Političen list za slovenski narod. F» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr ? administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino prejema upravnistvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tey. 265. V Ljubljani, v soboto 19. novembra' 1892. Letnilc XX. Neumni kmet! Težko je pisati zgodovino „neumnega kmeta". Dolga je in žalostna je in dan na dan se množe novi pojavi — tega tožnega poglavja. Vsak pisarček, vsak komij, vsak črevljarski učenec čuti se že od nekdaj sposobnega, da se ovekoveči z duhovitimi dovtipi v tem obziru; modrosti in učenosti ima toliko v izobilju, da kar srêé, ko se razgovarjajo s kakim „kmečkim očetom". „Neumni kmet" — ali ne ponavljajo tega vsklika raznovrstne pisarne, koder sedé prvaki in veljaki, ali ne govoré v tem smislu bore šaloigre in povesti in romani, dopisi in uvodni članki ali ne kaže tega vse javno življenje? O, da bi hoteli popisovati „pasje" ravnanje, katero skuša nebrojnokrat naš „neumni kmet" tam, kjer bi se imelo njemu postreči; kjer plačuje on tiste, ki se potem norčujejo iz njega, da bi hoteli opisavati vse tisto poniževanje, katero trpi kmetski stan, vse tiste dogodke, kateri dokazujejo, kako brezmejna je predrznost mnogih novodobnih olikancev, ko občujejo z „neumnim kmetom", v debelo knjigo bi narastel ta popis! In primerjajmo s tem ves tisti humbug, ki se vrši tedaj, ko se „neumni kmet" potrebuje, vse tisto hinavstvo liberalne dobe. s katerim se lové kmečki novci in „neumnega kmeta" glasovi ! Tedaj spada „neumni kmet" mej vrle može, mej stebre države, mej dični, ljubljeni narod, mej razborite veljake diana in uma ! Tedaj je dober in moder — neumni kmet! Socijalni demokratje češkega rodu imenujejo češke kmete — norčke, ker se jim ne dajo zvabiti na led. Norci se imenujejo, ker imajo še živo vero, ker se vklanjajo še svojemu Bogu in avtoriteti, ki jim jo je dal, ker imajo še krščansko po- štenje v čislih in se zavedajo svojih verskih dolž-nostij. Kaj bo „neumni kmet" — to je tudi bistvo vsega tistega pisarjenja v slovenskem jeziku, ki sedaj skuša na jako čuden način pregovoriti ljudstvo, naj ne izraža svoje udanosti škofu, ki ga ljubi. Kaj ve kmet o takih stvareh; on le molči in plačuj in — ubogaj! O tem določujte le — veliki in učeni in bogati — gospodje; kmet — je neumen! In ta „neumni kmet" se vendar-le giblje in darove, ki mu jih je dal njegov Stvarnik v obili meri, uporablja tudi v to, da spoznava svoje dož-nosti v javnem življenju in da z moškim ponosom ločuje svoje prijatelje od svojih neprijateljev. Ta ločitev se bo gotovo tudi srečno završila; kdor rnčni drugače, ne pozna našega naroda. Naš kmet vstaja in sicer določno in pogumno kot katoliški slovenski kmet in vstal bo v strah vsem tistim, ki mu hot4 z liberalstvom uničiti njegovo mišljenje, njegov značaj in — srečo njegovo. Tedaj se bo pa videlo, kje je narod slovenski in kako mora govoriti, kako mora delovati tisti, ki hoče govoriti ali delati v njegovem imenu, ki hoče delati zanj. Direktivo bo dajal on sam in nobeden drugi; zajemal jo pa bo iz vrelca resnice, iz svoje žive, katoliške vere. Državni zbor. Z Dunaja, 18. novembra. Nov klub. Dalmatinski poslanci Biankini, Dapar in Perič, pa istrska poslanca Laginja in S p i n č i d osnovali so najnovejšo, pa tudi najmanjšo parlamentarno zvezo, kateri so dali ime klub neodvisnih hrvatskih i n'si o v e n ski h poslancev. Svojo ustanovitev naznanil je dozdaj le mlado- češkemu klubu, s katerim je stopil v nekako parlamentarno zvezo, dasi je poslanec Perič še nedavno zagotavljal, da z Mladočehi nikdar ne sodeluje. Po kateri pravici si prideva ime zveze tudi slovenskih poslancev, ni prav umevno, ker samo posl. Spinčič poleg Hrvatov zastopa tudi istrske Slovence, pa se bolj nagiba k hrvatskim, kakor k slov. poslancem. Bavno tako dvomljiv je priimek „neodvisnih" poslancev, ker je najnovejša parlamentarna zveza popolnoma odvisna od mladočeškega kluba in bi se brez njega sploh še ganiti ne mogla, ker drugi dalmatinski poslanci za-njo nečejo nič vedeti in do zdaj niso podpisali še nobene interpelacije, ki jih Biankini in tovariši izročujejo vsaj po jedno v vsaki seji. Najmanjši dosedanji parlamentarni zvezi, namreč rusinska in južnotirolska, obsegat« po sedem članov ter presegate novi klubčič za dva člana. Budgetna razprava. Splošna obravnava o državnem proračunu bo danes dovršena. Včeraj sta najprej zaporedoma govorila dva češka poslanca, namreč dr. SI a vi k in dr. Z u c k e r. Prvi je tožil, da se češki prosilci prezirajo pri oddajanju državnih služb, da se brez pravih vzrokov razrešujejo društveni in ljudski shodi, da je volilni red napačen in da je parlamentarizem zgubil svoj pomen. Državni zbor več ne posluša ljudskega glasu, ampak streže vladi. Dr. Zu c ker se je bil zlasti spravil nad dr. Plenerja in je hudo obsojal njegovo interpelacijo zaradi mizarskega pomočnika Bosaka, ki je v Pragu streljal na neko nemško družbo, pa je bil od porotnikov za nekrivega spoznan. Govornik pravi, da vsled takih natolcevanj silno trpi praško mesto, ker se tujci bojč, iti v Prago, kjer se strelja na mirne pohajkovalce. Ali Bosak je ravnal v pijanosti in LISTEK ja ma «b ,Bm pTovosto^tova v legom on<;u.