r Uhajs laa cd dMttr dajn and ' . ' i" * VETA — GLASILO SLOVENSKE. NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredeUld te upnmHUri pro.torl« Wlf Ho LatmdaU An. Offfc* «f PoMfcatteai *C6T 80. Lawndal« A v« T»|pphon« Lawadal« SV? : Chiears HL, četrtek, ll. januerje (Jen. 11), 1023. 5TEV.-NUMBER 9. ** *« naika Ur te iiOli 1103. A« al OH. S. IflT. mlurM mi Jwa M, 1*1«. IM5CEM DELAVCI STAV 10,0TH0Clj[LAJ0. ro 81 SEVEDA ZA [ONI ZA VARSTVO OTROK. nihče se ne gene, de poaove ivee ne odgovor pred sodišče. New Vork, N. Y. — Kadar pri-do spora v industriji med de-ivci in podjetniki, tedaj prav ine8ljivo uživa denarna mošnja zaščito, delavci pa nobene, postave, ki so bilo sprejete v var-tvo mladine, in delavcev, se ta* |r»!t krčijo in oblastveni organi liže na oba ooesa vpričo takih : utev zakonov. Da j«} tako, se noka^alo, ko so za. ivkali tu. ij mesarski pomočniki v židov-iih mesnicah. Ir.idor Koru, ravnatelj organi-icije mesarskih |»omočnikov, se ■bridko pritožil napram John Colpoysu, komiaarju za i/.rav-sporov in zustopniku delav* tega denartmenta v industrij-tem sporu, da delajo v židovskih licah otroci v starosti od de-do šestnajst let Stavka fVa-že od devetega decembra, ker Ujetniki niso hoteli podpisati >godbe, ki je bila veljavna že za leta. Korn obtožujo: 44Ti otroci de-v naki dan dolge ure, kar je v itislovju z d.*žavrtimi p. stavami varstvo otrok. Lastniki mea-silijo svoje lastne otroke, da lelajo kot pomočniki pri klanju fcivali in pri drugih delili." Korn je menil, da je bilo več iri> aretiranih zaradi teh prestopkov. ali zlo je take razširjeno, la ae mu ne more priti v okom. NADALJNE PRIČE RURARJIV TSKA ŽELEZNICA 8E JE PODALA. 'odpisale ja pogodbo i organizacijami železniških delavcev New Vork, N. T.—John Dow »redsednik stavkovnega odbora, laznanja, da je eriejski železni-družba s svojimi podružnica-li vred podpisala pogodbo z organizacijami železniških delavki delajo v Železniških de-avnicah. Prizadetih je dvajset ti-»oč železniških delavcev. Nova pogodba poteče prvega novembra »ribodnjega leta. Priznane eo vse tarostne pravice in drugi privilegiji. Vsi delavci prejmejo naknadno mezdo, ki so sc vrnili na delo prvega oktobra in so preje-ali manj kot sedemdeset centov mezde na uro. Nova minimalna mezda je sedemdeset cenfov za aknadno mezdo, prihodnja minimalna mezda je pa sedem in sedemdeset centov na uro. Priznan je osemurni delavnik in za Čezur-no delo se plača časinpol. Kompa-nija bo morala izplačati delavcem v naknadni mezdi dve sto ti-oč dolarjev. 0KLAHOM8KI OOVERNRR JE 8POLNIL SVOJO ORLJURO. Oklahoma City, Okla. — Ko jo J. C. Walton kandidiral za g<>-vernerja, je obljubil, ako bo izvoljen, da ne priredi oficijelnega plesa, na katerega bodo prišli gospodje v fraku in klaku in da ms v finih oblekah. Rekel je, da priredi ljudsko reaclico pod mi l»m nebom. Tako kot je obljubil, je storil. Pod milim nebom so pc kli govedino, kost rune, jagujeta, medvede, srne, pursne itd. Vsa bdo, ki je prišel, sc je lahko naje del. Napravili so preprosta plesišča, na katerih so se sukali po tektu godbe. Pogoščenih je bilo več ko ato tisoč oseb. Zabava na prostem je trajala ves dan in vso noč. Iskopeni so bili veliki jarki in * teh jarkih so goreli veliki ognji, na katere so pokladsli štore in debla. Rila je voeeliea, kakrine so pri r«jali pijonirji, ko so po teh pokrajinah, ki tvorijo dršavo O klahomo. bivali aamo še Indijanci in aemlntje je pe Jmteri belopolta! pastir paeel svojo čredo. *ako Človek orooati s PRIDNIH delom IN varČEVANJ EM'. II , v. Jer*ey ('ijy, N. J. — (Fader. Prem.) ta fi* je izvršila kupči-ja. ki dokazuje, kako so bogastvo pridobiva s "pridnostjo, vztrajnim delom in varčevanjem" kakor navadno učijo podporniki seda njega gospodarskega sistema. lienry Kerbaugh iz New Yoika je pred Šestimi ineaeci kupil tu koa praznega sveta za $218,000. Nato je občinski odbor sprejel načrt za gradnjo novega bulevarda in vrednost dotičnih zemljišč je ta-koj zletelo kvišku. Kerbaugh je pred par dnevi prodal omenjeni »vet za $2,460,000. Naredil je $2,242,000 dobička. V HERRI Sodnik je odklonil važno evidenoo zagovorništva. Marion, 111. — Obravnava proti petim rudarjem iz Herrina se je obnovila v torek in glavni zagovornik Angus W. Kerr je predia-gsl popoldne, predno so porotniki zasedli svoja mesta, da sodišče doovli nastop prič v osebah izurjenih psihologov in kriminologov, ki imajo dokazati, da so pobojniki v službi delodsjalcev postali Žc tako predrzni, da jim ni nič za človeško življenje, to pa zaradi tega, ker se oblasti ne zmenijo, da bi jih prijele in Jcaznovale. Dalje je Kerr izjavil, da ima dokaze, ki se nanašajo na karakter in zadeve gardista'Howarda Hoff* mana, radi katerega se morajo rudarji zagovarjati, ker je bil ubit v Herrinu. Zagovornik je tudi dejil, da na razpolago cvidencbJfcju rdlt** hWMirt1un (larjem delo Illlnolske trgovske zbornice, katera j« v to svrho prispevala $75,000, nc pa sodnijskih oblasti. Sodnik Hartvvell je zavrgel Kerrov predlog. To pomeni, da za-govorništvo ne sme predložiti omenjene evidence proti pobojnl-kom in trgovski zbornici. Osemnajst nadaljnih prič zagovorništva jc naatopilo v torek. Bile so do danes najboljše priče, kar so jih imeli rudarji. Priče so po vrsti izpovedale pod prisego, kje da sta bila obtoženca Leve Mann in Joe Carnaghi dne 22. junija zjutrsj med sedmo in deseto uro, ko je bilo Seit ujetih ske-l»ov in gardistov ubitih na herrin-skem pokopališču. Noben teh obtožencev ni bil v množici, katera je eksekutirala šestorico. Državne priče so pravile, da sta bila voditelja množice. I3V. TINE SO J AR JE UMRL. FAKTIII POL JET-■ SE PHED-LOŽE ČOKOM. »t i Londc na,,lt \\ OBSOJENI 80 RILI KRŠENJA ZAKONA PROTI KRIMINALNI ANARHIJI. državi tfgv Vork ja v joči ša devet političnih jetnikov. Chleagn ia okolica: V petek jasao ia gorkejše. Južni vetrovi. Tnaprratara v zadnjih 24. meh najvišja 2*. najnižja 13. Kolače izide ab 7:17, zaide ob i*t Ohioago, 111. — Iz Pittsburgha je d (»šla vest, da je umrl rev. Tone Hojar na plučnlci. Prišel je v Ameriko nekako pred osemnajst leti. Reorganiziral je faro zv. 8te-fana v Chicagu. Tu je ostal, do-kler ga niso njegovi duhovni bratje izrinili iz aje. V splošnem nI 8ojar nikdar iskal prepira z onimi. ki niso hodili v cerkev. Neke j časa po svojim prihodu se ja res dal nahujskatl od drugih du-hovnih brstov, da je iskal prepir z onimi Slovenci, ki niso pripa dali k cerkvi. Ali Tone je spre videl, da laki boji nc hasoejo ni komur in opustil jih je in je ši vel z vnemi fcflovenei v miru, če so ali niso hodili v cerkev. Po nje govem odhodu iz Chieaga je zo pet izginil mir med Rlovencl i Chicagu. Nantala je zopet umet-ns delitev med onimi, ki hodijo v cerkev, in onimi, ki prav lahko izhajajo brez nje in ss zavadajo, da zaradi tega ne bodo pogub Ijeni. New York, N. V. — Socialistični dnevnik "New York Call" je odposlal novemu governerju Al. Smithu brzojavko, v kateri je priporočil, da pomilostl takoj devet političnih kazuencev; ki so bili obsojeni v ječo zaradi kršenja po-Ktave proti ''kriminalni anarhiji". Prejel je odgovor, da govor-ner Al. Bmith sam zasliši politične jetnike. Governerju se predlo-že vsi fakti glede njih obsodbe. 4'želim dobiti fakte," je rekel governer. "Določil sem zaslišanje za najbližjo bodočnost,. Podel bom kmalu svoj odlok, ko ml bodo znani fakti. Najbolj znan med vsemi političnimi jetniki je Jim Larkin, ki so bili obsojeni na obtožbo, da so kršili postavo proti "kriminalni anarhiji". Larkin je znan kot vodja irakih delaveev. Pri vaeh obravnavah je javni to-žitelj naatopil tako podžigajoča, da bi ga- bil aodaik takoj zavreli ako bi državai pravdnih tako naatopil pred izbruhom 'svetovne vojne. Niti enemu niso dokazali, da je storil kaj kaznjlvega ali kaj tnkfga, kar bi škodilo narodu, dr* žavl ali pa posameznemu človeku. Ameriška unija za civilno svobodo je poslala tudi governerju Hmithu brzojavko, da pomilosti politične kaznence. Governerju je bilo povedano, da Ameriška a-nija za civilno svobodo is treh vzrokov nasprotuje obsodbi poli-: tičeih jetnikov. 