Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZTKZB DELOTKIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJET C B L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA
Ceije.. sobota, 31. oktobra 1953
LETO VI, — STEV. 43 — CENA 8 DIN
Ureja arednićki mUmi. OdgoyorBi ur*đ»ik
Tone Maslo. Ure«Uiütvo: Celje. Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. rainn *2в-Т-а5в
Bri NB FLRJ v Celje. Tisk Celjske tiskarae.
C^rtletma naroiaiaa 100. polletaa 200, cel»-
letM éOO din. Izhaja Tsako soboto. PaitmiM
plačana y gotovim.
Misli
OB DNEVU
M RTVI H
Ko bodo na ta hladen prvonovembr-
»ki dan na pokopališču, ob cestah na
jasah in v okrilju gozdov zagorele
drobne lučke, se moramo prav vsi po-
globiti vase in misliti nanje, ki so nam
bili toliko mili in dragi, ki so imeli
tolikšno slo po življenju, ustvarjanju,
pa ležijo globoko pod rušo.
Na Dan mrtvih 'se sleherni človek
spominja svojih najdražjih, kajti menda
ni pod soncem človeka, ki ga ne bi
bolela izguba tega ali onega, sorodnika,
prijatelja ali znanca. Ves narod pa se
ta dan spominja tisočerih žrtev pre-
tekle vojne. Spominja se jih z globo-
kim spoštovanjem in hvaležnostjo. Po
»sej naši domovini so raztreseni gro-
bovi, sleherni košček naše zemlje je
prepojen z njihovo krvjo. Njihove žrt-
ve so nam toliko dražje zaradi tega,
ker je bila na njih zgrajena naša svo-
bodna država.
Kot malokateri narod, so jugoslovan-
aki narodi v daljni in bližnji preteklosti
vedno neizmerno ljubili svobodo, svojo
zemljo in neodvisnost. Ravno sedaj, ko
je v vprašanju nepravično barantanje z
našo zemljo, nas spomin na mrtve si-
nove in hčere tem bolj združuje v od-
ločno armado obrambe naših narodnih
interesov, za katere so oni padli.
Na Dan mrtvih bo v naših srcih spo-
min na številne žrtve okupatorskih zlo-
éincev še bolj podkrepil našo patriotično
zavest. Na ta dan bomo tiho, toda glo-
boko v srcu čutili, da naši mali jugo-
slovanski narodi ne morejo in ne bodo
pozabili na tako velike žrtve v pre-
tekli osvobodilni borbi, kakršnih ni
imel noben narod sveta. Solze, ki bodo
potočene ob spominu na najdražje si-
nove in hčere našega naroda, pa ne bo-
do solze turobnosti in obupne žalosti.
Res je težko misliti na to, da nekoga,
ki si ga ljubil in spoštoval, ni več, ve-
liko lažje in s ponosom navdajajoče pa
je, da te žrtve niso padle zastonj, da je
njih kri rodila bogat sad in da je na
temeljih njihovih žrtev domovina svo-
bodno zaživela in z velikim uspehom
gradi lepšo bodočnost.
Se ena misel nas na ta dan obkroža.
Mir. Nič več solza in krvi. Jugoslovan-
ski narodi so v preteklosti toliko krva-
veli v borbi za svoj obstanek, da je
njihova največja želja mirno sožitje
med narodi, miren in svoboden razvoj
znotraj meja naše domovine. Niso pa
naši narodi pripravljeni za mir »ve-
Ukih« žrtvovati vse, kar jim je sveto.
Naši narodi so krvaveli v skupni borbi
proti fašizmu. Njih delež v tej borbi je
•gromen ter zasluži, da bi ga narodi
sveta, predvsem pa velike sile morale
spoštovati. Nikoli ne bomo dovolili, da
bi kjer koli, pa tudi v prilog »navi-
deznega« miru kot ga kujejo veliki,
popustili pri življenjsko važnih vpra-
šanjih, pri vprašanjih naše svobode in
neodvisnosti, pri vprašanjih svobode
vseh naših ljudi. Ce so naši narodi naj-
edkritejši poborniki miru na podlagi
enakopravnosti, lahko postanejo najsr-
ditejši sovražniki pri obrambi svojih
pravic. Naše narode mora svet poznati,
da znajo umirati kadar gre za stvari,
brez katerih jim ni življenja.
S takimi mislimi se bomo na Dan
mrtvih poklonili spominu tisočerih
irtev, kajti te misli so za nas njihovo
sveto naročilo, ki ga ne bomo nikoli
prelomili. Vselej bomo ostali zvesti
idealom, za katere so oni žrtvovali svo-
je najdražje.
Organizacije SZDL pred volitvami
Ob volitvah v mestni in
okrajni zbor proizvajalcev
Prihodnji teden bodo v Celju in oko-
lici volitve v mestni in okrajni zbor
proizvajalcev. Ta dogodek pomeni velik
korak naprej v demokratizaciji naše
ljudske oblasti, kajti s temi volitvami
bodo proizvajalci zavzeli najvišje polo-
žaje ljudske oblasti. Okrajni in mestni
zbori proizvajalcev bodo po izvolitvi
imeli dolžnost izvoliti v republiški in
zvezni zbor proizvajalcev svoje poslan-
ce, le-ti pa bodo na tem častnem in
odgovornem položaju soodločali o ce-
lotnem razvoju naše države. Zato je
pomen teh volitev, ki so prve te vrste
na svetu, toliko večji, zlasti še, ker to
ne bo samo v dobrobit našega delovne-
ga ljudstva, temveč za vzor vsemu de-
lovnemu ljudstvu sveta.
Predpriprave, zbori volivcev, razpra-
ve o kandidatih, sprejemanje njihovih
kandidatur, so se odvijali v takem
vzdušju, da lahko trdimo: naši delovni
ljudje so globoko in resno začeli to
volilno^ akcijo. V Celju in okolici so
bili zbori volivcev zelo dobro obiskani.
Bili so živahni in plodni. V okolici je
zbore volivcev obiskalo okoli 48% vseh
proizvajalcev, nekoliko slabše pa so bili
obiskani zbori volivcev kmetijskih sku-
pin, kjer je bila udeležba komaj 28%.
Ce pa E>omislimo, da so -v kmetijski
skupini volilne enote zelo obsežne, da
je teren raztresen in da le-ti niso imeli
primernih prostorov, kjer bi se ljudje
v tem hladnem času zbirali, je ta ude-
ležba kar zadovoljiva.
V kmetijskih skupinah so bili ponekod
pri izbiri kandidatov zelo „širokogrudni"
Kmečki proizvajalci so na zborih vo-
livcev predlagali večje število kandi-
datov. Tako so ponekod, kjer bo izvoljen
le en odbornik v okrajni zbor proizva-
jalcev, postavili kar tri kandidate. To
je sicer prav in demokratično, nekaj
drugega pa je, da je skoraj vsaka za-
druga zase postavila kandidata. Tako
se utegne zgoditi, da bo določena vo-
lilna enota izvolila tistega, ki bo imel
za seboj najmočnejšo zadrugo, ne pa
toliko na podlagi sp>osobnosti, ki jih
naj ima odbornik, ko bo zastopal inte-
rese celotnega volilnega okoliša. Zato
bo v teh nekaj dneh naloga Socialistične
zveze, da z manjšimi sestanki in s
hišnimi obisfci temeljito pripravi vo-
livce v volilni enoti in odstrani more-
bitne lokalpatriotične težnje, ki bi mo-
rebiti nasprotovale interesom večjega
dela volivcev. Da bodo taki sestanki
potrebni, dokazuje dejstvo, da so v ne-
katerih volilnih enotah, kot je to v oko-
lici Rogaške Slatine, postavili kar pet
kandidatov, izvoljen pa bo le eden.
Povprečno pride v okraju na^enega
kandidata, ki bo izvoljen, več kot 3,-5%
kandidatur. Potreba po teh sestankih,
po intenzivnejšem delu Socialistične
zveze je velika tudi zato, ker so se do-
slej malokje pogovarjali o aktualnih
vprašanjih našega notranjega gospodar-
skega razvoja, bodisi, da je na teh se-
stankih prevladovalo ogorčenje zoper
nepravičen sklep o Trstu, kar je razum-
ljivo, in ker so bile ponekod priprave
zelo slabe ter so morali večkrat skli-
cati zbor volivcev, da je bil siklepčen.
V predvolilnih pripravah se je pokazalo,
da so zbori volivcev v zbore proizvajal-
cev ter v republiško in zvezno skup>-
ščino bili uspešni le tam, kjer je So-
cialistična zveza aktivno posegla v pri-
prave in kjer so se občinski odbori po-
vezali z množičnimi organizacijami. —
Tako so na primer v Preboldu trikrat
skliqali sestanek, pa tudi tretjični bil
sklepčen; podobno se je zgodilo z za-
drugo v Škalcah pri Konjicah. Obe za-
drugi zaradi tega ne bosta imeli odbor-
nika v okrajnem zboru proizvajalcev.
Težave so imeli tudi na Gomilskem, na
Vranskem, v Lembergu, Bučah, Dobrni,
Polzeli, Sv. Štefanu, Št. Jerneju, Št. Pe-
tru in še drugje. Neuspehi teh sestan-
kov pa niso odraz i.szainteresiranosti
volivcev, temveč zaradi malomarnosti
priprav, katerim vzirok, je slabo poli-
tično delo.
Volilna agitacija mora zajeti
sleherno hišo
Socialistična zveza delovnih ljudi,
članstvo Zveze komunistov in ostalih
množičnih organizacij ter odborniki
okrajnega ljudskega odbora bodo mo-
rali v naslednjih dneh do volitev vlo-
žiti vse svoje sile za uspešno volilno
agitacijo. Ni dovolj, da je dobršen del
volivcev obiskal predvolilne sestanke.
Na teh sestankih, kot že rečeno, ni bilo
dovolj razprav o problemih ožje komu-
nalne skupnosti, o novih gospodarskih
ukrepih itd. Na teh sestankih je bilo
malo govora o perspektivnih načrtih,
o predstoječih nalogah, vse to pa je z
volilno agitacijo neobhodno povezano.
Ne morda zaradi volilne agitacije same,
to bi bilo napak, čas volilnih golažev v
besedi je za nami. Danes je na vsemu
prebivalstvu odgovornost za bodoči raz-
voj in čas je najprimerneiši za sestavo
načrtov in za kritično presojo uspehov
ter neuspehov v preteklosti. Ne smemo
prepustiti ostalega dela volivcev, ki se
sestankov niso udeležili, slučaju in ne-
vednosti. Naša naloga je, da najdemo
način, kako bi se vsi volivci temeljito
spoznali z našimi problemi, težnjami in
hotenji. Le na ta način bodo volitve
dosegle svoj popolni uspeh.
Predlogi za kandidate v Pilštanju
zaključeni
T Bistrici in na Pilštanju sta bila
abora volivcev, ki sta zajela vso občino.
Wa Pilštanju so se za območje Lesične-
fa in Drenskega rebra soglasno pridru-
žili sosednim občinam in predlagali za
zveznega poslanca tov. Heleno Borov-
8лк, ki jo tukaj povsod poznajo, po-
•ebno še tisti, ki so kdaj koli rabili po-
moč bodisi pri obnovi, socialnem skrb-
stvu, pri Zvezi borcev itd. Za poslanca
T republško skupščino so volivci pred-
lagali tov. Mico Šlandrovo, ne da bi
imenovali kakšnega drugega kandidata.
Ponovno so želeli, da bi jo čim prej
rideli v svoji sredi in se z njo sezna-
nili.
Predsednik OLO Celje-okolica, tov.
Miran Cvenk, je navzočim spregovoril
• važnosti in pomenu volitev. Zboro-
ralci so zlasti pazljivo poslušali njego-
та izvajanja o zunanji politiki, pred-
Tsem o tržaškem vprašanju. Povedal je,
kaiko bo letos z davki in da je v načrtu
ie nadaljnja pomoč za obnovo na Koz-
janskem.
Zadnji mednarodni dogodki so poika-
aali, koMko je še ljudi, ki niso v denarni
aadregi in so kupovali velike množine
živil. Brezvestni šp>eikulanti so povzro-
еШ paniko, česar so krivi tudi proda-
jalci. Tudi na Kozjanskem ne moremo
leči, da bi bUo v tem pogledu povsod
▼ redu.
Giovorllo se je tudi o potrebi gradnje
nove šole v Lesičnem, ker je sedanja
na Pilštanju stara, mnogo pretesna, ne-
kigienična, kar je büo že večkrat po-
redano. Letos obiskuje n. pr. osnovno
solo 135 učencev, gimnazijo pa 156, da
ima prvi razred gimnazije vzporednico
a 62 dijaki, skupaj je v vseh 8 razredih
201 učencev. Ce bodo le dopuščala de-
narna sredstva, se bo pričelo prihodnje
leto z gradnjo iole.
Volivci so odposlali resolucijo, v ka-
teri obsojajo nezaslišano kupčevanje z
našo zemljo.
Zbor je bü prav dobro obiskan.
V Šmartnem ob Paki
so izbrali kandidate
Ker so se predvolilni sestanki SZDL
v območju občine povsod končali, zato
je bil pretekle dni sklican zbor voliv-
cev, na katerem so ljudje izbrali kan-
didate za republiško in zvezno skup-
ščino. Obisk zbora tokrat ni bil preveč
zadovoljiv. Od 730 volilnih upravičencev
se je zbora udeležilo nekaj nad 80 vo-
livcev. Volivci so sprejeli predlog, da
naj bodo republiški kandidati tajnik
okraja tov. Franc Podvratnik, sekretar
okrajnega odbora SZDL tovariš Jože
Tekavc in učiteljica to varisi ca Atena
iz Šoštanja. Zbor volivcev je tudi po-
trdil kandidaturo tov. Viktorja Avblja-
Rudija za zveznega poslanca. Na zboru
so volivci tudi zvedeli, da je dr. Omladič
kandidaturo odpovedal.
Zunanji in notranji politični položaj
je orisala tovarišica Atena, o Trstu pa
je spregovoril tovariš Jovanovič, šef
železniške postaje. Obema govornikoma
so poslušalci sledili z velikim zanima-
njem. Vsi navzoči so soglašali s pwed-
logom tovariša Malusa, p)redsedndka
vaškega odbora SZDL, da se izvedejo
volitve že dopxîldne in to s stoodstotno
udeležbo.
Mnogo je bilo tudi govora o nujno
potrebni otvoritvi ambulante. Smo pa
res radovedni, kaj je krivo, da zobo-
zdravnik še ni pričel z delom, ko je
vendar vsem znano, da je pripravljen
Tsak čas pričeti z delom. Kje in kakšne
so zapreke, da se to še ni zgodilo?
Tovarišu predsedniku občinskega
ljudsikega odbora pa lahko čestitamo,
da ima tako zadovoljne občane. Na
zboru kljub večkratnim vprašanjem
predsedujočega ni bilo človeka, ki bi
želel kakšna pojasnila o delu občinske-
ga ljudskega odbora, o delu občinskih
podjetij, o komunalni in drugi dejav-
nosti. Priznati moramo, da vrši občin-
ski ljudski odbor svoje delo res dobro
in tako volivcem ni treba biti žal, da
so svoje glasove zaupali tem ljudem.
Zbor voUvcev z godbo
na četu v Leiuštt
v soboto, dne 24. t. m. so se volivci iz
našega kraja zbrali v nenavadno veli-
kem številu in z godbo na čelu vkora-
kali v šoio, kjer je bilo volilno zboro-
vanje. Po obravnavi vprašanj, ki se
tičejo volitev v zvezno in republiško
ljudsko skupščino, so volivci z velikim
navdušenjem manifestirali za naš Trst,
ogorčeno pa protestirali proti vsem
spletkam, ki se pletejo okrog napetega
tržaškega vprašanja. S tem so pokazali
svojo narodno zavest in predanost na-
šemu državnemu vodstvu % maršalom
Titom na čelu.
Skupna seja Sveia za gospodar-
sivo in komunalne zadeve
ter Sveta za kulturo in
prosveto M LO Celje
Pretekli teden je bila F>rva skupna
seja Sveta za gospodarstvo in komunal-
ne zadeve s Svetom za kulturo in pro-
sveto Mestnega ljudskega odbora Celje.
Na tej seji je bila osrednja točka dnev-
nega reda: pričetek adaptacije zgradbe
nasproti Glazije v šolo za vajence raz-
nih strok, ki se danes bori z največjimi
težavami izmed vseh celjskih šol, saj
ima svoje učilnice, ki so delno celo ne-
primerne, na treh različnih krajih, kar
zelo otežkoča pravilno vzgojo našega
bodočega strokovnega kadra.
Adaptacija, za katero so načrti že iz-
delani ter jih je projektant inž. arh.
Korent na seji tudi obrazložil, se bodo
lahko pričela šele potem, ko se bo Avto-
obnova preselila v nove prostore v
Medlogu, ki pa danes tudi še niso do-
grajeni. Sprejet je bil sklep, da se po-
krene vse, da se bo adaptacija čimprej
pričela. Gradbenemu podjetju »Beton«
pa je bil naslovljen poziv, da po9p)ešeno
zaključi gradbena dela na objektih
Avtoobnove.
V nadaljevanju so razpravljali o no-
vogradnjah osnovnih šol ter rednem
vzdrževanju vseh mestnih šolskih po-
slopij. Sprejeti so bili ustrezni sklepi,
ki naj omogočijo Svetu za kulturo in
prosveto samostojno razpolaganje in
načrtno uporabo dodeljenih sredstev ter
smotrno in pravilno vzdrževanje šolskih
poslopij.
To je bila prva skupna seja dveh raz-
ličnih svetov mestnega ljudskega od-
bora in vse kaže, da bo potrebno v bo-
doče še skupnih sestankov, saj se le
tako razčistijo in vskladijo problemi,
na katere ne gledajo gospodarstveniki
in šolniki vedno enako.
Seja lestnega ljudskega oeora
Celje
Dne 22. oktobra je bila skupna seja
Mestnega ljudskega odbora, na kateri
so bili prvič prisotni odborniki novo-
priključenih občin Štore, Škofja vas in
Šmartno v Rožni dolini. S temi pri-
ključitvami se je obseg Celja povečal
za 8.062 ha, število prebivalcev Celja
pa znaša sedaj 36.000.
Na seji je podal predsednik Jerman
poročilo o delu uslužbencev Mestnega
ljudskega odbora, obravnaval se je
sklep odborniške komisije za razdelitev
stanovanj, reorganizacija stanovanjske-
ga urada, poročilo komisije za kmetij-
ski zemljiški sklad, predlogi Sveta za
gospodarstvo ter še nekatere druge za-
deve.
Med drugim je bilo sklenjeno, da
se mora nujno povečati število usluž-
bencev MLO, pravtako pa je bil sprejet
sklep, da se stanovanja v novih zgrad-
bah razdelijo takole: za uslužbence
podjetij, ki so prispevala sredstva za
gradnjo 20 stanovanj, za potrebe pre-
svete, zdravstva, ustanov in spi. stanov,
fonda pa 25 stanovanj. Stanovanjske
zadeve bo v bodoče reševal na prvi
stopnji izključno stanovanjski urad, ki
bo posloval kot samostojen odsek Od-
delka za gosp. in komunalne zadeve.
Dalje so bue na predlog Sveta za go-
spodarstvo sprejete odločbe o združitvi
Cinkarne s Kemično tovarno, preusme-
ritev ustanove Ekopis v podjetje, od-
cepitev obrata Podgrad od Tovarne or-
ganskih barvil ter ustanovitev podjetij
»Zitar« in »Avto-motor«. Prav tako je
bila znižana stopnja akumulacije tek-
stilni tovarni Metka za 23,6% ter spre-
jet sklep o ustanovitvi III. mestne le-
karne Gaberje, Aeroklubu pa določen
prispevek 1,500.000 za dograditev le-
tališča v Levcu.
Še o nekaterih zadevah, ki so se
obravnavale na tej seji pa bomo po-
ročali prihodnjič.
Epilog k potrošniški mrzlici
v prejšnji števuki smo poročali o ne-
katerih gospodarskih škodljivcih med
uslužbenci trgovske mreže in potrošni-
ki, ki so v dneh po 8. oktobru proda-
jali odnosno nakupovali nesorazmerne
količine živil. V dneh 24. in 28. t. m.
so bile pri okrajnem sodišču razprave.
Sodišče je v teh primerih, kot je bilo
pričakovati, posameznikom prisodilo
ostre kazni. Vsi obtoženci razen v enem
primeru so bili spoznani krive in ob-
sojeni zaradi dajanja prednosti kupcem
ali pa zlorabe uradnega položaja na
zaporne kazni. Kaznovani so bili:
Felicijan Vida, poslovodja KZ Vran-
sko, na 2 meseca zapora; Krajnik Mara,
poslovodja KZ Šentjur, na 25 dni za-
pora; Raček Ivan, poslovodja KZ v
Vojniku, na 4 mesece zapora; Zagemik
Ferdinand, poslovodja KZ Celje, na
2 meseca in 15 dni zapora; Vajdič Franc,
poslovodja poslovalnice Enotnost (Po-
trošnik) v Celju, na 1 mesec in 15 dni
zapora; Sešlar Zalika, poslovodja po-
slovalnice »Pri gledališču« (Potrošnik),
na 4 mesece zapora pogojno (zastop-
nik javnega tožilstva je podal pritož-
bo); Ulipi Vlado, poslovodja KZ Lju-
bečna pa je bil oproščen krivde in
kazni, a se je zastopnik javnega tožil-
stva tudi v tem primeru pritožil.