\ Pismo. Gospod vrednik! Danes Vam imam prav mnogo sporočiti. Najprej moram navesti, kaj mi je pisal prijatelj iz Gorenje Šiške. Tam so imeli v tem mesecu občinske volitve zelo zanimive. Volitve se je udeležilo veliko število volilcev. Tudi par cilindrov — piše nam vo-lilec — je streljalo na nas ter skušalo obdržati uem-škutarijo in stari odbor. — Zahvaliti se nam je vzlasti za ljubeznjivost onega gospoda, ki je najbrže prišel od „zgoraj". Ta mož, ki bajč misli, da smo Slovenci po kmetskih občinah tako zabiti, kakor nas opisuje „Narod" v veliko veselje naših nasprotnikov, bil je i nami prav pošteno surov. Doletel nas je iz njegovih ust častni izraz .1 . . p"! To je res olika onih gospodov, ki pri volitvi nimajo nič govoriti, marveč le paziti, da se vse vrši postavno. — Za enkrat naj bo, a drugi pot se ogledamo tako ljubeznjivost kje drugod. •— Tudi se ne smete čuditi, če Vam pri volitvi kdo jezik pokaže, vzlasti ako ne volite po njegovi volji. Pri nas je bil ta jezik seveda — nemški, tako dolg, da bi človek res mislil, da sega od severa pa noter do Jadranskega morja. Sam Bismarck bi ga moral bjti ve^l. Pri volitvi. so cilindri pozebli. „Nehvaležnost je plačilo tega sveta", tako toži sedaj naš bivši glavar in oašteva svoje zasluge. Šišenci zdaj pravijo : Bog in sveti križ božji ; bivši župan pa po svoji stari navadi deklamuje : . . . gluhim ušesom ! Se eno Vam moram povedati, ki Vas bode zanimala posebno, ko zdaj nekoliko časa gojite soci-jalne reči v „Slovencu". Na dolenjski železnici je bil pretekli teden strajk. Dva Laha, nezadovoljna z malo plačo, sta delo ustavila in še druge domače delavce nahujskala. Res vsi ustavijo delo in gredo iskat pravice. Pravica Jih sreča v podobi orožnikov, kateri poprašajo po željah strajkovcev. Ko se jim te razkrâé, orožniki vprašajo, kdo je vodja strajkovcev, a nikdo se ne oglaei. Ko torej ni bilo nikogar, da bi vse zastopal, ni bilo moč začeti pogajanja in vse se je zopet razšlo v miru. Francozi pač ne umejo, tako urno poravnati strajka. še to bi Vas vprašal, če je res vodomerni urad zaradi pomanjkanja vode ustavil svoje poslovanje, ali pa, kakor hočejo drugi vedeti, da bodo za „laško vino" kar „čez se pogodili" in potem odpade vsa ta sitnost sodomerska. Sicer pa imate v Ljubljani sitnost z mero, videti je, da imate dvojno mero: staro mero — bolj za notranje stvari in novo mero za zunanjo parado. Napredno-narodna gospoda hoče imeti samo slovenske napise ulic, pa trpi nemške lirme pri svojih pristaših, samo slovenski govoriti pri javnih na-Btopih, a koder ni nevarnosti, da se izvé, pa rajše nemški. Govoré za samo slovenske šole, svoje otroke pa pošiljajo v nemške, gradé slovensko gledišče, obiskujejo pa — nemške predstave, napravljajo slo- venska šetališča in nasade b slovenskimi napisi, nastavljajo pa vrtnarja-tujca, imeti hočejo samo slovenske ulice, pa za-nje nemški kamen kupujejo, domač tlak pokladajo nemški podjetniki itd. Zato bi bilo dobro, da bi imeli še poseben urad za to narodno mero, ker bi potem ne bilo treba ne Vam, ne „Narodu" tistih nemških nagovorov pošiljati med svet. Konečno pa Vam dam dober svit, da se poprimete g. Gogolove prakse pri popravkih, ki Vas bode rešil a vsake zadrege. Kot „kurijozum" Vam moram še sporočiti posebno pikantnost iz zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega. Radikalno-narodni odbornik g. Kune je namreč rekel, kakor piše „Narod": Občinski svet nikakor ne more in ne sme prikrivati s svojim imenom neko kulanco naše policije in zato vpraša interpelant župana, kaj misli storiti, da odvrne vso to zadevo od občinskega sveta. Župan pa je odgovoril, da ni treba ničesar storiti, ker občinski svit ni ničesar storil ali sklenil, česar bi ne mogel zagovarjati ter da se ne more na vse odgovarjati, kar stoji v časnikih, ker drugače bi se ne prišlo do konca. Ko je Vam g. župan v isti zadevi poslal znan popravek, bil je še druzega mnenja, toda kaj hočemo: „Tempora mutantur et nos mutamur in illis!" Prodaja najdražjega blaga je torej pri Vas še vedno dovoljena! Živel liberalizem, ki nam rodi tako svobodo. Niti Culukafri ne vživajo jednake. Liga + 59. M slabi zavednosti, zato so imeli porotniki vzrok, ga oprostiti; nikakor pa ne gre, obsojati celi narod radi dejanja pijanega in slaboumnega človeka. Dr. Zucker jc omenjal tudi krajšanja maternega jezika po čeških in slovenskih šolah in razpravljal češko državno pravo, katerega češki narod nikdar ne bo otresil. Konečno izjavlja, da glasuje proti državnemu proračunu. Razprave čeških poslancev pripravile so dr. PleDerja, da je tudi on poprijel besedo. Prizadeval si je, zavrniti napade zaradi Bosaka, pa se mu ni prav posrečilo, dasi levičarski glasovi trdijo, da je govoril izborno, velikansko 1 Omenjal je tudi jezikovnega vprašanja, ki naj bi se pa po njegovem mnenju rešilo po okrajih. Konečno ugovarja očitanju, da bi se bila levica spremenila; ODa je ostala, kakoršna je bila in si pridržuje samosvojnost. Ako Plener v istim to meni, se nam dozdeva kakor malosrčni mož, ki se je bil iz strahu pred svojo hudo ženo skril pod mizo. ter prijatelju, ki se je začudil, da ga najde pod mizo, pogumno odgovarjal: „Jaz sem gospodar v hiši, jaz smem biti, kjerkoli hočem, tudi pod mizo! (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. novembra. Notranje dežele. Češko. Pri dopolnilnih volitvah v praški mestni zbor so zmagali vsi staročeški kandidatje, vzlic silnim agitacijam od mladočeške strani. Da mladočeški listi niso zadovoljni s tem izidom, je gotovo, in sedaj zabavljajo proti češki inteligenciji, da ne stori svoje dolžnosti. Mladoiehi pripravljajo interpelacijo o šleških razmerah. Da bi pa interpelacija ne bila brez vspeha, postopajo jako previdno in pred vsem skušajo za njo dobiti podpise vseh čeških poslancev. Spoznali so torej, da njih separatistična in preradi-kalna politika ni bila prava. Da pa podpišejo interpelacijo tudi veleposestniki, mora biti seveda sestavljeno tudi v primernih izrazih. Rusini. V decembru bodo Staro- in Mlado-rusini priredili skupen shod, da se posvetujejo o kakem skupnem