1. Občo jeni so bili zaradi izraženega mnenja in ne zaradi Izvršenega Čina. 2. Zakon proti kriminalni anarhiji je bil sprejet po umoru predsednika McKinleyja in njega namen je bil, da se kaznujejo direktni pozivi k kaznjivim dejanjem. Nikdar se niso poslužili te postave, dokler je niao izrabili proti politični filozofiji, ki ee je razvila iz eoeiallstičnega gibanja, razširjenega po vsem svetu, člani te unije menijo, da ni bil zakon sprejet v take namene. 3. Taka preganjanja nikdar ne dosežejo namena, za kztere gre. rTa preganjanja nikakor ne ustavijo razširjenja misli, ki je bila kaznovana. Vprav nan be je. Preganjanja povzročijo sovrašnoet in mržnjo proti vladi. Taka preganjanja povzročajo, da ae gibanje posluži podzemskih ln tajnih potov. Taka preganjanja ao povzročila, da sc komunistično gibfcnje poslužuj« podzemskih potov in noapešuje fantastično naziranje o revolueijonarni taktiki, kakršna ni bila preje poznana v ameriškem političnem življenja. Zastopniki Ameriške unije za civilno svobodo bodo tudi navzoči pri zaslišanju. Htirl o*obe, ki so bile obsojene zaradi kršenja omenjenega zakona. so proste pod poroštvom bi čakajo na izid svojih prizivov. RORAH BVARI EVROPO, DA 8E MORA RAZOROŽITI A u PROPASTI on, 10. jan. — Ameriški se William K. Borah je poslsl londonski "Daily News" kablo gram aledeČe vsebine t "Dasiravno je ameriško ljud-st v o voljno pomagati trpečim ma {(sam Evrope, ne bo dalo niti dolarja v prid brutalne, blazne ln imperialiatične politike, kakršno vodi Francija izaa premirja. Ako koča Evropa pomoč, al mora najprej sema pomagati z rasorože njem. Ameriško ljudetvo ne bo od-puatiio niti enega centa avojih vojnih poaojil v svrho, da Evropa lahko vzdržuje velike armade, fivropa se mora razorožiti ali propasti." NEW VORK POOBClNt ZA- PRIVATNE DRUtBR SE ti PRIPRAVLJAJO DA UNIČIJO TA NAMEN. In končno — ruaW • Carigrad. — V pretekle« me «ceu so takajšnji ruski buršoez-ni in vojaški begunci uatanovl I fašistov »k o orgaelzacijo in pozi vajo vae ruake emigreje po K v ropi ja ustanove podružnice. Katki fašisti napoecdejej® boj ko- ški fašisti napo v« muntftto* soeieliatom la tcraacioaalietom. ia- PO RITA NA TLA IV OROPANA NA PRAOU SVOJEOA DOMA. Poizvedovanje ia konferenoe aa vrfta la krnela nride do prva praaka. 4 Wew Vark, N. T. — Ako občin-ski svet sprejme priporočilo Ni-cholas J. Hayeaa, komiaarja za vodovodne, plinske ln električne naprave, tedaj mesto New York poobčini zavarovanja proti poša-ru. Kapitalistični intereei, združeni v rajnih zavarovalnih družbah, ae pripravljajo, da preprečijo to važno reformo v Interesu 11 Jstva. Ti kapltallstiSni interesi ša obdršavaje konference in o-gledovanja In poizvedovanja. Izstrelili ao tudi prvo onšieo in krile, de je poobčinjenje zavarovanja proti poža. a socialistična na- D* ta nrodloo ia. Sucittli(»l ičeu. Nekaj let nazaj bi ae mestni uradniki smejali temu predlogu, ki ga adaj zagovarjajo. Zavarovalne družbe, ki eo na-baeclu svoja blagajne z ljudskim denarjem, bodo aeveda svarile lv Jatvo pred takimi aocialiatlšni-ml eksperimenti. Njih advokatje bodo prebrska vse za .onlke po posta* ab, a katerimi bi bilo mo-r če preprečiti poobčinjenje zavarovanja proti požaru. strokovnjaki so prerečunlli, a-ko mesto poobčini zavarovanje m ti požaru, bo mesto imelo od te oaprava toliko dobička, da bo-d) kriti troški večjih -.stnlh de-n: imeni r v. J.cg bo pa Še ostal dobiček. Zi."2ai' bodo davki in z. iiane bodo tudi pristojbine za u varovanje proti pošaru. L j ud a: j bo imelo torej dvojni dobi- Komiss. Hayes pravi, da zo ae ti ogromni dohodki od zavarovanja proti ognju etekali privatnim lntcrcaom, organiziranim v družbah za zavarovanje proti požaru. Opozoril je tudi na dejetvo, da mestne naprave kot policija in požarna straž« varujejo rizlko trii kompznlj. In to se seveda vrši na račun davkoplačevaleev. Mesto Njw Tork šteje vsako leto v te namene več miljonov dolarjev, od njih pa imajo dobiček zavaroval-na družbe. Dodal je, da bi ae lahko z denarjem, ki bi prihajal kot dobi-ček od poobčinjenje zavarovanja proti požaru lahko gradite igrišča zu otroke in središča za razvedrilo. Imeli bi lahko boljšo reševat-Ijavo ia ceste. Tako pa gredo val profiti privatnim družbam, ki ae ae brigajo za dcfcrobit au»ta. WihaotU, IU. — Wilmette je predmeetje Chieaga, v katerem prebivajo le bogatini. Delavci pridejo I- toliko vpoštev. da sanje _________ kuhijo, perejo, »isHjo ia izvrše | VČDIA SMATRA DAUOKER-razna popravila na avtomobilih ln palačah in ponižali Mre. J. Bmith ee je približala svojemu domu, ki je sredi rezi-d etičnega okraja, ko sta e*pri*« kovano pred njo »topila dva ee znanca in jo s koluta pohlte na tla. Pobrala sts ji zlstniao ia ko Žubovino v vrednosti deset tisoč dolerjrv. Itaadits nleta pozabila tadi listnice, ki je Mla natlačena z bankovci. Po Izvršen/m ropa •ta ee odpeljala v avtomobilu. Mmithove je n^kaj čaaa ležale aa tleh, predea as je zavedla, kaj se je zgodilo, t. veliki« tmdo« ee je privlekla do bližejega ee^da. kjer je povodala, kaj je doživele. TTJA NEDOLŽNIM Manjšina pade drHe poročila. . Wezhiegtoe, D. O. — Večina juatlčeega odaeke je podala po ročilo t zadevi obtošaega pošto panja proti jestišae«u tsjniku Daeghcrtyja, da s«atre Iteugher tf ja aedoižal«. Kongreaaik Tko-«aa, Man jaetlšaoga odsrka, je nazoaell, da poda poročilo nanj šiee o rsdofi Tboaaaa obtožuje, da sc je otoošeo postopanj« proti Daughcrtjrju spremenilo v obtož no postepaaje proti kongroonika Kolterja, ki je zahteval, da ae jastlšai tsjmk obtoži AMERIKA PROTESTIRA PROTI AKCIJI FRANCOZOV. Okupacija Ruhre aa iivrši danea. Foch ja poalal r rezo-roieno deželo topova, tanka In letala« Francoald im-pcrializem j« združil politične stranko v Nemčiji. Nemška vlada ae je pripravila na paaivno reaistenco. Kapitalisti iapraanili Ruhr. Francija je ubila ver-aajlako pogodbo, pravi Ebert v menifeatu. Poincere jo ponudil Italiji bogat delal plana v Ruhru, ako ta pridruži njegovi roperaki politiki. Ameriške čete odpokUoane is Nemčija l Waahingtoa, D. 0., 10, Jan. ~ Predsednik Harding ja daaaa od pozval amarlžke četo U Nemčije. Tako poroča državni dapertaaat. 