Zai-adi istih kaznivih dejanj je v teku
kazenski postopek tudi zoper Jermol
Jožico, poslovodjo Potrošnika v Vita-
nju, ki je v kritičnih dneh prodala sa-
mo 23 kupcem po 100 kg moke, med
katerimi je tudi kmetovalec s 4 ha
zemlje, Kuzma Jernej iz Vitanja, ki je
kupil 240 kg moke. V drugi posloval-
nici Potrošnika v Vitanju pa je trgov-
ska pomočnica Sodin Lea prodala celo
33 kupcem po 100 kg moke.
Na čudno stališče se je na eni izmed
razprav postavil zagovornik, ki je po-
skušal doseči, da se obtoženec oprosti
krivde in kazni, češ da je to le di-
sciplinski prestopek, če je poslovodja v
času, ko je bua prepoved prodaje več-
jih količip živil že znana, poskrbel
predvsem zase, s tem, da si je kupil
večjo količino živil in hotel prikazati,
da njegovo ravnanje ni bilo toliko
družbeno nevarno, da bi moral kazen-
sko odgovarjati. Prav takšno stališče
pa ga je zapeljalo v razna protislovja.
Govoril je predvsem o zakonskem pred-
pisu čl. 314 kazenskega zakonika, ki
sankcionira zlorabo uradnega položaja,
ignoriral pa je politični in gospodarski
položaj v kritičnem času. Sodišče nje-
govega stališča ni osvojilo, ampak je
tudi v tem primeru izreklo ostro kazen.
Stališče sodišča je odobravati in naj
bodo kazni resen opomin vsem posa-
meznikom v trgovski mreži in vod-
stvom trgovskih podjetij, kakor tudi
potrošnikom, kajti gospodarskih škod-
ljivcev in paničarjev naša družba ne
trpi. K. I.
Nadaljnja decentralizacija 
socialnega zavarovanja
Mnogo je bilo takih, ki so zelo skep-
tično gledali na lanskoletne ukrepo o
decentralizaciji socialnega zavarovanja,
na demokratizacijo in samoupravo te
družbene ustanove. Tedaj je bilo celo
nekaj ostrih nasprotnikov. Eni in drugi
niso verjeli, da bo ta služba v novih
oblikah uspešnejša, ker se bo pribli-
žala zavarovancem. Niso verjeli in za-
upali delovnim ljudem in njihovim spo-
sobnostim, pa so torej tudi z nezaupa-
njem gledali na bodoči razvoj dejavnosti
socialnega zavarovanja.
Današnje delo okrajnega zavoda za
socialno zavarovanje za okraj Celje-
mesto in okolico je doseglo — kljub še
precejšnjim napakam — vidne in zelo
lepe usp)ehe. Naš zavod je prevzel od
republiških organov že vse posle in bo
res v kratkem postal, seveda s pomočjo
zavarovancev in množičnih organizacij,
popolnoma samostojen. Res je, da je
delo po prevzemu vseh poslov postalo
zelo obširno, vendar se že sedaj močno
čuti potreba po nadaljnji decentraliza-
ciji. Sedanje število zavarovancev, ki
znaša okrog 29.000 in nekako 9000 upo-
kojencev, je preveliko, da bi lahko en
sam centralni zavod za dva okraja
uspešno opravljal vse posle. Potrebno
bo torej iti še naprej, še bliže k zava-
rovancem.
Skupščina zavoda za socialno zava-
rovanje v Celju je na svojem zadnjem,
p)etem rednem zasedanju sprejela sklep,
(Nadaljevanje na 2. strani)
S%r*n t
»Savinjski vestnik«, dn« 31. oktobra 1953
Stev. 4»
Pogled po svetu
Slehernega našega človeka, v veliki
meri pa tudi svetovno javnost še vedno
razburja tržaško vprašanje. Se vedno
je odprto in se zaradi popuščanja ita-
lijanskemu iredentizmu od strani Ame-
rike in Anglije Se zapleta. Za nas je
sicer jasno: dalj kot smo šli, ne smemo
več iti. Komunike o rezultatih konfe-
rence tre'a, komentarji ameriškega
vladnega tiska, Edenov klavrni zago-
vor v Spodnjem^ domu in razne drobne
notice, ki jih najdete v angleških li-
stih, vse to kaže, da v New Yorku in
Londonu ne verjamejo, kako zares
mislimo mi s svojim ravnanjem okoli
Trsta. Dejstvo je, da še nikoli nismo
imeli take mednarodne podpore, saj je
večina svetovnega tiska obsodila anglo-
ameriško potezo od 8. oktobra kot naj-
večjo napako njihove politike po drugi
svetovni vojni. Mi terjamo zdaj kon-
ferenco vseh prizadetih držav, priča-
kujemo pa, da bosta Dulles in Eden
preklicala 8. oktober, ne na ljubo nam,
ampak miroljubni politiki v korist. V
krogih OZN podpirajo to naše stališče,
obsojajo pa stališče zahodnih velesil,
ki pravijo, naj bo 8. oktober osnova
konference. Smešno, a tako je. Ne
samo smešno, brutalno, neodpustljivo.
To bi mi lahko pozabili, odpustiti pa
ne moremo. Svetovno javno mnenje je,
tako kaže, močno prizadelo tudi samo-
zavest Dullesa in Edena. Oba sta se v
svojih izjavah izmikala, nista prekli-
cala sramotnega sklepa, nista pa tudi
pomirila 'Pelle, ki je za to vzel pot pod
noge in odletel v Pariz, da tam pridobi
za svoje cilje romansko sosedo.
Pariz! Francoska vlada se menda še
ni odločila. Bidault je profesor zgo-
dovine in verjetno pomni, kako se je
obnašala 1. 1940 italijanska vojska na
Ligurski obali, kako je italijanska vlada
takrat ob  nemški potuhi zapovedala
prodirati proti Nizzi, za katero je Ca-
vour v imeriu italijanske vlade že leta
1860 izjavil, da je francosko mesto (saj
je plebiscit prinesel Italiji komaj 160
glasov). 80 let po Cavourjevi izjavi se
je Mussolini spomnil, da je Nizza ita-
lijanska in tako omogočil italijanski
vojski, da se je osramotila tudi na
francoskih tleh. Ne samo to! Ce  bo
francoska vlada sledila javnemu mnenju
Francije, če bodo francoski socialisti
hoteli dati pošteno lekcijo Togliattiju
in Saragatu, če bo Francija zastopala
stališče spoštovanja mirovnih pogodb,
na čemer je na Renu močno zainteresi-
rana,  potem  lahko  še  računamo  na
njeno podporo. Francija še ni ratifi-
cirala pogodbe o EOS. Churchill ji je
v  Margatu  zagrozil,  da  bo  Nemčija
oborožena v okviru Atlantskega pakta,
če se za ratifikacijo Francozi ne bodo
odločili. Groze tudi Amerikanci, grozil
je celo Adenauer, zastopnih premaganih
Nemcev.  To  so  grožnje,  ki  jih  naši
stvari prav tako lahko pišemo v dobro
ali v breme. Francoska demokracija je
nekaj posebnega. Posrečena je tista be-
seda, da ' je Rostandov Cyrano pravo
utelešenje galskega duha. Gorje tistemu,
ki bi se spotaknil ob Bergeracov nos!
Sam pa si ga lahko privošči po mili
volji. Adenauer si ga je privoščil, za-
našajoč se na Amerikance. Terjal je
ureditev posarskega vprašanja, ukini-
tev dosedanje ustave in razpis »popol-
noma    svobodnih    volitev«.    Francija
namreč za Posarje predlaga približno
isto kar mi za Trst: evropeizacijo, spo-
razum. Sele potem Francija pristane na
EOS. Tega pogoja najbrž niso pozabili
angleški   konservativci,   ameriška   re-
akcija in Adenauer sam. Na tehtnici
je torej staro jabolko razdora in obe
stranki. Ce se v Franciji prebudi pravi
Cyranojev duh, potem mora rapir po-
tegniti za nas. Ravnotežje v Evropi je
v nevarnosti. Ce Adenauer pravi, da je
pogoj vzpostavitve neodvisne Nemčije
v izpolnitvi generalnih pogodb, potem
velja to tudi za Trst in za Posarje.
Nemčija in Italija sta bili napadalki.
Ne ena ne druga nimata pravice terjati
od evropske skupnosti dveh baz svoje
ofenzivne,   ekspanzionistične   politike.
To bi lahko razumeli tudi konserva-
tivna angleška vlada in reakcionarna
ameriška desnica. Imamo pa, žal, ne-
kaj novih dokumentov, da bosta to zelo
težko razumeli ali pa sploh ne.
To med drugim kaže angleška politi-
ka v južnoameriški britanski Gvayani,
ki je odločno kolonialistična, torej ta-
ka, da naravnost bije v obraz svetovno
javno mnenje, taka je amerikanska po-
litika na Koreji, brez katere si ne mo-
remo misliti Sing Man Rijeve objest-
nosti. Tu na Koreji se zaradi nenačel-
nega stališča ZDA stvari spet zapletajo.
O politični konferenci, ki je bila dolo-
čena za jutri 28. t. m., ni sledu. Zdaj se
pogovarjajo o datumu, nič pa še ne o
vsebini in poslovniku konference. »Se-
verni in Južni« vztrajajo pri svojem.
Hegemonizem velesil je vzrok vojne ne-
varnosti v Evropi kakor na Daljnem
Vzhodu. Ni drugega izhoda, kakor da se
uveljavi enakopravnost držav. Tega ve-
lesile ne morejo razumeti, za to je na
svetu stanovitna napetost. Cim bodo
velesile opustile politiko sile, bo mir
na svetu zagotovljen. To one lahko
store.
Stavba Doma SZDL pred obnovitvijo?
Clan uredništva je obiskal tajnika
Gostinske zbornice in mu postavil nekaj
vprašanj, ki jih z odgovori vred do-
besedno priobčujemo:
1. Zvedeli smo, da je upravni odbor
Zbornice na svoji глапд seli razprav-
ljal o adaptaciji Doma OF — bodočega
hotela Union. Ali lahko o tem poveste
kakšne podrobnosti?
Prezidava Doma OF — bodočega ho-
tela Union — je bila predmet številnih
razpravljanj ne samo v cilju spreminja-
nja zunanje p>odobe mesta, temveč tudi
s ciljem, da pridobi Celje prepotrebsn
hotel z vsemi sodobnimi napravami.
Predvsem pa je bila povsod' izražena
zahteva, da se končno odstrani oblika
stavbe, ki manifestira sredi slovenskega
Celja nemško nasilje in nemško raz-
narodovalno politiko do Slovencev. Brez
dvoma bi bila prezidava izvršena, če
ne bi bilo objektivnega pomanjkanja
finančnih sredstev. Upravni odbor Zbor-
nice je mnenja, da je s sodelovanjem
vseh gospodarskih podjetij Celja možno
zagotoviti potrebna finančna sredstva
in ustvariti tisto, kar je pravzaprav
želja vseh delovnih ljudi mesta Celja.
To je možno z jamstvi širokega števila
podjetij za najete kredite. Zbornica kot
gospodarsko - družbena organizacija je
prevzela iniciativo v prepričanju, da ne
bo naletela nilîjer na odklonilno stališče
in pričakuje podporo vseh delovnih ko-
lektivov.
2. Ali smatrate, da bi odplačevanje
kreditov obremenjevalo podjetja v to-
likšni meri, da bi bilo normalno poslo-
vanje ovirano?
Odplačevanje dolgoročnih kreditov,
najetih n. pr. za dobo 20 let, ne bi v
ničemer motilo normalnega poslovanja
podjetij, kajti zneski, ki so potrebni za
preureditev stavbe v sodoben hotel, bi
bili spričo porazdelitve po ključu kre-
ditne sposobnosti za posamezna podjetja
zares minimalni. Z bodočim poslovanjem
hotela bi se vložena sredstva kaj kmalu
amortizirala.
3. Kako si zamišljate lastninski odnos
podjetij do bodočega objekta?
Ta odnos še ni dokončno formuliran.
Vsekakor naj bi podjetja postala ko-
lektivni solastniki, če bodo takšen od-
nos dofpuščali novi gospodarski predpisi.
Vsekakor pa bi bila podjetja v najem-
nem odnosu za daljšo dobo, s pravico o
soodločanju v upravljanju. Vendar je
tu važnejša zavest, da so delovni ko-
lektivi s skupno akcijo podrli staro
stavbo in zgradili novo.
4. Ali so načrti izdelani? Ce so, kdaj
lahko pričakujemo začetek del?
Idejni osnutek je napravljen, potreb-
ne so še podrobnosti in eventuelne do-
polnitve. Seveda še ni mogoče govoriti
o terminih, dokler o celotni akciji ne
sklepa skupščina Zbornice, pomnožena
s podjetji, ki so še izven zbornične or-
SPOMENIK NEMŠKE EKSPANZIJE   NA SLOVENSKA TLA BO ZBRISAN
ganizacije. Ce bo skupščina osvojila
iniciativo, kar lahko pričakujemo, je
začetek del le še vprašanje drobnih
priprav, ki pa ne morejo bistveno od-
ložiti gradnje.
5. S katerimi drugimi nalogami in
problemi se trenutno ukvarja Zbornica?
Nalog je več, večjih in manjših in
jih ni mogoče zajeti na takle intervjuj-
ski način. Na področju gostinstva, kjer
je bilo v letošnjem' letu mnogo storje-
nega, stopa v ospredje sicer star, ven-
dar vedno bolj zaostren problem — ho-
telirstvo. Pomanjkanje hotelskih naprav
najbolj ovira uspešen razvoj turizma,
kar trenutno tudi ovira kakršno koli
sklepanje pogodb z inozemskimi turi-
stičnimi uradi. Dela se na tem, da se
usposobita obstoječa objekta »Pošta« in
»Savinja«. Ureja se mreža gostinskih
obratov, in sicer tako, da bodo odpadli
obrati, ki niso krajevno potrebni ali pa
nekulturno urejeni. Na področju trgo-
vine je v ospredju decentralizacija
trgovske mreže po principu: ena poslo-
valnica — eno podjetje. Predvidene so
korekture v lokaciji posameznih trgo-
vin, ki se jih bo skušalo postaviti na
tisto mesto, kjer so potrebne. Razen
tega se predvideva ustanovitev nekate-
rih, za potrošnjo potrebnih podjetij. Do-
sedanje izkušnje kažejo, da bo bodoča
organizacija v mnogočem onemogočila
pojave gospodarskega kriminala in po-
vzročila večjo skrb za čim boljše poslo-
vanje.
Župnik v Stranicah
ne plačuje rad dolgov
Na Stranicah je bila letos birma.
Kdaj, točno nisem raziskoval. Bila je
pač in kjer je birma so v navadi ve-
like cerkvene reči. Župnik v Stranicah
gospod Pajk je bil tiste dni pred birmo
v zadregi. V župnišču ni imel primerne
kuharice, ki bi znala dovolj dobro ku-
hati za prevzvišenega škofa. Napotil je
cerkvenega ključarja naj pridobi neko
Julko, da bi vsaj nekaj časa kuhala,
po birmi pa lahko gre zopet vstran.
Kuharica Julka je res pristala. Ljudje
so za to priliko prinesli jajc, kokoši,
maslo, moko in še druge reči, kakor je
pač želel župnik Pajk. Ker pa se je
kuharica v svoji obrti potrudila in ker
vse potrebne stvari kmetje niso pri-
nesli, je zahtevala od župnika, naj ji da
denar za sladkor, kavo in razne dišave.
Župnik pa je dejal, da denarja nima
in da naj ona tačas založi svojega. Za-
ložila je torej svoj denar okoli 2400 di-
narjev, v prepričanju, »da so gospod
vendarle toliko pošteni in ji bodo te
stroške povrnili.« Birma je bila mimo,
gospodje so bili s рк) j edino zadovoljni,
nezadovoljna pa je ostala kuharica, ker
»so ji gospod v Stranicah povrnili le
1400 dinarjev.«
Župnik Pajk je bil razočaran nad ta-
ko nekrščansko zahtevnostjo prizadete
kuharice, ki ga je nekajkrat tir j ala in
naposled zagrozila, da ga bo tožila za
preostali denar. Tako je šla terjatev
potem najprej do arhidijakona Tovor-
nika v Slovenske Konjice, ki ji je ob-
ljubil, da bo že izterjal denar od svo-
jega podrejenega. Le-ta ji je dejal, naj
pride po 14 dnevih in ko je prišla, ji
denarja ni mogel dati, češ da ga še
ni dobil. Žena se je opugumila lin pisala
pismo škofu Držečniku v Maribor. Med-
tem pa se je župnik Pajk izvijal in si
izmišljal protitožbe, jo krivil raznih
tatvin itd. Sele potem, ko je bila ku-
harica trdno odločena, da bo vso stvar
predala sodišču, ji je v avtobusu ne-
nadoma izroču preostali denar sam
gospod Tovornik, ker mu je postala
zadeva že kar preveč delikatna.
Vse to govori, da župnik Pajk strogo
loči svoja dejanja od svojih pridig.
Obisk odbornikov
Kranja v Celju
Preteklo soboto so obiskali Celje od-
borniki mestne občine in okraja Kranj.
Po sprejemu, ki jim ga je priredil v
avli Mestnega geldališča predsednik
Jerman, so si gostje ogledali letošnja
komunalna dela, muzej, nekaj trgovskih
in gostinskih obratov in Cinkarno.
Po tovariškem sestanku so se gostje
iz Kranja, ki jih je vodil predsednik
LO MO Kranj tov. Vinko Hafner od-
peljali v Dobrno, kjer so prenočili. Ne-
kaj gostov si je tudi ogledalo gledališko
predstavo »Cvetje v jeseni«.
Gostje so bili s celotno organizacijo
obiska zelo zadovoljni, o napredku Celja
predsedniku Sveta za gos.podarstvo tov.
pa so izrazili predsedniku Jermanu in
Gradišniku vse priznanje.
Pri sprejemu je bil prisoten tudi član
Izvršnega sveta FLRJ tov. Leskošek.
V nedeljo so si odborniki iz Kranja
ogledali še Maribor.
O takih obrtnikih kot je Šumečnik
se je treba javno pogovoriti
POTREBNO BO, DA SE ENKRAT DOLOCi BODOCA SMER RAZVOJA
PRIVATNE OBRTI IN DA SE OMEJIJO ŠPEKULACIJE
VELIKIH OBRTNIKOV
Nerednosti, ki obstojajo v pogledu
plačevanja obveznosti do socialnega za-
varovanja in davkov v zadnjem času
povzročajo nekateri večji obrtniki, ki
zlorabljajo trenutni ugodni položaj v
investicijski gradnji ter z zavlače-
vanjem plačevanja raznih obveznosti
uporabljajo družbeni denar kot svoj
kapital. Tipični predstavnik, izrazito
kapitalističnega pojava v obrti je Šu-
mečnik Anton, cementninar v Celju, ki
že dalj časa izigrava vsako redno pla-
čevanje obveznosti do socialistične
družbe.
Tako je samo za socialno zavaro-
vanje ta podjetnik (saj drugače ga ne
moremo imenovati) dolžan 3,714.251 din.
Njegova davčna prijava je odraz nje-
govih kapitalističnih hotenj, da bi se
izognil po vseh mogočih ovinkih ob-
veznostim, ki jLh ima do družbe. Tako
gre samo v eni skupini izstavljenih ra-
čunov za utajo, ki jo v ugovoru sam
priznava za 477.363 din, nadalje pa se
nizajo primeri utaj računov za večje
zneske, kar gre v stotisoče. Nadalje so
čudni njegovi upniki, ki jih je samo
za nabavo avtomobilov v znesku pet
do šest milijonov. Vprašamo se od kod
tem upnikom denar, da lahko čakajo
na takega dolžnika že kar celo leto.
Morda je vmes še kakšen drug posel?
Te milijone bo treba torej plačati iz
lastnega kapitala, t. j. Iz dobička pod-
jetja. Kdo daje povod v takšne smelosti
tega podjetnika? Odgovor je lahek —
čez 40 do 50 zaposlenih delavcev ustvar-
ja preseženo vrednost, s katero ta pod-
jetnik razpolaga v vsakršne svrhe in
namene, ki pa niso nič kaj družbi ko-
ristni in potrebni. Ravno v tem, ko za-
posluje tolikšno delovno silo obstoja
kar naprej možnost raznih mahmacij
na grbačo delovnih ljudi in družbe.
Saj ta denar v 90% dajejo naša držav-
na podjetja, za katera izvršuje cement-
ninarska dela. Junaštvo Sumečnika se
zadnje čase stopnjuje celo tako daleč,
da je pričel izigravati pogodbene ob-
veznosti in kar po svoji volji izvršuje
dela, »pač tam, kjer mu je všeč«. Toda
vsaka stvar doseže svoje meje in Šu-
mečnik naj ve, da delovno ljudstvo in
pošteni delovni obrtni sektor zahteva,
da ljudska oblast naredi temu enkrat
konec.