postopanja. Seveda posebnega vspeha od tega shoda ni pričakovati, ker zlasti Starorusini ne marajo odstopiti od svoje rusofilske politike. Nekoliko je oboje ustrašilo to, da se snuje rusinska katoliška stranka, in proti tej stranki bi se menda radi zjedinili. Tako združenje strank, ki se ne opira na jednakost načel, pa ne more biti trajno. Sicer se pa katoliška stranka mej Rusini tudi le počasi pripravlja, kakor bi tudi bilo želeti, da kmalu stopi v politično življenje, kajti samo na katoliški podlagi se morejo sporazumeti Poljaki in Rusini. Ogersko. Novi ogerski minister notranjih stvarij, Hieronymi, se je porodil dnč 1. oktobra 1836. leta v Budimu. Dovršivši gimnazijo, je obiska-val tehniko in 1856. leta kot arhitekt dobil službo pri budimski občinski upravi. Pet let pozneje je bil voljen komitatskim nadinženerjem. Leta 1868 je postal prezidijalni tajnik v komunikacijskem minister-stvu, 1872. leta ministerski svetnik, in 1874. leta državni podtajnik. Jedno leto pozneje je bil voljen v državni zbor, v katerem je ostal do zadnjega časa. Leta 1882 je pustil državno podtajništvo in bil imenovan direkcijskim predsednikom avstro-ogerske državne železnice, na katerem mestu je ostal, dokler se niso odkupile ogerske proge. Za zasluge pri železnicah ga je odlikoval eesar z Leopoldovim redom. Nedavno je bil imenovan predsednikom ogerskega najvišjega računišča, katero mesto je sedaj zamenil z ministerstvom notranjih stvarij. — Novi minister notranjih stvarij bode imel dva tajnika, grota Julija Andrassy-ja, sina bivšega ministra vnanjih stvarij, in Deziderija Perczela. Dosedanji državni tajnik bode imenovan velikim županom trenčinskega komitata, in poslanec Rakovsky, načelnik avstro-ogerskih prostozidarjev, bode pa imenovan predsednikom najvišjega računišča. Pač najboljši dokaz, kak vpliv imajo prostozidarji na Ogerskem. Vitanje države. Francija. V sredo se je v zbornici začela debata o premembi tiskovnega zakona. Prebivalstvo se za to stvar jako zanima, kar je že to pokazalo, da so vse galerije bile prenapolnjene. Prvi je govoril proti predlogi radikalec Laguerre. Njemu se zdi prememba tiskovnega zakona nepotrebna in nevarna. Premembo je pa zagovarjal poročevalec La-fargue, dokazujoč pomanjkljivosti sedanjega tiskovnega zakona. Najbolje je govoril grof de Mun. V svojem dovršenem govoru je dokazal, da je sedanji položaj le posledica brezverske odgoje naroda. Ministerski predsednik je čutil, da je govornik pravo zadel, zato se je pa hitro oglasil za besedo, da nekoliko opraviči republikansko in vladno politiko. Trdil je, da vlada oficijelno ne prepoveduje ateizma in tudi vere ne podkopuje. Varuje samo svobodo vere in vesti. Poslaneo Maillefen je poživljal vse desničarje, da naj glasujejo proti vladni predlogi. Ker je rabil precej osorne izraze, ga je predsednik poklical k redu. Republikanec Dechooel je zagovarjal vladno predlogo. Bonapartist Mitchel je pa izrekel svoje prepričanje, da premenah» tiskovnega zakona ne bode preprečila anarhističnih atentatov. Republikanec Clausel je podpiral predlogo. V četrtek se je debata nadaljevala. Socijalist Roche je opiral socijaliste, da pri atentatih niso nič krivi. Krivi so vsega le zmerni republikanci, ki le obetajo zboljšanje delavskemu stanii, stori pa druzega ne, kakor nakladajo davke. Sedanjemu neznosnemu stanju bi se le naredil koneo z osemurnim delavnikom, ker bi se s tem paralizoval slab vpliv strojev. S premembo tiskovnega zakona se pa ne bode ničesar doseglo. Republikanec Aynard je pa dokazoval, da se sedaj delavcem bolje godi, nego se je nekdaj, le kapitalisti so na slabšem. On ne vidi nobene razlike med socijalisti in anarhisti. Nasprotje mej delavci in gospodarji je umetno napravljeno. Potem je pravil, kaj se je storilo že za delavee. Dala se jim je občna volilna pravica. Do osemurnega delavnika bode polagoma prišlo, ali po zakonodavnem potu se ne d& vpeljati. Hvalil je tudi vlado in zbornične vspehe. Samo vlada se mu zdi premalo bomo-genna. Poslanci ga pa niso posebno pazno poslušali. Potem je ministerski predsednik odgovarjal raznim predgovornikom, pa ne posebno srečno. Našteval je zasluge republikanske stranke. Ko je govoril proti predlogi še Ramei, se je nadaljevanje debate odložilo na drugi dan. Nemčija. Mnogi nemški listi se bavijo s tem, da ima Liebknecht 7000 mark plače na leto kot vrednik socijalističnega lista „Vorwitrtz" in opozarjajo na to, da je v Nemčiji mnogo uradnikov in častnikov, ki nemajo take plače. Ce Liebknecht toži, da bi brez stranskih dohodkov tudi s to plačo izhajati ne mogel, kako pa naj izhajajo tisti častniki in uradniki, ki imajo še pol manj plače. 2e precej visok uradnik mora namreč biti, če dobiva 600 mark na mesec. Vodja delavcev biti toraj ni tako neugodno. Sploh moramo reči, da so socijalisti s tem, da so se o tej plači javno razgovarjali, dali svojim nasprotnikom dobro orožje v roko. "Vidi se da neso dovolj prebrisani. Naši nemški liberalei bi tako stvar že bolj na skrivnem vredili. Afrika. Po nekem sporočilu iz Afrike so Francozi že popolnoma obkolili Dahomejce v Abo- j meyu. Dahomejski kralj ima baje že samo 1700 vojakov in že skuša s Francozi skleniti mir. Francoski poveljnik pa noče slišati o nobenih pogajanjih in zahteva, da se Dahomejci brezpogojno podajo. Vedeti ne moremo, koliko je temu poročilu verjeti. Vjema se s prejšnjimi poročili nikakor ne. Poprej se je zmiraj poročalo, da je dahomejska vojska mnogo 1 večja. j Iz Ljubljane, 18. novembra. (Katoliški shod in nedeljski počitek.) Pod tem naslovom prinesel je „Slov. Narod" z dne 16. t. m. notico, katera je naperjena proti naši stranki in vzlasti proti