120,000 mož invadira Nemčijo. Amsterdam, 10. jan, — Is Rer-lina javljajo, da Francija ln Rel-gija vržeta devet divizij okrog 120,000 mož — v kotlino Ruhr. Nemške šelezniške oblasti so prejele ukaz, da pripravijo 73 vojaških vlakov za premikanje fran-eosko-belgijske armade. Francozi bodo zasedli vao železnice, postaje, mostove, viadukte, rudnike in tovarne, da preprečijo nameravano sabotažo nemških delavcev, Holandskl listi poročajo, da se Praneosl pripravljajo, kakor da slutijo krvavi konflikt na nemškem ozemlju. London, 10. jan. — Franooska vlada ja anoči formalno Informirala Anglijo, da njene vojaške Čete okupirajo Rssen in Boohum v 36. urah. Buako obvestilo je Fran eija poslala Združenim dršavam. Pariz, 10, jan. — Vlada ja o ponoči naznanila, da fraaeoeka armada vkoraka v Ruhr v četrtek zjutraj. Francija je dala Nemčiji 24 ur Čaaa, da 14iko "prlpra pE*hjpeteo Rakra" ae pribsš še*. Invazija Ruhra se Isvrif a pel polki, kavalerijo in topulštvom; prisostvovali bodo tudi tanki iu letala. Maršal Foch zahteva močjo vojaško žilo, da lahko takoj v začetku zaduši vsak odpor nemških delaveev. Vlada naznanja,.da Francija ne bo vzela Nemčiji najmanjšega koščka teritorija, toda njena ar-mada ostans v Ruhru toliko časa. dokler Nemčija na plača, kar ja dolžna, Včeraj popoldne je bilo objav-Ijeuo uradno poročilo aavezniške reperacijske komisije, da Nemčije ni dala dovolj premoga v letu 1022. kot bi morala dati po pogodbi. Ralgija maršira s Prenoljo. Bruselj, 10, jan. — Ministrski predsednik Theunia je včeraj dajal v zbornici, da ja Nemčija kriva verolomstva, sabotešo in slepar-akega bankerota, zato bo Belgija korakala jutri s ramo ob rami a Francijo vred v Ruhr in prlailila Nemčijo na plačila, ker druga pota ne pomagajo več. Coblenc, Nemčija, 10. jan. — General Allen, poveljnik cmeri, šklh čet, je izdcl povelje, da »o-rajo ameriški vojaki biti vsak večer ob enajstih v vojašnicah, is-vzemši ponočne atraže. Francoski vojaki v Coblenzu tudi nc smejo biti zunej ponoči. Allen namerava s Um poveljem preprečiti vaak merebitni konflikt med Američani ie Francozi ali med prvimi la Ne»cL Neatfkl avtea*Mli zaplenjeni. Duesseldorf, Nemčije, 10, jan. — Francoski general Degoutto je odredil, da morajo NccmI v Duesseldorfu dati vae avtomobil« Francozom za prevažaaje čet. Kdor ja ee ae pokori odredbi, pri da pred francosko vojno sodišče., Iz Kseeea javljaj«, «*» ta« zborovali župani bližnjih nemških občin In francoski urad nfki, ki ae dospeli v Kasen. Izid kaefrrence ai znae. Nemški kapitalisti lapraaaih Rehr Kasni, 10 jan — Francoza ka valcrijvka Mtraža jc bila saočl še soilc« milj Od tu Meeto bo okupi rano jutri zjutraj. ttemški premogovniški sindikat, ki kontrolira distribucij« prcaaoga po vssj K««/-i ji, je dal odpeli«** ve« knjig« te dokument«, tikajo!« sc uprave premugovaikov. Vodi telji industrij so sapuatili Ruhr. Nemci so tudi odpeljali vse orožje in atrellvo, kar ga jc bilo v Raso-nu, da ga Franeosl ne zaplenijo. Delavol v Hacenu so podali ia-javo, da bodo vodili pasivno reaistenco, toda ne bodo dali Francozom povoda za rabo orožja. "Ml nimamo zreilztev za obrambo, zato moramo stisniti sobo ln prenašati tudi to sramoto," je dejal župan llugo Schaefer v Kssenu. župaa je Izjavil, da mesto nima stanovanj aa francoske vojake, ker ie še 20,000 Nemcev brez doma. ftksndsl bi bil, če bi Francozi rekvlrirall privatna etanovanja. Francija ja ubila pogodbo, pravi Ebert, Berlin, 10. jan. — Predsednik K bo rt je Izdal manifeat, v katerem apelira na prebivalca v Ruhru, uaj bodo mirni kljub veliki krlvic( katero jim prizadene Franoija. "Francija jc anulirale vereajl-sko mirovno pogodbo a sklepom, da ao polasti ključa nemškega go-spodarskega aveta j izvrševanje pogodbe je zdaj nemogoče," pravi Kbert Pasivna reciztanoa Nemčija, Berlin, 10. jan. — Nemška vla-da jc Izdelala politični in ekonom* aki načrt za poraa /ran nik vlad«* Ouaa i>m||, črt ša danes voditeljem parlamea-tarnih strank v odobritev. Nemčija se ne bo zoperstavlla a orožjem, nagajala pa bo Francozom na druge načina, tako da bodo imeli več iadatkov la škodo od okupacije kot pa Jim Ruhr pri« nese dohodkov. Vse knjige, ki vaa-bujejo atatiatlko in druge važna podatke glede produksije premo* ga, ao še odpeljane Iz Ruhra ln Francozi bodo morali vse nanovo izmeriti in preračunati, prodno morajo pričeti a obratom. Vlada izda proklamacijo, da ja vpad v liuhr prelomltev veraajl* ske pogodbe ln vsled tega Nemčija ni več obvezana nadaljevati plačila v denarju in matcrljalu. Vlada aa tudi zanaša na delavec, da znižajo produkcijo • počas* tiim delom in stavkami. Bavarski socialistični voditelj Auer ja izjavil, da bo njegova stranka atorila vaa, kar more, da sabotira francoska načrta v Ruhru. Vaa velika nasprotja med političnimi strankami na Bavar* ■ke« ao začasno pokopana in stranko so ae zedlnile v skupni akalji proti frsneoskemu imperializmu. Waeblngu!T,cT(^ llTjaif'-- Državnl tajnik Hughes j« včeraj formalno Izjavil, da ja bHa Fraa* clja že pred nekaj dnevi laforml* rana, da vlade Združenih držav uaaprotuje okupaciji Ruhra. Ob-vestilo je prej«! francoski poslanik Juesersjid v Washlngtoaa. Kljub opoziciji pa um bo ameriška administracija storila nK«sar, da prepreči invazijo NsmMje. Potnoare as mara vidaM mm Pariz, 10 jaa. — Ameriški poslanik Horrick ja včeraj poaalil urad minutr»k«gs |>r«dsednika la Izrekel šdj% da bi rad govoril a l*efoear«J«m. Ta pa j« poslal od* govor, da nima časa govorili • llrrricko«. Francija ponudila bogate koeoe sije Itelijl. Rim, 10, Jan. — Tukaj poroča j jo, »LOVKUMOIIUTT" | ,M 1T lmma M Mf MM ii® ® -THE EHLICH KM m 99 M m pel Ma« "TROSVETA" lITENHIHr BfO f« to. .1 Ašrarddaggaias mi sgreemeet. Mm: Uefeš SUlco (ma« ChUao*) mi 0, md forein rountrU. ** U p*t ^agahr DfttMM a inal ee« Je s UP das CmmTdm m mm m (D*. Iltt) ia fK08VETA 11. JA! SLIKE IZ NASELHH. 1 KLANOV3KA GROZODEJSTVA. Vesti, ld prihajajo is države Louisisne o izvršenem hudodelstvu v Mer Rougu, morsjo pretresti vsakogar, ki jih ata. Zločini so pričeli na U način, da »o klanovci pričeli strašiti zamorce, ld so delali nji nasadih lastnikov, kateri niso bili klanoveem všeč. Zamorci so se bali klanovoev, kajti razglašeni so biH kot protizamorska organizacija, ld ss ne ustraši nobenega zločina, da vtepe zamorcem v glavo spoštovanje do belopoltnega človeka. Kjer so ostrašili zamorce ponoči in jim zagrnili, da morajo zapustiti kraj, le ne, ss jim sna zgoditi kaj izredno neprijetnega, so zamorci pobrali svoj borni imetek in šil s trebuhom sa kruhom. Ako ss je kaj takega sgodilo poleti, je bil nassdnik ob ves pridelek. v Z drugimi besedami to pomeni, da so kukluksi uničevali privatno lastnino, kljub temu se pa nihče brigal aa tako početje. Pa to ja tudi razumljivo. H kukluksom so pripadali sodniki, šerifi, okrajni in mestni uradniki, zakonodaje! in drugI bogatini Hoteli so ustvariti vlado v vladi ali drisvo v državi Neki Shipworth tam v Mer Rougu, je dejal, ko so ga opozorili, da so taka dejanja navadni zločini, ki eo kasnjivi po postavah, da on ni več državljan Združenih držav, ampak da je "dklop" kraljestva Kukluksklana, ki izvršuje, kar organizacija ukaže. Hudodelstva so lepo cvetela. Bičali so možks, depor-tirali žene, strašili zamorce in jih tudi bičali, ako se niao mu početju sta ss postavila dva mlada moža v Mer Rougu. Eden je odprto izjavil, da prepove enkrat za vedno strašen je zamorcev na njegovi farmi, in če je še kaj takega sgodi, da bodo kuklyksi Imeli opraviti z njim. Kukhiksl so molčali in kuhali maščevanje. Prilika sa maščevanje je kmalu prišla. Bila je velika ljudska ve-selica v bližnjem mestu Bastropu. Pekli so meso na prostem in igrali žogo. Po končani igri so se udeležniki nič hudega nadelaje vračali domov. V zasedi je pa čakala tolpa kukluksov. Oblečeni so bili v halje s črnimi kapucami, ld so jim zakrivale obraz, ia katerih so žarele maščevalne po krvi hrepeneče fanatične oči Tu so Izbrali pet žrtev. Tri žrtve eo pretepli s biči, da je koža v cunjah visela s njih. Dve žrtvi sta pa Izginili. Mesece in meeece nI bilo sledi o njih. Za stvar ss je zavzel governer, odposlana je bila milica in ravno ista zločinska roka, ki js ukazala umoriti žrtvi, ja hotela izbrisati zadnji sled aa zločinom. Zapalila je skoraj pol tone ali pa še več dinamlta da tako uniči trupli Učinek je bil nasproten. Jezero je vrglo žrtvi is ssbe. Bilo je dvoje trupel brez glav in udov. Kljub temu so dognali Imena žrtev. Zdravniki so pa dognali še nekaj drugega, strsšnsga. Obe žrtvi sta bilo strelno mučeni, preden sta Izdihnili. Neka priča iajavlja, da eo privezali oba mlada moža na kolesi farmarskssn nakar eo ju mučili na grosovit način do smrti. Se Indijanci niso na tak peklenski način mučili svojih žrtev. Zdaj je uvedena preiskava. In časopisjs? Gotove vrste časopisje skuša klanovee