Tako ima Sumečnik mnogo neizvrše-
nih pogodb z Mestnim ljudskim odbo-
rom, ustanovami in podjetji. Na vse
mogoče načine se izmika in izgovarja,
da bi v kritičnih situacijah izvršitve
pogodb opraviču svoja dejanja. Zato
bo treba vsem takim »stopiti močno na
prste« in jim onemogočiti nadaljevanje
takih poslov. V tem primeru se že pri-
pravljajo vsi ukrepi, da bi zavarovali
korist družbe in to s prisilnim potom
nadzora nad poslovanjem podjetja, do-
kler ne poravna svoje obveznosti do
družbe. Prav tako bo ljudski odbor
vztrajal, da se izpolnijo vse pogodbe
v določenih rokih.
Sumečnikov primer ni osamljen, ob-
stojajo še nekateri iz »grupe velikih«,
ki poizkušajo z davčnimi utajami in z
zavlačevanjem plačU do obveznosti po
družbenemu planu škodovati družbi. Od
teh se bomo enako pogovorili bolj na-
tančno prihodnjič.
RESOLUCIJA UČITELJEV MESTNEMU
ZBORU IN ZBORU PROIZVAJALCEV
Učitelji mestnih osnovnih šol so ne-
davno iz rednega sestanka poslali MLO
in zboru proizvajalcev resolucijo. V njej
se najprej zahvaljujejo za veliko skrb,
ki jo oba zbora posvečata vzdrževanju
šolstva in prosvetnih ustanov v Celju,
zlasti sipričo dodelitve štirimilijonskega
kredita iz rezervnega fonda. Zahvalju-
jejo se tudi za prizadevanje obeh zbo-
rov, da bi čimprej povečali prostornino
šolskih poslopij. Nadalje prosijo, da bi
pri Narodni banki naložili sredstva za
novogradnje in adaptacije v posebni
fond, da bi ne bilo zadržkov pri grad-
benih dovoljenjih. Nadalje priporočajo
zboroma, naj bi Svet za presveto in
kulturo dobil pooblastila dn mogel z
odobrenimi rednimi proračunskimi sred-
stvi razpolagati brez odobritve MLO in
obeh zborov. Priporočajo, naj bi del in-
vesticijskih sredstev porabüi tudi za
razpis natečaja za idejni projekt novih
zgradb in da bi Svet za presveto dobil
nalogo, da predloži zboroma program
investicij za prihodnji proračun. Dada-
jajo, naj bi finančno poslovanje ostalo
še nadalje v rokah mestnega računo-
vodstva, nakazila pa naj bi odrejal Svet
za prosveto. Ob koncu priporočajo zbo-
roma, naj bi odobreni investicijski kre-
dit za adaptacijo skladišča v šolo in
izgradnjo šole na Polulah zavarovali,
če letos ne bo izkoriščen, da ne bi za-
padel.
Ustanovljena je komisija
za higiensko tehnično zaščito dela
Pri Zavodu za socialno zavarovanje
v Celju je bila v preteklih dneh osno-
vana komisija za higiensko teixriicno
zaščito dela. Naloga te komisije je pro-
učevanje nezgod in obolenj zavaro-
vancev na teritoriju mesta Celje in
okraja Celje-okolica. Cüj tega prou-
čevanja je, dobiti analizo obolenj in ne-
zgod, ki mora vsebovati vzroke obo-
lenj in nezgod v določenem podjetju,
primerjavo med posameznimi podjetji
glede na izgubljene delovne dneve in
končno gospodarske posledice v sploš-
nem in krajevnem merilu ter učinek
na ekonomsko delovanje Zavoda za so-
cialno zavarovanje samega. Podatke za
proučevanje bo komisija dobivala od
delovne in sanitarne inšpekcije. Firi
tem ne bo prevzemala dela teh dveh
ustanov niti ostale zdravstvene službe,
ampak bo skušala ustvariti koordina-
cijo dela teh ustanov v glavnem kot
posvetovalni organ. Glavna naloga ko-
misije pa bo, da bo z zaključki analiz
seznanjala prizadete delovne kolektive,
njihove delavske svete in tako z ob-
javljanjem teh zaključkov skušala za-
interesirati tako podjetja kot člane ko-
lektivov za izboljšanje higiensko teh-
nične zaščite dela. Če bo neko pod-
jetje iz analize videlo, da ima soraz-
merno večje število izgubljenih delov-
nih dni zaradi obolenj lin nezgod kot
drugo njemu sorodno podjetje, bo pri-
siljeno tudi samo iskati vzroke temu in
pota za izboljšanje. K temu pa bo pri-
siljeno tudi zaradi intervencije Zavoda
za socialno zavarovanje, ki bo podjet-
jem, ki stalno presegajo normative obo-
lenj in nezgod, primorano zvišati pri-
spevek za socialno zavarovanje. Ko-
misija bo namreč na podlagi medna-
rodnih, zveznih in republiških podatkov
izdelala povprečne in maksimalne nor-
mative za odstotek izgubljenih delov-
nih dni zaradi obolenj in nezgod, upo-
števajoč seveda specifične lokalne pri-
like. Prevelik odstotek obolenj in ne-
zgod spravlja Zavod za socialno zava-
rovanje v finančne težave, zato bo
moral nekaj ukreniti. Za nezgode in
obolenja, za katera bi se dokazalo, da
so nastala namerno aLi po izključno
lastni ali tuji krivdi, bodo izdelani
predlogi za kazensko in civilno pravno
odgovornost.
Ena glavnih nalog komisije pa bo
skrb za zdravstveno prosveto delovnih
množic, kar bo skušala doseči ob so-
delovanju zdravstvene službe s preda-
vanji, tiskom in fumom. Skrbela bo
tudi, da se v večjih podjetjih organi-
zirajo podobne obratne komisije. Ob-
javljanje zaključkov analiz nezgod in
obolenj bo pri vsem tem delu prven-
stvene važnosti. V bodoče bo tudi ena
važnih nalog te komisije, da bo skupno
s posredovalnico za delo vpeljala izbiro
poklicev pri mladini na podlagi zdrav-
niško psiholoških pregledov.
Komisija je že na delu, prve analize
bodo izvršene za mesec oktober. Pri-
čakujemo, da bo delo komisije uspešen
doprinos k izboljšanju higiensko teh-
nične zaščite dela in k vse večji zdrav-
stveni prosvetljenosti delavskih mno-
žic.
__Sf.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nadaljnja deceniralizacija
socialnega zavarovanja
da se na ix)dročju okraja Celje-okolica
postopoma organizirajo še štiri podruž-
nice, in sicer najprej v Šmarju pri Jel-
šah, potem pa v Slovenskih Konjicah,
v Žalcu in Laškem. Tudi ob sprejemu
tega sklepa so redki posamezniki iz-
razili ^bojazen o tem, da je ukrep pre-
uranjen, da še naš centralni zavod nima
potrebnega kadra in da ne kaže delati
eksperimentov.
Večina članov skupščine je pravilno
odločila. Decentralizacijo je potrebno
izvesti, ker to zahtevajo interesi zava-
rovancev. Težkoče in nepravilnosti, ki
se bodo pri tem nujno pojavile, bomo
skupno odstranjevali na podoben način,
kakor je to büo pri ustanavljanju na-
šega zavoda v Celju.
Se en ukrep torej z namenom, da se
za zavarovance ustvarijo taki pogoji,
da bodo le-ti res lahko rekli: socialno
zavarovanje je naše, ker živi tu z nami
in ker mi sodelujemo neposredno pri
njegovem upravljanju.
Dolžnost sindikalnih in vseh mno-
žičnih organizacij je, da ta ukrep skup-
ščine pravilno tolmačijo in da dajejo
pri oživljanju novih xx)družnic čim več
pomoči in podpore.
DNE  1.  NOVEMBRA BODO  VOZILI
AVTOBUSI IZPRED AVTOBUSNE
POSTAJE NA OBE POKOPALIŠČI
Stev. 45-;
»Savinjski vestnik«, dne 31. oktobra 1953
Stram 3
Pred krstno uprizoritvijo nove slovenske
mladinske igre v celjskem gledališču
Slovenska gledališča, ki uprizarjajo
tudi mladinska dela, so pri izbiri teh
del v neprestani zadregi. Nikakor ni
naključje, da v repertoarnih načrtih
skoraj vseh gledališč beremo, da bodo
»mladinsko delo izbrala in določila po-
zneje«. Kar je namreč domačih sloven-
skih mladinskih iger, so v glavnem
preigane, med njimi pa je le malo ta-
kih, da bi jih bilo mogoče brez pridrž-
kov in pomislekov že po dveh treh le-
tih ponovno uprizoriti. Otrok in mla-
dinec hoče vedno novih zgodb, vedno
novih področij, kjer se bo razmahnila
in razbohotila njegova domišljija. Glav-
no pa je to, da domala vse te igre ob-
ravnavajo pravljčne zgodbe ali pa
imajo pravljične motive vsaj vpletene
v sicer realistično dogajanje. Res je si-
cer, da imajo pravljice svojo pomemb-
nost in veljavo, res je pa tudi, da so v
bistvu protislovne sodobnim vzgojnim
načelom in sodobnim vzgojnim smo-
trom. Namreč: osnovna značilnost prav-
ljice je poseganje nekih izvenčloveških
in izvennaravnih sil v človekovo življe-
nje. Te sile, bodisi dobre, bodisi zle, so
vedno močnejše kot človek. In če sedaj
otroka poučujemo prirodoslovne pred-
mete na znanstveni osnovi, v isti sapi
mu pa pripovedujemo in prikazujemo
pravljice, ga to le bega. Poleg tega ne
smemo pozabljati, da živimo v stoletju
tehnike in da se otroška in mladinska
fantazija izživlja na povsem drugih to-
riščih kot bi si človek na prvi mah
mislil. Danes se otroci gredo najmanj 9
pilote reaktivnih letal, če že ne sve- |
tovne potnike ali komandante vsemir- '
skih raket.
Izbira mladinske igre je za gledališko
vodstvo odgovornejše dejanje kot izbira
drugih del rednega repertoraja. Vpliv,
ki ga ima gledališče na otroka, je nam-
reč tako močan, neposreden in dosti-
krat usoden, da je odločno bolje mla-
dinsko predstavo opustiti kot pa iz-
brati neustrezno ali celo škodljivo delo.
Ker nam v celjskem gledališču letos ni
uspelo dobiti primerne izvirne mladin-
ske igre, dasi smo jo iskali tudi po vseh
večjih evropskih gledaliških središčih,
smo se odločili, da oskrbimo dramati-
zacijo znane Seliškarjeve mladinske po-
vesti Bratovščina Sinjega galeba.
Bratovščina Sinjega galeba sodi med
najpomembnejše mladinske povesti no-
vejše jugoslovanske književnosti. — V
osemnajstih letih je doživela tri pona-
tise v materinem jeziku, prevedena pa
je v hrvaščino, srbščino, češčino in ita-
lijanščino. V Zagrebu so pravkar po-
sneli istoimenski film. Scenarij zanj je
napisal Branko Bauer, ki je film tudi
zrežiral.
Ker ima Seliškarjeva povest celo
vrsto odlik (zanimiva in skrajno napeta
zgodba, v kateri ima mladinska domiš-
ljija svobodno pot in neomejen razmah
in nevsiljiv, a izredno učinkovit vzgoj-
ni poudarek), smo naprosüi pisatelja,
naj nam dovoli, da Bratovščino Sinjega
galeba dramatiziramo in da to drama-
tizacijo prvič uprizorimo na celjskem
odru. Pisatelj Tone Seliškar nam je to
rade volje dovolil in tako bo v sredo,
dne 4. novembra popoldne slavnostna
ki^stna uprizoritev v režiji tov. Branka
Gombača, v scenski opremi aka-
demskega slikarja Marijana Pli ber-
ška in v kostumski opremi Tatjane
Terčakove. Poleg poklicnega igral-
skega zbora in amaterjev sodeluje tudi
ena mladinka in šest mladincev s celj-
skih šol. Pisec dramatizacije je Lojze
F i 1 i p i č.
Celjskemu občinstvu se obeta izredno
zanimiva predstava, ki si jo bodo poleg
otrok in mladincev z užitkom ogledali
tudi odrasli. Specialne aparature za po-
sebne tehnične efekte je dala na raz-
polago LT Cinkarne.
Za predstavo je izšla mladinska šte-
vilka Gledališkega lista, ki je bogato
ilustrirana in prinaša posebej za celjski
Gledališki list napisano Seliškar j evo pi-
smo slovenski mladini.
Krstna uprizoritev bo, kot že omenje-
no, v sredo, 4. novembra popoldne ob
15.30. Prva večerna predstava bo v če-
trtek, 5. novembra ob 20. uri, druga
večerna v soboto, 7. novembra ob 20.
uri in druga popoldanska v nedeljo,
8. novembra 1953 ob 15.30. Vse te pred-
stave so izven abonmaja.
Vodstva vseh celjskih šol, ki žele
zaključene predstave, vabimo, da se
čimprej obrnejo na gledališko upravo,
da pravočasno določimo datume njiho-
vih predstav. Posebej opozarjamo na to
vodstva okoliških šol. Okoliške šole
lahko združijo obisk te gledališke pred-
stave z ekskurzijo v druge celjske kul-
turne in gospodarske ustanove in z ogle-
dom umetniške razstave Mihe Maleša
v gledališču. Na željo oskrbimo na raz-
stavi strokovno vodstvo. L. F.^
Občni zbor Društva proiesor¡ev in pred-
metnih učitelfev za СеЦе-mesto in ofcolico
Po svoječasni reorganizaciji enotnih
sindikatov v samostojna združenja so
se prosvetni delavci organizirali v pet
samostojnih republiških združenj, ka-
terih edinice so okrajna ali mestna dru-
štva. V Celju delujejo: Društvo profe-
sorjev in predmetnih učiteljev (za sred-
nje šole). Društvo učiteljev za Celje-
mesto in okolico. Društvo učiteljev in
profesorjev strokovnih šol in Društvo
vzgojiteljev. Delovanje teh društev je
zelo pestro in zanimivo. Bavijo se s po-
litičnim in ideološkim študijem, s stro-
kovnim izpopolnjevanjem, s šolskimi in
občeprosvetnimi problemi, s kulturno-
prosvetnim delom, z delom v množič-
nih organizacijah, vodijo razne tečaje,
predavajo v Ljudski univerzi, sodelu-
jejo pri fizkulturnih društvih itd. Skrat-
ka: ni je skoro ustanove ali organiza-
cije kulturnega ali izobraževalnega zna-
čaja, kjer ne bi sodelovali tudi pro-
svetni delavci. Njihovo delo torej ni
samo poklicno, šolsko, marveč se raz-
teza na najrazličnejše panoge. To na-
števamo zaradi tega, ker še vedno vla-
da napačno mnenje, da učitelj ali pro-
fesor »odbije« svojih 5 ali 6 ur pouka,
potem je pa prost in ga ne zanima ni-
česar, kar se okoli njega dogaja.
Ce bi pa naša javnost prisluhnila nji-
hovim razpravam na njihovih sestan-
kih, občnih zborih in zborovanjih, tedaj
bi šele dobila vpogled, kakšno je prav-
zaprav delo prosvetnega delavca v so-
cialistični družbi.
Delovni predsednik na občnem zbo-
ru Društva profesorjev in predmetnih
učiteljev, ki je bil v soboto, 24. oktobra
v Celju, tovariš Tine Orel, je v svojem
pozdravu omenil tri važne naloge,
ki jih bo treba ugodno rešiti. Te so:
skrb za vzgojo napredno mislečega
naraščaja, izvajanje družbenega uprav-
ljanja prosvetnih ustanov in proučeva-
nje novega šolskega sistema, ki se
pravkar pripravlja. O teh nalogah samo
nekaj misli. Poleg napak, ki jih še
opažamo pri naši mladini, so vidne tudi
vrline, na katere smo lahko ponosni.
Na svojem kongresu je mladina obrav-
navala politična, vzgojna in šolska
vprašanja ter odkrila lastne napake.
Pri demonstracijah proti italijanskemu
imperializmu je odločno demonstrirala
ter pokazala s tem svojo narodno za-
vest. Pri dviganju njene morale ji po-
magajo njeni vzgojitelji.
Kakor delavski sveti v podjetjih, ta-
ko naj tudi prosvetni delavci uprav-
ljajo šole, vzgajalisca in druge pro-
svetne ustanove. Toda ne sami. Na njih
so zainteresirani tudi starši in celotna
družba; zato govorimo o družbenem
upravljanju prosvetnih ustanov. Ne-
povoljni učni uspehi in nagel razvoj
gospodarstva terjajo od mladine več
znanja in njegove praktične uporabno-
sti za življenje. Zato je potreben nov
šolski sistem, ki se mora prilagoditi no-
vim potrebam in zahtevam. Za izbolj-
šanje metod in dosezanje boljših učnih
uspehov skrbijo posebne predmetne ko-
misije, v katerih delajo profesorji in
predmetni učitelji po svojih strokah.
Njihov smoter je izboljšanje pouka v
celoti.
Bavijo se tudi z usmerjanjem mladi-
ne v razne poklice v stremljenju, da
najde mladina sebi primeren poklic, da
bo v njem zadovoljnejša in da bo mo-
gla čim več prispevati k izgradnji so-
cializma. Zanimajo se za njene social-
ne razmere in iščejo pota in sredstva,
da bi bil položaj mladine tudi material-
no zaščiten. Prosvetni delavci gojijo
stike s starši, jim dajejo navodila in
pomagajo pri vzgoji otrok.
Izvenšolsko delo prosvetnih delavcev
je mnogostransko. Sodelujejo v telovad-
nih, pevskih, dramatičnih, gasilskih in
drugih društvih; dalje pri zadružništvu
in kmetijsko-gospodarskem šolstvu. —
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pomisleki m dvomi
ob sestavku C. R. „Kultura na deželi"
vprašanje kakovosti osebnosti sodob-
nega učitelja so učitelji na svojih zbo-
rovanjih, pedagogi v svojih predava-
njih in vsi v tisku že toliko obravna-
vali, da bi lahko brez škode izostala z
dobro voljo napisana, a v mnogočem
nesprejemljiva, tudi naivna stališča in
mnenja tov. C. R. Veseli smo pa nje-
gove iniciativnosti in odločenosti, da o
tem piše. Po predhodnem razgovoru s
tem ali onim učiteljem bi sam prišel do
pravilnejših stališč, ki so tudi znanstve-
no utemeljena. Nudi nam priliko, da o
vprašanjihi učiteljeve izobrazbe in nje-
gove vloge na vasi v današnjih dneh
nekoliko ob njegovih (C. R.) trditvah
še razmislimo.
Z nekritičnim zavračanjem vsega iz
minule kapitalistične meščanske do^be,
smo zavrgli tudi ideal vaškega učitelja,
ki je vse »znal« in na vasi usmerjal vse
kulturno in tudi mnogo gospodarskega
življenja. V učiteljih je tedaj nastala
praznina: stari ideali učiteljevanja na
vasi niso več veljali, novi še niso na-
stali in dozoreli do vzgledov za posne-
manje. Po razmišljanjih in razpravlja-
nju je mnogočem zopet uveljavljen
ideal učitelja-vzornika, ki je živel za
ljudstvo v šoli in izven nje, ki se je
za vse potrebe ljudi zanimal, povsod
svetoval, pomagal, vzpodbujal, se stal-
no učil iz knjig in življenja ter s tako
pridobljeno avtoriteto vzgajal temelji-
to in učinkovito. Nujno pa je, da je
učitelj glede idejnosti napreden, da
umeva naš družbeni razvoj, da je vanj
vključen s potrebnimi prepričanji, od-
nosi in vzgojnimi cilji. Ker so v mar-
sičem minuli tisti »dobri stari časi«, je
z njimi minil tudi lik tedanji dobi od-
govarjajoče učiteljeve osebnosti.
Ni dvoma, da v pogojih socialistične
Jugoslavije že nastaja tudi osebnost so-
cialističnega učitelja in je vsak pesimi-
zem v tem oziru neutemeljen. Doba
prehoda iz kapitalizma v socializem raz-
dvaja vse v staro in novo, v minulo in
bodoče tudi učiteljevo osebnost, ki po-
tem povsem umi j ivo ne more imeti vse
tiste skladnosti in enotnosti, kot jo ima-
jo vzgojitelji starih časov. Današnji
učitelj ima pa zato mnogo vrednot no-
vega časa, ki nastaja v borbi s starim,
preživelim.
2e več kot dve desetletji je splošno
sprejeta trditev, da štirje letniki učite-
ljišča ne zadoščajo sodobnim potrebam.
Zadostovali so za drugo polovico minu-
lega stoletja in za pričetek 20. stoletja.
V današnjih dneh pa so zahteve za
vzgojno in učno delo, ki bodi znanstve-
no in teoretično dovolj utemeljeno toli-
ko, da jim fant ali dekle ne dorasteta v
štirih letnikih učiteljišča. Petletno uči-
teljišče je začasna rešitev. Prej ali slej
bodo učitelji absolventi dveletne peda-
goške akademije, na katero bodo spre-
jeti le absolventi gimnazije z maturo.