vredniku „Slovenca". Prepričani smo, da pisec te notice si ni bil svest tega, kar je pisal, in le zavrela kri po zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega pripomogla mu je k novi blamaži. „Quidquid agis, prudenter agas et respice finem." To latinsko prislovico naj bi si gosp. pisec omenjene notice vtisnil za večne čase v spomin in potem bode smel upati, da se ne bode tako hudo opekel, kakor se je gosp. mestni odbornik Gogala s svojo interpelacijo in gosp. pisec z notico, na katero mu tu odgovarjamo. V obče je znano, da je mestni odbornik G o -gola v predzadnji seji mestnega zbora gospoda župana interpeliral, če mu je znano, da se je v nedeljo pred katoliškim shodom delalo za katoliški shod pri kolibi na starem strelišču. Tako glasila se je njegova interpelacija, tako bila je zapisana v zapisniku dotične seje, tako poročali so listi: „Slovenec", „Slov. Narod" jn „Laibacher Zeitung", in istinitost tako glaseče se interpelacije potrdila sta overovatelja zapisnika, gg. mestna odboruika Murnik in dr. S t aré, kajti oba sta zapisnik brez kakega popravka ali ugovora podpisala. V tej interpelaciji g. G o g o 1 e smo mi zasačili laž, kajti dobro nam je bilo znano, da je osnovalni odbor za katoliški shod strogo skrbel za to, da se ni delalo za katoliški shod v nedeljo pred shodom na starem strelišču. Ker je tedaj mestni odbornik G o g o I a govoril neresnico, zato kritikovali smo njegovo interpelacijo po zaslugi ter izrekli, da je hotel z neresnično trditvijo splesti šibo, s katero bi bil rad bičal našo stranko, a je le sebe neusmiljeno oplazil. Laž namreč ima kratke noge, — ta prialovica vresničila se je tudi pri interpelaciji Gogolovi. Kmalu ko smo označili v našem listu postopanje gosp. Gogole, čutil se je on sam v hudi tanjki ter pričel iskati različnih potov, ki bi mu pomagali iz zadrege. Ñajprvo iskal je v „Slov. Narodu" pomoči, kateri mn je posvetil v našem listu z dné 81. oktobra 1893, štev. 249, ponatisneno notico. Ia čajte, kaj trdi „Slov. Narod" v tej notici! Mej drugim bere se ondi tudi: „V isti seji in pri isti priliki vprašal je tudi mestni odbornik g. Gogola, če je res in če je znano g. županu, da se je delalo v nedeljo pred katoliškim shodom za ta shod, ter s tem rušil predpisani nedeljski počitek. Tako se je faktično glasila ta interpelacija in nič drugače, in gosp. interpelant ni nikogar imenoval, ki bi bil delal, tako vsaj prepričali smo se sami iz dotičnega zapisnika maglstratovega. V tej notici je tedaj dovolj jasno povedano, da se je „Narodova" gospóda sama iz zapisnika dotične seje prepričala, da g. Gogola ni imenoval kraja, kje da se je delalo. Tudi v tej notici zasačili smo mi 1 a ž, ter v našem listu povedali, da se je pisec „Slov. Naroda" navlašč napačno poučil o zapisniku mestne eeje, kajti v tem zapisniku je bilo povedano, da je gosp. odbornik odločno imenoval kraj, kje da se je delalo, namreč na starem strelišču pri kolibi. Videvši, da s to lažjo v omenjeni notici gospodu G o g o 1 i ne bode pomagano, izumil si je odbornik Gogola sam novo sredstvo, a malo častno za njega. Zadrega bila se je za gosp. Gogolo z novo trditvijo v „Narodovi" notici le povišala, kajti zapisnik dotične seje glasil se je vse drugače, kakor pa je „Narod" trdil v tisti notici, s katero je hotel oprati gosp. Gogolo. V tej stiski šinila je g. Gogoli misel v glavo, popraviti tisti zapisnik, na katerega se je „Narod" skliceval, da je interpelant Gogola resnico govoril ; popraviti tisti zapisnik, kateri je bil v bistvu v soglasju s poročili „Slovenca", „Slov. Naroda" in „Laibacher Zeitung"-e; tisti zapisnik, iz katerega smo posneli slede&e besede: „Na interpelacijo občinskega svetovalca Gogole pa odgovarja župan, da mu tudi ni bilo znano, da se je delalo na starem strelišču v nedeljo, tudi se ne spominja, da bi imel dotični podjetnik za to delo uradno dovoljenje; in slednjič tisti zapisnik občinske seje, katerega sta overovatelja cbb. svetnik Murnik iu dr. S t aré kot istinit podpisala. Res drzno čelo mora imeti tak Človek, ki si upa navzlic takim dokazom tirjati popravek zapisnika dotične seje. Ne zmenivši se za navedene dokaze — je v zadnji seji mestnega zbora gospod Gogola naenkrat zahteval, da se zapisnik prejšnje seje tako popravi, da on v svoji interpelaciji ni imenoval kraja, kjer se je v nedeljo pred katoliškim shodom za katol. shod delalo. Na to zahtevanje konštatoval je gospod župan, da sta bila overovatelja zapisnika mestna odbornika gg. M u r n i k in dr. S t a r é. Ker g. Murnik ni navzoč, popraša gospod župan g. dr. Stareta, kaj da imu k zahtevi gosp. Gogole opomniti. G. dr. Staré je mignil z roko in molčal. Nato pravi gospod župan, ker ni ugovora proti zahtevi, se bode popravil zapisnik. Pozabil pa je g. župan popraviti tudi svoj odgovor. Kako je namreč g. župan mogel v svojem odgovoru reči, da mu ni znano, če se je delalo na starem strelišču, ako g. odbornik Gogola ni imenoval nobenega kraja!! Istina je, da se navzoči mestni odbornik g. P r o s e n c pri tej priliki ni oglasil k besedi, — istina pa je tudi, da je on koncem seje ta popravek in zahtevo g. Gogole odločno grajal. Ko je namreč koncem zadnje občinske seje odbornik g. Gogola še enkrat interpeloval gospoda župana, če mu je znano, da se je v nedeljo pred katoliškim shodom za katoliški shod delalo. Ta nova interpelacija katera se bistveno loči od prve interpelacije, bila je mestnemu odborniku Prosencu dokaz, da ifiče gosp. Gogola zvitim potom poleno, s katerim bi rad tolkel po pripravljalnem odboru za I. bIov. katol. shod. Ta trenotek porabil je gospod Prosene za to, da je dal resnici čast. Ni molčal, kakor trdi „Narod", temveč pojasnil je vso zadevo táko, kakor se ona kaže v luči resnice. Ta govor g. Pro senca se glasi: Jaz se v začetku današnje seje k zahtevi gospoda obč. svetnika Gogole, da bi se popravil zapisnik zadnje seje občinskega sveta poglavitno zaradi tega nisem oglasil k besedi, ker sem iz zahteve gospoda Gogole izvajal, da mogoče vendar ni tako zlobno mislil g. Gogola z svojo interpelacijo, kakor so govorile besede v zapisniku, in ker sem se nadejal, da bode (Dalje v prilogi.) Priloga 365. žtev. „Slovenca" dné 19. novembra 1892. z zahtevanim popravkom Šla vsa zadeva od acta. Današnja nova interpelacija gospida Gogole pa se bistveno loči od prve interpelacije in kakor sera sedaj prepričan, naperjen je bil popravek zapisnika edino proti stranki, kateri čast imam pripadati tudi jaz. Popravek zapisnika v zvezi z današnjo interpelacijo, to naj bodo sredstva pomagati g. Gogoli iz zadrege, a sredstva, tudi s katerimi bi se bilo p > katoliški stranki. Jaz moram z vso odločnostjo kon-štantovati, da stoji današnji popravek zapisnika v popolnem nasprotju z resnico, kajti gospod mestni odbornik G o gol a je v prvi interpelaciji naravnost in odločno trdil, da se je delalo v nedeljo pred katoliškim shodom pri kolibi na starem strelišču za katoliški shod. To, gospoda moja, je gola istina in naj se še tolikokrat občinski zapisniki popravljajo pečata resnice teh besedi nikdar odstranili ne bodo. Facta infecta fieri nequeunt. V dokaz, da so se glasile besede gosp. interpelanta tako, je v prvi vrsti to, ker sta mestna odbornika gospod ces. svetnik Murnik in gospod dr. Stare odobrila zapisnik in v drugi vrsti, ker so v soglasju z zapisnikom tudi vsi tukajšnji časopisi poročali o interpelaciji tako, da je gospod Gogola rekel: delalo se je pri kolibi na starem strelišču. In ako vsi ti dokazi še ne zadostujejo, objavim jaz tu v javni seji s svojo častjo kot mestni odbornik svečano, da je gospod Gogola rekel v svoji Interpelaciji: delalo se je na starem strelišču pri kolibi. Jaz ne stavim nobenega predloga, stvar mi je ostala preostudna in govoril sem jedino zato, da svet izve, kako da se popravljajo občinski zapisniki. Iz vsega tega je tedaj razvidno, da smo mi v tej afžri vedno golo resuico pisali in enkrat za vselej bodi piscu zadnje notice v „Slov. Narodu" povedano, da mi tudi za las od svoje trditve odstopili ne bodemo, — prisojamo pa tudi „Narodovi" gospodi toliko možate besede, da ne bode ostala samo pri pretenju s tožbo gledi globoko razžaljene časti gospoda interpelanta Gogole, temveč da bodo tožbo tudi vložili. Mi zahtevamo tožbo, s katero ste nam protili — in č e j e n e naperite proti nam, obsojeno bode postopanje g. Gogole in Vaša pisava v tej zadevi pred vsem svetom. Dostavimo danes še to, da bije v večini gg. mestnih odbornikov iu če so tudi naši politični nasprotniki, toliko čuta za resnico, da bodo pred sodiščem popolnoma vestno in resnično govorili. Opomnimo le, da smo že sedaj iz ust več občinskih svetovalcev slišali, da je bil zadnji popravek gosp. Gogole odveč, kajti tako izreklo je se nekaj gospodov, g. Gogola je naravnost s svojo prvo interpelacijo trdil, da se je delalo pri kolibi na starem strelišču. Torej le e tožbo na dan, da bomo imeli priliko vse laži gosp. Gogole in „Slov. Naroda" dokazati tudi pred sodiščem I Z Gorenjskega, 14. novembra (Cd o koplje grob našemu narodu?) „Živi narod", tako so imeli v časih dijaki navado se pozdravljati; „živi narod", je navadno tudi refrain vseh napitnic mla-doslovenskega naraščaja — pri veselicah in banketih. Ubogi narod slovenski! Ako boš imel ti samo take delavce na narodnem polju, ki zaajo pač govoriti tako krilate besede — katerim pa ne sledi nobena dejanja I Taki junaki ljudstvu slovenskemu obstanka rešili ne bodo, pač pa mu neizmerno ikodojejo, ker spodkopujejo kar sistematično s svojim rovanjem tla stanu, ki je že malo da ne tisoč let bil najglavnejši steber našega naroda — stanu duhovskemu. Iz narodove korenine — iz kmečkega etanu je itra8tel slovenski duhovnik, je bil in je še učenik, vodnik, zdravnik narodu ter mu celi globoke rane; kakor v preteklih dneh, tako še danes duhovnik vsled višjega poklica dela iu živi za narod, mnogokrat žrtvuje zanj tudi — življenje. Zato je naravno, da ljudstvo pozna svoje prave prijatelje in duhovnikom skazuje povsodi čast, spoštovanje in ljubezen. To prisrčno rez med duhovnikom in ljudstvom bi v novejšem času radi s silo raztrgali ljudje, katerim, vernim učenem tujega liberalstva, mrzi do vere in nje služabnikov — duhovnikov; radi bi vsilili narodu na mesto duhovščine za vodnika sebe. Hoteč na vsak način doseči ta namen, se ne strašijo tudi podlih sredstev — obrekujejo in blatijo Btan duhovski od škof« do zadnjega duhovskeg» pomočnika. V predalih „Slov. Naroda", „Rodoljuba", „Edinosti", „N. Soče" in stičnih listov se je raz- obešalo že mnogo urriazaoegt blaga, obirauja in laži, češ, taki so duhovniki, brezdomoviuci to ter sovražuiki naroda. C- se pa tem listom ugovarja, da naj nikar ne napadalo dubovskega stanu, zatrjujejo v eni sapi: mi s»au spoštujemo, le posameznikom veljajo naše Usede. Kdo pač v. rjauie takim besedam? Stanu duliovakemu hočete spodb ti tla v narodu, opraviti ga ob dobro ime, to je namen liberalizmu povsod, tega utajiti ne morete. Silno odgovornost jemljete nase vi, ki odrivate od ljudstva duhovnike, učenike in voduike od Boga jim postavljene in od zgodovine potrjene, katerih srce je vneto katerih roke neumorno delujejo za naroda dušno in telesno srečo. Narod slovenski spoznaj svoje prijatelje in ne daj se voditi od ljudij, ki imajo samo na jeziku lepe besede, ki pa v svoji strasti in