oprati na različne načine. Zopet nekaj čaeopiaja je nevtralno. O celi aferi molči, da pove svoje mnenje Vpričo odkritih frosodejstev pa nastane vprašanje, (Ural detajlirane dogodke v Mer Rougu, prihaja do zaključka, da taka organiaacija lahko s silo osvoji vlado, ko je raaširjena po vsej državi. Glavni princip pri organisadji je bil Ujnoet Kdor je kaj bloknil, Je bil v nevarnosti, da ee njegovi lastni, tovariši maščujejo na krut način nad njim. Kuklukeovee nI smel posnati kukluksovca. Kadar so bili oblečeni v halje s kapucami, so ss sposnali med eeboj po gotovih tsjnih znamenjih in geellh. In taka organizacija, vodjena Is ga meeta In ravnajoča se po ukaaih slepo, ki prihajajo od sgoraj, je gotovo nevarna. Mož, ki ss bojuje aa pravico In resnico, ne skriva svojega obraaa. Le ljudje, ld kujejo aločlneke načrta In iavr-šujejo hudodelstva, zakrivajo svoje obrase, da jih nihče ne pozna, kadar izvrže kakšen aločin. ' Taka hudodelstva kot so bila izvršena v Mer Rougu, eo bila mogoča, ker so imeli kukhiksl zakrita obraaet Te reenico ne poraaijo vsi časniki, ki zdaj perejo kuklukss pa ne utaji jo tudi sam "ceearsk! velikan nevidnega ca-sarstva" Clarkf, ki sdaj pripoveduje, da ss Kuklukaklan reorganizira kot organizacija aa priborfcav supremadje belopoltne raee aa drugimi rasami. Kdor ima pošten namen, bo predvsem odložil krinko, kadar nastopi na javnih prostorih l — Na radii ji veter leta ja priredilo tokajšoje dramatično društvo predstavo: "Bodoljob U Amerike". Igre, daai kratka, je senu na »ebi pre eej privlačna, seveda, ako je pravilno vprizorjena. Od tukajšnje ga draautičoegs društva se pa kaj takega ne more resno zahtevati, glavni in prvi nedoeUUk je, ker tu ai sa slišne prireditve primerne dvorene in sa to urejenega odra sa predstavo. Dvorana, v kateri je bila vpri-torjena označena igra, niti odda-leč ne odgovarja potrebi za dramatične predstave, oder je premajhen, da bi aa mogli igralei prosto kretati Ur todi nima sa to potrebnih kolk. Toda kaj se hoče, ako ai boljšega, mora hiti dobro to, kar je. Dvorana, v kateri je bila igra vprisorjeas, je last samostojnsgs droštva "Domovina". Da ja pri-šlo droštvo do dvorane, je saaln-gs rojaka Johna Debevea, ki je podjetje finaneiral. Drugače bi društvo U dvorane dao#s os ime-lo. Kaj je nasma označenega dramatičnega droštva ter oa kaki podUgi lato obstoji, sa sedaj pustimi o Um bos* govorili posae-ie. Psš ps se hočem U pot nekoliko dotakniti igralcev Ur njih olog. Ns jaaseravam s Um igrsl-sev kritizirati, la površno hočem audo omeniti nedoeUtke ter gUv-oe napake. Dresu tika je umetnost Ur ss občinstvo doševni vii-tek, toda le v slošajo, da js igra sli d rajna dobro ypriaorjeoa. 0-bratno pa Uhko amatramo za navadno "komedijo." Prvo, kar js potrebno pri slišnih prireditvah, je, da aa da tiaka program igre infU v zadostnem število, da vsakdo dobi v roka program, ki possti predsU ve. Program Moro biti rszprede-jon po dajanjih kakor jo igra vprisorjeos, ksr U ms U način ja mogoče, da občinstvo sposns i-grslce Ur njih vloge. Io igra U ko napravi oa nje vtie. Drugače občinstvo sploh os more vedeti, katsro vlogo igro U aU oni dile-tant sli delsuntinja Ur kdaj je kooee enega in pričetek dragega dejanja. Kakor aam opazil, je občinstvo pri ososšsni igri pričelo vsUjati fte po končanem prvem dejanju, srislsš, da ja Igrt konec. Poleg tega je šs reditelj pričal kričati, da kdor js isjsn, naj fre v kevder, da oa dobi pijačo in kranjake klobase. medUm pa da bodo igralei preobleki! in pripravili aa draga dajanje. Drago, kar je priporočati, jo da matsre postijo ob sličnih pri rsdttvah nmlenčke doma, ksjti "godba" malenškov ni nič kaj privlačns Ur moti igralee, občinstvo ps ns čaje govorov diletsn tov. Ns nameravam a Um šaliti kajti vem, ds veaks ljubi svoje daU Ur jih neksUre sploh nimsjo komu osUviti doms, sli ne morem pomagati. To povem ls, da ss ti atdosUtki odprsvijo, ps noj bo komo povolji sli as. ("s,hi opisovsl ulogs igrsleev bi vsefo preveč prpetors Ur se mi os sdi potrebno, omenim le isMns igrsleev ter gUvos oedeeUtke: I Lok s Mole je bil kot oeeba tt odra povsem os meetu ss slično ulogo, v kretnji js bil premelo odločen, a dmgsče dobro. Aoton Stopor js pogodil svojo ulogo dobro, Prook Zupsnčič istotsko dobro v kretnjsh. govorjenje ps je bUo pretiho io prsms lo rasločne. Joe Oarbor je a^ojo ulogo prav dobro, poeeboo mo ja po€rečiio o kretnjah. Louia Kalčič, isvsemši malegs ne do«tatks v kretnji je rošU slogo povoljno. Johan Spetič: postava k ulogi povsem prikladna, todi dragaše dobro. Frank Poje, na •lop dober, govorjenje pretiho io osrosločao. John Volk js slogo bro pogodU io Uko todi Joe le kretojo js bUs oekoliko prepošaaaa. Levrenee Frank js imel predolgo sabljo, ki js dsUU oepake, dragaše p« jo svojo slo-ro pogodd. Frank Javni rešil ulogo povoljno, lo povsem povoljno Joe UjčičjAo gnat Mover todi dobro. Gospodične Merjr lopar. Jo» sephine Lskšao Ur AoUoija Au ŠUvšM ao avojo oiofo rešile pov graje os zasitili. Več kot potreb no je, da ae napravi malo ocene o takih prireditvah .kajti igralcem je teško zapopaeti nedoeUtke, ker če bi jih semi videli, bi jih ne debli. Lahko pa je vsako napako opasiti parnemu opazovalen, {U-stl, če ima vpogled v igro. — Žrtev avtomobila. Cleveland, O. — Vračajoča ae domov od svojegs svaka Andreja Babiča na 6701 SL Clair eeati n Silvestrov večer sU okott 12. 45 ponoči čakaU na poulično karo Joe Baaaaa io njegova aoproga U 14928 Sylvia Ave. Medtem je s naglico pridrvel s avtomobilom Geo Dane, eUr 33 let is 565 E. 102 uliee in čakajoča podrl na tU. Rojak Joe Samsa je bil na mestu mrtev, soproga pa ja dobiU težke poškodbe, a bo okrevsU. okojnik js bU rojen v Sokolov-eo pri Koprivnici na Hrvaškem in je bil eUr 86 let. V Ameriki je bival 18 let Oče je bil Slovenec mati pa Hrvatica. Kanj ki je bil naprednega mi-iljeoja, član droštva Lunder-A-damič, 88PZ, in Oermania Camp W. O. W., Ur čUo unije poulično Ulesniških ualušbeneev, d i viaion 26*. Bil ja štiri leU sprevodnik na karah, a po poklicu krojač. Zs ptiča šeno in pat otrok, dva braU in seotno v CleveUndu. Potopen je bil civilno. Bodi mo lahka ameriška zemlja! — Frank kar nj.h pr, oa odra t kar po so tfšo petja po prsdsUvi, os morem izreči pok vele. Potreba ja šs potem bo To sem prilične »pisal. kak vtb ja aapravila Igro aa moja as bo po volji, a os ga ti. kajti hvalM nekaj, kar ai hvalevredne, ae ae suni ko oi oo mesto, do ki grajal, kar JAVNA GOVORNICA Glasovi članov S. N. P. J. in čitateljav ProaveU. kstero pot je treba krepiti. V ar cu vsakega zavednega delavca a.ora biti aueel, aamo da amo raz kriokali one, ki ao vedno trdili, da eo pravi deUvaki voditelji. Za deUvee je aedaj čae, da stopijo v naprednega deUvstva, saj je padU z obrazov tistih, ki oo vedno naeprotovali in še na sprotujejo za enotno delavako stranko. Ker eem ie ravno pri tem, nekoliko omenim, ksj arislim o na-šen čaaopiaju. Slovensko časopisje, ki nagovarja deUvake pravice, prinaša komaj eno tretjino p. ave snovi sa deUvstvo. Večina čaaopiaja prav po mojeUrako zataji reenico o pravem delavakem gibanju med ameriškim delav-etvom. Zakaj vae to t Zakaj ne pridete s reenico na dani če čitaš alovenake liate, (isvzemši enega), Ukoj prideš na sled, da zakrivajo rvaaieo, kakor bi hoteli, da alo-venaki delavec ne ve, katera pot je prava, da vodi do dela veke vla-4 k Vzrok jo aeveda U, ker vaak Uot hvali avoje, če je prav ali ne, ker njemu je za obetane-. Če bi pa tak liat priporočal najnaprednejšo stranko, bi propadel. Cae je tu, da ee vse napredno slovensko deUvstvo zdruši v na-nredni delavski atranki, katero bi morali zagovarjati vsi slovenski listLTorej sodrugi na delo za enotno delavako