevala,
Z žalostnim obrazom se je ozrla zdaj pa zdaj na polico* kjer je ležala njena ura, zaprašena in zapuščena.
—	Nesi vendar enkrat to uro Košmerlju, da jo malo popravi; opomni nekoč Mak Svoji ženi.
Babica se zgane, nagne glavo naprej in posluša.
—	Kdo bo to popravljal — saj ni vredno, odgovori Makovka.
Takoj potem pa pristavi: Nazadnje je vse jedno, če je tukaj ali tam;, ponesem jo nocoj, morda vendar še kaj napravi ž njo.
Prešel je mesec, prešli so trije me-eci, ure ni bilo nazaj; vsi so pozabili nanjo.
A babica je, trpela.
(Konec prihodnjič.)	>
1ev?! — Zapomni si: ni sramota] biti star, pa to je sramota, biti mlad „popotnik“)! Govorniki in igralci mu niso po volji Bili so prestrašeni. Jecljali so. Svojih vlog niso smali. Grozno so Mii leseni! — „Popotnik“ je najbrže zamenjal našo predstavo s „Čevljar — baronom“, kjer so igralci iz knjige Öitali na odru!? „Popotnikom se pač kaj rado malo zasuče v glavi! Sicer dopis kaže, da je „popotnik“ na svoj\ pameti grozno leseno ČloveČe! Po predstavi je kaplan posadil igralke okrog sebe, fante' pa v kot ter se izhodno zabaval do enih po polnoči!“' „Popotnik, vemo, da si ubog, zato si lahko od nas zaslužiš 100 K, ako lahko to s pričami dokažeš! — Kdor je bil pri poučno-zabavnem večeru „Bralnega društva za ljutomersko okolico“, se pad mora pomilovalno smehljati na duhu bolnemu, liberalnemu kritiku!- Gotovo bine škodovalo, ako bi Špindler in Lesničar, z mrzlimi obkladki prihitela „popotniku“ na pomoč! Znabiti bi mu še kaj pomagalo?! Vsebina celega 'dopisa „popotnikovega je torej — laži — Vsem igralcem in igralkam čast, da so dobro rešili svoje uloge!, — Taki so io-rej liberalci! iTako lažnjivo pišejo liberalni časniki! S takimi neznaičajneži se moramo boriti! — Slovensko ljudstvo! Izpregledi! — Sodi! Prilika za to boš imelo v pondeljek 17. majnika! Naj bo to Časten dan v zgodovini 'štajerskih, krščanskih Slovencev! v našem okraju vsi za: Ivana Roškarja in Pr. Robiča! Bodimo edini! Zmaga bo našai!
Raška koča na Pohorju se je otvorila 13. maja. Ker je sneg že precej skopnel, je koča od vseh strani pristopna. V koči se postreže vsaki dan s toplimi in mrzlimi jedili, z izbornim pivom, s pristnim pekrskim, ruškim in radgonskim vinom ter pijačami za abstinente. Na razpolago je moška in ženska spalnica in še posebna soba za tujce, tako, da se lahko ostane v koči tudi več dni. Od 1. jun. do 1. okt. ima koča trikrat na teden poštno zvezo.
Gorica pri Račah. Pri volitvah, dne 7. maja je pri nas dobil večino glasov dr. Korošec. Tudi veliko železničarjev je volilo dr. Korošca. — Pri prihodnjih volitvah 17. maja bode še veliko boljše. Kakor sedaj kaže, ne dobijo drugi glasov, ko edino kandidata S. K. Z. Ivan Roškar, državni poslanec Maina, in Franc Robič, deželni odbornik, Gradec. Veliko navdušenje vlada. Le vsi naši somišljeniki na volišče!
Nesreče. Dne 11. maja je na postaji Spilfeld povozil brzovlak železniškega delavca in posestnika Jožefa Cvilak. Nezavestnega so z brzovlakom odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer bo bržkone umrl. — Dne 12. maja zjutraj je padel s strehe gradu Hausambacher tesarski polir Alojzij Karhe in si strl pri tem na desni strani rebra. Težko poškodovanega so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. — Dne 12. maja so našli v Leitersbergn ljudje na cesti 481et-nega zidarja Janeza Osim nezavestnega in na glavi težko ranjenega. Rešilni voz ga je prepeljal v bolnišnico. Kako je Ozim, kateri v Gornji St. Kunigundi stanuje, tja prišel in kdo mu je zadal rano, se ne ve.
St. Trojica V SlOT. gor. Da smo se pri zadnjih občinskih volitvah predrznih naskočiti staro pcsilinemško trdnjavo : Golob in kompanija, in da je trojički rihtarski stolec tako zapokal, ko seje stari „Gemeindevorsteher“ nanj vsedel, to gotovim našim nemškutarjem ne da miru, ne po dnevu ne po noči. In zato izlivajo sedaj svojo jezo v „Štajercu“, ki pa tega imena ne zasluži. Najbolj se jezijo nad našimi gospodi frančiškani. Pa vedite, vi štajercijanci! Mi pošteni farani se vas čisto nič ne bojimo, še manj pa za naše patre; kajti čim bolj jih boste s ptujsko gnojnico oblivali, v tem večji časti bodo pri nas. Ravno s tem, da vkljub temu, da niso dolgo pri nas, in vendar delajo, kaže se, da delajo za nas in naše koristi, da nam res oči odpirajo, da se ne sme več tako naprej delati, kakor do zdaj. Pa z napadi v „giftni kroti“ sami sebe, dragi nemškntarčki, strašno obsodite. Kajti Štajerca berejo, naročujejo in razširjajo le najbolj propadli ljndje. In to je vaš evangelij, kaj ne, kjer se sv. vera smeši, mašniki zasramujejo iu se od njih najnesramnejše reči izmišljujejo, kjer je vsak stavek ena laž, lažnjiva vsaka beseda. Čestitamo vam k temu evangeliju, le frakele mora biti zraven! Stari pregovor pravi: Povej mi, s kom občuješ — kaj bereš — in povem ti, kakšen si. Nastelji svinji v hlevu še tako lepo, rajši se bode valjala po blatu — ji pač bolj diši! Gnojišče in blato je „giftna krota“ — kje pa moramo svinje iskati, bom pa prihodnjič povedal.
Verjane. Že enkrat smo naše nasprotnike opomnili, da kdor ima dosti masla na glavi, naj nikar Ue hodi na solnce. Danes še enkrat in zadnjič povemo, gospoda mirujte, drugače pridemo z imeni in številkami na dan, kako znajo štajerčijanei z raznim denarjem gospodariti. Torej le lepo mirni bodite in pnstitega našega marljivega slovenskega predstojnika, naj dela tako naprej kakor je začel. On ne potrebuje „p’ačanega tajnika“ in tako občini prihrani vsako leto lepe kronice. Zakaj pa on zanpa le svojim domačim pismonošem, pa že sam dobro ve in tudi drugi dobro vedo, da se dandanes človek ne sme na vsakega zanesti. Skušnja uči! Torej gospodje! če ne bo miru, pa pridemo prihodnjič s težkimi kanoni na dan! Izvolite!
Ptuj, Ormož.
Anton Meško, župan, Lahonci Josip Ozmec, župnik Sy. Lovrenc na Drav. polju.
Resna beseda. Boj 9 Plojaši se mora enkrat končati, kajti Ploj sam (je odbil sporazumljenje, ki se mit je dvakrat ponujalo. Ta boj nas ovira pri vsej Organizaciji na političnem in nepolitičnem polju. Brez
¥ pondeljek,
ozira na kake osebe posezimo še te dni krepko v volilni boj za Meška in Ozmeca, in boji is Rlojaši je končan, naše ljudstvo pa dobi pred? vsem zveste zastopnike >in naše organizacije prosto pot v ptujski okraj. Napnite vse sile, da zmagata dne 17.: (maja Meško in Ozmec! Naši pristaši iz vseh okrajev gledajo ravno na vas in željno pričakujejo vaš© (zma-ge. Storite) Še v zadnjem trenotku vse, ua (pridejo naši pristaši do zadnjega! na volišče! Nasprotne stranke, plojaška!,.in nemčurska, ,niso tako slabe, da bi jih smeli podcenjevati. Korajža velja, na delo, naredimo konec plojaški stranki!, To si tudi «zasluži, ker j$ s švojo malomarnostjo izdala] okrajni zastop nemčurjem!
Ploj se boji ljadstta! Iz Ivanjkovc se nam piše: Da bi si še pri omahljivcih dobil kaj ugleda, je sklical Ploj h Kraljici shod; nas pa, ki smo ga zadnjikrat poslali v državni zbor, ne pnsti na shod, ki se glasi na vabilo! Tako, naše glasovnice pa hočete imeti! Nikdar jih ne dobite, naj Vas le voli Kraljica in Lebarjev zet, mi kmetje Vas ne bomo! Samo pri volitvah bi Vam bili mi dobri, sicer nas prezirate, mi pa Vam pokažemo svoje kmečko preziranje na dan volitve! Kam bote neki uskočili liberalcem ? Ali ste že zato tudi pripravljeni ?
Velika nedelja. Volilni shod kandidata K. Z. g. Ozmeca je krasno uspel. Pri mnogobrojnih udeležnikih je vladalo navdušeno soglasje. Kandidat Meško se bo predstavil prihodnjo nedeljo, ker je bil tokrat drugod na shodih. V splošni kuriji se je v župniji Velika nedelja sledeče glasovalo: Runeč: Korošec 30; Sodenci: Korošec 19, Ploj 2; Sardinje: Korošec 71, Mekšo 1; Trgovišče: Korošec 22, Ploj 1; Velika nedelja: Korošec 17, Ornig 6, Kitek 6, Ploj 1; Vrčanci: Korošec vse glasove.
St. Urban pri Ptnjn. V nedeljo 9. t. m. zjutraj je imel Ploj s tovarišem Kolaričem shod v gostilni g. Marinič. Celi teden so se od Ploja po župniji razpošiljala vabila na naše pristaše, kakor tudi na liberalce in štajereijance. Nekatere osebe so jih dobile po dvakrat. Predsednik bil je Plojev sluga Zelenik. Zborovalcev bilo je okoli 60, večina pristašev Kmečke zveze. Prišlo je do burnih prizorov. Naši so povedali hofratn marsikatero grenko. Ploj ni pustil našim govoriti, grozil je našemu vrlemu zaupniku s tožbo, a slednji se ni umaknil. Štajercijanski posestniki Čeh iz Ločkega vrha in Ceh iz Levajnc, ki je 27. aprila 1.1. volil nemški okrajni zastop v Ptuju, to se tukaj odlikovali s strahovlado za Plo-jevo stranko (!). S prvim bodemo še obračunali. Liberalni stebri Reša in Čolnarja se že majejo. Omeniti moramo, da do glasovanja niti prišlo ni. Zato bodemo volili 17. maja naše kmetske kandidate gg. Anton Meško, župan, Lahonci, in Jožef Ozmec, žnpnik, Sv. Lorrenc na Dravskem polju.