Obstoja pa že tudi družbena nujnost,
da ima osnovnošolski učitelj akademsko
izobrazbo. Podrobnejša utemeljitev po-
trebnosti potletnega učiteljišča bi obse-
gala celo razpravo, za katero pa tu ni
prostora. V pedagoških revijah (Popot-
nik, Sodobna pedagogika) bo pa vsakdo
lahko našel še podrobnejše, znanstveno
utemeljene nujnosti za petletno učite-
ljišče za vse učitelje.
Učnih predmetov, za katere so na-
darjeni le posamezniki na učiteljišču,
ni. Z učenjem si vsi dijaki prisvajajo
znanja, spretnosti in privajenosti in je
za to merodajna predvsem marljivost,
delavnost, vztrajnost ob osnovnih dis-
pozicijah ali možnostih razvoja, ki so
lastne dijakovi osebnosti. Res je, da se
nekaterim sposobnosti prisvajanja zna-
nja razvijejo prej, drugim pozneje,
nekaterim hitreje, drugim počasneje;
vendar zaradi tega še ne ločujemo ta-
ko odločno dijake v nadarjene in ne-
nadarjene za posamezne učne predmete.
Učitelj je tudi tu optimist in zaupa
mnogo razvoju v otroku oziroma v mla-
dostniku.
Učni predmet duševna vzgoja ne ob-
stoja in tudi iz sestvka tov. C. R. ni
France Bevk v Celju
Pretekli četrtek je predaval v Ljud-
ski univerzi v Celju o borbi primorske-
ga ljudstva za svobodo in neodvisnost
znani slovenski književnik in borec za
svobodo Primorcev tov. France Bevk.
Številni poslušalci so napolnili dvora-
no Narodnega doma do zadnjega kotič-
ka, posebno številna je bila mladina.
Po predavanju se je zadržal priljubljeni
pisatelj dalje časa še v družbi kultur-
nih delavcev v njih klubu, kjer so v
prijetnem razgovoru načeli še marsika-
tero aktualno vprašanje.
razvidno, kaj pxxi tem pojmom umeva,
ali umsko ali morahio ali kako drugo
vzgojo.
Zakaj naj bi šli v peti letnik samo
»izrazito« nadarjeni dijaki? Ali ga niso
dijaki s slabšim učnmi uspehi še bolj
potrebni? Z ničemer tov. C. R. ne ute-
meljuje spocializacije dijakov p>etega
letnika za predmete, za katere so na-
darjeni.
Predmetov, za katere je treba le uče-
nja in pridnosti brez vsake nadarjeno-
sti (to je možnosti razvoja dispozicij v
sposobnosti), ni. Mnenje, ki je verjetno
dokaj razširjeno, da zadostuje za neka-
tere učne predmete samo marljivost
brez nadarjenosti, je zmotno. Res pa je,
da se z marljivim učenjem razvijejo
mnoge umske sposobnosti, kar omogoča
zunanje uveljavljanje nadarjenosti.
O nedoglednem uspehu takega petega
letnika upravičeno dvomimo.
Ce bi se vsak učil le tistih predme-
tov, za katere ima izrazito nadarjenost,
bi bila s tem res zelo zmanjšana učna
snov. Mnogo manjša in nedovoljna pa
bi bila potem tudi splošna razgledanost
absolventa učiteljišča po pxxirocjih, ki
so izostala.
Pridobivanje znanja je za dijaka na-
porno delo, ne sega pa v območje mu-
čenja. Sodbo, da kak dijak nima za nek
učni predmet smisla in nadarjenosti,
izrekajo mnogi prehitro, premalo ute-
meljeno in zlasti brez zadostne uteme-
ljitve po praksi. S tem so do mnogih
zelo, tudi nepx)pravljivo krivični. Mi
zaupamo v otrokov pozitivni razvoj;
ravno to pa je tisto, kar imenujemo pe-
dagoški optimizem.
Trditve, da imajo za glasbo smisel le
oni, ki se zanimajo tudi za jezike, do
danes še nobena znanost nima. Za glas-
bo ima smisel vsak, brez ozira na ostale
sposobnosti, ki se mu ta smisel z glas-
beno vzgojo dovolj rano razvije. Vzrok
pomanjkanju smisla za glasbo večinoma
ni v nenadarjenosti, ampak v pomanj-
kljivi glasbeni vzgoji v naj nežnejši
otroški dobi.
Za pomankanje smisla za glasbo je
pravilen izraz amuzikaličen, ne pa anti-
muzikaličen. Trditev, da so matematiki
in fiziki amuzikalični, ne vzdrži znan-
stvene kritike, je torej napačna in ne-
znanstvena.
Res je, da je učitelju, ki ima mnenje,
da njegovo učno delo ne bo uspešno,
nujno priporočati, da neha »gnjaviti« v
tem primeru gotovo uboge dijake. Tak.
učitelj bo vzroke za neuspehe večino-
ma naprtil dijakom, da bo pred seboj
in družbo opravičen. Kaka urica ob
učbeniku pedagogike in psihologije bi
tako »teoretično razboritost« lahko še
pravilno usmerila.
Moška in ženska ročna dela naj bi se
na učiteljišču • poučevala vsaj 3 ali 4
leta. Po učnem načrtu je ta predmet
tudi predviden, vendar se na učitelji-
šču v Celju zaradi pomanjkanja delav-
nice ne poučuje. Škoda, ki jo zaradi te-
ga utrpi razvoj in sposobnosti dijakov,
je večja nego običajno mislimo. S po-
ukom ročnih del seznanjamo dijake z
osnovami družbene proizvodnje, razvi-
jamo jim navade uporabe enostavnih
orodij, nudimo jim mnoga konkretna
znanja, omogočamo dijakom orienta-
cijo v vsej proizvodnji in politehnično
(delovno) razgledanost. Razen z mizar-
skimi, ključavničarskimi, modelarskimi,
rezbarskimi in knjigoveškimi deli naj
bi se dijaki učiteljišča pri urah ročnega
dela bavili tudi s poizkusi ter prak-
tičnimi vajami iz fizike, kemije, priro-
dopisa. Urejali bi tudi zbirke rastlin,
hroščev in metuljev, vezali knjige ter
izdelovali preprosta učUa.
Glede stališča o pouku ročnih del se
s tov. C. R. kar strinjamo. V sodobni
šoli pa ima pouk ročnih del veliko idej-
no-politično vrednost in je zelo pomem-
ben pri razvoju znanstveno-materiali-
stičnega pogleda na svet in je vsaj del-
na protiutež proti enostranostim teore-
tične — umske vzgoje. Potrebnost po-
uka deških ročnih del je tudi psiholo-
ško dovolj utemeljena. Ta učni pred-
met je vsebinska vez med delavsko in
dijaško mladino.
Vse navedene prednosti in odlike roč-
nega dela za fante na učiteljišču daleč
presegajo izdatke za ureditev delavnice
in nabave potrebnega materiala.
Na navajanje učiteljiščnikov k delu
na vrtovih, po sadovnjakih, v cvetlič-
njakih, na seznanjanje z osnovami so-
dobnega kmetijstva je tov. C. R. v svo-
jem sestavku pozabil, čeravno so tudi
ta dela odlikovala najstarejšo in staro
generacijo učiteljev, tudi učiteljiščnika
v tisti dobi. Ali je prav, da danes na
to pozabljamo?
Tudi o vlogi violine in klavirja v uči-
teljevem šolskem delu nismo še niče-
sar čitali. Večina učitelj iščnikov se uči
klavirja, a večina osnovnih šol nima
klavirjev. Za pouk petja v osnovni šoli
je najprimernejša violina. Učiteljiščni-
ki naj bi bili večinoma violinisti. Res
je, trenutno ni violin oziroma so dokaj
drage.
Tov. C. R. je ob mnogih zmotnih in
povsem zgrešenih trditvah o učiteljišču,
učiteljiščniku in učitelju napisal tudi
nekaj dobrih misli. Vabimo ga v krog
ip)edagoških delavcev v Celju, ki se vsa-
ko drugo sredo sestajajo v Ljudski
knjižnici k razpravljanju o mnogih
vzgojnih vprašanjih. Tam bo lahko iz-
popolnil svoja mnenja. Nato bo laže
ločeval pleve od zrnja in nam nudil
sprejemljivejše kritike o sodobni šou,
vzgoji in učitelju. Siv.
Stara pravda za Trst
Naša stara pravda za Trst je v teh
dneh prikipela do vrhunca! Odkar smo
prebudili Slovenci na lastnih tleh kul-
turno politično zavest, ni bilo v vrsti
naših velikanov niti enega, ki bi ne
bil srčno, duševno ali umsko vezan na
Trst. Zgodovinska znanost v preteklo-
sti ni dala našemu ljudstvu prüike, da
bi se usmerilo v pomorsko smer. Imeli
smo v stoletjih sllovienske ribiče in
pogumne mornarje, ki so živeli svoje
življenje ob naši obali in na morju;
vendar iz polnih pljuč niso nikoli za-
dihali morski zrak v svetovnem obsegu.
Nova Jugoslavija je prekalila svoje na-
rode v borbi in mirnem razvoju do
dna in ta veličasten val je pretresel
tudi Slovence. Slovenci še nikoli do-
slej nismo hrepeneli tako intenzivno
po lastnem razvoju kot v teh letih po
osvoboditvi. Bežen pogled na zemljevid
jasno pove kaj bi büo, če bi Trst po-
stal izključno italijanska domena. Ita-
lijanski Trst bi bil za Slovenijo be-
tonski blok, ki bi zapiral vrata Slo-
veniji po najbližji poti k morju. Morje
ni le okno v svet, je še važen eko-
nomski faktor. Seveda ne gola skal-
nata nepristopna obala, pač pa sve-
tovna tržaška luka. Nemara se bo zna-
šel kdo na nasprotni strani in dejal:
Imate dovolj obale, kar zgradite si novi
Trst! Res je, naše delovno ljudstvo bi
uspelo. V desetletjih bi bUa tudi taka
naloga realizirana. Toda zakaj? Trst
naravno le nam pripada. A še eno je
tu kar Slovenci težko prezremo. Vpra-
šujemo kramarje in barantače, čigavo
pa je zaledje? In ali ni v stoletjih büo
za Trst slovensko ozemlje edini neiz-
črpni rezervoar,  ki je reguliral kri
tržaškega velemesta? Ali niso naši
žulji skladali kamen na kamen za oba-
lo, za pomole, za palače in vso izgrad-
njo v deset in desetletjih, da je postal
Trst mednarodna luka? Kapitalisti so
bui le profitarski soudeleženci, po delu
rok in krvi pa je bil Trst vselej naš
in če je imel navidezno še tako tuj
izgled.
Kot še nikoli ni nobeden mali narod
stal pred svetovnim razsodiščem, sto-
jimo Slovenci zaradi Trsta pred vestjo
človeštva trdno, nepokolebljivo in či-
stih rok ter vedrega in pogumnega čela!
V zadnjih stoletjih je preživela Slove-
nija ogromen vzpon na kulturno po-
litičnem in gospodarskem področju. Vsa
rast je delo žuljavih rok in bistrih
glav, vse naše institucije in veličastne
ustanove so rezultat naših naporov
prednikov in sedanjih generacij. V vrsti
malih narodov nismo samo Slovenci
poslednji. (Poslednji v pogledu zapo-
stavljanja izven naših meja.) Nesporno
in neoporečno kulturno legitimacijo pa
položimo lahko vselej, brez zadrege in
na sleherno mizo. Na svetu ne more
biti humanega človeka, ki bi pravno
pred zborom narodov smel odrekati
Slovencem one pravice, ki si jih lasti
civilizirani svet.
Naši znanstveniki so pisali obsežne
knjige o Trstu in njegovi problematiki.
Vse je büo podprto z dokumenti. Ni ga
pod soncem človeka, ki bi te argumente
mogel pregaziti, če prej ne poruši člo-
večanske pravice. Pred svetovno jav-
nostjo je težko Sloveniji odreči narav-
no p>ravico do Trsta. Kaj takega zmore
le okostenela diplomacija, ki si lasti za
slehrni sklep svoj »prav«, pa če se
planet razpoči. Nemara se je za široki
krog javnosti še vse premalo razložu
geopolitični položaj Slovenije, njene na-
ravne težnje k morju. Na istem polo-
žaju, če gledamo le geografsko, kot je
Slovenija, bi morali sleherni narod
enako težiti k morju. Zgodovinopiscu
zapira razvoj Slovenije zadnjih sto let
kar sapo. Nemogoče nam je pred sve-
tom, glede razvoja in vzpona, ki ga Slo-
venija očitno kaže, zanikati elementar-
no pravico do Trsta. Trst je bü do ne-
davnega po številu prebivalcev naj-
močnejše slovensko mesto, vse do raz-
sula Avstrije, ko je pripadal Trst po
mirovni pogodbi Italiji. Tedaj pa se je
nenadoma prebudüa v Italiji fašistična
zver, ki je nasilno in z barbarskimi
metodami pretrgala mir in vzpon slo-
venskega in tržaškega prebivalstva.
Nikoli ne bodo pozabljene nezaslišane
krivice nad našim narodom. Tudi če
bi postal Trst mednarodna luka bi mo-
rali dobiti Slovenci tamkaj enakopra-
ven delež. Za Italijo pomeni Trst le
ekonomski balast. Za Trst, pod Italijo,
pa propad. V hipu, ko bi bü Trst ita-
lijanski, zgubi pomen kot mednarodna
luka in ekonomsko življenje zdrkne na
stopnjo ene izmed deseterih italijanskih
luk.
Bolj ko se bo Slovenija razvijala
ekonomsko, politično in kulturno, to-
liko večje bodo njene težnje po Trstu.
Slovenija je parni kotel, katerega na-
ravni ventü je Trst. Podobnega prime-
ra kot je Trst s Slovenijo, ni v vsej
Evropi. Nam Slovencem naj bi po
mnenju kramarjev bü Trst dosegljiv
le z očmi. Podobnega primera ni najti
z lučjo pri belem dnevu. Stari svet
ravna svojo diplomacijo po starih re-
ceptih, po katerih bi radi potisnili Slo-
venijo v rang tretjerazrednega narodiča
s polkolonialnun značajem. A še kolo-
nialni narodi dvigajo glave, prebujajo
se in kmalu bodo stali na lastnih no-
gah. Zdaj pa bi radi s Slovenijo, ki si
je z ostalimi narodi Jugoslavije pribo-
rila svobodo, pahnüi v egiptovsko temo.
Vodstvo nove Jugoslavije je večkrat
izpričalo, da spoštuje svoj podpis in
obveznosti. Večkrat smo s težkim sr-
cem prispevali svoje interese za oču-
vanje miru. Prostovoljnih- žrtev je bilo
za čuda ogromno, toda sedaj je mera
enostavno zvrhana. Računica, ki velja
za večje narode naj bi bua za nas iz-
jema. Kar je za njih črno bodi za nas
belo? Krivica enaka pravici? Naše žrt-
ve naj bodo izravnane z zločini izdajal-
skih »tisočletnih kulturnežev«'i? Casi
imperialističnega osvajanja so za na-
mi. Ne atomske bombe, ne novi teh-
nični izumi ne bodo več tlačui malih
narodov, ne bodo zavirali ali celo pre-
usmerjali toka zgodovine. Noben pri-
padnik malega naroda si ne domišlja,
da bodo naša stremljenja oživljena čez
noč, brez žrtev in brez boja. Ob praksi
starega sveta res ni mogoče pričakovati
nenadnega preobrata, saj v svoji oko-
relosti zamenjuje Slovence s Poljaki,
Cehi in Slovaki ter celo z neslovanski-
mi narodi. V zemljepisju res niso bili
nikoli brihtni. Ta dan, ko smo vstali
zoper krivični sklep, pa smo se živo in
globoko zapisali v miselnost »velikih«
politikov. Ni slučaj, če je v angleških
dnevnikih odtisnjena tržaška luka z
obema conama in se tam poleg Trsta
pojavi Okroglica. Torej je zanje pre-
prosta slovenska Okroglica, kjer je Tito
izrekel svoje besede, postala pojm in
še kaj več, — tudi za angloameriški
svet.
Geopolitični zakoni so v veljavi za
ves svet, pa tudi za Italijo in Jugosla-
vijo. Po teh zakonih pa je Trst nespor-
no naš, kot je bü in bo.
Anton Stupica
Straa 4
»SaTinjski vestnik«, dne 31. oktobra 1953
Stev. 43
Poklonimo se žrtvom zo svobodo
MESTNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV NOV CELJE
sporočajo, da bo razvrstitev letošnjih komemoracij na raznih spominskih
mestih na Dan mrtvih naslednja:
Ob 10. uri: Centralna komemoracija pri grobnici narodnih herojev
na Slandrovem trgu.
Ob 10,30:   Spominska komemoracija pred spominsko ploščo
na Trgu svobode.
Ob 11. uri: Spominska komemoracija v Starem piskru.
Ob 11,30:    Spominska komemoracija pri spomeniku pred pošto.
Ob 12. uri: Spominska komemoracija pri spominski plošči
na peronu železniške postaje.
Na pokopališčih:
Ob 14. uri: Komemoracija na Bolniškem pokopališču. ,
Ob 15. uri: Komemoracija na pokopališču na Golovcu.
Ob 16. uri: Komemoracija na pokopališču v Cretu.
ili ste ze èli Ш
Dejstvo, da je Celje v akciji prosto-
voljnega dajanja krvi daleč zaostalo za
vsemi drugimi večjimi mesti v Slove-
niji, ima verjetno vzrok v tem, da se
nihče prav ne zaveda, kako odločilne
važnosti je v zdravljenju najrazličnej-
ših bolezni ravno kri in njen derivat
plazma. V mnogih kritičnih primerih
lahko samo s transfuzijo krvi odnosno
plazme rešimo človeku življenje. Tega
se zavedajo vse napredne države, ki so
že med drugo svetovno vojno spoznale,
kako odločilne važnosti je ravno trans-
fuzija in so zaradi tega tudi svoje trans-
fuzijske službe, ki so delovale v vojni,
preuredili tako, da služijo prebivalstvu
tudi v miru. Danes so le še redke dr-
žave, ki ne bi imele svoje narodne
transfuzijske službe osnovane na bazi
prostovoljnega brezplačnega dajanja
krvi, kajti le, če sodelujejo najširše
ljudske množice, je delovanje transfu-
zijske službe lahko uspešno. Edino, če
daje veliko števUo državljanov redno
in brezplačno kri, je mogoče transfu-
zijsko službo tako izvesti, da je zago-
tovljena kri brezplačno na razpolago
res vsakemu, ki jo rabi. Da je pa po-
treba izredno velika, sledi že iz tega,
da skoraj nimamo nobene panoge v
medicini, ki bi ne rabila transfuzije kot
enega izmed najvažnejših Izdravilnih
sredstev Ker vemo torej, da brez krvi
in njenih derivatov ni mogoče vršiti
kvalitetnega zdravljenja, zato je nuj-
no, da se odloči vsak zdrav državljan,
da daruje vsaj četrt litra krvi, saj bo
imel lepo zavest, da je nekomu rešil
življenje in lahko bo tudi uverjen, da
bo tudi sam dobil kri, čim jo bo rabil.
Cim večje bo število krvodajalcev, tem
manjše breme bo ležalo na vsakem po-
sameznem in tem redkeje bo prišel na
vrsto, da daruje kri.
Ce se nam posreči zajeti res Čim
širši krog državljanov med krvodajal-
ce, tedaj bomo s tem ojačili tudi našo
narodno obrambo, kajti s transfuzijo
bomo rešili življenje najtežjim ranjen-
cem (in jih čimprej usiposobüi za nove
napore. Toda, kot vemo, v moderni voj-
ni ni razlike med fronto in zaledjem,
saj je dostikrat zaledje bolj kruto pri-
zadeto kot fronta sama. Z dobro orga-
nizirano transfuzijsko službo, ki bo
imela na razpolago zadostno število kr-
vodajalcev, bomo lahko reševali tudi
življenja poškodovanih otrok, žen in
starcev. Pa tudi v miru bo zdravnik
lažje operiral, če bo imel zadosti odgo-
varjajoče krvi, ki jo lahko operirancu
med operacijo in po operaciji nadokna-
di. In marsikdo, čigar stanje je tako,
da nikdar ne bi mogel prenesti opera-
cije, ki mu lahko reši življenje, si bo s
transfuzijami splošno telesno stanje ta-
ko popravil, da se bo brez nevarnosti
podvrgel operaciji. Porodnica se ne bo
več bala komplikacij s krvavitvami
med porodom, če bo videla, da je bol-
nica zadostno peskrbljena s krvjo, s
katero ji ibodo zdravniki lahko nado-
knadili izgubo in rešili življenje. Mati
bo z večjim zaupanjem izročila zaradi
prebavnih motenj shujšanega in sestra-
danega dojenčka v zdravljenje v zavod,
če bo zagotovljena, da ji bo zadostna
količina krvi in plazme ohranila otro-
ka. Na smrt obsojeni bolniki, ki bolu-
jejo na raku, bodo lahko imeli upanje,
da si z izdatnimi transfuzijami lahko
podaljšajo življenje, odnosno izboljša-
jo stanje tako, da postanejo sposobni
za operacijo, ki jim lahko odstrani uni-
čujočo bolezen. Pa še nešteto drugih
bolnikov, ki se lahko zdravijo s trans-
fuzijami, se bo z zaupanjem zateklo na
zdravljenje v bolnice, ki bodo imele na
zalogi zadosti krvi in plazme. Toda ne
le to, da rešimo s transfuzijo življenje
bolniku, dostikrat z njo tudi izredno
skrajšamo dobo okrevanja in pospešimo
ozdravljenje ter vrnemo bolnika dosti
prej v delovni proces, kar gotovo ni
male važnosti za gospodarstvo.