stranko, not je za^tana, druge ovire ni kot agi-tirati med atrokovniou delavci in političnimi frakcijami sa akupoo akcijo proti aedanjim izkoriščevalcem delavskega razreda. — Frank Kalaa, Wsst Fraakfsrt, HL — Nikdo izmed deUveev ne šslnje sa ata-rim letom, šolojejo po gotovo vo-lepodjetniki, ki ao ai delili msst-ns dividende, ksUro jim je na-grabUa ubogo ljodstvo. SU do štbistoodsUtoe in šs vsšje so bi ls njihovo dividende, sa kaUrs niti eden trastjsnov ni imel potnega čela ali utrujenih udov. Vlivali ao leU pri raskošoih po-jedinah, v svilenih in drsjcocenih oblsčilih, njih šene so bUs oblečene v oblačila s dragulji, ki pravzaprav niao oblačiU Ur komaj zakrivajo njih Ulaaa, prirejali ao nemoralno satov* ia pisat vlivali šivljeaje preko mere, in vos to oa račun dsUvstvs. Nikdo izmed Uh veselih bratcev ni vprašal, šs spostnil ee ni ns ti-sUgo, ki je v potu svojega obra-omogočil tako rsskoŠoo šiv-ljenje, kupičU bogastvo in pohul blagajne denarnih mogoUev, da v kljub neprimernemu zsprsv-ljsoju množijo. Lahko zspojejo: SUvs ljudem na ztoriji, ker oo Uko poniŠni in pokorni in čepfsv so jačji in ŠU-vilnejši, so na* udsni in adroo dsUjo ss nss. Tsko ss rodoje nepotrebna drašba krvoeeeov deUvstva, ki uoevno izmosgsvsjo delavčevo kri in šivljenje. Koliko ai pa ti deUvoe ,trpin, prihronjl v letu, ki je pravkar minulo in koliko vsodih dni U je prineslo preteklo leUf Niš, kaj-oodaf Vae kar si v Um lstu pridobil, js, ds imaš eoega več aa krišu, si do kosti issMsgao in da ai moogo pridobil oa bridkih is kftšnjah. f Delsvcl, koliko čsss bomo šs nrsnsšali vsa U zU in sušenjstvo, ki ga aSm nalaga kapiuliatšša aistsmt AU bomo vedno suinji, v kovni v verige krivičnega molo-ha kapitalizma! La deUvss Im moč. se prsvOno organizira svoji orgsoissciji, zdruli vae svo js sils sa snotno skupno fronto ss enotao nsstop. Pregovor pravi: Zdrošeni zmagamo, raatioše-ni podlašemol To ja geelo vssk zsvednih delavcev, ki pnioj|sl reaničnont. Prodno pridemo do cilje, moramo predvsem doleti od znotraj v naših organizacijah, da bomo močni, ne neadrušeni in da ae anebiaso nazadnjaških voditeljev. Pravo reeoišoo delo je še v popolnem zamaha la ssvedoo deUvstvo se bojuje proti dveaut nae-proUikoms: proti kspiulismo io aaaadnjaškemo voditeljstvu. No-pridna stroja deUvskih vodite- IjeV dsU 10 COOtOO polit .run strooko ind istrijalnih deUveev, kstero program je povsem ospre-doo. čeravno je oa kooferenei doc 1L io 11 decembra saugsU •troja aazodnjakov, ko se je Bo ss osUoovitev progi esivos poE-tične stranke, voaJar ss js poka zolo, do je Uaodevni predlog pra-podel same radi večine oaaadoja-kov 10 članov. No strno ne pred deUvetve ja WkiU Vallaj, Pa. - Minilo je sUro leto, Šlo v preteklost kakor jih je šlo is ns tisoče. Z velikim vriščem eo ssključili njegov kosec. V posdrsv novemn leto eo lUe piščalke, zvonovi so zvonili, grom topičev se je oglašal ia daljave. Take ceremonije se ponavljajo še dolgo vrsto let, kar pa za nss ae pomeni drugega kot da smo sa eno leU starejši. Ljudje si ob Um Času voščijo arečo, podajajo ai roke in ai če-etiUjo o napredku, ki ao ga imeli v preteklem letu. KapitalUti preštevajo maetae dobičke, ki ao jih pridobili potom izraosgavanja mezdnega deUvstva. Moderni znanstveniki si Čeetitajo na novih iznajdbah. Kaj imaš pa ti, mezdni aušonj denarnih mogotcev! S talnim ar-cem podaja prijatelju roko, s Is-lestjo ss spominjsš bridkih čs-sov, ki si jih prebil v preteklem letu. Pokazati nimsš dragega kot prazne roke, obdane s šUvilnimi šolji. S strahom zreš v Umno bodočnost prihodnjega leU, ki se ti odpira, kajti ysa eksistsnes je odvisna od miloeti denarnih mogotcev. psj jim včaaih pride v glavo uporna muha, da niti ns dovolijo, ds bi jim gsrsli, čeprav polovica zaetooj. Neprenehoma ai belijo gUve, kako bi epravili delavstvo oa opolzka tU, ds bi potem popadalo na kolena. Glavni amotri njihovih načrtov ao, da sasejejo r sdor mod deUvsko msso. In mi, namesto da bi ae združi 11, ae pa cepimo na vae atrani, kakor šroda ovac, med katere se za podi krvoločni volk. To cepljenje, ki jc selo nelepa navada, je poeebno ukoreninjeno v tukajšnji okolici. Oni, ki so od na mo-d*ejši in bolj savedni, kateri edini bi bili assošni naa doveeti do niših vzvišenih ciljev, so naa za pustili. Tods zastran njih le ni-emo obupali, aaj aam obcUjo, da ae bodo še povrnili r našo sredo Naj le pridejo, veliko saoeUlega deU jih čaka. Z lahkim srcem b. pričakovali njihovega povrttka, la Šal, da ss je r tom kritičnem čsso, ko nno brez voditeljev, snravils nad našo naselbino ae-ko Ujns sUs, ld naa neprestano jefli dopisnik predv^ pile, da je pozvan od drašt \ a 142 SSPZ, naj prekliče obtožbo, ki jo jc naperil proti društvu. Oti pa pravi,"do ai naperil nikake ob. tolbe, Umveč aamo povedal par resnic ter da obžaluje, ker se ne more srečati na društveni seji. , j Čudno, da mu jc do Uga žsl, da ne more na sejo. Ali dopkmlc ni še nikoli čital pravil 8NPJr Če jc ree čUn, ki mu je sa -napredek in dobrobit naše največje podporne organizacije, zakaj ni sobrata javno obtožil? Imel j« priliko na seji društva št. 232 SNPJ, saj je sedel v bližini onega druš.. enega sobrata, čez katere, ga piše. Če bi se bil dopisnik rar~ nal po praviiih SNPJ, potem bi tudi društvo št. 142 SSPZ hitro rešilo zadevo, >ajti večino Član. stvs društva št. 142 tvorijo člani SNPJ. Ker dopisnik napada dgtičnega čUna največ iz ozebne mržnje, je najprvo udaril po društvu SSPZ, o društvu h kateremu spada tudi on, pa je zamolčal. V tukajšnji naselbini so meeeo dni prej govorili, da bo prišel oni dopisnik iz Libraryja, Pa., na se. jo tukajšnjega društva, dan delavci eo prisiljeni plačevati/po $40 do $70 mesečno ata-narine. Mogoče ec razbija v desetih dneh. Pariz, 10. jan. — Iz dobro informiranih krogov poročajo, da ae konferenea v Lauaanni najbri razbije v deaetih dneh. Nekateri pravijo, da bo potem aledlla vojna med Anglijo in Turčijo, dočim eo drugi mnenje, da Angleži izpraa-nljo Carigrad ln zklenejo aeparat no pogodbo e Turki. Francija in drugi zavezniki tudi sklenejo psrstni mir s Turčijo v tem slu čšju. LANI SO PRODUOIRALI VBO ■KOVINSKE BUDE V MON TANJ KOT PEEDLAN- PREDLOOE, KI NALBTB NA ODPOE V LEOISLATURI. Albanj, N. 7. — Med devet predlogami v interesu delavstva, ki bodo zdtj ob času Stalthove adminiatracijc predložene legiala-turi, je gotovo najvažnejša predloga, ki odpravlja neko ataro in zelo vkoreninjeno zlo. Predloga Waahingtoa, D. 0. — V letu 922 ao v rudnikih Montane na kopali zlate, srebrne, bakrene zinkove in svinčene rude sa štir n štirideset miljonov štiri sto tri ln osemdeset tisoč dolarjev. Produkcija je bila veliko večja kot v etu 1921, kajti kovinake rude ao tem letu producirali la aa $16,324,521. Produkcija arebra, zinka in avinca je bila akoraj nor lualna. Blato in bakra pa daleč >od normalo zadnjih dvajact let 11 V velikih bakrenih rudnikih Buttu nieo delali e polno delavno močjo. Mezde v Buttu ao bile malo povišata in trg ae ja v decembru is toljšal za kovine. zodnijako prepoved ob čaau industrijskih sporov. Zaslišati mora priče in dognati fakte. V legislsturi prsv zanesljivo naatopijo proti predlogi republikanci, pa nekaj demokratov ee poetevi proti nji. Za pri+atne bis-niške interese še vedno igra eod-nijska prepoved ob času stovke ali Ispora veliko ulogo, zeradi tudi ns bodo popustljivi nspram tej predlogi. Neka druga predloga določa, da ec ostonovi komitej, ki bo imel moč določiti mezde za delavke ln mladoletne. Sestal bo ia zastopnikov delavstva, javnoati in podjetnikov. Tretja predloga določa oaemur ni delevnlk za delavke. Druge predloge so nemenjene, ds »boljšajo delsvski položaj. Kadar pridejo na razpravo, se bo takoj