Majšberg. Brzovlaki v Sterntalu stoje, ker smo pobirali po celem okraju podpise, s katerimi smo mi interesente dosegli pri južni železnici pravično in ugodno rešitev dejanske potrebe. Torej ni to Plojeva zasluga. Nora „Sloga“ lahko seveda besediči, da dr. Ploj vsakokrat svoj škorenj brzovlaku podstavi, a mi tega ne verjamemo, zato bomo 17. m8ja zapisali na glasovnice: Anton Meško, župan, Lahonci ; Josip Ozmec, župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Ha j din. Pri nas je mnogo vrlih posestnikov, vendar takih kot Roškar in Pišek le kaj malo. Zato mi vsi dobro vemo, da nas vsakdo zaničuje, kdor prezira naše najboljše kmete, naše brate, kakor Roškar in Pišek. In dr. Ploj noče na Dunaju poznati teh najboljših naših tovarišev, nas bi pa hotel poznati le na dan volitve, ko bomo rajši nam vsikdar prijazna in zvesta prijatelja volili, in ta sta: Anton Meško, župan, Lahonci in Josip Ozmec, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
V
Rogatec, Šmarje.
Jakob Vrečko» kmet, Ponikva.
Resna beseda. Častna naloga naše vrle duhovščine je, da sedaj stori vso za zmajgo kmeta Vrečka, kjbkor so kmetje z vsem naporom delali pri državnozborskih volitvah za duhovpika Korošca. Zvestoba za zvestobo! Ra tudi knfetje mc/rajo iti sedaj tem rajše ra boj za Vrečka, ker (je njihov tovjariš, ker je njihovega stanu. Nasprotnik! Berlisg je privandranec, prej niti ni bil slovenskega mišljenja in (kmet, pozna kmeta samo pri žepu, njegova družba ,so učiteljice in učitelji. Toda agitacija nasprotnikov je velika, zato pa ne zaostanimo! Sedaj so se vrg,i z lažmi proti Vrečku, odbijajmo jih! (Delajmo 'ge intejnzivna za zmago!
Berlisg — molči. Žetalski Berlisg je tudi ud okrajnega zastopa. O njem se je izrazil tovariš: „^e 6 let sedi z menoj v okrajnem zastopu, pa še niti ene besede ni pregovoril pri kteri si bodi seji“. No, če ima Maks Berlisg že pred gospodo v rogačkem okrajnem zastopu tak strah, kako le še bi se mn tresle hlačiče pred gospodo v deželnem zboru.
Dvajset let je že Slovenec, tako se hvali Berlisg v liberalnih listih in letakih. Kaj pa je bil prej-? To vemo vsi dobro! Zato pa ima svojega nečaka v ptujskem študenten-heimu. Deželni zbor daje podporo za ta Studentenheim. Ali bi Berlisg bil zavoljo tega rad v deželnem zboru.
St. Vid—Grobeino. Ali veste, kaj je novega? Liberalci naši so se zopet blamirali. Njiho? rekurz je padel v vodo, občinske volitve so potrjene. Dne 8. maja t. 1. je vzdihoval nekdo v Št. Vidu tako:
Je pa davi slanca padla,
Na zelene travnike,
Je vse rožce pomorila,
In liberalne kandidateke.
Kaj je men za kandidate,
Če jih slanca pomori,
Men je za županski stolec,
Da mi kdo ga ne zdrobi.
Sv. Refer na Medvedovem selu. „Nar. List“ od 6. maja, Štev. 19, ki z ’mnogimi lažmi o našem kandidatu kmetu Vrečku hoče vsiliti ljudstvu za 17. maj kandidate, celjskih liberalnih doktorjev naprednjaka ali liberalca trgovca Brlizga, laže” tudi o meni, ko piše dobesedno:
„Tia kmečki prijatelj (če se gre za njegov žep!) si je osnoval tudi kmetijsko, podružnico, da bi kmete speljal na svojd limanice. Obljubljal jim je vse mogoče dobrote, naročeval je semenje, oves. bike mr-jasce itd. A te dobrote,, (ki jih on deli, so takšne, da ga kmetje preklinjajo, ker jih je na led speljal. Vse, kar naroči, prodajal veliko dražje, kakor se tiobijo iste stvari po trgovinah.“
^ Kolikor Stavkov, jtoliko laži! Toliko vpijete, o kmečkem napredku in sedaj vam ni po volji naša kmetijska podružnica,, ki imaf edini) (namen, pospeševati kmetijski napredek župnij Sladka gora, Sv. Peter, Sv. Ema in Zibika? Dobrote, ki 'sta jih obljubljala veščaka potovalna učitelja Bele in Jelovšek in • za njima jaz, fee prihajajo. Do sedaj je podružnica priredila 20 poučnih shodov, ko še niti ne deluje eno leto; šest udov je dobilo mrjasce žlahtne sorte, eden bika za polovično ceno; 10 žlahtnih petelinov in 6 kokoši se je (razdelilo med ude. Edeni «d je dobil 50 kron podpore za napravo travnika. Dobili siuo pet vinogradniških in U ’drevesnih Škropilnic in 81 golt-nih cevi zastonj od družbe. Mnogi udje bodo dobili podpore zaj drenažiranje travnikov.
Lažnjivi dopisnik, povej Vendar, kdo me zavoljo teh dobrot, ki sem jih po svoji dolžnosti kot tajnik podružnice pomagal izposlovati, sedaj preklinja?! Semenskega/ «ovsa in deteljnega in travnatega semena so udje naročili za blizu'1400 K. Naša* podružnica je, kakor vse druge podružnice, naročila) ta semena pri Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu. In glasom vposlapega- računa je stal 1 kg ovsa 25 v, 1 kg travnatega semena 1.68 K, 1 kg lucerne 1.72 K, 1 kg (štajerske detelje 1.76 K. Račun je pri meni vsakemu na razpolago. Jaz teh semen nisem nikomur prodajal, temveč s predsednikom! sva jih izročila udom, ki so jih naročili, in pri tem pobrali tudi n<1 vsakega pripadajoči znesek, da S3 je poravnala voznina v znesku 44.50 K. Semena so bila najboljše kakovosti in zanesljivo kaljiva. Cena! ne prekaša navadnih trgovskih cen. Po znižani ceni pa jih Zveza ne oddaja.
Na občnem zboru kmetijske! družbe v Gradcu dne 18. marca je prišlo od: 8 vložehih važnih predlogov naše podružnice 5 (v razpravo. Na moje utemeljevanje so bili vsi /sprejeti. Ni se mi torej treba sramovati delovanja pri podružnici, ki mil, feicer da obilo posla, za katero paj <he tirjam ne vinarja odškodnine. Zato pa „Narodni List“ zopet grdo laže, ko piše: Ali je to prijatelj kmeta? Zakaj se vtika v take stvari, če jih ne razumet in tako oškoduje kmete? In kmetje naj, Volijo kandidata, ki jih priporočajo taki kmečki prijatelji? Vsak, kateri bi to storil, bi pljuval v svojo skledo.
Jaz pa rečem: Vsak bi pljuval v svojoi skledo, kdor bi verjel 'lažnjivemu „Narodnemtu Listu“ in bi ne volil. Vrlega kmeta Jakoba Vrečko. S ponosom ga priporočam in bo tudi sijajno zmagal.: 1 Tudi tukaj, kjer se) je izlegel lažnjivi« «dopis, bo dobil ogromno večino kot kandidat katoliških kmetov, prav kakor 7. maja Pišek, ki’ je dobil pri nas od 75- oddanih glasov 58, Brinar pa samo 17 glasov. — Sv, Peter na Medvedovem selu, đne 10. maja! 0.909. Fr. Sal. Gomilšek, župnik in tajnik kmetijske podružnice.
St. Peter na Medvedovem sein. 7. maj je bil za našo občino vesel dan. Štirje nevolilci, med njimi eden, ki je še le pred kratkim prišel h polletnega zapora iz Celja, bo si strašno brusili pete po fari po noči in po dne pa vse zastonj. Štiri vrste plakatov so Iimali po celi fari na hiše, na vrata, na drevesa, na brzojavne droge, glasovnice so popisovali, izkaznice in glasovnice so mnogim komaj zadnji dan dali, slivovko in brinjevca so obljubovali pa vse vknp ni nič izdalo, komaj ubogih 17 glasov so s priberačili za Brinarja. Reveži koliko ste pretrpeli! Kako ste se nam smilili! Mi pa smo korajžno glasovali za kmeta Pišeka in naših glasov je bilo lepo število 58, toraj 41 več kakor vaših. Sedaj si že zopet brusite pete. Ne bo nič pomagalo. Od neiskušenih pobičev si ne pustimo zapovedovati, koga naj volimo. To si zapomnite. Tudi laži „Narodnega Lista“ Be bodo pomagale, kakor tndi slavni liberalni shod pri Kregar-ju nič ni pomagal. Naš Vrečko pa bo 17. maja tn(ji slavno zmagal.
Konjice, Slov. Bistrica.
Peter Novak, posestnik, Slov.
Bistrica.
Resna beseda. Iz zelo zanesljivega! vira vemo, da nemčurska klika z vso gotovostjo računa na ta okraj, zato je vrgla zadnji tedten v jta o(k!raj denar, letake, liste in plačane agitatorje! Gotovo je, da ima nem^kutarija v tem okraju še precej pristašev in zato je nujno treba od naše strani Še v zadnjem hipu večje in intenzivnejše agitacije,; Nemčurji bodo spravili fcad/njega moža na volišče. Isto se mora zgoditi od naše strani, sicer lahko doživimo presenečenje, pa
dne 17. maja vsi na volišče.
to. V; 'oXflajju, ikj|örs liberalci nid protfikalnđiiđata, niso postavili. Prosimo, da spravijo naši zaupnici v pon. cleljejk zagotovo slehernega moža na volišče!