Zavedati se moramo tudi tega, da
krvi ne potrebujemo le za trenutne bol-
nike, temveč jo v obliki suhe plazme,
ki se izdeluje v Zavodu za transfuzijo
krvi v Beogradu, lahko spravljamo in
si delamo zalogo za tedaj, ko zaradi na-
ravnih katastrof ali vojne potreba ne-
nadoma tako naraste, da bi ji niti z
najbolj organizirano krvodajalsko služ-
bo ne mogli takoj zadovoljiti. V takih
izrednih primerih se bomo nahajali v
nevarnosti mi sami in naši svojci in te-
daj ne bo nič kaj prijetna zavest, če
bomo morali ugotoviti, da po lastni
krivdi nimamo zadostne zaloge suhe
plazme, katera bi v kritičnih situacijah
lahko rešila nešteta življenja. Ce torej
kdo okleva, da bi dal kri za druge, naj
jo da zase, kajti zelo lahko se zgodi,
da jo bo rabil in če je ne bo dal sedaj,
je tudi kasneje ne bo mogel dobiti, ker
je ne bo.
Ker ste lahko uverjeni, da dajanje in
sprejemanje krvi ni vprašanje, ki za-
deva le ozek krog ljudi, temveč je bi-
stvene važnosti za vsakega posamezni-
ka, zato se polnoštevilno prijavljajte.
Zavedajte se, čim več bo prostovoljnih
krvodajalcev, tem boljša bo transfuzij-
ska služba, tem učinkovitejša pomoč
bolniku in tem manjša žrtev vsakega
posameznika.
Podpisi prostovoljnih krvodajalcev se
bodo že v teku tedna in tudi kasneje
pobirali po podjetjih in na prireditvah
Rdečega križa. Dr. Stana Straus
Stanovanjski problemi
v Celju
Brez dvoma stanovanjsko vprašanje in po-
treba po stanovanjskem fondu zadeva sleher-
nega državljana, zlasti pa onega, ki je brez
stanovanja ali pa živi v* neprimernem, nehigi-
enskem in pretesnem stanovanju.
številne prošnje za stanovanja ali spremem-
bo stanovanja, kakor tudi pritožbe in tožbe, so
dale povod Mestnemu ljudskemu odboru, da je
na svojih sejah o tem razpravljal in na ta na-
čin ter ob sodelovanju odbornikov Mestnega
zbora odbornikov Zbora proizvajalcev skušal
najti primerno obliko in način za rešitev sta-
novanjske problematike in stiske, ki se zaradi
industrijskega značaja v Celju iz dneva v dan
veča.
Povod za obravnavanje tega vprašanja pa ni
dal Ic prenizek stanovanjski fond, temveč tudi
kritika od strani državljanov glede distribuira-
nja stanovanj, zlasti pa nepravilni odnosi ne-
katerih uslužbencev stanovanjskega urada do
strank. Da bi vskladil delo stanovanjskega ura-
da z ostalimi odseki pri Mestnem ljudskem od-
boru in utrdil pri prebivalstvu mesta Celja za-
upanje vanj, je sklenil stanovanjski urad re-
organizirati in mu posvetiti v bodoče vso paž-
njo ter odpraviti vse samovolje in nepravilno-
sti, ki so se dogajale.
v to svrho je Mestni ljudski odbor na skupni
seji, dne 2. 10. 1953 sprejel sklep, da bo od
dne 1. 11. 1953 dalje stanovanjski urad pri
Mestnem ljudskem odboru kot organ oddelka
za gospodarstvo in komunalne zadeve samo-
stojno izvajal in reševal stanovanjske zadeve
na prvi stopnji v okviru obstoječih predpisov
in po že obstoječi kategorizaciji prosilcev.
Stanovanjskemu uradu bo načeloval šef, ka-
terega imenuje Mestni ljudski odbor na svoji
skupni seji.
Prošnje za stanovanje vloži prosilec lahko le
za prazno stanovanje. Vse druge prošnje, ki ne
bodo konkretizirane, se bodo s tozadevnim prav-
nim poukom vrnile prosilcem.
O vseh pritožbah zoper odločbe stanovanj-
skega urada odloča odborniška komisija na
drugi stopnji dokončno.
Mestni ljudski odbor bo preko svoje odbor-
niške komisije nadziral poslovanje stanovanj-
skega urada ter bo stanovanjskemu uradu dal
načelne smernice za delo, tajništvo Mestnega
ljudskega odbora pa bo predpisalo za izvajanje
tega sklepa potrebna navodila.
Glede stanovanj v novozgrajenih stanovanj-
skih blokih je Mestni ljudski odbor imenoval
oziroma postavil odborniško komisijo, ki naj
bi razdelila razpoložljiva stanovanja na delov-
ne kolektive oziroma za splošne potrebe ter po-
trebe zdravstva in prosvete.
Ta odborniška komisija je predlagala na seji
Mestnega ljudskega odbora, da se 45 stanovauj,
ki so ali bodo v kratkem dograjena, razdeli z
ozirom na prispevek podjetij iz sklada za sa-
mostojno razpolaganje, sledeče: Tovarni emaj-
lirane posode 7 stanovanj, Cinkarni eno, Metki
dvoje, Povrtnini dvoje. Aero eno. Tkanini eno.
Zlatarni eno. Tovarni organskih barvih eno,
Kemični tovarni eno, Tehnometalu eno, Tiskarni
eno, Tovarni tehtnic eno, tako da bi podjetja
dobila 20 stanovanj, za potrebe prosvete 6 sta-
novanj, za zdravstvo 6, za razne ustanove 6 in
za splošno stanovanjski fond 7 stanovanj.
Predlog komisije je bil soglasno sprejet.
Od 1. novembra 1955 dalje bo sprejemal proš-
nje v smislu tega sklepa le stanovanjski urad,
kateri edini bo tudi sprejemal stranke glede
stanovanjskih vprašanj in z njimi razpravljal
ter bodo stranke, ki bi se obračale v stano-,
vanjskih zadevah na druge uslužbence pri
MLO, napotene na stanovanjski urad.
OBJAVA
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje-oko-
lica sporoča vsem sorodnikom in znancem po-
kopanih talcev in borcev na Frankolovem, da
se bo na dan mrtvih 1. novembra 1953 ob 10. uri
dopoldne vršila na njihovih grobovih žalna ko-
memoracija.
Avtobus iz Celja do grobov na Frankolovem
bo peljal ob 9. uri izpred železniške postaje
v Celju.
Koncert Komornega zbora v Braslovčah
v zadnji števuki Savinjskega vestnika
napovedani koncert komornega zbora iz
Cei j a je bil v nedeljo, dne 25. t, m.
Njegov sloves se je že razširil daleč
preko slovenskih meja. Tudi Braslovčani
ga imajo v lepem spominu. Ko so do-
mačini in okoličani izvedeli za njegov
prihod v Braslovče, so bui vsi navdu-
šeni zanj in v nabito polni dvorani
komaj čakali, da zadoni njegova prva
pesem. O visoki kvaliteti, ubranosti in
podajanju celotnega sporeda je težko
govoriti, ker njegova pesem, umetna
kakor narodna, poslušalca naravnost
prevzame. Razume se, da so narodne
pesmi preprostim ljudem bližje, zato j iti
je publika točko za točko iz navdušenja
in hvaležnosti nagradila z viharnim
odobravanjem. Tudi umetne pesmi so
napravile na poslušalce močan vtis. Po
njih pa tudi podeželsko ljudstvo lahko
presodi visoko stopnjo naše glasbene
umetnost.
Komorni zbor je pod vodstvom rav-
natelja Glasbene šoie v Celju tovariša
Egona Kuneja dosegel s svojim nasto-
pom troje: nudil je prekrasen užitek,
vzbudil praznično razpoloženje poslu-
šalcev in vnovič prikazal lepoto slo-
venske pesmi. Poslušalci se od njega
kar ločiti niso mogli. Odlični pevci,
pridite še in še!
V imenu občinskega ljudskega odbora,
šolskega sveta in prosvetno Kulturnih
organizacij je izrekel dobrodošlico tov.
Lojze Marovt. Za tako lep uspeh kon-
certa je pripomogla tudi odlična orga-
nizacija prireditve, ki jo je vodil pri-
znani organizator kulturnih prireditev
tov. France Kolar,
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 17. do 24. 10. 1953 je bilo v Celju
rojenih 21 dečkov in 18 deklic.
Poročili so se:
Samec Josip, trg. nameščenec, prebivajoč v
Celju, Prešernova 14 in Satler Marija, name-
ščenka iz Hotunja 22, Ponikva pri Grobelnem;
Kolar Ivan, kleparski pomočnik, prebivajoč v
Celju, Voduikova 16 in Kovačič Olga, tkalka iz
Celja, Cret 120; Planko Franc, šofer iz Str-
meča in Rifelj Zvonka, delavka iz Celja, Sta-
netova 20; Kiikl Avgust, ključavničarski pomoč-
nik iz Celja, Ložnica 10 iu tírunsek Pavla, tov.
delavka iz Celja, Zidanškova 26; Srebot Alfonz,
skladiščni delavec iz Celja, Zagrad 29 in Ven-
gust Karolina, tov. delavka iz Celja, Stanetova 1.
Umrli so:
Vrečer Avgust, krojač iz Celja, Cesta na grad
št. 60, v starosti 66 let; Potočnik Katarina iz
Sešč 32, obč. Prebold, gospodinja, stara 51 let;
Tekavc Jožica, dojenček iz Prebolda 29; Ošlak
Greti, dojenček iz Skomarja 23, obč. Zreče;
Knez Anton, dojenček iz Ostrožnega 59, Celje;
Gaber Terezija, roj. Medved, gospodinja iz Sp.
Trnovelj 98, stara 71 let; Beneš Alojzija, roj.
Lipnik, upokojenka iz Celja, Stanetova ul. 2,
stara 63 let; Stenovec Anton, otrok iz Sv. Lov-
renca 56, obč. Prebold; Vidic Frančiška, roj.
Arlič, upokojenka iz Celja, Plečnikova 4, stara
75 let.
Gibanje prebivalcev v celjsici olcolici
v času od 19. do 26. 10. 1953 se je v Celju-
okolici rodilo 5 dečkov in 8 deklic.
Poročili so se:
Planinšek Jožef, telefonski mojster, prebiva-
joč v Šempetru št. 82 in Jonas Irena, kuharica
iz Celja, Zidanškova 2; Beršujak 1 rane, name-
ščenec iz Jurkloštra in Vidmar Antonija, kmeč-
ka hči iz Jurkloštra; Tovornik Anton, kovač iz
Zagorja, obč. Lesično in Vedenik Marija, po-
Ijedelka iz Gubno, obč. Lesično; Ušeničnik Jo-
žef, delavec iz Jesenic in Potočnik Pavla,
kmečka hči iz Zabukovce 74, obč. Griže; Ve-
ber Leopold, elektromehaničar iz Griž in Ocvirk
Romana, trg. pomočnica iz Megojnic, obč. Gri-
že; Salej Stanislav, kmečki sin v Drešinji vasi
in Rezec Julijana, kmečka hči iz Liboj, obč.
Petrovce; Golež Janez, železolivar iz Kranič in
Kok Jožefa, tov. delavka iz Štor; Stojan Stani-
slav, prog. delavec iz Traine in Harinski An-
gela, tov. delavka iz Traine, obč. Šentjur pri
Celju; Stojan Ivan, žel. skladiščnik iz 2ič in
Drofenik Marija, uslužbenka iz Zič, obč. Loče;
Soline Jakob, kmet iz Dol in Zupenk Marija,
kuharica iz Dol, obč. Šentjur pri Celju; Kri-
stan Franc, kovaški pomočnik iz Maribora in
Rozman Jožefa iz Nove vasi, obč. Šentjur pri
Celju, po poklicu poljedelka; Ocvirk Kari,
kmetovalec iz Vranskega in Ropas Frančiška,
kmečka hči iz Jeronima; Herman Anton, tov.
delavec iz Latkove vasi in Vrečer Stanislava,
kmečka hči iz Sv. Lovrenca, obč. Prebold; Fer-
me Stanislav, nameščenec iz Limovca, obč. Vran-
sko in Jagar Angela, tov. delavka iz Marije Re-
ke, obč. Prebold; Zuža Vladimir, tov. delavec iz
Sešč in Centrih Pavlika z Latkove vasi, name-
ščenka, obč. Prebold; Korun Alojz, tov. delavec
iz Šempetra in Sternik Ljudmila, tov. delavka
iz Prebolda; Masnec Franc, mizarski pomočnik
iz Latkove vasi, obč. Prebold in Maček Marija,
tovarniška delavka iz Latkove vasi, obč. Prebold;
Hrovat Karel, tov. delavec iz Latkove vasi, obč.
Prebold in Fonda Marija, tov. delavka iz Graj-
|,ske vasi, obč. Gomilsko; Stergar Mihael, mizar
iz Marije Reke in Hudina Kristina, tov. delav-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Z SODNE DVORANE
VODILNE OSEBE V PODJETJIH MO-
RAJO SVOJE POSLE VRŠITI
VESTNO IN POŠTENO
Zaradi raznih nepravilnosti, ki so se
vršile v Tovarni poljedelskih strojev v
Šentjurju, so se te dni zagovarjali pred
okrajnim sodiščem Edo Bohorč, računo-
vodja in Edo Plauštajner, direktor To-
varne ipoljedelskih strojev v Šentjurju
ter delavec Ivan Bukovšek iz Kostriv-
nice. Kot uradne osebe so zakrivili v
poslovanju v tovarni celo vrsto raznih
nedovoljenih manipulacij, ki jih je od-
krila revizija, izvršena po organih OLO
Celje-okolica. Tako so prodajali proiz-
vode podjetja po višji ceni, kot je büa
določena prodajna cena. Na ta način so
ustvarili v podjetju nekontroliran sklad.
Direktor Plauštajner je odobril Bohor-
ču, da si je ta nabavil sadni mlin po
znižani, namesto po normalni prodajni
ceni. Tako se je Bohorč v tem primeru
okoristil na račun podjetja. V svojo ko-
rist pa je goljufal. Bohorč pa je pona-
redil več računov in uradnih listin in
jih pri poslovanju uporabil kot resnič-
ne. Plauštajner je Bohorču pri izvedbi
nekaterh dejanj celo pomagal. Ivan Bu-
kovšek je zakrivil v enem primeru ka-
znivo dejanje, ko je ponaredil neki ra-
čun. Sodišče je vse tri spoznalo za
krive' in so bili obsojeni: Edo Bohorč
na 1 leto in 4 mesece zapora, Edo Plau-
štajner na 6 mesecev zapora, Ivan Bu-
kovšek na 1 mesec zapora. Zadnjemu
se kazen odloži za dobo enega leta,
NEPOBOLJŠLJIVI VLOMILEC
28-letni delavec brez stalne zaposlit-
ve, Košnik Drago iz Ostrožnega pri Ce-
lju, je zaradi tatvin in vlomov odsedel
že osem let zaporne kazni. Ko je prišel
leta 1952 iz zapora, je büo do meseca
aprila letos zaposlen pri »Betonu« v
Celju. Tam je pustil službo in pričel
zopet izvrševati svojo vlomilsko in ta-
tinsko obrt. V nekaj mesecih je izvršil
13 vlomnih tatvin in to na Miklavškem
hribu v Celju, v Zavednem pri Tehar-
jüi, v Vojniku in vojniški okolici, v
Mali Pirešici pri Žalcu, v Železnem in
Pernovem pri Žalcu, Šmartnem v Rož-
ni dolini in drugod. Kradel je vse, kar
mu je prišlo pod roko. Gotovino, oble-
ko, čevlje, jestvine, ure, zlatnino, sadje,
klobase in drugo. Končno je zopet pa-
del v roke pravice. Okrožno sodišče v
Celju mu je prisodilo 8 let strogega'za-
pora.
SVOJEGA DELODAJALCA JE
OKRADLA
Gospodinjska pomočnica Kopše Al-
bina je svojemu delodajalcu Cizej Šte-
fanu v Glinjah pri Braslovčah vzela
moško ročno uro, vredno okrog 5000
dinarjev. Kazen 4 mesece zapora, od-
loži pa se za dobo štirih let.
NEUPRAVIČENO TRGOVANJE
Z ŽIVINO
Lukmar Albin iz Braslovč je v letu
1952 brez oblastnega dovoljenja naku-
poval živino in jo dalje prodajal. Pla-
čal bo 15.000 dinarjev.
V TUJIH GOZDOVIH JE SEKAL
Unger Franc je v Tepanjskem vrhu
vzel iz dvorišča Zdovc Jožeta 9 smre-
kovih desk. V gozdovih Zdovc Jožeta in
Stupan Antona v Tepanjskem vrhu pa
je brez dovoljenja sekal smreke in ga-
bre ter posekan les odpeljal domov. Ob-
sojen je bil na 2 meseca zapora.
TOVARIŠE JE OKRADEL
Slapšak Jože je vzel v kopalnici rud-
nika Laško svojim tovarišem razne
drobne predmete. Obsojen je bil na en
mesec zapora, kazen pa se mu odloži za
dobo dveh let.
NIC NI TAKO SKRITO...
Pri okrožnem sodišču so bili te dni
Klobasa Alojz iz Zdol pri Kozjem, Ger-
šak Ivan, Bah Alojzij in Kodrin Jože,
vsi trije iz Bistrice ob Sotli. Leta 1949
je Klobasa odpeljal s trga v Kozjem
obvezno odkupljenega vola in tako
oškodoval »Zivino-odkup« v Celju-
okolici v takratni vrednosti 6252 din.
Vola so vsi štirje v nekem gozdu ubili
in si meso razdelili. Obsojeni so bili:
Klobasa na 5 mesecev zap>ora, ostali
trije pa vsak na tri mesece zapora.
Zadnjim trem se kazen odloži za dobo
treh let.
PAZITE NA OTROKE
Pod tem naslovom smo v zadnji šte-
vilki objavili vest iz Stor, da se je tam
na žel. F>ostaji zgodila nesreča, pri ka-
teri je bil poškodovan nek otrok. V
notici je büo omenjeno, da so se otroci
igrali na žel. tiru, kar pa ne odgovarja
dejstvu. S to objavo so se čutili pri-
zadete uslužbenci na postaji Store, ker
le v primeru, da bi oni svojo službo ne
vršili vestno, bi se nesreča lahko zgo-
dila na ta način. To pa ni büo tako in
žel. uslužbence na postaji Store pri ne-
sreči ne zadene nobena krivda. Do ne-
sreče je prišlo drugače. Med tem, ko je
vlak vozil v ipostajo, je otrok, Gračner
MUenka, z veliko naglico pritekel skozi
izhod in hotel teči po cesti preko tirov
(zapornice so bile spuščene). Pri tem pa
je pritekel na tir v trenutku, ko je do
njega prišla lokomotiva in ga podrla.
Otrok je ležal med tračnicama in je
peljala preko lokomotiva in štirje vo-
zovi. Z močno poškodovano desno roko
je MUenka sama prišla izpod vozov in
so jo takoj odpremüi v bolnico v Ce-
lje, kjer so ji nudili pomoč.
Občni zbor učiteljev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ljudske univerze, kjer delajo kot or-
ganizatorji in predavatelji, si brez njih
ni mogoče niti misliti. Z roko v roki
sodelujejo tudi z ljudsko oblastjo, zla-
sti s Sveti za kulturo in prosveto, da
bi se izboljšalo vzdrževanje šol in nji-
hove opreme, to je materialne baze, ki
pospešuje nivo našega šolstva.
V posebnem pedagoškem aktivu pro-
učujejo duševnost otroka in mladinca,
da bi se mu čim bolj približal, mu
olajšali učenje in dvignüi njegov na-
predek.
Po predavanju tov. Viljema Kunsta,
ravnatelja Zavoda za šolsko opremo, ki
izdeluje vzorce najmodernejše šolske
opreme in najsodobnejše učne pripo-
močke za vso Jugoslavijo ter ustanav-
lja posebne centre v večjih krajih za
njihovo preizkušnjo in razmnoževanje
po šolah, so si ogledali tudi praktično
vrednost uču. Profesorji in predmetni
učitelji so na občnem zboru sklenüi, da
tudi v Celju ustanovijo tak center. Pri
popoldanskem razkazovanju kompletnih
zbirk za elektrotehniko in optiko so se
seznanüi s praktično uporabnostjo teh,
kolekcij. Zavod proučuje učua iz naj-
naprednejših držav in jih prilagaja na-
šim potrebam na ekonomičen in ce-
nen način.