pokazalo, kdo služi imo-vitemu sloju in privstnim interc-som ki kdo ljudstvu. ple iiso možVki m dajo oeteaŽ-J^*** '^J^lSfi ti, Millsr je pusUl službo in aa.1nt8Pr*B0 »trknko, preden 1«8a pustil občino. Noraworthy je da lje izpovedal, da se je namenil prodati svojo plantažo, odpotova ti v Tszss in od tom v Mehiko, toda kaaneje je stvar prsmlslil in se js odločil, da se bo bojeval proti kukluksovoem. Norsworthj je bil tu^Lv vrsti avtomobilov, ki je bila ustavlja-na, ko eo ce izletniki vračali iz Bastropainkoate bile Danielain Richards ugrabljena. Stopil je is svojega avtomobila in je ekuša spoznati katerege klanoveev, toda zastonj. Celo številke na avtomobilih eo bile ovito a cunjami. Norsworthy jc izpovedal, kako je postal kapitan klanovcev, ki morejo spolnjevati ukaze eiklopa Hkipwortke. Stori ciklop jc njemu ukaaal, da pretepe dve se-inorce in nekege belopoltnika ob arkanaeški meji. Zapovedal mu je, da naj bičajo šrtve toliko če-»a, de oatena v njih še "en palec življenja, na kar ee jim ukaže, da morajo zapustiti kraj in ee nikdar vrniti nazaj. Oče Daniela je izpovedal, da jc '""I telefoničen pogovor s storim *kipworthom nahaj dni preje preden je bil njegov sin umorjen. Pri tem pogovoru jc stori ciklop rekel: "Tukaj je več strsnk, to-d* on bo obračunil s njimi, ako mora streljati, ko ae sreča s nji K- C. Andrewaa so tudi prijeli Jn hičall Izpovedal je, da ni mo-K'1 nikogar klanoveev apoznati. ki ao biH oblečeni v črne halje in kapucami na obrasu. Pripore-'"ci je, da ao njega, Daniclaa In Kicherdea peljali ne tovornem "vtoaMbilu pol ure deleč. B \ndrewa je bil aem nekoč klano-v*e in je obrnil klanovcem hrbet, ^ mu je McKoin ukazal, da ne družbi drugih klanovcev ugra Kddie Maj Hamiltonovo in Pnaili. dp zapusti drževo. Zaslišan je bil tudi Hidnev ^'hite. Dne 27. evguato mu jc maršal Mott v Oek Bidgu izpove-dal, de ato neki trgoveki ageut ia "jsgova žena. katerime ae je po->>il avtomobil, videla keko eo HjaN aa Fordovem avtomobilu fuptt Daniela ia Richardae pro t« joaera. Zedaj se evtomobilom ' Morega sistema je pe sledil " toambil, v keterem ec sedeli ljudje v črnih heljeh in e črnimi k*pneeeri aa obrs/.i Wblte je ' 1 okorna priča in državni nrevd- EBDBK NBBEftKI FENOMEN Chicago, 111. — Dne 13. jauuar-je bo po icjavi astronomov vid-na rodna prikasen ne nebu. Eno uro pred splnčnlm vzhodom bosta luna in Venera z našega vidika tako tečno ekupaj, da bo Venera vidne med rogovoma luninega krajca kakor turški polumcsec t zvezdo v sredi. Prikazen bo vid-na po vsaj Ameriki. LOZANBKA KONFERENCA. JcMka ia prostitucije v nemški okupirani Haag, Holandija. — (Federa tod Prsss). — Na konferenc Mednarodne Žšttske lige sa mir in svobodo, ki se je vršila v Haagu je osebni odbor poročal o strašnih razmerah, ki vledajo v nem »m palatinatu ob Reni, ki jc is sa vojne pod francosko okupeei jo. V odboru eto bili Maric Fox odbornioa British Friende' Re lief komiteja in Ellen Wagner švedaka pisateljica ter Članica švedskega pomožnega odbora Nemčiji. Poročilo se gleei v jedru, de je 45 odstotkov nemških otrok tu borkulosnih, domači prebivale trpe ellno pomanjkanje, stovbln ski meterijel se upravlja sa gradnjo franeookih vojašnic, ka-terik noče biti nikar konec ns kraja in Prencosi so uvedli splošno prostitucijo v vseh ametlh, ki štejejo več ko 2000 prebivalcev. Proetitutke morajo biti Nemke, toda vstop v bordele je dovoljen le franeoekim vojekom. Zadnje čaee, odkar prikajejo v okupirana pokrajine maročanekc čete, ki se tem vešbajo v orožju, je bila organizirana tudi moška prosti-tucijs. Napadi na nemšks dečke so na dnevnem redu. Spolne bo-lesni «c etrabovlto širijo. V zsd njih itirib lotih eo se žrtvs teh boiesni pomnožile se 300 odstotkov. Prebivslci žive v večnem terorizmu. POSTNA 0BNZUEA ftB VEDNO ilVL Ne« York, N. T. — (Federated Press.) «— Pisma ooeb in organi-aaelj, ki ao na sumu, da egitirajo prid političnih jetnikov, se še vedno odpirajo na poštnih uradih. Tako je bbo pismo nokege odvetnika, kl ae sanisse sa pelitit ne jetnike, pred par dnevi odprto ne tukajšnji pošti, čeprav je bilo registrirano in zapečateno a tremi pečati. Piamo je bilo naalov-ljeno na poročevelko nekega splošno razširjenega magazlna za žene. Ko je prejela pismo, so bili pečati zdrobljeni. , 3 Slofeaskt Narodna Ijeoa 0. 1*04 jrtž ui Podporni Jedi« i»bes». if. j«alW laer v dršast luScia. Oeacralaa stavka preti vajai. Haag, Holandija.—(Federated Prem). — Na narodnem protivoj-nem kongrccu, ki ae je vršil tu aednji meeec, jc bila eprejeto re-aolucija sa generalno atovko v elučaju nevarnoeti nova vojne v Evropi. Roeolueija jc bila apreje-to akoro aoglaano, edino trije de-legstje is Rusije eo glaeovali proti. Ti delegetje - Loaoveki, Kar! Redek in T. Rotkstoin — ao laja-vili, da je generalna atovka nemogoča brca enotne fronto delev-stvs. Ne kongresu — navzočih jc bilo 600 delegatov — ao bila aacto-pena poleg delaveldk organizacij tudi razna veraka in paeifiatična društve, keterih sestopniki so tudi glaeovali sa generalni* Štrc j k kot bodoče glavno orošje zoper vojno. Angličanaki dekan ia Wor emterja (Anglija) in ketoiiškl kanonik ia Ograke eto gleaovala sa generalno atovko i ravne teko eto gleaovala sa generalni štrejk nemški vseučeliščni profesor in neki nemški grof, vodja peeifl stov. Delevei v Ameriki niso imeli se-etopnika na tem kongresu. Ame rišks delavska fedcrceija ja biU povabljena, toda Gompers je odklonit vabilo, ker ce nu js sdsl kongres "preveč rdeč". Edina zaetopniea iz Amerike jc bile Jane Adama, ki pe jc zeatopele Mednarodno šensko ligo sa mir to svobodo. GLAVNI IT AN i «007-10 SO. lawndalk AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Iivrševalnl odbor t UPRAVNI OOSREl PredaedBlk VfaasMt C*l«bar. p^ereMBik Aašre« Vtfrlak. S. P. O. t, Bu CI, Jebmsteara, Pa., gt. uj-IW M«ttk«w T«rk, ujaUi kaUUkaM oddelka BU. Nosek, gl. kUfj.ik Uim Vofri«k, «r*4aik gU.iU Zavaetoik, upr*vl«alj eUaiU FUle O«dtoa. POROTNI ODSEK i ■ Jak« Uedaflvead, peadaadalk, «OT W. Hey Si^ Srrtoafl«M. UL, Merile .tbar. Sam 17C. S.rb«n.., Okt«, FrU K. VUar. ftu OTS, Ely. Mtoe^ TaeMi^Sa« 01. Ha^aeaMiviU«. Pa., Ukm G«r4ak, 414 W. Hey S*« vfiaie. Iti. 10LNISKI OOSREi OSREDNJE OKROUEi SU^Navak. prašsedoll^ Mt4t S. Levodele Av« CMeegOi UL VZHODNO OKROUEi J*««b A*kr.ii4, ••> SS% H—m Raa, Pa. __ Jok. Grvlalj. 14011 P*fff Av«., CU*«U«4. a ZAPADNO OKROZJEi Anin šul«r^B.a 104, Cr«M. Eaaa., aa aheetae 81., Mere«y, Nadzorni odbori o!,' w!ml«4iui^ mC' stf&JhHiu UL t Boston, Msss. — Thomss M Nolsn, tajnik Ameriške sveas sc priznanje irske rspubllkc, jc poročal v torek, da je Eemmon De Velera, vodja Irskih republičanov ffi predsednik Inke republike. *e potu v Ameriko in bo govoril RoMonu dne 28. jcouarja. JLampanja proti smrtni keeni v Angliji. London, 10. jen. — Kkeekucije m rs. Thompsonovs In njsnegc ljubčka SSdnjl torek v tukajšnjih seporih js issvala veliko ogorte nje in intosivno kampanjo ai odpravo amrtne kazni na Angleškem. Obešena žena je bila vso noč pred smrtjo v nesavesti in moral so jo neatl na večala. Zunaj ječe je demonatriralo okrog 10,000 oacb proti smrtni kasni. Med na-brojnimi napiai, ki so jih držal demonstrantje na drogih, je bil tudi cledečh "DrŽave je morilec sodnik je morilec in porotniki eo morilci". Krvnik, ki je obesi Thompsonovo, je tudi kceneje is javil, da ae mu js skrajno gnusilo njegovo delo. Francoska vlade lovi Pariz, 10. jan. - Denee zju troj jc bile objavljeno uradne poročilo, da je ministrstvo sa notranje stvsri nkszalo aretirati žtiri vodilne komuniste, ki so na čela "sarotniškega gibaeja, katero u grože drževo ne seotraj in zunaj". Policija je izvršila preia-kave v uredništvu komunistične ga liato "Humenite" ia upleni la večjo količino dokumentov. A-rotirani komunisti, kl ao ee prev-ker vrnili Is Eseene, kjer ao zborovali a nemškimi komunisti vred. ao: Monnoueeeeu. Meren ne. Pietri In Gourdeeus. -feriz. ia jen. — Pdoredni "Temps" jc deues priobčil oeter nepod ee AngUjo. M de deje potubo Nemčiji. lAit se hudeje tndi ae Aaaeriko, kolera p« i boje kralje. 