Vprašanje. Stajerčijanskf. poslaneq našega okra* ja je bil dosedaj Stiger, Kaj je storil „veliki prija-telj“ kmetov, štacunar Stiger za 14mj3tj|ki stan? Ali je kedaj šel med nas, ,ali je kefdgj prišel poročat o svojem delovanju v deželnem zboru, ali je\ kedaj priredil shode, kjer bi mu lahko razodeli svojje zahteve, mu naročili,, kaj je treba za nas kmete storiti? Somišljeniki Stigerjevi in naših posilinemcev imajo večino v deželnem zboru, a so se presneto malo brigali za kmečki stan. Tisočak za tisočlakbm so darovali za razna nemška gledišča, kjer se dan za dnevom ubija čut naravnosti in poštenosti zlasti p,ri mladini, za nemške slavnosti, veselice, a prav malo in Še to le prisiljeni, so storili za povzdfgo gospodarstva. Za Zahteve kmetov s g. imeli gluha ušesa.' V isti družbico Stiger, bi moral tudi Kresnik biti!
Kresnik ni kmečki kandidat, ampak kandidat, najet od mestnih kramarjev in uradnikov, da klela zgago med kmečkim ljudstvom, da bo moral torej tako delati, kakor mu bo mestna gospoda zapovedovala. Da ona gospoda ni zavzeta za kmeta, lahko spoznamo iz tega, da tudi dosedaj ni poznala kmeta drugače kot molzno kravo. S kmetom nimajo nič drugo skupnega /ko njegov denar, ki ga nosi v njihove trgovine m urade. Ne ljubi ta posilinemška gospoda kmeta, nič jim ni na zboljšanju njegovega položaja, oni ljubijo samo njegov denar. Vse bi ,naj njihovim žepom služilo, ,nič jjim ni mar, če (se kmetu še tako slabo /godi, če mu še tako trda gre 4a plačilo, da so le oni siti — to je njim vse, kakbr kaže njihovo dosedanje počenjanje, Kresnik, „hraber značaj“ (!) ? kakor se hvališ v slojem oklicu, ali se strinja s hrabrim značajem, ki je „Ineustrašljiv za kmečke koristi“, se vdinjati pri takih škodljivcih kmečkega ljudstva, ali se ne sramuješ izročati kmečki stan v roke njegovih nasprotnikov? Ali se spodobi za hraber;značaj obešati se za frak nemške mestfae gospode, ki ni nikdar nič z/a kmeta storila, ampfaji mu neizmerno že šjkbdovala ? Vsak (razsoden,, nepristranski poslušalec torej lahko spozna, da, si samo v besedah hraber značaj, drugače pa od posilinemškel mestne gospode vdinjen.
Štajerčeva „p up redna,“ stranka. IJažnjivi ptujski list hvali svojo „napredno“ stranko k,ot edinore-Šilno ladjo potapljajočega se kmečkega stanu. Poglei-mjo si malo te ljudi, kdo in kajkšnii so, kaj hočejo, zlasti kaj so že storili dobrega. Presoditi jih hočemo nepristransko, po pobarvano s' StajeVčeviini Lažmi in izmišljenimi hvalospevi, ampajk soditi jo hoč|emo po tem, kakšna se kaže v svojih delih, zlasti na gospodarskem polju.; IT a strdka ge seveda protikato-liška '(njeni „najodličnejši“ pristaši a la Baumann, Sommer so postali celo protestanti, v iSlotv, Bistrici se vdeležujejlo protestantdv^kegai opravita)., pjrotinarodna, Isovraži naš ’.materni jezik, njen namen je, ljudstvo nezavedno in neuko pustiti, /svojim1 izvoljenim pa nemško omiko vsiliti, da bi) ul|ogo ljudstvo za nos vodili;; ona je tudi iprotikmečka, kramarska stranka: njeni kjomandantje so vielefrajcarji in šta-cunarji, njih priganjači so nemškuta/rski odvetniki in notarji, njih kimovci so ljudje, ki so pripravljeni čez drn in strn iti za svojimi/ komandanti, četudi v svojo in svojih občifn lastno Škodo,. /Tb je jedro štajerči-fanske, „strašno kmečke“ stranke, Kaj ne, „lepi" kmetje so to L Pri tej stranki kandidira Kresnik!
Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg.
dr. Karl Verstcivšek^ profesor, Maribor.
Resna beseda. Liberalci so old začetka volilnega bojla smatrali ta okraj za t,a!kio varen, da so ga ponudili podgeneram in kronprincu ,svoje stranke dr. Božiču. S tem je dovolj povejdano, da mora naša stranka vse storiti, da iztrgamo ta okraj liberalcem. Vsaka zamuda, vsak manjkajoč glas nas lahko spravi ob zmago. Pomisliti je tudi treba, da bo ponekod V marenberškem okraju dobil nemšlkutarski kandidat precej glasov. To vse se mora drugod kompenzirati! Vsi do zadnjega na volišče/! In Še, enkrat:' Vsi do zadnjega na volišče!
Slovenj gradeč. Skrivnostne številke so, ki jih je skrivnostna roka zapisala ,M volilni koledar! Skrivnostne številke 7,, 17. in 24. msjjnika! Skrivnostne številke in osodepolne, pogubne za liiberallce-razdiral-ce! Poglejmo! 7 in 17 = 24, Kakor smo sijajno zmagali dne 7.; majnika v delavski skupini, tako moramo zmagati 17, mlaj ni k a. tudi v kmečki skupini po vseh 2deljanijah naše slavne katoliške Škofije lavantinske. In to se bo zgodilo v polni meri tudi v naši starodavni starotr&ki dekaniji, Če le vsi zapišemo na glasovnice: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor. Skrivnostne *— velepomembne Številke! Le bolj natanko si jih še oglejmo! 24 — 17 — 7 = 0. Zmagati mora našo krščansko prepričanje tudi Še 24. majnika, posebno pa 17. majnika po celi spodnještajerski katoliški škofiji lavantinski, kakor je že sijajno zmagala dne 7, majnika — in narodne Jažil/iberaine, raz diralne stranke ne bo več.- Reklo se bo le Še: Re-quiescat in pace! Da se pa to zgodi, moramo pripo-
moči itudi mi kmečki volilci V< okrajih Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj s tem, da volimo 17, majnika vsi brez izjeme krščanskjo-socialnega najšega kandidata, ki jq dr,: Karl Verstovšek, profesor, Maribor. Velepomembne številke 7., 17, in 24, majnika! Ako namreč zmagamo 17, majnika tako sijajno, kakor smo zmagali 7, majnikh, mor,a ta dvpjna zmaga zmago-nosno uplivati in učinkovati na zadnji volilni dan, 24. majnika v tržki skupini! Živela zmaga krščanskega prepričanja! Živeli vsi kijščanski volilci! Živeli vsi vrli krščanski naši kandidati!
Slovenjgradec. Višnjeve izkaznice imamo v rokah za dne 17. majnika, Izvrstno! Usodepolno — za liberalce-r.aizdiralee! Višnjeve, modre pole za izkaznice! Velepomembno! — Ali veste že vsi kmečki volilci, kaj pomenijo te višnjervte pole, te modre izkaznice, ki jih imate v, rokah? — Cujte, berite in čitajte ! /Te višnjeve izkaznišljef pole- Vam vsem, ki ste jih dobili, dajejo pravico, da pošljete dne 17, majnika vso liber alno-razdiralno narodno stranko in njenega kandidata dr. Božiča v — penzijon. (Zato ni treba nič drugega: kajkor zjapišjati na glaisovnice : dr. Karol Verstovšek, profesor, Maribor.
Hans Voschnagg — razkrinkan. Z renegati so začeli pometati. Slovenci so vedeli, da je bil ta Ivan Vošnjak nekdaj Sokol, ud čitalnice, da je na hiši imel trobojnico. Toda Hans se zato ni zmenil. Zdaj pa je njegov protikandidat nemški učitelj v Celju, Avgust Aistrich, te stvari spravil v nemške liste. Hansu so se začele hlače tresti. Kazal je na shodu v Laškem listino, s katero se mu bojda potrjuje, da ni bil Sokol. Avg. Aistrich pa je izjavil v celjskih, graških in dunajskih listih, da mu sodnijsko lahko dokaže, da je bil v sokolskem kroju, in da je telovadil z mozirskimi Sokoli. Hans je hotel bojda celo postati načelnik šoštanjs-kega Sokola. Ker pa ni bil izvoljen za načelnika, je odstopil od Sokolov. Zdaj pa vse to taji!
Staritrg pri slovenjgracu. „Kmečka Zveza“ priredi tnkaj v nedeljo 16. manjnika ob 4. uri popold. volilni shod. Govoril bo državni poslanec Grafenauer iz Koroškega. Somišljeniki, vsi na shod! Korošci prijazno povabljeni!
Velenje. Državni poslanec Ježovnik agitira za kandidata Dr. Božiča in razpošilja letake, ki so polni obrekovanj. No gosp. Ježovnik, vrezali ste se malo. Ako mislite, da bodemo Vam šli na lim, se pač jako motite! Mi kmetje dobro poznamo vašo liberalno stranko in z njo naše največje „dobrotnike“ advokate! Pred dvema letoma ste z zvijačo dobili veliko kalinov na svoje limance, a kakor je znano, so se Vam do danes že vsi izneverili in ko poteče doba državnozborskega zasedanja, Vam že sedaj prerokujemo, da se bode Vam godilo nekoliko drngače, ko, zadnjič! Takrat boste lahko zaklicali: „Enkrat in nikoli več!“ Gotovo se še spominjate svojega svetohlinskega stavka:	„Ljudska volja,
Božja volja.“ Tako bode sedaj govorila ljndska volja in strla enkrat za vselej tilnik laži — narodni stranki. Naš kandidat je dr. Karl Verstovšek, katerega bodemo volili vsi brez izjeme. Delo za pošiljanje letakov si pa g. Ježovnik lahko prihranite!
„Slovenjgradec. Krščanski volilci kmečke skupine! Kam? Kandidat dne 17. majnika? — vsi volit! Koga? Delavnega kandidata čvrste naše „kmečke zveze“, ki je dr. Karl Vrstovšek, profesor, Maribor.“
„Slovenjgradec. Krščanski volilci kmečke skupine! Kam dne 17. majnika? na desno ali na levo? — kajneda, vsi pojdemo na desno pravo stran, ker desnica je vedno močnejša kakor levica. In ta desna, prava pot popelje nas skozi neomajeno krščansko prepričanje do sijajne zmage dne 17. majnika. Samo treba zapisati na glasovnico: dr. Karl Vrstovšek, profesor, Maribor“
„Slovenjgradec. Krščanski volilci kmečke skupine! Vsi v tabor naše neustrašene kmečke zveze! Pod zma-gonosno zastavo „kmečke zveze“ vsi v boj dne 17. majnika za njenega in našega kandidata, ki ni nihče drugi, kakor dr. Karl Vrstovšek, profesor, Maribor“.