Iz oipisanega udejstvovanja profesor-
jev in predmetnih učiteljev, ki je büo
našteto in obravnavano na občnem zbo-
ru, še daleč ni zajeto vse delo, ki ga
oni opravljajo v korist sociaUstične
družbe. Njihovo društvo stremi za tem,
da se to delo še izpopolni in razširi.
Razumljivo je, da so obravnavali tudi
osebna materialna vprašanja. Njihova
zahteva po izenačenju plač ob enaki
kvalifikaciji z drugimi, ki so v bolj-
šem položaju, je upravičena. Nerazum-
ljiva je tudi neenakost pri prevedbali
upokojencev, zlasti pri tistih, ki so slu-
žili čez predpisano dobo v času, ko še
primanjkuje prosvetnega kadra. Nereše-
no je še v uredbi določeno izplačevanje
periodičnih povišic v zadnjem plačil-
nem razredu. Mnogi prosvetni delavci
se vozijo z vlaki, ker nimajo v službe-
nem kraju stanovanj. Naša družba se
seveda zaveda, da je od njihovega ugod-
nejšega materialnega položaja odvisno
tudi uspešnejše šolsko in izvenšolsko
delovanje.
Cas občnega zbora, ki je s popoldan-
skim študijem trajal ves dan, je hitro
potekal. Mnogo problemov, nakazanih v
poročilu društvenega predsednika prof.
F. Jakhla iz I. gimnazije in načetih v
razpravi, je ostalo nerešenih. Pouka
prost, toda intenziven delaven dan je
prinesel mnogo pobud za nadaljnje
delo.
Ob sklepu so se vsi člani kot en mož
strnili v ogorčenem protestu proti od-
ločitvi zavezniških vlad, ki izročajo
Trst in cono A imperialistični Italiji.
S tem je bil končan spored dobro or-
ganiziranega in uspelega občnega zbora.
J. K.
Šetv. 43
»Savmjski vestnik«, 4ne 31. oktobra 1953
Stran I
Krašovec Jurček:
Potrpi, saj imava čas!...
Tako pustega kraja kot je Enzesfeld,
-nisem v življenju videl. Morda je bilo
tem bolj neznosno življenje v njem za-
radi tega, ker so me na silo vzlekli tja,
morda tudi zato,, ker je bila tujina in
so me domači kraji vse preveč obkro-
žali z domotožjem, toda prepričan sem,
da bi tudi drugače težko vzdržal v tej
sajasti dolini, kajti bilo je res pusto
in turobno, da je človeku srce zaje-
čalo...
Jesen je bila. Slana je pomorila še
tisto krmežljavo zelenje, ki se je moglo
•upreti dušljivim plinom iz tovarniških
dimnikov. Siva mračnost povsod na-
okoli. Ozračje je bilo težko, ko da kani
vsak čas treščiti in prihrumeti neurje,
pa je le redkokdaj padla kakšna kaplja
dežja.
Edino veselje, ki sem ga imel, je
bilo delo. Kaj pravim delo. Čepel sem
v risalnici podjetja in tratil tuš z ri-
sanjem pejsažev domačega kraja kar
na pamet. Vse te risbice sem imel obe-
šene v baraki nad svojo posteljo in
oživljal spomine, medtem ko sem gri-
zel prepečenec iz paketa, ki ga je mati
poslala redno vsak teden ...
Ob večerih, ko sem končaval, je stra-
žarka vedno pripeljala kakšno žensko,
da je počistila risalnico. Ta večer pa,
ko sem bil ravno sam, je pripeljala
mlado, drobno dekle, svetlih las in sinje
plavih oči. Milina in lepota njenega
otroško mladega obraza me je v tre-
nutku zmedla. Skušal sem dognati,
kakšne narodnosti je, pa sem se bal
njene paznice, ki je kot birič prežala
na vsako njeno kretnjo. V naslednjem
hipu pa je vstopil šef nsalnice in pre-
gledal moje delo. Ze iz navade je vedno
revskal, odkar pa mu je padel sin ne-
kje v borbi s hrvaškimi partizani, nas
Jugoslovanov, kljub navidezni dunajski
dobroti, ni mogel trpeti. Potem je prav
tako naglo odšel, kot se je prikazal.
»Prekleta stenica!« sem stisnil skozi
zobe za njim.
Dekle za mojim hrbtom je prasnilo
v smeh. Ozrl sem se. Bila sva sama.
Paznica je medtem nekam zginila.
»Čehinja?« sem vprašal osuplo, kajti
teh je bilo v taborišču največ.
»Ne, je živahno odkimala, Slovenka
sem.«
Kot božajoča roka v tem času, ko
sem dobival samo udarce, so se mi
zdele njene besede. Risalnica je zaduh-
tela naenkrat domače. Njen topli gla-
sek je čudežno spremenil moreče vzduš-
je. Pravkar še neznosno besen, sem
postal nenadoma mehak kot da sedim
na domačih tratah in kramljam z de-
kletom, ki ga imam rad ...
Res je, rad sem jo imel. Ze ob nje-
nih prvih besedah, takoj ko sem zve-
del, da je rojakinja. To čustvo se
je razvilo v mojem srcu s podvojeno
močjo. Je bilo to kaj čudnega? Saj sva
bila podobna brodolomcema na zapu-
ščenem otoku. Bila sva še mlada, zelo
mlada. Moji vrstriiki, kje v deželah, ki
jih je vojna obšla, so v tem času kot
petošolci spogledljivo mežikali za svo-
jimi kolegicami iz gole prešernosti in
naivne želje po prvi ljubezni. Midva
pa sva v svoji vigredi bila oropana
mladostnih sanj in občutila težo ma-
čehovstva, sovraštvo tujine ...
Takrat pa je, kot za nalašč, prese-
kalo ozračje tuljenje deseterih siren.
Paznica je planila v risalnico:
»Rasch ins Luftschutzraum!«
Pustil sem vse ležati in planil ven.
Tekel sem za njima. Pri izhodu je bila
velika gneča. V strahu, da bi se mi
dekle ne izgubilo sem jo prijel za ro-
ko. Čvrsto jo je stisnila ...
Ko sva se naposled prerila skozi mno-
žico na cesto, ki je po ovinku vodila
v podzemeljske bunkerje, sva opazila,
da tudi paznice ni več. Tekla sva na vso
moč in kmalu sva bila med prvimi.
Luč je ugasnila, bilo je temno, toda
nekje za oblaki je sijal mesec, da sva
videla pot pred seboj.
Pred zakloniščem sem se ustavil:
»Ne tja! Sem gori!« sem vzkliknil.
Stekla sva v breg, kolikor nama je
sapa dala. V borovem gozdiču nad sta-
rinskim gradičem obitelji Rotschildov
sva obstala in se sesedla upehana v
suho travo. Nekje iz daljave so zlo-
vešče brneli avioni...
Nisva se zmenila za švigajoče snope
protiletalskih reflektorjev, ki so tipali
Po oblačnem svodu, ni nama bilo mar
Za oddaljeno treskanje artilerije v sme-
ri Dunajskega novega mesta. Izkoristila
sva dragocene trenutke in se pogo-
varjala o domačem kraju. Vsak o svo-
jem. Pravzaprav mi je bil njen kraj
\ tuj in moj njej, pa sva vendar čutila,
ko da sva stara znanca. v
Letala so preletela tovarno in ìò-o-
^ila nad Dunajem, ki je v tem hipu
i ^il podoben stoterim bruhajočim vul-
l kanom. Strahovita vojna pesem ...
\    Naenkrat pa, kot da so se ne vem
kje vzpeli, prihrumi nad tovarno eska-
^га bombnikov. Zemeljska obramba je
Sekala iz vseh cevi kot obsedena. Tre-
Jjutefc nato je v zraku zlovešče zasi-
! kalo, nato treščilo nekajkrat sredi to-
varne, da se je stresel ves hrib.
Dekle se je v strahu stisnilo k meni
^ si pokrilo obraz. Nadleti in bombar-
diranje se je nekajkrat ponovilo, po-
\^rn pa so letala odletela. V tovarni
med oblaki prahu tekala v svitu po-
^'''ov gasilna policija ...
*ßoua šla?« je zašepetala deklica,
»JVe. Počakajva še malo. Zdaj nas
^k ne bo nihče iskal. Preveč so zbe-
'^'^^i,* sem odvrnil.
Tiho sva šepetcAa. Šepetala sva o
domovini, neizrekljiva želja po svobo-
di, po snidenju z domačimi naju je
prevzemala.
Gledal sem jo od strani. Njen profil
je bil v svitu požara tako lep, ko da
ga je vešča kiparjeva roka izklesala iz
belega marmorja. Kje sem takrat vzel
pogum, sam ne vem. Krčevito sem jo
pritegnil nase.
»Te zebe?« je čisto mirno vprašala.
»Ne,« sem zajecljal in se sklonil, da
bi jo poljubil...
Rahlo me je odrinila.
»Ne bodi vendar tak. Zdaj, v teh ča-
sih? Kaj bi imel od tega? Bi bil sreč-
nejši? Bi bil svobodnejši?« je zadrhtel
njen glas.
Bil sem popolnoma razorožen.
»Oprosti. Saj nisem tako mislil. In
naposled si mi res zelo pri srcu, čeprav
te poznam šele dobro uro, sem izjecljal.
»Da, da. To je tisto. Smrt nas od
vseh strani zalezuje, pa se mudi... Ni-
si prvi, ki je to poskušal. Prišli so in
so me nagovarjali, češ, vojna je. Ži-
vimo od danes do jutri. Cemu bi za-
pravljala svojo mladost v zdržnosti...
Oprosti... To so same reve. Reve, ki
so pozabile, da je ljubezen kaj drugega,
kot trenutna oslada. Jaz tega ne zmo-
rem. Naposled naj bi se še celo na
tihem veselila, da je tako prišlo. Ne,
ne. Ljubezen je v moji domišljiji čisto
drugače zasnovana. Doma, da doma ...
je zajecljala.
»Imaš doma fanta?« sem osramočen
dahnil.
Komaj vidno je odkimala. Jaz pa sem
se v zadregi opravičeval:
Se enkrat te prosim. Oprosti mi. Ne
vem, kaj mi je bilo. Res je. Prav imaš.
Ta zemlja tu res ni vredna, da bi na
njej govorila o ljubezni. Toda kaj mo-
rem. Res te imam rad. Verjemi mi, če-
prav se te še dotaknil ne bom, — če
sama ne boš hotela ...
Stisnu sem ji roko kot v zagotovilo.
To ročico, kljub ranam, ki so jo po-
krivale, mehko, je voljno pustila med
mojimi prsti.
»Oprosti tudi ti. Verjamem ti, da nisi
slab. Ne rečem, da bi te v drugačnih
okoliščinah res mogla in celo želela
razumeti,« je zašepetala.
»Pomisli samo. Pravkar si mi dejal,
da snuješ beg. Kako bi mogla storiti
kaj takega -in te zadrževati...«
»Zakaj?«
»Težje bi ti bilo. Saj veš, da moram
ostati z materjo. Bolna je. Se pomisliti
ne smem, da se bo tebi morda posre-
čilo, midve pa ...«
Tako bridke so bile te besede, da me
je stiskalo v grlu, ko sem se branil
solz...
»Was ist da los. Allo, gema. Zurück
in die Fabrik. Löschen!« se je zadri
za nama policist.
Vstala sva in se počasi odpravila na-
zaj v dolino.
Stopal sem nem ob njej. Pri ženskih
barakah sva se ustavila. Obžalujoče
me je pogledala, ko sem ji za slovo
stisnil roko:
»Potrpi, saj imava čas. Se bova že
videla. V risalnici, če ne boš prej od-
šel. Ko se vrneva domov, se bova že
našla, če ti bo prav.«
Kot omamljen sem se opotekel na-
zaj v tovarno. Mehanično sem prena-
šal vedra vode. Njen obraz sem imel
vso noč pred seboj, še dolgo potem, da
celo danes ...
Naslednje dni sem nestrpno čakal,
kdaj jo bom videl. Toda vsak večer
je prišla pospravljat druga. Zelja po
snidenju pa je bila v meni tako močna,
da sem se naposled opogumil in vprašal
paznico, kje je.
»Kaj ti mar? je revsknila. Ce pa že
hočeš vedeti, v zaporu.«
»Zakaj? sem vkliknil osuplo in pre-
strašeno obenem.
»Kruh je ukradla, ko je pomivala
posodo v policijski kuhinji.«
Za mater, sem takoj pomislil. Take
stvari so Nemci zelo kruto kaznovali,
vendar sem upal, da bo čez nekaj dni
spet zunaj.
Dnevi so se vlekli v nedogled. Vpra-
ševal sem, iskal, toda zaman.
Nenadoma pa je na zidovih visel le-
pak, da je neka ženska izvršila sabo-
tažo. Opozarjali so nas, naj prijavijo
storilko, drugače bodo kaznovali druge.
Potem sem moral za nekaj dni stran.
Merili smo prostor za novo skladišče
granat, dve postaji od tam.
Ko sem se vrnil, sem na lepakih
bral njeno ime. Pet zapornic so obesili
v drevoredu pod graščino ...
Morda je bila njena zasluga, da sem
nekaj dni potem tako brezbrižno, tako
brez strahu in kot otopel sedel s po-
narejenimi papirji v vlak in se od-
peljal v naročje slovenskih gozdov ...
Nekje za zunanjim zidom pokopališča
v Enzesfeldu je travnata ruša prekrila
grob treh Rusinj, ene Čehinje in nje.
Leži v zemlji, na kateri ni hotela sli-
šati besed o ljubezni...
Tribuna
Olepševalnega društva v celju
staro MOSKO kopališče ob
savinji je res odslužilo
Ob poti v Lisce stoje ostanki bivšega
moškega kopališča v spomin na tiste
čase, ko so morali moški v posebno
»zgradbo«, ženske pa v posebno. No, to
so pač spomini na staro celjsko kopa-
liško moralo.
To kopališče je doslužilo ter so ostale
samo še podrtine, ki so v sramoto
ogromnemu napredku našega mesta v
zadnjih dveh letih. Stipite do novega,
lepega otroškega igrišča, poglejte si ga
— nato pa obrnite pogled na drugo
stran, na razbitine moškega kopališča.
Mislim, da mi boste vsi pritrdili, da
mora vstran!
Sem in tja se je že govorilo, da bo ta
»sramota« še letos podrta — pa še vedno
stoji. Merodajni naj jo spravijo še pred
zimo, da bo ostalo vsaj nekaj lesa,
sicer bo vse skupaj polomil sneg in
odnesla voda.
danes pa jurčičeva ulica
Kar kmalu v začetku te ulice je
pravzaprav bivše smetišče — za uprav-
no zgradbo lesnega podjetja. Z majhni-
mi stroški bi se dalo to smetišče spla-
nirati, posejati s travo in z nekaj cve-
tličnimi gredami urediti v čeden park.
Nad in ob zaklonišču urejujejo nasad.
ki bo zaikril betonsko konstrukcijo ter
bo v lep okras temu delu mesta.
Sedaj pa naprej. Vse hiše bodo sča-
soma potrebne popravila — po obnovi
pa kličeta predvsem in takoj plotova
pred hišama na številki 4 in 5. Ce ne
bo kmalu »pomoči«, jih bo rja razjedla,
kolikor jih že ni!
Prihodnjo pomlad bo treba tudi ure-
diti vrt hiše, kjer se danes nahaja Klub
ljudskih poslancev, da ne bo kazü
okolja res lepega otroškega igrišča s
svojo neurejenostjo. Pa tudi velik kup
zeljnih odpadkov ob plotu, ki meji na
otroško igrišče, bi lahko že sedaj izginil
— če bo pa služil za kompost, pa ne
bo škodilo, če se ga pokrije z zemljo.
To bi bUo nekaj ugotovitev s tega
dela mesta. Vse, kar sem omenil, bi se
dalo popraviti ali pa odpraviti z majh-
nimi stroški in dobro voljo. Toda, treba
je pričeti...
tiskarski škrat v zadnji
tribuni
V zadnji Tribuni je v člančiču »Zu-
nanjost lokalov v Stanetovi ulici« ti-
skarstki škrat zamenjal poslovalnico
»Korotan« s poslovalnico »Pri zvoncu«.
Pazljivi bralci so to pomoto kar sami
popravili — ostali pa naj upoštevajo
danes ta popravek kot opravičilo Tri-
bune.
Predpisi o zaposlitvi zaščitenili oseb
se izigravajo
Posredovalnca za delo, ki postopa v
teh primerih vedno pravüno je nedav-
no nakazala službo vojni vdovi v re-
stavraciji »Beli vol«. Vojna vdova se je
napotila tja, toda upravnica jo je od-
slovila s pripombo, češ da restavracija
ni socialna ustanova. To se je zgodilo
avgusta in vdova je še vedno brez dela.
Tudi drugi primer poznajo menda
vsi Celjani:
Tobačna tovarna Sarajevo je ustano-
vila v Celju svoje skladišče in proda-
jalnico tobačnih izdelkov. V vseh osta-
lih trafikah so zaposlene osebe, ki so
zaščitene po Zakonu o vojaških vojnih
invalidih. Okrajni odbor zveze vojaških
vojnih invalidov se je pravočasno obr-
nil na podjetje s prošnjo, naj zaposli
v svoji prodajalni vojnega invalida ali
vojno vdovo, :in da imajo tudi med temi
možnost izbire, kajti prosilcev je več.
Tovarna tobaka pa je odgovorila ta-
kole: »Mi bomo na vsak način zaposlili
osebje v sporazumu s tamkajšnjo ob-
lastjo in posredovalnico za delo, kot
smo to delali doslej in v službo spre-
jeli osebo, ki nam bo odgovarjala.«
Okrajnemu odboru ZVVI pa je zna-
no, da je tovarna zaposlila v svoji pro-
dajalni osebo brez vednosti posredo-
valnice za delo. Se več. To osebo je
plačevala v ta namen že leto dni po-
prej. Posredovalnica za delo je to me-
sto namenua vojaškemu vojnemu in-
validu. Ce je morda kdo drugi dal pri-
stanek za tako zaposlitev, okrajnemu
odboru ZVVI res ni znano?
Tovarna tobačnih izdelkov v Sara-
jevu ima morda svoje razloge. Celja-
nom pa so znani drugi razlogi, zaradi
katerih sedaj zaposlena tovarišica ne
bi smela imeti prednosti pred vojaški-
mi invalidi.
. Ce se ne motimo je mariborski »Ve-
čer« dne 20. 6. letos zapisal, »da so ne-
kateri Celjani ob gostovanju avstrijskih
športnikov kar tekmovali«, kdo bo bolj
obvladal nemščino, pa naj si bo v pesmi
ali šlager j ih. Nekateri so se razburjali,
pa kdo bi se zato zmenu, da je neka
Mija reprezentirala naše športnike na
banketu v Statenbergu in se potem na
očitke na ves glas ustila, da bomo vsi
še radi govorili nemško ...
Toliko v vednost Tovarni tobačnih iz-
delkov Sarajevo in v merilo njihovega
odnosa do partizanskih invalidov, ki so
svoje zdravje izgubili v borbi proti
okupatorju, za katerega naslednike je
tako navdušena gospodična Mija.
CELJSKE BODICE
RAZOČARANA LJUBEZEN
Tobak, cigarete
prodajala je
in srca kadilcev
osvajala je.
Našminkana, bujna,
kipeče krvi
v trafiki vrtela
je vroče oči.
Se jaz sem kadilec
postal radi nje,
trafiko obiskal
sem vsakega dne.
Nekoč me do dna je
presunila vest,
da nemškim kadilcem
njen srček je zvest.
O kača sleparska,
ta grdi tobak.
Nič več me v trafiko
ne spelje korak.
CELJSKI OBRAZI...
13
Ni mož silak in krepkih pleč
pa gospodarstvo v breg tišči.
Ne to samo — še nekaj več...
na plečih mu atlet čepi.
14
Možak je bister, zvest in mlad
je petstoletnemu otroku oče.
Ga vodil bo, dokler ima mandat,
oziroma, dokler ga otrok hoče.
15
V prvi tretjini je urbanist,
v drugi tretjini častitljivi ban,
v tretji, na žalost, je komajda čič,
od celjskih delavcev za glavo izbran.
Pogreb v taborišču
• Bridko je zajokala Štefka, ko so se
iz gozda za mestnim pokopališčem ogla-
sile fanfare in povzele tisto otožno
»Vigred se povrne«. Krčevit jok jo je
stresel, ko se je spomnila prav iste
melodije, ki so jo pele Marici v slovo
takrat, ko je bila svoboda le daljni sen
zapornicam v Aušvicu.
Marici so ustrelili moža v, starem
piskru, njo pa so fašisti odtrgali od
treh otrok in jo pognali v taborišče.
Šibka je bila Marica, toda njen duh je
bil čvrst in neuklonljiv. Njena vedrost
je vlivala s sotrpinkami pobudo tudi v
najtežjih trenutkih. Za vsako je našla
toplo vzpodbujajočo besedo, čeprav je
sama nosila v srcu turobno bridkost.
Toda poleg bridkosti je gorel velik pla-
men tople materinske ljubezni in v
svojem srcu je nosila neizbrisno podo-
bo svojih treh malčkov. Misel na to
drobno trojico ji je vlivala novega po-
guma v premagovanju duševnega in
telesnega trpljenja ...