10. jaa. — Monarh isti v Italiji ao poetaii nemirni, ker je MussoUoi odpravil kraljevo gardo in potisnil oetonkc garde v šan darmerije (kerebinjerl). Fašisti ao organiairall nove "pretorijen ako gardo" In Muaaolini jc sklenil odpraviti denar a kraljeve gleve ter kovati novege a podobe anope po vezenih polk e eekiro v sredi. Monerhisti so v strehe, de to po meni sašetok koeec monerhije. Krelj jc daaee ebsolutae brez moč^ In popolnoma odvieen od milost! in nemiioati fCšietov. IHERTES PROTESTIRA PROTI AKCIJI FRANCOZOV. (Nadaljevenje a prve etrenl.) 1. Toliko aemškege premoga vaek mesec, da bodo Italijaneke industrije dovolj salošene. 2. Izredno nisks cene In possb-no tovornino aa prevažanje pre mogc 3. Veliko zalogo šelesa U Ruhra 4. Dovolj bervil la Nemčije. ' S. Cerinekc ugodnosti ss tteli jenski Uvoz v Ruhr in Porenjo Muaaolini je včerej dejel — kot poroča "Glornelc dltolle" — de je proti cvežl vojni t empek Nemčije more ne vaek način plečeti, ker dolguje. Italija ne asore odpustiti svojega deleža repareeij, zato sa pridružuje Franciji In Belgiji i, Oku. Združitveni odbori Praok AM, 1184 S«. Cr«»f«rd Av«., Ckleaf«, j»iko o«.«, sese w. aeik si.. ckia«e% m. » ■ J«. 8Irak, 1101 E. OSrd Sl. aovSeod, Obio. \ }' VRHOVNI ZDRAVNIKI br. P. J. Ker«, CSSS Sl.CUlt Av., Cla«elaod»O. POBORI Kor«tp««š««aa e «i •dbeeoBi, M dakje v VSA PISMA, kl ae «a«alai« u pmIo ffMmV* ae i a«d«Ul«« S. N. P. J* ZCaT-ae S«. Uvskl« Av«h Cbleag«, Nt VSE ZADRVE BOLNIŠKE PODPORE SE NAŠLO VE i ReloUke toj-■Ulv« S. N. P. J., tcat-ac s«. Uw«4«l« Av^, Ckleaf«, IS. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI. M se Ušeje gt Knlavotoca* so In v«bš« aa aaatovei TajaUlv« S. N. P. J* SSST-SS So, Lew»- dele Ave* Cklaat«, IV. VSR ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ai mM ae m, SUt*j«Utv« S. N. P. Jh aeiT-SO S«. UvndaU Ave« Chlas«^ IIL ZaaSev Ja ^ff*^* Vsi oeiatvl «• «1. p«r.ui «ds^i sa aaj pellU^e na easlovi Jak« Undae- l, 40TW. Hajr S«., SprlazfUIŠ, III. Vsi daatsl In dr«fi snUt, ««a«aolU, »gleaL oa»«šefee to splsk «ao_be» "Stol"'"jjl^ij^ H U« •• oeslevi ^Preaveto", samski bog, kateri jc plodnoet po- deljuval ali odrakcval. Poleg fla-inlnijevoga dirkališča (Clrcu-Kismmius), v katerem cc je prirejale ^Neptunu Kqueetru nš čast takmoavlako dirkanje, stalo je Neptunovo cvetišče. Rimljani jio dali Neptunu aa soprogo boginjo Halaoijo (od aclum)t rasum ta ec še omeuja morska boginja Vanllia, kaocrl A srgil smatre aa mater Turnovo, Kralja ltutulov. Kadar so cc nspotUi rimski poveljniki a brodovjom na mčrie, darcvcll ko bogovom morja ter metoU drobovja daritvana šivali preeeč ss ugoden vstor, zmago In. plen. ,(V Temncsiatm, nevarne morekc nevihte, so dobile od "L. ficlptj«'-aa svo)s svetBče srcven kapao-skih vrat J Portunus ali Portumnu* jc bil rimski bog prlatanišč. Svoje svetišče jc imel na priatanišči Ubere bliso Rime. PojodnačIH so ga a grškim Paleimenom ter ge naredili sa Inono Lenkotbsjo, ki pa is začetka nI bila ničaaar drugega nago boginja rans luči in porodov. 9. Studenci ia raka. 1 Rimljanom so bile svete rac ta. ti < mm* vode, atudcnoi, potoki ki reke j uvoljo toge nieo tuneli ave-čeoiki in oblaatnikl, ki so bUi a uradnimi opravki ne pot% taks vods prekoračiti, da ne bi bili poprej oprsvill auspieije. Kontu«, bog studsneev sploh, Jenov, bo-'flpf Mi nymphc luturne (luturns) slfi, alti, js Imsl svetišče ne Jenlkut«. Splošni studsnčnl presnik, Foe-n na lis, ketersga so ovcnčeli vodnjake in cvetlice metali v studa« ec, prasnoval m je messee okto- Izmed rek so Rlmljenl posebno lovo sicer v Rimu in Mlo SlkeU|taa^ Tibero ^ imewm Tihe-velike vežnoetit njsgov. svstiššc 1 mu- (peter T»b.rlnuc), aa fri. .o, kaker ee domova, večinoma j*! Rimska mitologija. (Daljs.) XV. BOOOVI USODE IN PEOEO-KOVANJA. S. Kamcns Beseda Oamenae (od oauo) po-menje pevajoče L j. prorokujoče, in ker eo pripisovali studenecm navdušujočo moč, mlalill ao, da so one prorokujoče boginje stu-denoev, ctudsnčne nymphs. Tsm Kamenem je beje Numa v Arioijl posvetil gcj in studenec Egerijo; nympha toga studenca samega Egeria, ktsra js Numo v^diusja spoznsla, da s njo obthije in da % seme podučujc, mora ae pri števati Kamsnsin. Od čawa rim akaga elovetva ae Kemeue stavijo eno vrsto s grškimi Muzami tsr se popolnoma isgubljsjo v njih bistvo. Ime Carments. Carmentls, kste-ro ao isto tako isveja od besede ceno, bilo je isto kakor Csmena in dosdsvno tudi starejšo ime. Rimljani so smatrali Carmentls mater Arkadšans Rvandra. Dna 11. iu 15. januarja pri Kar-men t,kih vratih prasnovsn pras-nik Carmentslla je veljal njej in njetiims tovsrišicsms Porrima (ali Prorss, Aotevorto) le po-stvorta, izmed katerih je phra ljudem resodsvala temno prst s-klost ,druge prihodnjoat. Rimske Šene so «astlls obe, kskor Kar in en to tudi kot boginjo porode. V. ZVEZD J Z Sol in Lase. Izmed »vesd eo Rimljani častili soloce in luno (Hol in Luna) i njib bogoslužjs js bsjs u vedel Titus Tstius. CešČenje So posnejše dobe. Vašnejše je bilo bogcMlie Lunino j one je imela selo veliko cvetišče ne Aventlnu, na Kepiteliji ki pod imenom Noe-tiluoe tudi ne Palatinu. Zadnje svetišče ae jc ressvetljevelo veeko noč. Rimski pesniki eo popolnoma preneall Helijevo in Helenino bistvo na Bole in Iawoi vslad tegs aa ja Luna samenjaic s liiaae m MM* .. - , . .. d>4i akem otoku pri Rimu. ' Po eter i pravljici ir bU Tlberimue baje kralj v Albi Longl le ja našel sve-jo smrt v roki Tiberi, kl ie je do-alhdob »vala Albula, (Daljs prihodnjič.) I.on-lun, ta jen. — Freneoehe Invasija Nemčije ae že reflektire ne borsi. N-mske asarke, fraaeo ski frank le itolijeaeke Ure pa dejo Frank je podel ne 70 as aterlineki faat, lira ae »4, emrka pa aa 50JK0. « Bon ar Lev je skiieai WM lllllf I f lO ••jO., aa kateri bo v lede osaačile evaje etoiišše glede freeeeoke akcije. 17S Indijcev ebeejeelh ae aasrt. ] j. lULoe. kjer je glavni etaa |*adoa. 10. jan. - Brsojevks sag^-škib čet v okapireaem delu ia l*ekuev e, Indije, se gtoei, de Nearflje, >a prišla veet, de jc ohaodllo IT«|angleški poveljnik fSSVUtl Frea- potuno ^mmg. -- ---- Indije, se gtoei. de K«a*i>e. je pr.šle veet, i ^ - Z+O sodišče občilo m angtoški poveljnik p^reril nju pi^a Jadijerrim mori roradi ojibevege eose. d. mnejo Moprtl ne jL peč pe ***** ^j^Mivt j gibee)*. MbljSToo eagieške Frencu'-. VODA IN VBTBOVI L Morje Kot morakega boga ao Rimlja-nI šeetlli Neptuna f ker ao pe eto-rejši Rimljani le malo kdaj v do ttfeo prišli f morjem, oetole je Neptunovo bogoslužje nesnetno. Ke ee ge bili v počnejšl dobi ame-trsi r se grškega Poseidone, pre vagovato jc poeebeo misel ne ko-n)a kl konjake dirke. PojedaaSi-U ee ge c etorultolakim b«»gom Ceeeua. kateremu ne leet ao ca praznovala 21. ovguata Conaua-fk Š koejekimi dirkami ea velikem dirkahš/u (drena Meal-mu*h Romoliu je beje prvi vp«-Ijnl ene Igre tohrat, ke > ukazal ngrabifl posaMjene Hablnk^ * jtoneus pe je bil iz zečrtke pod NAPRODAJ KiA številke 7S4 N. Holmce Ave., In-dienepoUs, led. Hiše Ime trinajst sob in jc vse v dobrsm stenja. Zs seno kr drugs podr«rbm»sti aa iavt pri lastnika pišite ne neslov i Jo eepb Sintler. !2S W. Huperlor St. Kokemo, Ind., (Adv.) Jen. POTBBBUJBMO - dobro se nesljivo dekle se splošne blšns drla. Dober dom ie dobra pU/* pri: Mra. J. W. Roeenthel, flOC Murrsjr Ave . Pittsburgh, Pe., Cel I lezel mh W. (Adv.) Jea, 9 10-11 POSOH MUZI K AKT JE na prodaj je fine IIBOMATl^NA haresonike, štirlkret uglešene la iasa m basov, ter lavrctamge la delhe.