„Slovenjgradec. Dve politični stranki imamo v našem volilnem okraja. Ena je laži liberalna stranka, ki deluje le destruktivno, to je, ta stranka zna le podirati in razdirati, kakor je to očevidno pokazala na naših shodih te dni. Ena stranka pa je krščansko-socijalna stranka, ki je pozitivno delavna, močna in čila, in se osredotoči v naši „kmečki zvezi“. Krščanski volilci kmečkih občin! H kateri stranki se hočemo pridružiti vsi, prav vsi, brez izjeme vsi? — Kajneda? edinole k tisti stranki, kateri pripada že davno velika večina naših stanovskih tovarišev-kmetov in delavcev; in ta stranka je krščansko socijalna stranka. In le malo, malo jih je, ki se še pomišljajo. Potegnimo te naše, da bomo vsi edini, ker le v 'edinosti, v slogi, v „kmečki zvezi“ je moč. In to svojo moč bomo pa tudi pred vsem svetom pokazali dne 17. majnika, ko bomo vse svoje glasove zjedinjeno oddali delavnemu kandidatu čile „kmečke zveze“, in ta je dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor“.
Šentilj pod Turjakom. Liberalizem — to čudno pošast po pravici preganjajo povsod; saj je pa ni dragega kakor laž in zavijanje! Pregnali so jo Nemci, vzlastL na Dunaju, pritepla se je na Kranjsko; tam so jo tudi srečno pregnali, in zdaj se je pritepla tu sem na slovenski Staj er. Pa v boju, napovedanem na 17. majnika, zmagalo bo tudi tukaj zoper liberalizem trdno krščansko prepričanje, ko se bo po večini volilo: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor“.
Sv. Peter na kronski gori. Liberalna domišljavost se prilega kmetu kakor sedlo kravi. To se vidi na našem žnpann Podržanu. Ker torej dela liberalizem človeka takega, kakor je naš župan, se nam je ta liberalizem grozno d gabil. Zato hočemo ostati krščanski in voliti krščansko. Dne 17. majnika bo vsak volilee si zapisal na glasovnico: Dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
Staritrg pri Slovenjgracu. Mi ostanemo, kakor smo bili, zvesti naši krepki „Kmečki zvezi“. O tem bomo zopet svet prepričali 17. majnika, ko ne bo noben resen volilee volil drngače, kakor v krščansko-socijalnem smislu, namreč: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maiibor“.
Podgorje pri Slovenjgracu. Ne enega glasu ne dobi tukaj dohtar Božič, ki nima za nas kmete nobene lepe besede, ampak samo grde psovke in priimke, ko nas sramoti s „farškimi podrepniki“ očitno po shodih in liberalnih no-vinah. Pač pa bomo z navdušenjem oddali glas za glasom: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor.
Marenberg. Nedeljskega liberalnega shoda v Zgornji Vižingi se je udeležilo — vkljub strastni agitaciji — komaj do kakih 50 ljudi. Marenberžanov je bilo le kakih 15 na shoda, samih pristašev Kmečke zveze. Večino poslušalcev je pripeljal Pahernik iz Vuhreda. G. Božič zastonj se trudite po Marenbergu, niti Pahernik vam ne more več pomagati. Kaj bo 17. maja? Morebiti bo pa Vas ta dan pokopal „totengrobar“, kar ste trdili s svojim trabantom vred, o prof. Verstovšeku na nedeljskem shodu. In da Vas bo, hočemo skrbeti tudi mi marenberški kmetje 17. maja.
Iz aoštanja je prinesla Graška Tagespošta na novo vest o otvoritvi konkurza čez premoženje hotelirja Raisterja in našteva pri tej priliki slovenske dolgove podvojeno in potrojeno. List prinesel je vest o otvoritvi konkurza, šc predno je o tem bil obveščen konknrzni komisar, torej morajo biti med graškim uredništvom in okrožnim sodiščem neke tajne zveze, katere razkriti bi vsekako priporočali Običajno je sicer, da se navede tudi vrednost premoženja v konkurza se nahajajočega dolžnika, to se pa Tagespošti ni zdelo potrebno, ker hoče svojim bralcem natvezati, da je ves dolg kratkomalo nepokrit, kar pa nikakor ne odgovarja resnici: Rajsterjove nepremičnine reprezentujejo tako visoko vrednost, da bo njemu po prisilni likvidaciji ostalo še nekaj premoženja. Vzrok za otvoritev konkurza ni faktična insolvenca, ampak hudobnost nekaterih malih upnikov zastopanih po gotovih celjskih odvetnikih, kojim je morda senzacija ljubša nego interesi njenih klijentov. Šoštanjska posojilnica, koja še dolgo ne bo ležala v zadnjih dihlajih, kakor to prorokuje tetka iz Gradca, pri Raj-sterja sploh ne more priti v škodo, ker ima le malo terjatev in tisto sigurno uknjiženo ne samo pri Rajsterjevih ampak tudi pri drugih zemljiščih. Kar še ve omenjeni list povedati o dragih Slovencih bi nam le dokazalo, da korespodent ne zna prav šteti in nima pravega pojma o zemljeknjižnih podatkih, saj videti je, da nekatere številke v svoji hudobnosti kar po večkrat šteje. Skrb za izter-javanje naj pa le naši nemčurčki pustijo drugim, k njim gotovo ne bomo prišli po pomoč, saj je tudi ravno ne bi mogli najti ker itak slabo piskajo.
Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško.
dr. Ivan Benkovič; državni poslanec, Brežice.
Alojzij Terglav, kmet, Št. Peter v Sav. dolini.
Resna beseda. ,Gre se za to, da uničimo obre-kovalno liberalno družbo. Prej si niso upali, kakor še le vi Zadnjem (trenutku, izdati listovi prejti našim kandidatom, v katerih jih obrekujejo, zasramujejo in lažejo. Vedo, da bi mi na njihove laži odgovorili z resnico o Goričanu, ki ima toliko masla na glavi!' Pojdite te dni kj (vsem volilcem, da se /ne. dajo premotiti po obrekovanju nasprotnikov, Rajzširjevalce) obreko-valnih listov pa nam naznanite s pričami vred, da postavimo enkrat vso to obrekujočo sodrgo na zatožno klop! Dr. Kukovec pa naj čaka, da svet izve prihodnje dni njegov resničen životopis!; Vsei se že sramuje tega boja tudi v liberalni stranki, le on še ne. Seveda, temu človeku, ki živi bolj od svoje žene, kakor od svojega dola, ki p ima tdrej npbienih resnih skrbi, se še dopad,e ta grd, fantalinovsl# način boje, Ivanja, Somišljeniki, ravno vsled zadnjih napadov Še prav posebno na delo! Recite /si: Zmaga mora, mora biti naša! In za to Še na dejo!
Galicija. „Narodni List“ z dne 6. maja, 4. L štev. 20, se strašno jezi nad dopisom v „Straži“ štev. 51 jz Galicije. Pravi, da toliko laži 'še ni bilo nakopičenih' nikjer kot v tem dopisu; pal takoj drugi dan 7. maja so naši volilci pokapali, kdo laže. „Narodni List“ piše, da je bilo v Galiciji na shodu okoli 100 ljudi, pa komaj polovico volilcev. 'Dne 7. maja vse je pa pokazalo, da je bilo našd, Število resnično 250, ker ta .dan sta bila oddana za Pišeka 102 glasova, drugi še pridejo pa 17. maja na vrsto, poleg tega jih je bilo še pa tudi iz sosednih, krajev, ki niso pri nas volili.
Nadalje piše „Narodni List“, da je na shodu Narodne stranke v! Prnovem se izreklo 50 samih vrlih volilcev za Brinerja, kako pa, du je ta na- dan volitve dobil samo 1,1 glasov, pa še te so mu na dan volitve njegovi agitatorji Je s težavo priborili. Dopisnik je pozabil povedati, da so imeli v sredo po ga-liškem shodu Narodovcev shod ponoči iv Hausschenbih-lerjeveml vinogradu, kjer so neki pili in klobase jedli, pa vse zastonj, samo da so poslušali .veleumne-ga Brinerja. Bilo je pa precej učiteljev, eden celo, ki mu vsaka sapica škoduje in ne gre rad, nikamor, na !ta shod je pa Šel. Mi bil. pijače ne oponašali, pa ker Narodna stranka vidi pri nas, vse,naj Še svoje vidi. Kar se pa Tiče '50 samih' vrlih volilcev, bi pa mi lahkq rekli tudi kaj, pa nočemo nikogar zaničevati.
Nadalje piše ,„Narodni List“, da so spoznali njegovi pristaši „Marburske kurzovce“, pri tem pa pripomnimo, da so se naši fantje obnašali popolnoma dostojno, samfll terorizirati se niso pustili in to Žal-
demo dne 17, maja raje na volilni listek zapisali ime kandidata K, Z„ ki pozna naše potrebe in težnje in ta je dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
Rajhenburg. Kadarkoli se našim liberalcem (pristašem Nar. stranke) očita, da nimajo vere, vselej se razbnrjajo ter hočejo biti najboljši kristjani. Naše ljudstvo je zgubilo pred njimi že vse spoštovanje. Na shodu v Kališovca sta se celjska dohtarja skupno z našimi učitelji skoro priduševala, •da sta najboljša kristjana. G. kaplan pa ju je prosil samo za jedno vprašanje, če sta namreč opravila svojo nedeljsko dolžnost. Seveda komur je vera postranska stvar, ta gre k maši ali pa ne. Naše ljudstvo pa smatra vero in verske dolžnosti za prvo stvar in dokler to ostane med ljudstvom, tako dolgo bodo propadali celjski kandidati. Vera je orožje, ki se nebo nikdar obrabilo, pač pa se bo poostrilo v boju zoper brezverske in gnjile stranke. Zapi-ište si to za ušesa!
Brezje pri Rajhenburgu. Kar so naši kmetje zvedeli, da bi v slučaju ožje volitve med Pišekom in Sitterjem stopili naši liberalci v socialdemokraški koš, ne imenujejo pristašev Nar. stranke drugače kakor socialdemokrate. Da so se jim oboji že preveč pristudili, se bo razvidelo iz naših volitev dne 17. maja. Kmetje! Kakor smo jednoglasno bili navdušeni za Pišeka, ravno tako nastopimo skupno za g. dr. Fr. Jankoviča! Mi ostajamo, a g. Malus Vas je strah!