kratkovidnosti ne vidijo strašnih nasledkov, ako odtu;i narodu najboljšo zaslombo — stan duhovski. Nikari se igrati lahkomišljeno s časno in večno srečo našega naroda! L zve deli, da je došel prečast. g. župniku tudi od c. kr. deželnega predsedništva pohvalni diplom za požrtvovalni trud pri napravi novega cerkvenega pokopališča za mestno faro, ki šteje blizu 5000 duš, a je bila sedij — kot nekaka izjema med župnijami brez lastnega pokopališča. Želimo le, da naprava lepega pokopališča poravDá vsa nasprotja, g. župniku pa čestitamo na častnem odlikovanju z visokega mesta, želeč mu blagoslova božjega, da se prav mnogo lepega in dobrega dovrši v svoji župniji v blagor in v čast svojo in svojih faranov. (Ic Metlike) se nam piše due 17. nov.: Burja vleče — i zima hoče biti. In vendar na p. štijskem vrtu v Metliki češplja cveti. Sploh je letos nenavadnega dosti ravno pri drevju. Nekdo je tukaj nabral 6 mernikov jabolk, ki so drugič rodila. In jaz sam sem jedel lepo zrelo breskvo, ki je tudi bila drugi sad na istem drevesu. (Nesreča.) Na žalosten način končal je svoje življenje dne 14. t. m. posestnik A. Oman, po do- mače Kranjčič, v Ukvah v kanalski dolini na Koroškem. Sel j-* s svojo hčerko v les ter gledal, tako soseda podirat» drevo. Ko je drevo začelo padati, skočil ju Oman tako nesrečno na f-tian, da je prišel pod drevo, ki mu je strlo glavo! Oman je zapustil Vdovo s T> otroki. (Kedo zavija ?) Narod obiatlja v =.voji 1303. štev. dne 17. nov. dopis iz ribniškega okraju, v kati-ieni dopisnikur zt-lo. poniževalno govori ob občinskih možeh svojega* okraja,-ki fb. dajo slepili in -zn nos voditi. -1- Ko je okrcal tako svoje rojake, spra\i se nad „Slovenca" in glasovite ligiš« rekoč: „Toliko atraalij. iu aa>vi-jari.j »še nismo čilali v slove-t.sk.li i: časn»kih< kakor, poslednje mesece.v. „Slovencu" . . .■ , Potem pa dostavi :.---.„.Ako s«-drzne kdo reči, da ta ali oni Škili, jiluvnet. za naš narod, je to-že. zloben napad, neodpusterj< greh1*. Tako dopisnik sam zavija, ko drugim očita zavijanj. —- Ako-se .škofu podtikajo iu -sicer. kur >naenkrat štiri'okrožnice, z namenom, da se vai-čuje njegov ugkid med ljudstvom je pač zloben napad in peodpiisten greh, vzlasti ker „Narod" leh laitjt še sedaj-ni preklidal. —-G-sp. dopisniku „Narod*" kateri ma se- maje vera-v nio-..rajo ligašev bi .svetovali, naj to stvar vravna n&iprej pri listu; pri katerem, delnje kot sotruduik. —-S-oer ,pa zopet ta dopis . kaže, >kako .grozno peko naše liberalce ne le "v. Ljubljani, ampak tudi po deželi v.dan-ostne izjave naših v lih občinskih zastopov. (Ii Sarajeva) p še preč.' generalni vikar in kanonik dr. A n t. Jeglič „Danci" med drugim nastopno: Vspeh.katoliškega shoda mo silno veseli. Duhovi so se .razbistrilL i porazdelili; to- je -dobro. Srečna je misel, da se pripravljajo shodi, ;kjer se razlaga pomen. kat. shoda :in >i(jegevih sklepov. Da bi vsaj v Vdaki dekaniji po eden bil ali manjka-še provedene organizacije. Pa kar še ni, to more biti. Pri nas delamo, kar nam dopuščajo naše slabe moči. Glavni del semenišča je pod streho. Mnogo imamo ekrblj; treba, da si izvojskujemo- prav-vsaki korak, ki ga storimo. — Z me še nimamo. Zato naši siromaki še ne .zdihiijejo. .¡preveč;Bbžič-sfe približuje; sestre pripravljajo toplo t>bl«ke- za slabo oblečene otroke. Ako ima .ta .ali . oni čitatelj kak petak,*-da more utrpeti, vstregel bi nam, mi p& bi za njegovo Brečo Boga prosili, ri ' • t 1 * \ (Ilečna loterija);; v prid misijonske hiše v Kočevju se bliža h koncu». :Srečkanje bode ie- SOi novembra t. I, Kdor ima torej še kaj nerazpečaUih srečk, naj jih blagovoli razprodati vsaj proti odškodnini 20% sli .pa ji-b takoj- nazaj poslati, da se ■še kam drugam ponudijo. Ž a ulj-uden ozir prosi: . . .. . . ' O d b o Y. (Učitel ska pripravnica v Sarajevu) je štela koncem šolskega leta 1S91/92 43 pripravnikov. Med temi je bilo 14 katoličanov, 12 mohamedaneev • in 17 pravoslavnih. Z njo združeno vadnico je ob-sko-ialo 189 učencev, namreč 112 katoličanov, 5 mohamedaneev, 41. pravoslavnih, 28 Židov in-S drugo-vorci. — Kakor se kaže iz Številk, morajo- imeti mohamedanci, pravoslavni iu židje lastne — gotovo verske — ljudske šole« Le katoličaui -so toliko „verni", da pošiljajo svoje i/troke v vladno mPjverno Šolo» Žalostno !• -, ... -i..... s--'... (Slovesno, otvorjenje sv-etovne razstave v Ohi-cagn.) K včerajšni .notieij dodamo daneS še nastopno: Kardinal Gibbons je pri otvorjenju jzmolil prelepo molitev, katera se glasii „V -tvojem imenu o Bog, srrio .se, -tukaj združili, da. s- hvaležnostjo slavimo 400 letnico odkritia ta dežele.. -—Hvalimo byo Gospod, da si izbral svojega služabnika Kolninba. kteri je, kakor neustrašen.rnornar in vzor apostola; navdahnjen po. tvoji sveti volji odkril to dei«lo! ifl 6 "tem razširil sv. krščansko vero. Najpresrčneje te. pros'mo, o Bog, da uam blagosloviš delo razstav« in d»a bode ta sama v. korist t Tvojim ponižnim služabnikom". .— Po tej molitvi »je.f-katol ški pevski zbor'- zapel krasno zahvaljeno pest>n, s čemur se1 je končala .slavuost. — Na večer so prtfiga-li' 'VelikanMre električne kresove. Na., prvem ■ se je čftaloi „Ohicago kliče: Dobro došli vsi narodi k svetovni Kolumbovi razstavi. Amerika 1892. Kvropa 1492". - (Vabilo) Podružnica • sv.-Girila- Metoda za Zatično-Višnjo goro bo imela 27. novembra t; I. ob 5. uii popoldan v prostorih gospoda-Kr."Kornča v Zatičini. svoje redno letno zborovanje. Red zborovanja: 1. Nagovor prvomestnik», 2: Poroč.To tajni-kovo. in blagajnikovo, 8. -Volite-v načelništva • in podružničnega zastopnika za veliko skupščino. 