Toda trpljenja je bilo preveč in nje-
no izčrpano telo je omahnilo. Nekega
jutra so jo tovarišice našle negibno,
drobno, posušenih udov na pogradu.
Ker pa je bila vsem tako ljuba in dra-
ga, so jo želele pospremiti tja, kjer jih
je že toliko izoglenelo v pepel. Skromna
nosila so naredile, jih pokrile s pa-
pirjem, nanjo položile izrnučeno truplo,
okrog njega pa razvrstile iz papirja
narejene cvetke.
Žalni sprevod se je pomikal iz barak.
Kakor da njihove misli ne bi bile pri
Marici, temveč nekje daleč stran med
hribi in dolinami lepe slovenske zem-
lje, se jim je izvila iz prsi tiha pesem
za poslednjo pot mrtvi tovarišici v slo-
vo. Niso smele tvegati, da bi zapele
glasno, kakor to znajo slovenska de-
kleta, in vendar je bila njihova pesem
toliko glasna, da so se nenadoma od-
prla vrata barake in skoznje je pri-
divjal gestapovski stražar z naperjeno
pištolo. V trenutku so dekleta spustila
nosila na tla in se razbežala v sosednje
barake, za njimi pa so bruhale kletve
nečloveških esesovcev.
Poslednja pot Marice se je končala,
kakor so se končavale poti tisočev in
tisočev drugih^ — v krematoriju. De-
kleta pa so za kazen, ker so pela slo-
vensko pesem, stale pred barako po-
polnoma gole ves popoldan in niso ho-
tele izdati pobudnico za mrliški spre-
vod.
Marice ni več. Vigredi slovenskega
naroda ni dočakala. Zato je bolečina
ob misli na tisoče slovenskih mater,
ki so dale življenje na oltar domovine,
še toliko hujša. Bolečina in ponos pa
se ob Dnevu mrtvih družita z nepre-
magljivo odločnostjo vsega naroda, ki
ne more in ne bo trpel, da bi kdo sra-
motil in zapostavljal velike žrtve, pa
če bi bilo treba še enkrat umirati.    Z.
Videčnik Aleksander:
Vprašanje sadilnega trsnega materiala v teljskem okraju
(Nadaljevanje)
Kot najvažnejši problem sem že ome-
nil sortno čistost tako podlag kakor tu-
di cepičev. Znanstveni zavod za vinar-
stvo v Mariboru že nekaj let sistema-
tično čisti matičnjake v Sloveniji. Re-
ferent za selekcijo na istem zavodu tov.
Matekovič Stanko je tudi letošnje leto
pregledoval matičnjake v našem okra-
ju. Pregledani so büi vsi matičnjaki v
našem okraju. Razen matičnjaka na
Pletovarju v Dramljah so bUi vsi že
lansko leto v evidenci. Pri letošnjem
pregledu pa je bil tudi ta matičnjak iz-
čiščen. Površina tega nasada je P/a ha
na zelo pripravnem prostoru in odgo-
varjajočih tleh. Obdelava je zelo skrb-
na, tako da je vzgojeni trsni material
zelo dober. Sortiment je sestavljen iz
podlag rupestris G 9 in berlandieri x
riparia T 8 B. Med temi trsi je bilo
najdenih 85 komadov tujih trsov, ki so
pa bili takoj izločeni. 58 trsov rupestris
G 9 je bilo zaznamovanih kot posebno
dobrih in bodo v nadaljnjo razmnože-
vanje in selekcijo predani državnemu
posestvu v Konjicah.
Matičnjak v Slov. Konjicah je poka-
zal prav tako dobro sliko. Obstoja iz
nasada rupestris G 9 in poskusnega na-
sada francoskih selekcij, in sicer ber-
landieri X riparia. Nasad je eno leto
star in zelo dobro obdelan. Matičnjak
istega državnega posestva v Zičah pa
bo sčasoma opuščen zaradi neprimer-
nega terena. Prav posebno razveseljivo
sliko pa nudi matičnjak vinogradniška
pospeševalna postaja OZZ Celje v Vir-
štanju. Trsni material, sestoječ iz sort
rupestris G 9, berlandieri x riparia T
8 B in riparia portails, je sortno čist in
kvalitetno odličen. Tudi ta material bo
predan drž. posestvu Konjice v cep-
ljenje. OZZ ima v planu nov nasad
matičnjaka v Virštanju, in sicer za se-
lekcije beri. X rip. SO 4 ter beri. x rip.
5 ВВ. Te podlage so nam zelo px)trebne.
Zatorej bo ta nov nasad posebne važ-
nosti.
Nadalje se nahaja še matičnjak v
Rogatcu, last tamošnjega gospodarske-
ga posestva v izmeri 145 arov. Pri lan-
skoletnem pregledu je bilo na tej po-
vršini 21,85% tujih trsov. Matičnjak je
razmeroma mlad in ga bo treba teme-
ljito očistiti, ker le sortno čist material
bo v bodoče dovoljen za prodajo. Ti
pregledi matičnjakov so nadvse po-
trebni in zelo koristni. Pričakujemo, da
bo v bodoče mogoče tudi v naših vino-
gradniških področjih saditi sortno čist
material oziroma pridelati in vzgojiti
tisto sorto, katera terenu najbolj odgo-
varja. Pri načrtni obnovi naših vino-
gradniških površin je neobhodno potre-
ben le prvovrsten sadilni material, ki
bo osigural gospodarski uspeh, istočasno
pa dvignil življenjski standart naših vi-
nogradnikov.
V letošnji zimski sezoni se bo pri
predavanjih po terenu prav posebno po-
lagala važnost izbiri in vzgoji trsnega
materiala. Vinogradniki se morajo na
vsak način seznaniti z vsemi lastnost-
mi poedinih ipx>dlag in sort trte, da se
ne bo dogajalo, da vinograd v najlep>-
ših letih pokaže znake hiranja, donosi
pa so minimalni. Vsa ta vprašanja je
treba reševati v širokih krogih naših
vinogradnikov, naša dolžnost pa je, da
prenesemo vse naše znanje in izkušnje,
posebno na one kmetovalce, ki so za-
radi oddaljenosti od naših kulturnih
centrov daleč za ostalimi. Vinogradni-
ška področja na kozjanskem so px)sebno
potrebna takšnih intenzivnih predavanj,
ker so pač najbolj oddaljena. Pa tudi
v konjiškem področju bo marsikateri
vinogradnik vesel spoznati pravilno sa-
jenje in pravilno izbiranje trsja. Važ-
ni bodo v tem pogledu tudi pregledi in
analize poedinih zemljišč, oziroma ze-
meljskega sestava onih površin, katere
so predvidene za nov nasad. Usip)eh za^
visi pretežno, kot sem že omenil, od
pravilnega izbora podlag. Vsaka sorta
ima svoje lastnosti v pogledu na koli-
čino njej potrebne vlage, apnenca, zo-
ritev in afiniteto. Le ožje sodelovanje
med strokovnim kadrom in praktiki bo
omogočilo pjravilen razvoj obnove.  wt»> -
Stran 6
«efnñBJaká vesteik«, dne 31. oktobra 195Ш
Stev. 45
Telesna vzgoja in šport
Ahl SPADA PLES T TKLOTADNICEf
Ш prikodom neugodmega тгетепа je Tedno
шатј življenj* na naših ifriščih in telovadi-
ttik. Šolska mladina se je latekla т telorad-
mice. ki jim niso nič kaj simpatične. Zaprti
prostori še zdaleč ne morejo nuditi mladim lju-
bem tistega ladoToljstva in pestrega udejstvo-
тажја, ki so ga deležni na urejenih športnih
mapravah. Tendar т tem času ni drugega iz-
koda kot seliteT т telovadnice, kjer mladina
prebije Tse dolge «imske mesece. Kje so še
itisi, ko se bo pouk telesne vzgoje tudi т zim-
»kem času lahko vršil na prostem? Vse pač za-
Ti»i od materialnega stanja šolske mladine ozi-
гома njenih staršev. Kadar bo oprema za zim-
■ke športe po takšnih cenah, da bo dostopna
твеш našim ljudem, potem bomo lahko kmalu
ïapustili >nujno zlo< — telovadnice in se pre-
telili na bele poljane!
Kot ostali šolski prostori tako so tudi celjske
ioUke telovadnice pretesne, da bi sprejele od-
govarjajoče število mladine. Obe osnovni šoli,
ki imata na raapolago dobro urejeni telovad-
»ici, ne moreta zaradi velikega števila učencev
im razredov spraviti pod streho vseh treh ur
telesne vzgoje, ki je predpisana za vsak raz-
red tedensko! Na obeh celjskih gimnazijah pa
je telovadnica zasedena od jutra do večera^ tako,
in že ne preostaja čas za zračenje in čiščenje
prostorov. Kmalu bodo v te prostore prišli iia
gostovanje še športniki, ki bodo т večernih
mrah vršili svoje treninge. Spričo tega stanja
»e moramo res čuditi vodstvom obeh gimnazij,
4a so uvedli za svojo mladino v te prostore še
plesne vaje, na katere hodi mladina z obutvijo!
T telovadnici L gimnazije, ki je izredno^ ne-
kigienična — saj mažejo parket s prašnim
•Ijem! — pa so enkrat tedensko vršijo še pev-
ske vaje mladinskega zbora. Tudi na te vaje.
kodi mladina z obutvijo in prinaša s seboj
prah in blato naravnost s ceste. Merodajni či-
mitelji — Svet za prosveto in kulturo, pa tudi
sanitarna inšpekcija — naj bi si ogledali to
telovadnico po pevskih in plesnih vajah, pa bi
kaj kmalu izrekli sklep, da ples ne spada v
telovadnico! Tudi na П. gimnaziji, ki je pred
kratkim s pomočjo MLO Celje med drugim res
mredila svojo majhno telovadnico po vseh hi-
gienskih predpisih — voščeno parketno tlo, na
katerem mladi ljudje lahko delajo razne vaje
жа tleh, so pred kratkim pričeli s plesom. Ob-
stoja bojazen, da bo tudi ta telovadnica т
majkrajšem času postala podobna istemu pro-
storu na I. gimnaziji. Če pomislimo, da v teku
•nega tedna prebije kar na teh dveh šolah pre-
ko 4000 pionirjev in mladine eno uro v telo-
vadnici, potem bi morali že zaradi zdravja teh
Mladih ljudi malo drugače gledati na problem
plesnih vaj v teh prostorih!!! V naših telovad-
nicah je treba zaščititi osnovne higienske po-
goje za pouk telesne vzgoje naše mladine. Star-
šem vsekakor ne more biti vseeno kakšni pri-
kajajo njihovi otroci iz telovadnice. Telovadnica
je prostor, kjer se mladi človek tudi razvedri
ia sprosti. Brez dvoma lepo higienično urejena
telovadnica bo tudi psihološko pozitivno vpli-
vala na učence — saj lepi prostori, ki jih mladi
Ilovek vizuelno opazuje, so prav tako velikega
pomena za osvežitev in dobro počutje učenca.
Todstva naših šol naj tudi na te stvari malo
pomislijo, ko že iščejo >izhod za siloc. In ali
se »izhod za siloc ne najde z organizacijo ples-
■ik vaj T >Unionski dvoranic? Ali se v tej mali
dvorani ne da organizirati pedagoško vodstvo?
Im pevske vaje mladinskega zbora I. gimna-
zije — ali se ne bi mogle vršiti v dvorani Ka-
juhovega dijaškega doma kot so se pred leti?
Ce smo že v Celju kasirali predvojno telovad-
»ico, ki bi danes lahko služila ekonomski sred-
nji šoli — saj je >dvoranac Kajuhovega doma
le nekaj sekund oddaljena od iste šole — pa
шај služi ta prostor vsaj enkrat tedensko pev-
skim vajam gimnazijskega zbora! To so »izhodi
»a siloc, ki bi naše telovadnice т gimnazijah
lahko ohranile res v takšnem stanju, da bi pouk
telesne vzgoje v njih služil krepitvi zdravja
iB pravilni rasti našega naraščaja.
Telesna vzgoja predstavlja danes pri nas del
tocialistične vzgoje. V naših šolah pa pred-
stavlja trajni, načrtni in sistematični proces
vplivanja na mladega človeka, to je aktivno
Jelo na telesnem razvoju, krepitvi zdravja, pri-
dobivanju in razvijanju psiho-fizičnih lastnosti,
oblikovanju in izpopolnjevanju neobhodno po-
trebnih znanj in navad za delo in obrambo ka-
kor tudi delo na razvijanju volje in lastnosti
tocialistične morale. Ce motrimo važnost telesne
vzgoje po teh njenih vrednotah za našo druž-
ko — potem se ne bo težko odločiti, da ustva-
rimo še boljše pogoje za moderni pouk telesne
Tügoje na naših šolah.
Šolska vprašanja so danes splošna družbena
vprašanja! Zato bi bilo prav, da se o vpraša-
nju pouka telesne vzgoje na naših šolah in o
kigieni prostorov, oglašajo tudi prizadeti starši.
NogoMet: _   _
SREČNO DOBLJENI TOČKI!
Pred samim srečanjem Kladivarja s Korota-
■om iz Kranja si slišal po celjskih ulicah opti-
mistične govorice nogometnih strokovnjakov.
Po prihodu samih nogometašev iz Kranja, ki so
prišli v Celje v dopoldanskih urah, pa so ne-
kateri igralci Kladivarja že govorili o »visoki«
amagi, češ — danes si bomo popravili količnik
v golih. Korotan je namreč prišel s tremi re-
zervnimi igralci!!! Podlage za tak optimizem so
torej dejansko obstojale . . . Samo srečanje nas
pa je vse skupaj bridko razočaralo! Menda so
imeli prav številni gledalci, ki so izjavljali, da
v letošnjem letu še niso prisostvovali slabši
igri Kladivarja. Močno spremenjena postava do-
mačinov je ustvarila med igralci pravo zmedo.
Če temu še prištejemo mlačnost, komodnost, ne-
borbenost večine igralcev (razen obrambnega
dela moštva, ki je imelo polne roke dela!), pa
je že kar bolj razumljivo zakaj Kladivarju v
nedeljo ni uspevalo!^ Po srečnem naključju za
Kladivarja — nesrečnem za goste — je že v
S min. bila bitka odločena. Sodnik Perko je
zaradi   dotika   žoge   z   roko   določil   kazenski
strel. Odlični vratar Kovačič je oster strel P»-
sineka ubranil, žogo pa je nesrečno odbil т
polje zopet Posineku na noge, kjer jo je sled-
nji prav ležerno vodil v sam gol. Samo s tem
golom se je tekma tudi zaključila! Kdo bi na-
števal vse ostale zrele pogoje za dosego zgo-
ditkov pred vrati Korotana, ko jih pa domači
napadalci niso znali izkoristiti. Od vseh se je
najbolj »odlikovale Stamejčič, ki tudi iz dveh
metrov in čeprav sam pred vratarjem ni znal
spraviti žoge v mrežo! Realni rezultat po
ustvarjenih pozicijah pred vrati Korotana bi
že T prvem polčasu moral biti 3:0, če . . . Ta
če . . . je imel svoj prizvok tudi v drugi polo-
vici igre. Domačinom ni prav nič uspevalo. Na-
sprotno je obstojala velika nevarnost v vsem
poteku igre, da bodo gostje odnesli zmago.
Imeli so več od igre, žogo so si smiselno poda-
jali, preigravali domače igralce — le napad
tudi ni bil kaj prida, da bo to premoč na igri-
šču znal izraziti v doseženih golih. Tako se je
pač zopet zgodilo, kot mnogokrat na naših igri-
ščih, da je boljše moštvo odšlo poraženo s tek-
me. Najboljši igralec na terenu je bil vsekakor
odlični Norčec iz Kranja. In če želite zvedeti
še za najslabšega — iz vrst Kladivarja Sta-
mejčič.
Druga zmaga Kladivarja je bila srečno dob-
ljena. Izkupiček obeh točk je s prejšnjimi toč-
kami postavil Kladivarja trenutno v gornjo
tretjino ekip v hrvatsko-slovenski ligi. To je
vsekakor velik uspeh za celjskega ligaša! Pred
seboj pa ima Kladivar še težke nasprotnike in
to celo na tujih igriščih, tako da ni izgledov,
da bi prezimoval v družbi najboljšh udeležen-
cev te lige.
KOVINAR (š) NA SLABI POTI...
Nogometaši iz Stor so zopet pričeli ponav-
ljati staro pesem iz lanskega leta. Vztrajno se
dlržijo zadnjega mesta v vzhodni skupini slo-
venske lige. Zadnji poraz proti Soboti z 1:0
nam pove, da vsekakor še niso zreli za to ligo.
TUDI NOGOMETAŠEIVI CELJA NE GRE . . .
V Lendavi so v nedeljo prejeli od Nafte kar
6 golov, sami pa niso uspeli doseči niti enega
zgoditka. Nogometaši Celja delajo trenutno
družbo svojim bližnjim sosedom iz Stor. Na-
hajajo se po petem kolu na predzadnjem me-
stu na tabeli.
Rokomet;__
ZSD CELJE : BRANIK - 12:8
V nedeljo so celjski rokometaši zopet osvojili
obe točki s pomembno zmago v Mariboru nad
moštvom Branika. S tem so si popravili položaj
na lestvici, kjer so trenutno na drugem mestu
z istim številom točk kot Slavija iz Ljubljane,
vendar s tekmo manj. Rezultati Celjanov v
slovenski ligi nam pa kažejo, da so slovenska
moštva močno napredovala ali z drugimi be-
sedami — rokomet v Celju v zadnjih mesecih
ni napredoval sorazmerno z drugimi klubi
v Slovenji. Kljub temu pa še upamo, da bodo
Celjani tudi v tej sezoni osvojili naslov repub-
liškega prvaka. ^
SAH__
BRZOPOTEZNO PRVENSTVO CELJSKEGA
0KR02JA
Minulo nedeljo je priredil Celjski okrožni
šahovski odbor turnir za moštveno prvenstvo
okrožja. Turnir se je odigral v Trbovljah pod
vodstvom tov. Godnika in v organizaciji SK
»Rudare. Prvo mesto je izvojevalo I. moštvo
CSK z 68 in pol točkami, sledijo: Edinost, Ro-
gaška Slatina 57 in pol, Trbovlje I 51 in pol,
Celje II 49, Cinkarna I 48, Svoboda, HrastniK
40, Svoboda, Žalec 38 točk itd. Tekmovanja se
je skupno udeležilo 11 moštev. Prva štiri mo-
štva so prejela nagrade, ki jih je poklonil SK
Rudar in Sah. sekcija Cinkarne. Šahovska sek-
cija Cinkarne zasluži še posebno priznanje, ker
je nastopila res množično (s tremi moštvi). V
njenem tretjem moštvu je igrala edina šahisti-
nja na tem turnirju. Grajati pa moramo, da se
turnirja niso udeležile šah. enote Betona iz
Celja, Savinjčana iz Šempetra ter klubi Laško,
Šoštanj in Velenje.
SIMULTANKA NA II. DRŽ. GIIMNAZIJI
V CELJU
Prvokategornik Draksler Zvonko je 22. ok-
tobra odigral na II. drž. gimnaziji simultanko
na 41 deskah. Po treh urah je dosegel skupno
36 zmag, 2 remija in 3 poraze. Partije so do-
bili Pipai, Sprajc in Drofenik, remizirala pa
sta Cater in Rilic. Drakslerju čestitamo k
uspehu in želimo še nadaljnjega udejstvovanja
na tem polju šahovske igre.
(Nadaljevanje s 4. strani)
GIBANJE PREBIVALSTVA
V CELJSKI OKOLICI
k* iz Prebolda; Zlodej Anton, kmet iz Vitanja
in Slatinek Marija, gosp. pomočnica iz Vitanja;
Orožen Ladislav, strojni ključavničar iz Trno-
velj in Ahfik Ivanka, gosp. pomočnica iz Trno-
•elj; Ramšak Ernest, nameščenec iz Zabukovce
in Hriberšek Friderika iz Megojnic, obč. Griže,
po poklicu keramična slikarka; Vaš Stanislav,
trg. pomočnik iz Gotovelj, obč. Žalec in Jakop
Magdalena, tov. delavka iz Zabukovce, občina
Petrovce; Zagode Jožef, gostilničar iz Žalca in
Obu Danica, frizerka iz Žalca; Kvas Franc, mi-
zar iz Medloga, Celje in Repič Marija, polje-
delka; Grm Alojz, rudar iz Sv. Pankraca, Griže
in Kukovec Mira, gosp. pomočnica iz Zabukovce,
•bč. Griže; Cokan Vinko, mizarski pomočnik iz
Celja, Ipavčeva 10 in Jost Bogdana, frizerka jz
Gotovelj, Žalec; Kukovec Ludvik, električar Tz
Zabukovce in Cilenšek Marija, gosp. pomočnica
ìe Megojnice, Grižo; Mirnik Matija, soboslikar
iz Drešinje vasi. Petrovce in Pirš Marija, na-
meščenka iz Žalca; Kozar Franc, kmet iz Ko-
tetna in Premužak Ana, kmetica iz Serovega,
•bč. Šmarje pri Jelšah; Podgoršek Jurij, logar
X Dobja in Vodušek Stanislava iz Jarmovca, obč.