Dobje pri Planini. Proti občinskim volitvam je vložil nadučitelj Pulko priziv, ker ni prišel ne on, ne nobeden njegovih v odbor. Zdaj poizveduje orožnik po občini, kdo j® agitiral in silil k volitvi. Naj glavarstvo prime Pulkota in njegove in konee bo poizvedovanja. Vsaj pred vsakimi volitvami tako strastno agitira in obeta zmago, da je že vsem zoprno. Znana je njegova predrzna usiljivost. Za Brinarja je §el v blatu in dežju pozno v noč od hiše do hiše, razmetal je na stotine lepakov in letakov, pa revež je spravil samo bornih 14 glasov skupaj. In tak človek je imenovan za volilnega komisarja!
Virstanje. Kaj se je pri nas godilo na večer 6. maja? Eden izmed tukajšnjih liberalcev je uvidel, da nič ne opravi s svojo agitacijo za Brinarja, si je pa iztuhtal drug način. Začel je agitirati za Franca Pišeka, tega volimo, on je kmet, on bo zastopal kmeta. Pa kaj se je zgodilo? Začel je vo-lilcem prigovarjati, naj njemu glasovnice izročijo. Rekel jim je, da jih že dobijo nazaj pri vstopu v volilno sobo. In kaj je bilo na glasovnicah zapisano? Ne Pišek, ampak Brinar. Ko so brali, da je Brinar na glasovnici, niso hoteli .nekateri na volišče, nekateri so pa Brinarja prečrtali, pa zapisali Franca Pišeka. Toda komisar, liberalni učitelj Jelovšek je vse te glasovnice odvrgel. Tako delajo liberklci pri volitvah. Zato si pa zapomnite; 17. maja vsi na volišče za. kandidata Slov. kmečke zveze! Zmaga mora biti naša!
Koroško.
K našim deželnim volitvam. (Zakaj' jso nemški kr.ščansko-socialci propadli?) Na to vprašanje imamo več odgovorov:
1 .- Nemški naši zavezniki so slabo organizirani. Imajo sicer svojo gospodarsko organizacijo, posojilnico itd.,, (imajo tud!, povsod svoje politične pododbore, kar jim pa manjka je mladeniška organizacija, izobraževalna, pevska, telovadna društva itd., Ker ni Izadostne organizacije, pomanjkjuje tudi discipline; to se je pokazald ebasti tam, kjer smo postavili Slovenci ž njimi kandidata skupaj ((v beljaški in celovški okolici). Mnogo nemških krščansko-socialcev nf hotelo dati Slovencu glasa. To je < (pomanjkanje discipline. Pa ne samo pri volilcih, kar je Še mnogo žalostnejše* (pomanjkuje discipline tudi' pri organiza-rtorjih samih* pri inteligenci, pri duhovnikih. Mnogo nemških duhovnikov je še tako zaspanih, oziroma tako nemškonacionalhega duha, da miti tam, kjer so nemški krščanski-socialci sami stali nasproti liberalcem, niso fetorili za volitve čisto nič. Gospodje, tu je treba organizacije* ’in s*icer brezobzirne, trde organizacije, ki odstrani vse zapreke!
2.	Kdor vseh teh razmer pred volitvami ni videl, to je bilo vodstvo v Celovcu. Kdor; fje slep in ne vidi slabih razmer v lastni hiši, ta mora 'doživeti tak . „de’bacle“, kakoršnega so doživeli naši nemški krščanski socialci., 'Govorili so, da jim je šest mandatov „bombensicher.“ To bahanje je pa naredilo, da so nasprotni nacionalei delali tem intenzivneje in uspeh so pokazale volitve; nacionalei so omagali, ker je odpovedal krščansko-socialni volitveni aparat in sc sami napeli vse sile.
3.	Zakaj pa 'je ta volitveni aparat odpovedal? Gospod Walcher je to sam razodel v svojem časni-niku: manjkalo je denarja. 2500 K je bil samo volitveni fond; to se pravi biti pred bitko popolnoma nepripravljen* Vojska stane denarja in volitve i tudi. Torej je treba skrbeti že več let pred volitvami za
. fond.
4.	Vodstvo? je samo vzelo svojim volilcem po> gum, ker se ni hotelo udeleževati ožjih volitev v splošni kuriji. Seveda s tem svojcem ni delalo ra v* no korajže, ko so imeli vendaif dosti ,upa na (zmago. Nasprotno pa so nasprotniki že pri ožjih volitvah dobivali krščanske socialce na svojo stran ne samo za splošno ampak tudi za kmečko kurijo.
5.	Petcf napako kaže izid volitve v kmečki skupini na (Nemški Bistrici pri St. Patrnjanu. Tam je nastopil naš Vošpernik osebno in je dobil skoraj vse glasove, a ž njim ne krščanski socialec Hernler, ampak — nemški nacionalec Breitegger! Vzrok? Ker se (Hernler ni osebno prikazal. Ravno tako je Weiß propadel, ker ni. osebno agitiral. Dandanes hoče vo-lilec svoje kandidate osebno videti.
Prijatelji Štajerci, učite se iz tega za svoje vo-: litve, da je treba za. uspeh: 1. organizacije. fin disci-
pline, 2. poznanja svojih moči, 3. denarja, udeleževanje pri vsaki kolitvi, da ostane ljudstvo pri vročem zanimanju. 5. osebne agitacije kandidatove. Tem rečem se imamo koroški Slovenci zahvaliti za svoj uspeh,
Celovec. Prihodnjo nedeljo, dne 16. vel. travna t. 1. napravi S. K. S. Z za Koroško svoj letni občni zbor ob 4. uri popoldne v prostorih „Rokodelskega doma“ v Celovcu (Neue Weltgasse 22.) Ta občni zbor obnesti se mora izborno; na njem hočemo odstraniti vse morebitne pomanjkljivosti v „Zvezi“. Jasno in določeno pot si hočemo začrtati v bodočnost. Tudi na Koroškem se dani — slo-vensko-krščanska stvar zmaguje Le korajžno na dan!
Celovec. (Zadružni tečaj) napravi S. K. S. Z. za Koroško, ki bo trajal dva dni. Vršil se bo v Celovcu v pondeljek 17. in torek 18. majnika t. 1. Vabi se na obilo udeležbo, ki pa se naj takoj naznani „Slov. kršč.-soc., Zvezi za Koroško“ v Celovec, da ve podrobnosti ukreniti in se pripraviti. Na zdär!
Celovec. Okrajna sodnija je oprostila' urednika „Mira“, kojega je tožil prevaljski župan Pristov, češ, da ga je razžalil s tem, da je pisal, da je Pristov čudno manipuliral pri sestavljanju volilnih zapisnikov. — Znorel je posestnik Tancenbergar v St. Petru.
Celovec. Izpisano je do 30. junija mesto sluge pri rudarskem glavarstvu. Prednost imajo certifika-tisti.
St. ,Vid. Pri vzklicni obravnavi v Celovcu je bi] katehet Seybert, tožen zaradi motenja volilnega zborovanja, zopet oproščen. „Freie Stimmen“ o tem lepo molčijo.
Beljak. V Radovini na Štajerskem je umrl „profesor“ da Foresti, ki je pred 20 leti, izdavaje v Beljaku „Deutsche Allgemeine Zeitung“, neznansko blatil vse Slovenstvo in duhovništvo. Njegov sodelavec, bivši igralec Graf, je tudi že dolgo pod zemljo. V Beljaku pa izhajal Sedaj krščansko-socialni (!) nemški list in Slovenci tudi Še živimo. Foresti je bil rodom Lah in je poučeval, tudi laščino.
Beljak. V Dobričah pri Trebinju je ponesrečil mizarski pomočnik Jakob Schauer., Pri izletu je padel iz visoke skale nad vasjo*, takozvane Goslinje skale.
Rabelj. Pričelo se je zidanje naše jubilejske ljudske šole. — Na petelinov lov je prišel na Trviž saksonski kralj.
Mostič. Nemški Schulverein je vedno na delu. Pri Pii miču v Kozlevici so zadnjo soboto ultranemcl ustanovili šulferajnsko podružnico za našo okolico.
Blatnigrad, Kap je zadela nadučitelja Arnhol-ca, ki je bil nadučitelj v Tdgričah in je pri nas služboval Še le od .velike noči.
Otmanje. Obesil se je hlapec J* 'Schwarzfurt-ner pri Estrlnu v Ločah.
Kranjsko.
Shod „Orlov“ na Šmarni gori. Pretečeno nedeljo so imeli Orli shod na Šmarni gori. Udeležba iz raznih krajev je bila ogromna.
Smrekov gozd se je užgal v občini Gorje na Gorenjskem. Islkrei ,iz železihčnegaj stroja ,so pa)dle na suho prodje in je užgale. Prihitele so iz vseh krajev požarne brambe in železniški delavci, katerim se je končno posrejčilo ogenj omejiti in pogasiti.
Za železnico' Kamnik—Polzela je vložilo 40 občin ob kamniški železnici in nameravani po tuhinjski dolini prošnjo na Železniško ministrstvo, Istotako so storile tudi sointeresovane Štajerske občine.; (Ta Železnica je gospodarsko in strategiBno zelo potrebna in važna.
Primorsko.
V Pazinu je na hrvatsM gimnaziji, kakor p< roča „Slov. Narod“, letos 51 slovenskih dijakov, to-raj je petina vseh dijakov Slovencev. Navzlic temu konstatiramo, da se tam slovenščina Še ne poučuje. Na nemški beljaški gimnaziji je samo 14 Slovencev in vendar se slovenščina poučuje. 'Ali ni tej krivici vzrok nemarnost »slovenskih profesorjev na pazin-skem zavodu in nemarnost naših poslancev? Opozarjamo obojne na ta že predolgo obstoječi nedostatek; naj gledajo, da se s prihodnjim letom poravna!
Narodno gospodarstvo.