4. Nu-Vglttt «itd »j ,ft«4md oliii I'.e na HiHkem; v vseh ozirili čutijo, da nekaj manjka, a to se ne bo dalo doseči le s pomno-ženjem Cerkva in duhovstva, marveč le s tem, da se zopet oklenejo skale Petrove. Sargov kalodont vpeljali so tudi v Nemčiji, Franciji, Italiji, Helgui itd. .s sijajnim vspeliom in povsod so se prepričali, da je najboljše, najcenejše, in uajpri|,ravri¿jáé sredstvo za č:-stenje zob sedanjega Ča«a. To je torej svetovni trgovski predmet kakor tudi od c. iti kr. dvornega zalagatelja Sargov sin i. e e. I. 1S58 izumljena sedaj povsod znana glice-riusk» mila. Že ta firma daje .jamstvo, da je kalodont popolnoma č st in npfi,kodl|iv, iu zatorej so ponaredile neso'mogle vdomačiti v nobeni biši, kjtr so pristnega spoznali. Žal, da ni dosti znan, posebno ob času epidemii, ko se morajo čistiti zobje, da se smrtonosne bacile usm/tp ter ne pomnože in ne pridejo v želodec. Usta je zatorej treba čistiti, če tudi zobje še neso gnili, 'ßecfaö 'fisténje zob zjutrai in zvečer, zlasti pa po j«-ii z osvežujočim, pripravnim iu nedragim kalodoniom najbolje varuje pred nalezljivostio nekaterih bo'eíuij. Telegrami. Dunaj, 10. novembra. Poslanec'Menger ¡'izjavi proti' Masafyku, da so prej Nemci nogo pa noiioniški narodi dali Avstriji gotov zililčaj. Govornik pobija sovražno izjave Ma- . áafykove proti Ogerski, zavrača način, na j kateri se je Masafyk izjavil proti trodržavni | zvezi, in pravi, da bode glasoval za budget. j. — Kaizl je izjavil v imena svoje stranke, ! da se je občutno žalilo pravno prepričanje j Mladočehov, ker (3 so je poniževalo . češko državno pravo; naglaša zopet, da.se Mlado-pebi trdno drže češkega državnega prava, in: protestuje proti žaljenju. tega njih prepričanja» Doy m odločno protestuje v imenu konsei^vativnega . češko-mor-avskega velepo-.„se^tva . proti očitanju. Mengerjevemu, katero jft vsakega užalila. On je za utrjen je in raz-.y.oj avstr.o-oger.slce države v zmislu -njenega zgodovinskega postanka. Zvestoba-do cesarja in domoljubje njegove stranke je brezdvoinno. Masaiyk ugovarja, da je ho.tel žaliti z včerajšnjimi izvajanji.. Ihrcuther protestuje. v imenji nemških na^ijpnaloev. proti češkemu prayu. Menger odgovarja Masaryku in ostane 'pri tem, da so včerajšnje opazke Masryka bile razžaljive za Nernqe. . Generalna debata se, je zaključila. . • Dunaj, 19. novembra. Povodom, cesari-činega iinpndne bila jo. slovesna božja služba v cerkvah vseh veroizpovedanj. Cesar in cesarica. bila sta ob sedmiJi „ zjutraj pri sveti iij.aši v dvorni kapeli.. Dunaj,. 19. noyenibra. .^Ijnisterski predsednik vVekorle, potem pa nova ministra Tišza in llicronyini prisegli so. danes dopo-ludiie uradno prisego v roke cesarju, kateremu se je predstavilo korporatiyno vse mi-nisterstvo. Dunaj, 19. novembra. Poslanec Masaryk ¡ zahteva, da so zaradi včerajšnjih razžaljiviJi • izjav liberalnega poslanca Mengerja v smislu j'opravilnega reda sestavi poseben grajalni ! odsek, ki naj 'bodo v torek poročal zbornici. I 'Menger je izjavil, da ni iinol namena, koga 1 'Osebno žaliti, izrazil je le užaljeno narodn.o ; čuvstvo in osebno državnopravno prepričanje. Govornik nadaljuje včerajšnji govor. Reka, 1 S. novembra. Parnik „Štefanija" družbe ,,Adria" je blizu Molfette zadel v parnik „Argio" in se potopil, kapitana in 19 pomorščakov pogrešajo. Berolin, 19.. novembra. Pri hišnih preiskavah pri osebah, ki so sumljive anar-' hizma, našli so več anarhističnih tiskovin in pisem. "Več oseb so zaprli. Pariz, 18. novembra. Zbornica je sklenila, nujno obravnavati tiskovni zakon in je ' s \m proti 228 glasom prešla v podrobno ' debato, ko je poprej Loubot stavil žauptlo ' vprašanje'. ■ Pariz, 18, novembra. Govori se, da vedo za provzročitelja poslednjega atentata. Sedaj je na neki Iadiji, in dalo so je povelje, prijeti ga, ko se izkrca. Batum, 18. novembra. Oarjevič je zjutraj semkaj prišel, potem pa odpotoval proti Abastumaiui, kjer je sedaj njegov brat Jurij, Vremensk« nporo^llo. Cat opazovanja 18 7. uTzjut. 2. u. pop. 9. u. /iveč. Klanje iluLinuara f mm 740 0 789,'4 739 5 t-iploniwra (-0 Ctiltiju i- 1-4 2 8 22 al. -vSh. OblaoncT „ dol. obla« si. svzh. jasno Sr Mnia iflmp^ratara 0'4°. za i! 2" nad norraalom Votor Vromo t, ■c ° « -S in s »'S 000 Tržne cene v Ljubljani dne 19. novembra.!* gr~kr: ' " """ gj.[nr.j Pieni"». hktl. . . . 6 — Špeh povojen, kgr. . — 64 ttftž, „ ... 5 — Surovo maslo, „ — 75 Ječmen, „ ; . . 3 96 J47 6-1 (Lodenrooke). Prošnja. Ubog» vdova s tremi otroci ponižno prosi pomoči. Marije Terezije cesta št. 14. 3—3 tii četrt ure od Ljubljane z velikim zidanim gospodarskim poslopjem, s 50 orali zemljiiča, je na prodaj pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Ohrniti se je do g. Z. Bode-ta v Ljubljani. 538 2-2 Anton Upm, SJ v Ljubljani, v semeniškem poslopju za vodo priporo a se prečast. duhovščini in slav. občinstvu iz mesta in z dežele v 542 6—6 izdelovanje vsakovrstnih T in drugih enakih stvarij po najnižji ceni. Stanuje t Streliških ulicah 3. ; a solidno blngo K! :acai -a mizarski H v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi htSl) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raz noratnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoa na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se toCno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—17) Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakili bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (12) 8u zobozdravnik pri Hradeckega mostu 1. nadstr. Ivan Kregar, -öpasarei- ÍI1 izdelovatelj cekvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 8, poleg „Alojzije-višča"," J. IV. POTOČNIK, krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—16 Lekarna Trnkôczy jeva. Dunaj. V. i ü O rt t> ® "7s >> M O -O ■a h H d a u a % o hI T m-:«» grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec, I steklenica 50 kr.. 12 steklenic 5 gld. prodaja Ubiilri pl. Triikocz(v, lek'>rnar v Liultij itii. Prodajalci na drobno dobe rabat. t* 0 v 1 o » & O' o H «1 d. -iik' meri dano zauomi» iu naročila iskreno s« «ahvaliujoč, pros m mi tvi tinl • ..........