Dramlje, po poklicu poljedelka; Krajne Mihael,
poljedelec iz Pake in Podpečan Rozalija, polje-
delka iz Brdc nad Dobrno.
Umrli so:
Lramar Ivan, oskrbovanec iz Dolenjskih To-
plic, v starosti 50 let; Jost Frančiška, posestni-
M z Gotovelj, Žalec, v starosti 81 let; Krumpak
Kma, nazadnje stanujoča v Lašah, v starosti
71 let; Hrovat Ivan, poljedelec iz Skomarja,
•bč. Vitanje, v starosti 25 let; Lužar, roj. Hri-
kernik Lucija, kmetovalka iz Razgorja, stara
42 let; Smendrovič Janez, poljedelec iz Višnje
vasi, star 66 let; Bukšek, roj. Galun Jera, pre-
Tžitkarica iz Sv. Jurija 13, stara 78 let; Artič,
roj. Krsnik Ana, gospodinja iz Rogatca, stara
45 let; Colnarič Ignac, otrok iz Stojnega sela,
star 3 mesece; Jagodic Neža, roj. TurnSek, pre-
všitkarica iz Lemberga, stara 81 let; Mak. roj.
Sket Marija, kmetica iz Predence, stara 65 let.
ŠE ENKRAT
Sram nas Je ...
Uprava nogometnega društva »Kladivarc Celje
smatra za potrebno, da k članku »Sram nas jec,
ki je bil natisnjen v Savinjskem vestniku št. 42
z dne 24. 10. 1953, da naslednje pripombe.
Uprava društva se v celoti strinja s piscem
T tistem delu članka, kjer graja celjske gledal-
ce nogometnih tekem oziroma del teh gledalcev,
ki s svojimi prostaškimi, nekulturnimi in ne-
primcnimi izrazi ter šovinističnimi izpadi in
psovkami kvarijo celjske nogometne prireditve
ter jih napravljajo tuje ljudem naše socialistične
domovine. Ti gledalci ne spadajo na naša nogo-
metna igrišča, to je na našo Glazijo. Uprava
društva bo skupno z upravo za notranje zadeve
MLO Celje napravila red in dovolila le dostojne
izraze in pa dostojno navijanje.
Nikakor pa se uprava društva ne strinja s
tistim delom članka, kjer pisec piše o sprejemu
Odreda, o pogojih gostovanja, o izpadu igralca
»Kladivarjac Posineka ter o zapori igrišča.
Mnenja smo namreč, da je takšno pisanje pri-
stransko in je pisec enostransko prikazal do-
godke na igrišču in o gostovanju.
Uprava je namreč mnenja, da je bila enajsto-
rica Odreda v Celju boljše sprejeta, kakor
ostala gostujoča moštva. Se boljši sprejem pa
naj bi jim priredili obiskovalci tekem, a ne le
v Celju, temveč tudi v ostalih slovenskih mestih.
Gotovo niso celjski gledalci krivi, če vlada med
njimi nerazpoloženje napram društvu Odred.
Vzroke je iskati po mnenju uprave Kladivarja
v tem, da je bilo društvo Odred od njegove
ustanovitve naprej močno favorizirano pred
ostalimi društvi Slovenije in to samo zaradi
častnega zastopstva slovenskega nogometa т
zveznem merilu. Dejstvo je, da je slovensko
delovno skupnost to favoriziranje zelo veliko
stalo in da Odred do danes ni imel in ni po-
kazal takšnega športnega uspeha, kakršnega smo
od njega pričakovali po vseh teh ogromnih iz-
datkih in pomoči slovenske športne in oblast-
vene javnosti. To jo po našem mnenju vzrok
nerazpoloženja gotovega dela celjskih gledalcev
do Odreda.
Drugo, glede gostovanja samega. Res je, da
je bila uprava društva Kladivar presenečena ob
tako ugodni ponudbi Odreda za gostovanje v
Celju, ko so prej zahteve prekoračevale zahte-
vane vsote najboljših jugoslovanskih moštev.
Uprava Kladivarja pač smatra, da je vodstvo
Odreda v tem pogledu spremenilo odnos do po-
deželskih društev, kar je gotovo nujno in zelo
pozitivno. Tega pa gledalci te tekme povečini
niso vedeli. Dovolimo si tudi pripomniti, da je
ta ponudba enajstorice Odreda nastala na pod-
lagi njene potrebe po takšnih srečanjih.
Nadalje se uprava društva Kladivar ne strinja
z enostransko prikazanim prekrškom igralca Po-
sineka in s tem v zvezi z zahtevami najstrožjih
ukrepov. Zakaj ne? Zato, ker pisec enostransko
prikazuje prekršek Posineka, medtem ko še
hujši in licemerski prekršek igralca Odreda
Pelicona olepšuje. Nadalje, ko pretirava dejstva
tega nešportnega obnašanja obeh igralcev s tem,
da prekršek igralca »Kladivarjac Posineka pre-
tirava, da je dal Posinek Peliconu zaušnico,
čeprav do zaušnice ni prišlo, ker se Posinek
dejansko ni dotaknil Pelicona, čeprav je imel
ta namen. Da pa se je igralec »Odreda« Pelicon
poslužil zelo nevarnega namernega udarca Po-
sineka po nogah in to od zadaj, samo da pre-
preči zgoditek in nato licemersko ponudi na tleh
ležečemu in od bolečin zvijajočemu se igralcu
»Kladivarjac Posineku roko, ki je Posineka
stvarno revoltirala, da je hotel z zaušnico odbiti
ponujeno roko. Čudimo se nadalje, iz kakšnih
razlogov pisec članka ne omenja še vrsto dru-
gih grših prekrškov igralcev. Tako ne omenja
izredno grdega in nešportnega prekrška igralca
»Odredac Bclcerja nad najbolj discipliniranim
in najboljšim Kladivarjevim igralcem Podobni-
kom, ko ga je namerno potisnil v vodo na teka-
lišču samo zaradi tega, ker je Podobnik igral
izredno dobro in je Belccrja v tem srečanju
popolnoma onemogočil. Nadalje prekrška igralca
»Kladivarja« Čatra nad igralcem »Odredac Ho-
čevarjem, nekaj minut pozneje obratni isti pre-
kršek Hočevarja nad Catrom. Nadalje ne ome-
nja izpada igralca »Odredac Klančišarja nad
igralcem »Kladivarjac Božičem, ko mu je Klan-
čišar ozmerjal mater in ga namerno udaril po
licu, za kar ga je sam trener »Odredac tovariš
Ognjanov odstranil z igrišča in ga nadomestil
z drugim igralcem. Nadalje sramotno zadevo, ki
jo je izvedel igralec »Odreda« Hacler, ko je
igralcu »Kladivarjac Marinčku pljunil v obraz.
Teh stvari pisec članka ne navaja, čeprav jik
je tudi moral videti, ker jih je videla večina
gledalcev in ki so Se povečale ogorčenje na-
pram »Odredu« in sodniku.
Se nekaj! Glede sodnika Hajsingerja. Točno
,je, da je bil sodnik slab, toda dejstvo je, da so
igralci Odreda to slabost izrabljali, sodnika za-
smehovali (igralec »Odreda« Toplak) ter s tem
ustvarjali na igrišču slab odnos med igralci in
sodnikom, kar bi od slovenskega predstavnika
in njegovih igralcev zahtevalo še večjo discipli-
no in odpravljanje takih pomanjkljivosti. Sod-
nik bi moral takoj v začetku energično odstra-
niti z igrišča vse, ki zaradi takega obnašanja
na igrišče ne spadajo.
Nadalje je uprava Kladivarja mnenja, da je
zahteva po takojšnji zapori igrišča »Kladivarjac
Glazije nesmiselna in nelogična. To pa iz raz-
logov, katere navaja pisec sam, da tako upravo
Kladivarja kakor tudi njene igralce pri teh ne-
pravilnostih ne zadene nobena krivda.
Pisec članka naj bi od uprave Kladivarja in
notranje uprave MLO Celje zahteval, da v bo-
doče gledalce, ki kršijo red, odstrani iz naših
igrišč, nikakor pa ne gre po mnenju uprave, da
bi se zaradi tega majhnega dela gledalcev ka-
znovalo tako igralce Kladivarja kakor tudi velik
del gledalcev, ki dostojno spremljajo naše nogo-
metne prireditve.
Uprava Kladivarja še dodaja, da bi bilo po-
trebno, da taki enostranski kritiki, ki vidijo
samo napake enega, drugega pa ne, opuste pi-
sarjenje v naše časopisje, ker s takim enostran-
skim prikazovanjem stvari nimajo članki oblike
konstruktivnega dela in konstruktivne kritike,
katero vsi želimo.
Uprava ND Kladivar
Celje
Solčava in njeni turistični problemi
Solčavski kot ima za svoj razvoj tu-
rizma toliko prirodnih pogojev kakor
le malokatera občina v Sloveniji. 2e
vas sama je posebnost še danes, ko je
ob svojo pravo podobo. Njena okolica s
kmetijami, ki so se ugnezdile do vi-
šine 130Om, z Robanovim kotom, Klo-
baso, severno in severnozahodno steno
Raduhe, Olševo, Potočko zi j alko. Sve-
tim Duhom, Limbo, Matkovim kotom,
Logarsko dolino, Okrešljem, Hudim
grabnom, z Bregi, zijalkami in z vsem
visokogorskim svetom pa nudi celo vr-
sto užitkov, ki jih ljudje iščejo v tu-
rizmu. Tega so se Solčavani razmeroma
tudi kmalu zavedeli in s pomočjo pio-
nirjev planinstva v teh krajih že pred
70 leti začeli sprejemati tujce. Sprejem-
ni pogoji so se do začetka druge sve-
tovne vojne kar lepo razvili, tako da je
Solčava v sezoni razpolagala vsaj s 70
posteljami, ne računajoč Logarsko do-
lino. Pač pa je pri tem vštet tisti drob-
ni, kmečki, »folklorni« turizem, ki ga
danes skoraj ni nikjer več. Cela vrsta
kmetov, tudi višje ležečih (Macesnik,
Vršnik i. dr.), je imela svojo turistično
sezono. Prišla pa je vojna, z njo oku-
patorjev bes in zločin nad Solčavo. Ne
poznam imena vojnih zločincev, ki so ga
storui, toda prišli so baje iz sosednje
Avstrije v Logarsko dolino iz Železne
kaple.
Prišla je obnova po vojni in z njo so
se turistični problemi Solčave zapletli.
Solčava se ni obnovila kot prvovrstno
turistično področje, marveč zasilno, z
barakami, ki jim v Solčavi zdaj pravijo
Benetke. PD Celje hrani v svojem ar-
hivu vlogo, s katero je opozorilo ne-
katere činitelje na regulacijski načrt
in na stilno obnovo gorske vasi, v du-
hu folklorne arhitekture in v smislu
modernizacije turističnih receptivnih
pogojev. Vendar do tega ni prišlo. Na-
loge obnove in kasneje kapitalne iz-
gradnje so bile tako velike in kompli-
cirane, da na večje investicije tu ni bilo
misliti. Nenadoma je zmanjkalo v do-
mačinih tudi turističnega duha, psiho-
loških pogojev za gospodarstvo v smi-
slu tujskega prometa. Lesno bogastvo
tega kota je pregmilo vse druge vire
bogastva in blagostanja. Eksiploatacija
višinskih gozdov, žičnice, žage so da-
jale dovolj zaslužka. Poleg tega je za
vso daljno okolico in za celo Slovenijo
obveljalo, da je Solčava težko pristopna
zaradi obmejnih predpisov. To je bilo
sicer deloma res, toda hermetično za-
prta ni bila nikoli. Od meje je celo
mnogo bolj oddaljena kakor Planica,
Kranjska gora in Podkoren. In vendar
so ti kraji takoj po vojni zaživeli svoje
skoraj normalno turistično življenje.
Danes je stvar drugačna. Imamo re-
sen namen, da poiščemo nove gospodar-
ske vire tudi v tujskem prometu. Ce
bomo pametni, bomo to začeli ravno v
takih krajih, ki se ponašajo z izbranimi
pokrajinskimi lepotami in znameni-
tostmi, v krajih, kjer je treba psiholo-
ške pogoje za turizem samo prebuditi.
Za svojo osebo privoščim Dolenjcem, da
so pred dvema letoma dobili 25,000.000
Solčava
dinarjev dotacije za moderen hotel na
Polževem, Kranjčanom za orjaški ho-
tel na Šmarjeti, privoščil pa bi tudi
Solčavi, da bi se konec koncev le za-
čela načrtno razvijati v eno od turistič-
nih središč treh važnih slovenskih okra-
jev. Nedvomno ima za to več pogojev
kot Polževo in Šmarjeta, čeprav jih
imata tudi ta dva. V Solčavi se je lani
začel graditi prvi hotel. Kakor smo ve-
seli, da se je nekaj začelo, nam na dru-
gi strani ni prav, ker so hotel postavili
na najbolj neprimeren kraj, kjer
so se zgnetle solčavske domačije
okoli mogočne gotske cerkve kakor
piščeta okoli ko ki je. Lega vasi je taka,
kakor jo terja geomorfologija kraja.
Tej primerno je treba iskati lokacijo za
turistične objekte. Cemu tiščati v nek
solčavski »corso«, po katerem se je pred
vojno ob večerih res sprehajala naj-
manj stotina tujcev? Ali ni lepših pro-
storov niže in više gori? Veliko prostora
že tako ni, zato ga je treba še bolj
skrbno izbrati in izraibiti. Kdo je izbral
to mesto, investitor ali projektant, ne
vem. Ali je računal z reguLacijskim na-
črtom, tudi ne vem. Vem le to, da bo
šel tik ob njem ves težki in lahki pro-
met, ki poteka v Logarsko in nazaj.
Hotel bo do neke mere vsujeval Sol-
čavi nadaljnji razvoj. Ce je že šola
dobila tako neprirodno arhitekturo, ki
v tak gorski kot gotovo ne spada, ni
bilo treba, da leta 1952 tako napak za-
stavimo turistično izgradnjo kraja. Po-
manjkanje regulacijskega načrta, per-
spektivne izgradnje je očividno. Izredno
važna je vsaj osnovna »urbanistična«
ureditev vasi in bližnje okolice. Ni s
tem rečeno, da mora Solčava dobiti po-
polnoma drugačno lice, kakor ga je
imela prej in kakor so ga dobile neka-
tere redke, v vojni preizkušane turi-
stične vasi v inozemstvu (n. pr. Castil-
lon v Franciji), pač pa je od komunal-
ne delavnosti, olepševanja in urejeva-
nja občine odvisno, kako se bo tujec
počutil. Slišim, da so bili na razpolago
precejšnji zneski za to v šoštanjski
banki, da pa jih prizadeti niso dvignili.
Zakaj jih niso, tu ne bomo razprav-
ljali, verjetno pa je glavni vzrok ta,
ker so zaspali psihološki pogoji za tu-
rizem. Ti pa so prav tako važni kakor
objektivni in tehnični. Za sprejemanje
tujcev je torej treba pripraviti vse lju-
di, ne pa samo tiste, ki trenutno odlo-
čajo o občinskem gospodarstvu. Ce
ljudje ne bodo hoteli iskati novih virov
za zaslužek in to hotenje ne bodo po-
kazali s skrbjo za prüiupno vnanjost
Solčave obenem s skrbjo, da ohranijo
pri tem celo vrsto folklornih elementov
vsega solčavskega kota, potem turizma
tudi ne bo. Investicije še niso vse, še
dolgo ne. Najprej pobuda, ki se mora
pokazati v kraju samem, nato delo v
okviru lokalnih možnosti, šele nato na-
rekuje gosipo-darski račun investicije iz
javnih, splošno družbenih fondov. V
bodoče se bodo investicije tako in tako
razdeljevale samo v nekem sorazmerju
s tako imenovanimi lastnimi investici-
jami.
Vem, da v solčavskem kotu še dolgo
ne bomo imeli hotelske industrije, ka-
kor jo imajo m.anj lepe alpske doline
v Avstriji in drugod. Toda vse, kar
bomo tu v prihodnjih letih naredili,
mora biti dobro premišljeno. Naj se o
tem pogovore vsi, ki se zato zanimajo
in posebno tisti, ki jim bo turizem pri-
našal vsakdanji kruh. Funkcija vseh
turističnih objektov v dolini je namreč
med seboj povezana. Tu še dolgo ne bo
sledu o kaki bolestni konkurenci, tru-
diti pa se moramo vsi, da bi tudi do
nje prišlo, ker bo dvigala nivo turizma
in ga s tem pospeševala. Posebno pa.
moramo paziti na ohranitev pokrajin-
ske lepote. Sem spada drakonska za-
ščita gozdov. Ohranitev gozdov jc po-
goj za razvoj turizma. Ce se bo delal
regulacijski načrt Solčave, naj upošte-
va prirodno konfiguracijo. Naj ne sledi
tehnokratu, ki je govoril o betonski
plošči nad Savinjo! Saj so menda pri
roki tudi druge rešitve. T. O.
PocijetJ^I
Brez reklame ni gospodarskega uspeha. Svojo proizvodnjo ne
morete bolj popularizirati kot, če naročite objavo oglasa v »Gospodar-
skem koledarju 1954«. Popišite proizvode, kvaliteto in navedite cene!
Se danes naročite uvrstitev Vašega naslova z vsemi potrebnimi
podatki v seznam podjetij, ki bo objavljen v »Gospodarskem koledarju
1954«. Takšna uvrstitev stane le 2000 din.
Podjetja, delavci, nameščenci, obrtniki, kmetje, gospodinje! *
Za »Gospodarski koledar 1954« velja od 15. oktobra t. 1. dalje
prednaročniška cena 300 din. Zato naročite še danes »Gospodarski ko-
ledar 1954«. Ta koledar bo najboljši strokovni priročnik in svetovalec
vsakemu poslovnemu človeku. Priporočajte v podjetju, doma, v orga-
iiizacijah in v službi in vsakemu znancu, naj si nabavi »Gospodarski
koledar 1954«, ki bo izšel letos pravočasno.
Vsa naročila pošljite upravi časopisa »Nova proizvodnja«, obzornik
napredka v tehniki in gospodarstvu — Ljubljana, pošt. pred. 331.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Občinski LO Braslovče bo prodal na javni
dražbi enostanovanjsko hišo, last spi. ljud. pre-
moženja. Izklicna cena za hišo in pomožno po-
slopje je 700.000 din. Natančnejše pogoje se
dobi na občini Braslovče. Dražba se bo vršila
dne 4. XI. 1933 ob 9. uri dopoldne.
ZAHVALA
Izrekamo najiskrenejšo zahvalo dr. Kopaču,
šefu zdravilišča v Novem Celju, dr. Kožarjev!
in sestram otroškega oddelka, ki so ves čas
težkega zdravljenja res požrtvovalno posvečali
vso skrb najinemu sinu Edvardu, da je ozdravel.
Avbelj Jože in Cirila.
ZAMENJAM manjše dvosobno stanovanje s ku-
hinjo, za manjše enosobno s kuhinjo ali
večjo prazno sobo s posebnim vhodom v me-
stu ali v neposredni bližini. Ponudbe pod
»čisto«, B. R., Celje, Stanetova 31-11.
PREKLTCUJEM izgubljeno vojaško knjižico na
ime Vrečko Ivan, Laško, izdano od Vojnega
odseka Celje.
ŠIVALNI STROJ (pogrezljiv) v dobrem stanjn
kupim. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM dvo- z enosobnim stanovanjem. —
Nova vas 31. Celje.
PD CELJE išče upravnika za Mozirsko kočo.
Prednost imajo domačini, ki so planinci (smu-
čarji)  ter vešči gostinstva.
RADIO skoraj nov ugodno prodam. Naslov т
upravi lista.
LEPO PREPROGO 2x3 kupim. Naslov v upravi
lista.
POSLOVODJO TRGOVINE sprejme lavalidsko
puikarsko podjetje  »Jelen«, Celje.
POCENI PRODAM kompletno posteljo in oma
ro. Naslov v upravi lista.
PSIČKE (nemške ovčarje) 7 tednov stare pro-
dam T Celju. Naslov v upravi lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA
Dne 1. XI. 1953: tov. dr. Bitenc Maks, Celje,
Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 4.  XL  1953 ob  15.30: Scliškar-Filipič:
»Bratovščina Sinjega galeba« — Premiera —
Izven.
Četrtek, 5.  XI.  1953 ob 20.: Seliškar-Filipič:
»Bratovščina Sinjega galeba<!c — Izven.
Petek, 6. XI. 1953 ob 19.30: »Draga Ruth« — Go-
stovanje v Žalcu.
Sobota, 7. XL 1933 ob 20. uri: Seliškar-FilipiČ"
»Bratovščina Sinjega galeba« — Izven.
Nedelja, 8.  XI.  1953 ob  13.30: Seliškar-FilipiČ-
»Bratovščina Sinjega galeba« — Izven.
KINO UNION CELJE
Od 29.  10.  do 4. 11. 1953:  »Dumbo«, amerišk*
barvna risanka.
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljak
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 31. 10. do 2. 11. 1933: »Cheyenne«, amerišk'
film.
Predstave dnevno ob lb.l5 ia 20.15 uri, o**
nedeljak ob 16.15.