Not načrt postave za krošnjarje. Trgovinski minister dr. Weiskirchner je vložil nov načrt za krošnjarsko postavo kot vladno predlogo. V 17. seziji državnega zbora se je po dolgotrajnih razpravah v obeh zbornicah sklenila zakonska osnova zadevajoča se krošnjarije. Predno se je pa ta osnova mogla predložiti sankciji je stopila v veljavo pogodba med Avstrijo in Ogrsko iz leta 1907., katera urejuje medsebojne trgovske in prometne razmere med obema državama in radi te pogodbe se je morala prenarediti na novo vsa zakonska osnova za krošnjarje. Od tendence v XV. členu pogodbe, po katerem bi bili izključeni vsi tuji krošnjarji od krošnjarjenja, naj bi se prenaredil tako, da bi bilo ljudem iz nekaterih prizadetih okrajev v obeh državah dovoljeno izvrševati povsod svojo obrt. Kot posledek tozadevnih pogajanj z ogrsko vlado so se določile določbe paragrafa 29 nove vladine predloge. Po teh določbah naj krošnjarji iz nekaterih okrajev ogrskih komitatov Nagy-Küküllö, Nitra, Šopronj, Trenöin, Eisenburg, Moson, Modrus-Tieme potem Zagreb in Varaždin dobe dovoljenje za kroš-njarjenje po gori omenjenemu paragrafa za Avstrijo tako dolgo, kot bodo dopuščeni za izvrševanje svoje obrti na
Ogrskem krošnjarji s čipkami, vezenimi izdelki itd. iz čeških krušnih gor, Kočevarji t. s. prodajalci južnega sadja iz Ko-čevja, Ribničanje s siti, lesenimi in lončenimi izdelki in bovški krošnjarji tekstilnih in galanterijskih izdelkov. Ta vložena osnova se razločuje od one v XVII. seziji državnega zbora sklenjene le po členu 12. Po tem paragrafa bodo imele namreč vse občine, ne glede na število občanov kot sedaj pravico, po sklepu občinskega odbora, krošnjar-jenje po občini prepovedati. Potrjenje takih sklepov naj spada pod kompetenco političnih deželnih oblastev. Te določbe vsebujejo vse one želje samoupravnih oblastev in obrtniških korporacij, katere so ti v poslaniških krogih zaželeli in zahtevali, ne škodujejo pa tudi ne obstanku nekaterim krajem v narodno-gospodarskem oziru neobhodno potrebnim krošnjarskim obrtim. Po paragrafu 16 bo dovoljeno krošnjarjem iz gori omenjenih krajev, tudi po drugih krajih, kateri so drugače zaprti krošnjarjem, prodajati svoje stvari.
E spora švicarsko-nemških mlinarjev. V Franko-brodu so imeli nemški in švicarski mlinarji zborovanje radi poravnave spora v zadevi izvozne poravnave za moko. Vsa poganjanja so se pa ponesrečila radi švicarskih mlinarjev, ki niso hoteli odtegniti svojih zahtev od razpravnega reda.
Solunski trgovci in tarifa Lloyda. Več kot 150 naj večjih trgovcev v Solunu je poslalo glavnemu ravnatelju „Avstrijshega Lloyda“ spomenico, v kateri izjavljajo, da ne bodo pustili več svojih stvarij ladijam Lloyda prevažati, ako ne bo do konca meseca znišal visoke tarife. Glavni ravnatelj je izjavil na to spomenico, da so pritožbe brez vsake podlage in zahteva ustanovitev razsodišča. Resnica pa je, da so tarifi Trst—Levanta za nekatere robe veliko večji kot pa Severno morje — Levanta in so zaradi tega tudi Avstrijski izvozniki in industrijalci že precej časa zahtevali končno revizijo tarifa.
Produkcija svile v prošlom letn. Kakor vsako leto od 1870. leta sem je priobčila tudi za leto 1908 družba trgovcev svile v Lyonu statistiko o produkciji svile po celem svetu. Surove svile se je pridelalo 22,870.000 kilogramov, to je največja številka, ki se je mogla doseči do sedaj. Dobava svile se dviguje leto za letom. Leta
1907.	se je pridelalo za 800.000 kilogramov manje kot
1908.	Posebno so se dvignile številke v Levanti, na Kitajskem in Japonskem. V zadnjem času se je izvozila svile za 7 milijonov to je več kot 30% vsega kontingenta.
Nabirajte za volilni sklad Slovenske kmečke zveze.
Razgled po svetu.
Eksplozija na podmorski ladiji. Na italijanski podmorski ladiji „Fosca“ je eksplodirala zaloga bencina. Šestnajst možje bilo na ladiji in dva častnika; jeden častnikov je bil tako težko ranjen, da so mu morali odvzeti nogo, a je potem kmalo po operaciji umrl. O vzroku eksplozije pripoveduje častnik, ki je ostal živ, da je jeden od mornarjev malo pred eksplozijo zapazil cigareto, vžigalico pa vrgel tako nepazljivo proč, da je nastala zbog tega eksplozija.
Razbojniške ženske. V Peterburgu so prijeli celo žensko razbojniško bando, katera je bila strah cele pokrajine. Celo bando je vodila vdova Šamarsin, ter imela dvajset razbojnic pod svojim poveljstvom. Članice te roparske bande so pomorile najpoprej svoje može a potem so napadale mnogobrojne potnike, katere so na strašen način pobijale in morile.
Protivojaške demonstracije na Češkem. V neki češki občini so prišli mladeniči k nabora korakajoč v vrstah s črnoovito rdečo zastavo v znak žalosti. Na rokah pa so imeli črni trak. Pred korakajočo četo je pa šla domača godba in igrala žalostinke. Orožništvo je napravilo temu žalostnemu sprevodu konec, udeležnike pa postavilo pod sodno obtožbo. — Drug slučaj se je zopet prigodil, da potrjeni niso hoteli priseči rekoč, da so anarhisti brez vere, častnik naborne komisije jim je pa izjavil, da so istotako vezani ako so potrjeni, kakor bi prisegli. Protivojaški in anarhistični duh se po severoavstrijskih deželah zelo širi. Treba bo temu napraviti enkrat konec.
Roosevelt kot lovec. Bivši predsednik Roosevelt kateri se nahaja sedaj v angleški vzhodni Afriki, da strelja leve je po vesteh „Newjork Amerikana“ postrelil že tri stare leve in dve levinji. Njegov sin je že tudi podrl jednega leva. Svojemu služabniku, katerega je napadel močan lev je rešil Roosevelt življenje ter ustrelil leva. črnci baje jako slave Roosevelta.
Podkupljene v Ameriki. Nemci z zlobnostjo kažejo na Rusijo rekoč, da je najbolj podkupljiva dežela. Pa temu ni tako. V Ameriki so podkupljivi ravnotako tudi višji krogi. Pred nekaj dnevi je bil v Pitsburgu obsojen bančni ravnatelj in občinski odbornik na dveletno ječo s temnico, dva druga občinska odbornika in trije meščani pa na poldrugo leto zapora, ker so se pustili podkupiti.
Poplave. Po vesteh iz Lvova narašča vodovje Visle, Radova, Visloke, Sana in Dnjestra vsled neprestanega deževja. Tudi iz Černovice dohajajo vesti, po katerih je vsled dežja voda tako narasla, da je poplavljeno vse področje reke Pruta. Vsi mostovi so odnešeni in podrti.
Najnovejše vesti.
Ožja volitev v splošni skupini spodnještajerskih mest in. »trgov dne 14. majnika:	Kozje Horva-
tek 38, Kral 1, Gornjigrad H. 46, Braslovče H. 23.
Za volilni sklad so darovali gospodje kaplani ob zaključku župnijskega konkurza K 10.—L č. g. kaplan Kraner K 2.—
iBane jezi, zato so napadli tudi našega vrlega občinskega tajnika gospoda, Zupanca. Mi mu pal zato izrekamo popolno zaupanje, ker smo prepričani, da on stori za ljudski!-, blagor v enem dnevu, več, kot dopisnik „Narodnega Lista“ celo leto. Kar se pa tiče gospoda kaplana, je pa on nastavljen za našo iaro in niso nikogar klicali, da bi jih moral (poslušati. Narodna stranka menda malo kedaj sliši krščanski nar uk; izato ne .ve kaj je krščanski nauk, kaj pa hujskanje. Kdor nimaJ Ciste vesti, ga marsikaj vznemiri.
Narodnim strankarjem/ pa povemo, da mi našega kaplana bolj spoštujemo, kot/ inajboljše govornike pri klobasah, in rujnem vincu. Gospodje, vi ste mislili, da ste nas s svojim dopisom v „Narodnem Listu“ pokrtačili, pa mi vemo, da) pes tudi nad vlakom laja, čeravno ve, da mu nič ne more. To je sedaj /odgovor. Ce boste pa Še kaj pisali, slobodno;, v „Straži“ Še dobimo prostora za odgovor, ki ba tak, da se bo še marsikateri za ušesa pokraspaL 1 Nar. stranki je pa pri nas že odklenkalo, zato naj si zapomni in ne hodi na led, ker komur, večkrat spod-drkne, ta igotovo pade.
Sv. Jurij ob Talftru.. V nedeljo, Idne 9. maja je imela Narodna stranka svoj Shod v gostilni pri Kumru. Govorila sta kandidata Najrodnei stranke dr. Karba in Goričan, -govorila sta tudi Roblek in dr. Kalati Celja. Da se ,je p/DseUno dob^o udrihalo po Kmečki zvezi in njenim pristašem, osobito proti duhovnikom, je samoumevno,.; Ko jim. je naš vrl pristaš g. Culk očitno dokazoval neresnico ter zlobno zavijanje, je nastalo grozno tulenje in kričanje od prosvitljenih naprednjakov, ki so se sešli iz cele Savinjske doline. Vedite vi liberalni gospodje, da ima laž kratke noge in, da se bo z vapmi dne 17. maja tako temeljito obračunalo, kakor se je dne 7. maja z Brinarjem. Posebno naprednost je pokazala šentjurska liberalna inteligenca, katera pa ne zasluži tega imena, s svojo častno gardo, katera irna nalogo, da razgraja in kriči kut Culukalri in napada naše pristaše sl psovkami, katerih je ,le edino ona zmožna. S takimi ljudmi hodi naša inteligenca na shode in na agitacijska pota ter si tajko zavaruje hrbet pred opravičenim ogorčenjem naših dobrih kmetov. Čestitamo! Kakor ste izrekli obsodbo na|d našim kandidatom Pišekom, ki se je kruto izpolnila nad Brinarjem, ravno tako se bo zgodilo dhe 6, mlaja z liberalnima kandidatoma dr, Kart» in Goričanom, Reqpiesoant in pace“!
Žalec. Propad liberalnega kandidata Brinarja je žalske liberalce popolnoma zdivjal. V svoji besnosti napadajo zdaj enega, zdaj drnzega, pridevajo imena, da mora biti poštenega človeka sram, pošiljajo anonimna pisma, tako nizkotna, s tako hudobijo, da si človek takšnega niti misliti ne more, kar je pa edino le pri žalski bandi mogoče. Kot odgovor na to lnmparsko početje onih, ki imajo toliko masla na glavi, da se jim že v temni noči cedi, začeli bodemo osvetljevati vse žalske „dike“ po vrsti! Sami bodete krivi, da bo širni svet zvedel, s kakšnimi ljudmi da ima opraviti. Toliko merodajnim faktoijem na znanje.