- i li »niti iu m - v moji uovi iieUvn ci. katera je vcIiko večja od preiSnje z mu 'trmi i.»r■<>• r osrečit', t-r z.ti{.>tavl|«m točno, ceno iu natančno izvršitev vsf-h v iiiiiio stroko -pa i h i • li ki m-»m carskih <1-1. Iideluiem tudi vsa«* vrste Ograje p> lastnem, ali m danem načm, _ Z o,„m .p.,Ai„v.u,en. JAKOB MAETINČIČ, 546 1 ključarnlčar. K ; a Najni/do «">»'• t>! priprost-a in fina, izvršena v vseh Tratniku 5P s I 0 fr i h . dobi in naroča se pri v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-31 DOBRA KAVA le s Kathreinerievo Kiieippa sladno kavo za dodatek. *«» Dobiva se povsod. Pred ponaredbami se svari, Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. WL JtJkO O Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani, „THE GRE8HAM" i M i anromuo društvo za žtvijsiijs v_ Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko: j, Giselastrasse 1, i Pešta, Franz-Josefolat? v Jliši društva. lUlUj ± 1U1U1 UUMU. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1891 .... .....frankov 117.S50.797 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891 .... ,. 20,725.269 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (.1848) .... • '. . . „ 249.311.449 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za ., 01,372.000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................., 1.728,184.555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 98 (12-10) pri Gvidu Zeschko-tu, _Tržaška cesta, št. 3 b._ oook: V letu 1838. v Trstu osnovana e. k pri\ i e^. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA, katt-re generalnega zastopa pisarile so h a I > it ii a j n 17412-4 v ciružhini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro- ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje V raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ai razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN. ocx: OOOOCOOOOOOOOOOOtf FRAN REISNER v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 3 (na voglu), priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi v T v " '" clrffinih, TomšMh po poljubnem kroju in najnliji ceni. — V zalogi ima tudi vže vsakovrstne narejene obleke. 541 6—2 n Tvrdka Frana Kathreinerj« nasledniki v Stadlau-u, Dunaju in Jfonakovem nareja sladno kavo z ukusom navadne kave in jo prodaje z mojo podobo in fascimiio. 469 4-2 ........ 11 1 To se zgodi z mojo Izrecno dovolitvijo, -vi p ovc ^hi ker sem se jaz prepričal, da ta sladna kava z oknsom navadne kave, nema v sebi škodljive snovi navadne kave, imenovano ,kofejn'. Kathreinerjeva sladna kava ima pa to prednost, da se lahko sleherni, naj tudi ne ljubi sladnega okusa, odreče vživanju navadne kave in zato dobi mnogo zdravejšo in redilnejio pijačo, katere poraba je še v korist našemu kmetijstvu. V \Vo rishofenu, dne 1. marca 1892. Bošljan Kneipp 1. r., katoliški župnik. Jutri v nedeljo 20. novembra vseh do cela prenovljenih prostorov. "V«J1 1JU i vojaški koncert godbe e. in kr. pešpolka št. 17. * M Z'i vete k ob pol 8 liri. Vftrtpnina 20 kr. Točilo se bode v obče priznano Izvozno marono pivo (uprav tako ko plzenjsko) i/, I3ož. FVcihlichovega pivovara na Vrhniki; dalje vsako nedeljo in četrtek Bal vator - pivo in kozlovsko pivo v steklenicah; istotako izvrstna namizna in laika gorska vina. Izborna gorka ln mrzla jedila ob vsaki dnevni uri. Za točno in vestno postrežbo skrbelo se bode najbolje. Velik, elegantno opravljeni sa'on za koncerte, svatbe in dr. je visokočastitemu p. n. občinstvu vedno na razpolaganje. — Mnogobrojnega obiskovanj» prosi najudaneje i ♦ ♦ ♦ * 550 1 XV. HAJt lasnim. r.V-i^-v-v^v^t_ o r z a. Dni 19. novembra. Papirna renta h%, 16% •ebr davk» .... 97 vid Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . , 115 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 , Kredtne akcije, 160 gld...... ... 316 „ London, 10 funtov stri...........119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 r Nemških inark 100 58 - 65 kr. 40 „ " n 40 , 70 * 8" . 55 . 69 „ SO - Dne 18. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......113 gld. — kr. Ogerska papirna renta 5% 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ n „ „ 4Vi* 100 140 152 189 96 100 Kreditne srečke. 100 gld.......191 St. Genois srečke. 40 tdd. 63 35 50 50 20 40 75 75 Ljubljanske srečke, 20 gld.......— gld. — to. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 25 „ Rudolfove srečka, 10 gld.......23 . 50 . Salmove srečke, 40 gld........64 „ — ^ Windischgraezove srečke, 20 gld..........64 . 25 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . 50 . Akcije Ferdinandove «ev. želez. 1000 gl. st. v. 2782 . — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 „ — r Papirni rubelj....................1 „ 17 „ T.aških lir 100 .........- „ - r List „Mercur". Zanesljiva informacija O «talno obrestnih in dividendmh papirnb. važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. ?? Menjarnična del#a družba MERCUR Wollzeile it 10 D*»aj, «irirtilierstrasse 74 B. U . II L m %eele 4'|» $ld.. polovične a V, gld. in 50 Jpr. kolek. nijtbbjtftk 150.000 gld. avstr. velj. S0" žreba rije dne 1. decembri mmmmmmmummm 4 Izdajatelj in odgovorni rednik: Dr. Ivan aii. Ti Katoliške Tiska" v Ljubljani