Solčava. Čeprav živimo v gorskem zakotju ob obalih bistre šumeče Savinje, se zavedamo, da smo Slovenci in veseli nas vsak nov pokret med slovenskim narodom. Prav-tako nas pa tudi žalosti, ko vidimo, da v naši bližini gospodari nemškutarstvo, kakor se to godi posebno ob železniški progi Celje—Spod. Dravograd. Naj bi se vendar občine Petrovče, Žalec, Št. Peter, Polzela, Braslovče, Šmartno, »aoštanj, Velenje itd. postavile na noge in krepko zahtevale dvoježične napise na tej progi in pa slovenske železniške uslužbence. To se lahko zgodi, ker je ta proga sedaj državna. To vprašanje ne sme več s površja. Slovenske korporacije in vsi zastopi tekmujte v svojih narodnih dolžnostih. Gg. drž. posl. Roblek in Ježovnik, ki čuvata ob straneh to železnico, pa naj napneta vse svoje napredne sile, da se to velevažno vprašanje v najkrajšem času reši. Ako to dosežeta, jima ne bode izostala zahvala naroda. —
Solčavan.
Dramlje. Pogorela je hiša v pondeljek jutro 10. maja Hazmanu v Pletovarjah. Lani si je poškodoval nogo, zdaj pa ta nesreča od ognja. Pomilujemo ga.
Št. Janž. Umrl je v torek, dne 4. t. m. v Št Janžu prevžitkar Frane Rakun. Bil je oženjen, ravno 50 let star ter zelo priljubljen med občinstvom. N. v m. p.
Mozirje, z velikim navdušenjem se v našem trgu od vseh slojev pozdravlja kandidatura dr. Medveda. Vsi poznamo gospoda profesorja kot veleodličnega, zelo sposobnega narodnega bojevnika, kateri ni pripadal in ne pripada nobeni stranki, je pri nas splošna želja, da odstopi dr. Kukovec od kandidature, ker boljšega poslanca za trge in mesta ne moremo dobiti, kakor je dr. Medved.
Rečica ob Savinji. Na dne 9. maja 1909 se vršečem mnogoštevilno obiskanem volilnem shodu za občino Kokarje in Rečico, zastopano po svojih merodajnih občanih — vo-lilcih, sklenilo se je enoglasno odposlati sledeči brzojav na č. g. drž. poslanca našega dr. Ant. Korošca: „Na volilnem shodu zbrani kličejo: Živijo, Vi in zmagovalna načela S. K. Z. JL7. maj biti mora tudi naš. Predsedstvo volilnega shoda.“ isTa ta način je dala ljudska volja dušek notranjemu nagonu s tem, da se zaveda svojih zmagovalnih načel, na koje program izvoljeni poslanci stopajo polnoštevilno v boj: Vse za vero, dom, cesarja. Shod se je zaključil z navdušenimi ovacijami na zmagovalce in na Veličanstvo presveti, cesarja Franc Jožefa I. kot zaščitnika miru in ljubezni.
Rečica ob Savinji. Ljudskošolsko vprašanje na Rečicij 'Na mnogoštevilno! obiskalnem voljilnem shodu na Rečici dne 9. maja ,1909, kjer sel je predstavil kandidat S. K. Z. gospod Alojz Terglav, reševalo se je na predlog kmeta po domače Fürsta iz Gornjih Pobrež tudi šolsko vprašanje, v katero debato je poseglo nebroj govornikov, ki so po vsestran-
skem razmotrivanju to rak irano kmečkega Ijjidstva M eminentni luči osvetlili in izvajali, da je to najve» čji gordski vozel, pred katerim mora avstrijski zakonodajalec obstati in se v premišljevanju zatopiti. Uredba Ijudsko-šolskega poduka je namenoma dobra, pač pa v veliki meri enostranska in pomanjkljiva. Razločevati s8 mora dvojna mera, ker si razmere mestnega Šolstva proti taistemu kmečkih občin gorostasno nasprotujejo. Ker je Avstrija večjidel agrarna država, kmet edina podlaga življenju in obstanku vseh stanov,, ‘ki so izišli iz kmečkih rodov, hočemo govoriti in zastopati šolstvo le iz postojanki kmečkega življenja. Vodilna ideja pa nas kljub temu »v prepričanju navdaja, da: Ako hočeš človek postati, se moraš učiti/ fin zopet dejstvo da: Učenost brez čednosti je cvet Urez sadja. In ravno ti nagibi naj, bodo prepleteni v venec pisanih cvetlic, ki naj zapletajo krono bratske ljubezni do kmečkega rodu,
V sponah nerazdeljenega celodnevnega poduka, ki za naša krajevne razmere nikakor ni prikladen, ječati mora kmet tako dolgo časa, dokler je njega otrok izpostavljen vsem sovražnim elementom, ki njega mlado (življenje zamorijo in utopijo. Daljni ušolani otroci trpe težave pota,; «mraza, lakote, med tem ko jih stariši doma bridko pogrešajo.,; vsled česar so zamude .umevne, ki pa nalagajo starišem zo> pet nova bremena v denarju ali zaporu. Temu se pa v oko pride samo z razdeljenim poldnevnim podukom, kar se pa da izpeljati le po sledeči! metodi: Na primer podučuje v dostih slučajih ena učiteljska moč recimo .70 otrok v enem razredu dopoldne 8 ure in popoldne 1 do 2 uri in sedaj se vprašamo, ali je mogoče, to kopo mladih črvičkov sploh pregledati,! Še manj pa temeljito podučiti?. {Iz tega slede neuspehi, in v dosego teh žalostnih razmer na.i otrok celi dan tam od doma odtujen gineva.
Temu se odpomore edino le z razdeljenim poldnevnim podukom, po kateri metodi ima potem učitelj v očigled zgornji primeri samo polovico, to je 35 otrok (ali <še manj) dopoldne za čas 2% do 3 ure. In druga {polovica ušolana je na popoldne istotako. — Zdrav razum že kaže, da bodo uspehi; pri 35 otrocih učne dobe 2% ur mnogo večji kot za 70 otroki celi dan, Otrok zamudi samo poldneva, je ostali (čas doma pri stariših, lahko ima priliko za domače učenje in delo.i (Otrok ima boljšo nadzorstvo ter redno stalno hrano, katera mu je taka -rekoč prva podlaga k naravnemu' razvoju telesa, ki opraviči pregovor: Mens 'sana in eorpore samo. (Zdrava pamet, v zdravem telesu.) Z ozirom na javno moralo se lahko uredi ta razdelitev! po mogočnosti tudi po spolu; «zjutraj fantje, popoldne dekleta in to posebno tam, kjer imajo otroci daleč v šolo.
Učitelji se v številu ne pomanjšajo, pač pa se njihovo naporno dele! Olajša in oblaži. Zabrani se tudi novo zidanje ih razširjanje šol, ker se vedno samo" polovica šolo obiskujočih otroki dolskega prostora poslužuje. Na ta način se bodo stroški za šole zmanjšali ari tzaradi tega v marsikateri kmečki občini doklade znižale namesto zvišale, kakor je to sedaj rapidno v navadi.
Kot vzgled se navaja samostanska šola v Nazar j ih, ki zavzema z ozirom' na praktično in povoljno učenje eno prvih mest in stoje izšolani, otroci' gotovo na višji stopinji omike, kakor taisti v drugih šolah S celodnevnim podukom. Ukaželjni šolarji drugih občin so to šolo obiskovali in zavzemajo sedaj že mnoga odlična'; mesta. V Nazar jih uče če, gg, duhovniki poldnevno, splošnih zamud ni. Ako se je tukaj; obnesel poldnevni poduk* bi se gotovo tudi drugod, kjer so enake krajevne razmere. Seveda, kjer otroci nimajo daleč v šolo, je gotovo na mestu, «celodnevni poduk. Ljudstvo plačuje tole, zatq ima tudi pravico zahtevati, da bodo tako urejene, da bodo dosegle svoj uspeh. Sedaj je prišel (pravi čas, da lahko ljudstvo doseže svoje želje glede Šol. To pa le tedaj, ato si izvoli take zastopnike v deželni zbor, ki 'se bodo borili za te ljudske želje in napeli vse svoje moči, da jih izvojujejo. Liberalni poslanci bi| tega gotova ne storili, pač pa poslanci <S. K. Z. Zato pa 17., maja vsi na «volišče, da bodo povsod zmagali naši kandidati.
Brežice, Sevnica, Kozje.
dr. Franc Jankovič, zdravnik,
Kozje.
Resna beseda. Liberalci sa razvili zadnje dni uprav nasilna agitacijo za svojega kandidata. Vem. za mnogo krajev, kjer so obletali vsakega volilca ! Agitirajo s štajerčijanskim geslom: Kmet voli kmeta! Večjega prijatelja kmeta, Kakor, je plemeniti in blagi dr. Jankovič, ni mogoče najti za kandidate! Katoliški možje! Ali hočete, da pade naš dr. Jankovič, da doživi Ž njim poraz tudi kmečka .naša stranka? Ako ne, potem še te dni s/si na delo, na agitacijo! .Vsak glas je neobhodno poMeben!
Podrobno agitacijo je razvil gospod Malus, v naši fari rajhenbur^ki. Bri rujnem vincu se da z stvarnimi in tehtnimi razlogi dokazati nekaterim pre-napetnežem, da naj kmet voli kmeta, doktor pa le naj ostane v svoji apoteki. Dočim so gospod kandidat razgovarja z utripajočim «srcem o izidu prihod-njitt Volitev, hodi njegov podrepnik z pismi od kmeta do kmeta, da «mogoče Še vjame kako desko, iz katere bi se dal dne 17. «maja skovati rešilni ilos, ki
bo odnesel gospoda kandidata po Savi nazaj v Brežice. Ljudska volja, dragi Malus, še ne vidi pri ljudeh, ki imajo Čas, z vami ob delavnikih posedati v gostilnah, ampak pri pravih kmetih, ki delajo ves dan na polju. Vprašam, kogar, ihočem: Koga boste pa vi volili, vsak mi odgovori: Dne 17. maja hočemo pokazati mi kmetje svojo voljo: Zdaj, to že imamo kmeta Pišeka v deželnem zboru, mu, bomo še pridružili dr. Fr. Jankoviča, da ibosta potem z združenimi močmi 'delala za nas! To je ljudsko mnenje, g. Malus! Skoda /za vas, da se daste za nos voditi od stranke, ki ni za naše pridno ljudstvo!
Rajhenburg. Kar je pisal „Narodni Dnevnik" o shodih Narodne 'stranke, ki sta se vršila v naši fari .dnd 9. maja, je večinoma vse zlagano. Dober tek bralcem tega lista pri takšnem koritu! Skoda, da ne dobijo naši kmetje, ki so bili na shodih, teh poročil v« (boke. Učinek bi bil namreč ta, da bi šli vsi enoglasno in z neupogljivo odločnostjo dne 17. maja na volišče za g. dr. Jankoviča. Sicer se nam ni treba prav nič bati Malusa. Kakor je na shodu na Blanci prerokoval v,Narodni Dnevnik“ Brinarju lepo število-glasov — tako bo tudi sedaj dobil kmet Malus tisto ’lepo Število glasov,. Res kar zjokal bi se Človek — tako je govoril neki prosvitljen študent, ki je imel prilito opazovati navdušenje naših zavednih kmetov za pravo narodno 'katoliško stvar — pa ne nad ,„za-telebanostjo našega ljudstva“, (kakor se je izrazil študent), ampak nad uspehih Narodne stranke. Mi se ne damo — je jednoglasen odmev našega ljudstva, in dne 17. maja . gremo mi kmetje polnoštevilno na volišče za svojega delavnega kandidata g. Fr, Jankoviča.
Malusov javen shod v Veračah. Velika, nepojmljiva čast je nas Veračenarje ziadfela v nedeljo, dne 9. maja in mi smemo biti na njo brezpogojno ponosni kot na nekaj takega, Česar malokdo doseže. G., urednik!; /Vem, da Vas muči raiclfovednost, katero pa hočem pregnati s tem, da Vam o stvari sami in sicer stvarno, kakor se je vršila, poročam, Kandidat1 doh-tarsko-liberalne stranke — ali kakor se že sama imenuje „Narodna stranka“ — Malus, priredil je dne 9. tj m. v Veračah pri g* Andreju Leskošeku javen volilni shod, jkaterega se je udeležilo čez 100 oseb, samo da je bilo na veliko žalost kandidata Malusa,, razvčn par zaslepljencev, ki ne mislijo s svojimi mo-žganji, večina pristašev, Slpfv. kmečke zveze. Shod je bil napovedlap ob 11.. uri predpolidan, toda otv.or-jen je bil Še le, in sicer, iz ptrajhiu pred pristaši K. Z., ob 1. uri popoldne, Zboru je predsedoval gospod Jakob Bovha, Župan v Veračah, ker izmjed somišljenikov Narodne stranke ni Mio nobenega sposobnega. Prvi je govoril Lesni dan iz Celja. Smemo biti res ponosni* da nam je bila dana ugodna prilijka spoznati- to „dito“ slovenskega naroda. Govoril je tajko „prepričevalno“ in „modro“, da smo se kar budili, Kje' jemlje in zajemlje toliko „modrost“.. Ato se je? /mislil gospod s svojim govorom/fmi nas proslaviti, se je ze lo zmotil.. Njegovega govprja nojčemo obišjirno opisovati, škoda papirja, omenimo le to, dal S takimi izrazi, kakor jih! je rabil g, Lesničar, sel dajo le lahko-mišljene deklice pridobiti, ne pa možje lastnega pre* pričanja,- Govoril je nekaj oi političnem načrtu Nar. stranke, kar že ima Kmečka zve'za davno na svojem programu in za Kar se že od svojega postanka bori. Vse drugače je nastopil kandidat Nlarojdne stranke Malus kot govornik. Res je, da še tako resnega človeka mora posiliti smeh ob pogledu na moža, katerega je Narodna stranka postavila za kandidata kmečke /skupine. G.. M,alus, svest si svojega poraza, nastopil je neverjetno Doječe, kakor še pred njim men? da noben kandidat ne, Ne bodemo tukaj natančno popisovali vsebine njegovega „govora“ (izustil je le nekaj navadnih, priučenih fraz), omenimo sama lo, dla ni vedel druzega govoriti, kakor pripovedovati, Kako se „jkukuši“ krmijo in koliko (?) je on (Malus) v javnosti že k(ot 20 leten mladenič deloval v blagor (!) ljudstva. Toda smeh po celi dvorani je bil splošen, ko je zgovoril za njegovo „bistroumno“ mišljenje značilne besede: „Moji cenj. poslušalci! pa ne, ko vam to pripovedujem, misliti, da jaz „mlin na svojo vodo napeljujem!“ Mlinarji! Ali ste slišali? Gospod Malus je iznašel nov sistem za mlinarsko obrt. Ne, tega si pa nismo niti vj sanjah predstavljali, da! je gospod Malus zmožen „mlin na vodo napeljavah“ o pardon, s(aj je potem rekel, (la ne, 'daj bi si mi kaj takšnega mislili. Tukaj je le dvoje mogoče: ali je gospod Malus dotične besede v svoji nevednosti izrekel, ali je pa iz nas norce bril. Ak\o je prvo, potem moramo čestitati Nanodni stranki, 'da ima v govorništvu tako „spretnega“ kandidata, ki niti premišljeno govoriti ne zna-; če je p;a drugo, je pa iz nas kmetov samo norce bril. — Na shodu se je obnašal virštanjski učitelj in znani zagrizeni agitator Narodne stranke tako čudno, da so so ljudje kar spogledovali. Gospod Jelovšek, Isvetujemo Vam zadnjič, Ida opustite vso strastno gonjo proti K. Z. in njenim pristašem, sicer bomo primorani, poročati javnosti marsikaj, kar Vam gotovo ne bo v korist, in izgubili bodete pri ljudstvu še tisto malo upliva, kar ga imate.: Na uho Vam po-yemo.tudi, da kot olik,an mož bi pač morali znati, da ni dostojno svojo jezo nad občinstvom kazati; tudi bi morali vedeti, da s takimi napa/di si ,ne' bbdete ljudstva pridobili. Toliko Vam v prijazno pojasnilo gosp. Jelovšek. Shod se je vršil popolnoma mirno in druge nesreče ni bilo. Ko predsednik g. Jakob Bovha shod zaključi, smo se smeje ijazšli s prepričanjem, da Malus ni sposoben za dež. poslanca ter da bo-
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi ceBti. Kolodvor Zidanmost je oddaljen 1 uro, trg Kadeče */a ure. V kratkem se otvori železniška -postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo 'elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 ora-lov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
„Lilienwebe“
nemški izdelek,
„Komeninswebe“
češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-nino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo 13 K pošlje po poštnem povzetju
Karl Beromek, Vamberg
Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj.
Kavo,
žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 5 kg poštnine in carine proBto na Tse kraje trgovina „Merkur“
I. Bilc, ilirska Bistrica pri
Reki.
Santos 12 K 60 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko.	109
Jaz podpisani Karl Moser, bivši trgovec pri sv. Ksa-verju, obžalujem, da sem g. Jakoba Sem, trgovca pri Sv. Ksaverju v Savinski dolini na ta način razžalil, da sem neutemeljene in nepravičene govorice o njegovih plačilnih in premožen kih razmerah raztrosil: jaz te govorice kot neresnične pre Iličem in prosim g. Šema za oddaščanje.
Celje, dne 28. aprila 1908.
Karl Moser.
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. . . . Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojaško platno m. ... Domestih platno mthko m. Gorsko platno debelo m.
1st rij a tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
.fileV’:
X ljudska hranilnica in posojilnica ? Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/» do 5Yi% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnn pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom izterjevalce njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Blahut Ivan
O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) o
pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popast. 104
llllllltllltl
Prva prodajalna domačega snkna, kakor snkna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi
„Vzajemnost“ Hronov ob Metavi (Češko).
30 m različnega snkna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
«e priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
V trenutku um* ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dnnajske zavarovalne družbe v Žalen.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno izplačilo oškodovanim!
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M»B(ireš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd, po najnižji ceni.
(tVO mnfrma 8 slovenskimi ploščami, čistim in vA a CilllUlUIlt/ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
£pOCXX Restavracija XXXXj^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna s?. Cirila v Mariboru.
PS" Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškenv
g se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov, g g občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, jr posebno altamih in banderaih slik, križevih po- jr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ ♦♦ časa doma v svojem atelijejn in izdelujem manj-
ša dela, popravljam tudi umetniško stare nmetne ^ g slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj Jf jr za večja dela: za slikanje cerkva v različnih ^
w slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
^_____________________	2o ^
Kdor želi trpežno vrh no suknjo,
naj se obrne z zaupanjem na izdelovalca
FRANC STRNSKY v Lišni,
pošta Neraacka (Moravsko).
7 vrhnih sukenj s poštnim povzetjem po 1 K 20 vin. komad. Kdor knpi enkrat, knpi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103
lilifflilililililililililililili
tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju.	111
„ Ugodna prilika! _
40 m ostankov različnega sukna, samo izvrstno blago za i5Kproti povzetju. Dolgost ostankov: 4 — 16 m. Kanavaz 40 m za 17 K odpošilja Pik Vilbelm, Hronov ob Hetavi, češko.	114
Platnoni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so najcenejši pri izdelovatelju Jožef Aaderidk v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, češko. 40 m najboljšega Bnkna stane 16 K.	112
Pomislite, preduo naročite, kako blago dobite! Samo pri meni dobite 40 m kanavasa, oksforda, barbenta ostanke cefirja za 16 K. Dolgost ostankbv/ß—16 m. H. Breč, tkalnica Nohod.	113
SNS" Za nakup priporočamo tvrdko
M. E. Sepe©, Maribor
Krajiki trg štev. ^
katera prodaja pö najiiižji beni vsakovrstno modno blago za žensko obleke, svilnate in dTnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike; fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt 8 strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puUranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih ::rodbinskih’grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
C»
i 9 i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
(A ARI BOR, Kasinojasse štev. 2.
79
Kjtr*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!

Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Na debelo.	Na drobno.
Hotel
Sveta birma
Za šolo in doml
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh nradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizk h cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščaije; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
pouk in priprava za ta sveti zakrament
Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
a se priporoča za obilni obi
Š5
O Melovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, eiborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po naj-novejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::.
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
53 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
Tovarna za žice in mreže
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirja,, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za. postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnic itd.	102
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora,
regisfrov&iig zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron«
Hranilne vloge
B6 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po d1/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila s« dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/4°/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 51/1°/0 in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojiye na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ura
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12e dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvaensži praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila s« dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12.
dopoldne in od I.—5. popoldneh 6
Posojilnic* Ina «udi na razpolago domače hranilna nabiralnike.