«»Rdar hoče bro henao niko aej piše ee aeelov; John Kern, lovo. MS I.inden (Adv.) Ave., Johna noge. Lem< trboveljski PROSVETA BABICA, Obrni ii Hvljenje m taeettk/ Spisala češki božena nemcova. Poslovenil france ceonab. (Dnlje.) On boleha večkrkt, vendar pregovor previ: Kdor pogoeto Ječi, dolgo mu ne zazvone. Pišeš mi tudi, da ae mizliš možiti, in za-htevai ,da privolim. Mila hčerka, ker ai le po svojem srcu izbrala, imam samo to reči, naj ti dade Bog dobro srečo, naj blagoslovi vaju, da iivita po božjcj volji in evetu ▼ prid. Zakaj bi ti branila, kjer je Jurij dober človek in ga iaal rada; ne bodem živela i njim jas, ampak ti. MiaiiU sem, sicer, da veaj ti isberei Ceha; najbolje ee pogaja, kar je is domačega kraja; ali ni ti bil namenjen, no karam te, Vai smo otroci enega očeta, ena mati naa živi, moramo se tedaj ljubiti ,če tudi nismo rojaki. Posdravi Jurje, In če vama Bog zdravje dA, in eta si za živenjo poekrbela, in ni kakega sadržka, pridite naa obiskat. Otroci m že tetko veeelč. Bog vam vsem zdravje in blagoslov. Z Bogom l" — Barbika je morala piemo babici prečitati, potem eta ga zganili, zapečatili, in babica ga je epravila v skrinjo, da ga sama na poito di, ko pojde v cerkev. — Nekoliko dni po av. Katarini proti večeru ee je eeila v krčmi mladina, deklice in mladeniči. O-kralene je bila vsa hiia, znotraj in zunaj: duri ao bile ovenčane a zelenjem, v izbi je bila za vzako podobo zelena vojiea, zaetori pri oknih kakor sneg, in pod, kakor miza. Dolga lipova miza, za katero ao aedele družice, cvetoče kakor gvosdlke, bile je pokrita z belim prtom in polna rožmarina in belih in rudečih trakov. Družice •o prišle venec vit. Nzjlepša med njimi je bila Zalika, mlada neve-ita, ki je eedela med njimi v kotu ia mizo. Oproetili ao jo vseh do-e^ačih opravil in v skrb izročili burkežu in teti. Za burkeža je bil romareki vodja, Martinee, in zi teto bAkiea. Tega ni megla Zali U odreči ,io tudi se je ogikala taeik javnih prilik. Mati mlina-riea je nemestovala aUro gospodinjo. katero eo noge bolele; Ko-drniea a hčerjo Ciliko jej je pomagala. Babica > je eedela mej družieemi, in daai ai imela nič viti in vezati, veuder sta bila njona pomoč in nje svet povaodi potrebna. Nevesta je vzeU trakova na k rečne rožmarinove kitice dragu in starešini, mlajša družica ja vila vence nevesti, starejša ženinu, in družice vsaka svojemu mladeniču. Ostali rožmarin eo vile v kitice svatom; delale »o kitice iz rožmarina in petljo celo konjema, ki ata imela neveeto voziti, da jima okraaijo glavi in o-pravo. Neveetina oko je ožarila ljubezen in radoet ,keder koli je pogledsls lepega ženina, ki je hodil okoli mize z mladeniči, izmej katerih je vaak večo svobodo i-mol, govoriti ee svojo milo, nego on i nevesto ,v katero se jo le včasih hrepeneče ozrl. Za nevesto je ekrbel drag, in ženin ae je moral držati etarejŠe družice. Vsem je bilo dovoljeno veselje, pretirnost, petje, šale, kar se js izvlssti od burkeša zahtevalo; le neveeta in ženin nista smela kaseti avoje radoeti Zalika je malo govorila, eedela je in oči upirala v mizo, na katerej je bil raztresen zeleni rožmarin. Ko pa ao začele viti avatovaki venec ata-rejše in mlajše družice, ia ao vai zapeli: "Golobica, kod ei mi letala, Ah letala, Da ai balo perje umazala, Umazala" zakrila je neveeta obraz s belim predpasnikom in apuetila ee v jok, Ženin jo pogleda, teeno mu je pri eucu in vpraša druga: "Zakaj tako plalef — "To vel, Ženin, odgovori mu ta vceelo, "veeelje in ialoet apita v jednej postelji, zato večkrat drug drugega vzbudi. Le pueti, danee žaloet, jutri radoet ".—Potem ee je vretlla pesem za peemijo, smešne la razne; prepevala se je blažena mlsdoet, lepota in ljubezen, hvala samskega stanu ; naposled pa eo začeli prepevati mladeniči in dok lice, kako avet je zakonaki atan, ako se dva ljubite, kakor grlici, ako v miru živita, kakor dve zrnei enem klaau. V hvalne njihove pesmi pa aa vedno vtika burkež ae i besedami. Ke začno peti o zakonske j edinoeti ša sprsvt naznani, da zapoje šolo, kateri dene na čieto nov brus: "Jaz aam eem ga na svitio dal in v temi na-tienil," prisUvi. — "Tedaj zakro kajtel" krile mladeniči, "dh ali-širno, kaj znate, Burkež a topi are-di izbe in začne aa amelnim gla-i, ki mu je bil na evatbi tako prirojen, kakor ozbiljni aa boijej poti: "Preljubi zakonaki atan, Oj, kako ai ti voljint Če pravim jI t suha j meei. • Neslanega eoka mi d4; Ce pravim: zabeli s mastjo, Zabeli mi z mlačno vodo. Preljubi zakonaki stan, Oj, kako si ti voljinl" "Ne damo za pesnico s pevcem vred piškavega oreha T zaklikm-jo deklice in brzo zame zapojo, da bi mlsdenižem skazile veeelje, ki eo hoteli, nej burkež dalje poje. Med vednim petjem in smehom so povezale kitice, eplele vence. Potem vetanejo iza mize, primejo ae za roke in vrteč al v koloberji za pojo: Zdaj je to atorjeno, To je že gotovo, Pecivo apečeno, Venci so poviti. Zdaj etopi mati mlinarica ekozi d veri in prineso z drugimi lenaka-mi vred polne roke jedi. Oče mlinar in burkež prineeeU pijače. Se dli so zopet na mizo, na kateri ni bilo več rožmarina, ampak etale so na nji jedi. Mladeniči ao sedli k družicam, ženin med starejšo družico in teto, neveeta mej dru ga in mlajšo družico, katera jej jf resala jedi in jih pred njo po-kladala, kakor etarejža družica ženinu. Burke! je vedno mizo ob-»kakoval, družice ao ga pitala, pa tudi obirale; ali morale eo tudi Vsako šalo požreti, če je bila tudi debela,. Ko ao naposled vse sklede s mi Bpprsvili, prinesel je burkež tri sklede na mizo za dar nevest L V prvej je bila plenica, katero jej poda z željo, da M "rodovitne njo; pa katera bi bila to prebila, tudi Zaliki ni dalo miru; ko je nikče ni gledal, privzdigaila je robec bele rute, s katero je bila skle-dn pokrita in — frrr — skrit vraW je zletel pod strop. "Vidiš mila neveeta", rele babica in potrka jo po rameni, "tako je to preradovednoetjo. $lovek bi rajše umrl, nego ne pozvedaval, kar mu je skrito, in če pod ruto pogleda, vendar nič ne ujame." Do poza! noči j« oaUle mladina bila"; v dtugej je bilo nekoliko pepela, namelanega a prosom, ka teri je niorala nevesta izbrati, da bi h vadila "potrpelljivoeti"; in tretja zkleda je biU "tajna", či-sto pokrita. Neveeta eicer ne bi smela preradovedna biti, imela je vzeti skledo, ali ne pogledati va- R O R VELI KONJ A (Dalja.) Marja je spet povzela v zadregi: "Gospod ni kotel v "prejt-mulco. . ." "Pa naj počaka na kodnlku, da pridem." "Hotel je naravnoat v zadnjo eobo." "Na, Brnal" ae je poemejal, "aaj le nisi po. epravila 1" Njegov obras je kazal čudno sado-voljnoet. "Recite, naj počakal" 11 Marja, recite mu, da me beli glava," je re-kla Brns. i "Ali bi ne bilo bolje, če bi ka povedali, da sem ju doma!" ■ .Crja je hotela oditi. "Počakajte, Marja; vrnite ae ekozi spra-Jamnlool" Pokimala je la prijela sa kljuko. Ko je od-prta, je planila goepa Brna pokoneu in kotela M njo. "Vnn ga pošljite, drugače ga polljam sama l" ja vzkliknila pridulano. Joelp jI je zaatavil pot in jo potianil nazaj aa stol. "Ta ostani I" je ukazal odlošno. "Ce je traka, ga pošljem sami" V njegovih beeedah je zvenel sanišljlv erd. Ko ee je Merja vrnila, je Josip aaobrnil ključ na kodnik in odšel v eprejemnloo. "O prijatelj, ne zameri, da šakaš," je iz-pregovoril. Videl je, kako je golt obetal par hipov oeupel "Pepo, da e! prišel, kajti šakali amo ta le, pravzaprav Čakal aem te . . . Prosim, vato- P>l" Požar je za jecljal: "De, ampak. ♦ ." "Na, proeim vendar." Stopila eta v eprejemnieo in scdls. "Prav kakor bi ee bile zmenile, eem doma oetel; hotel sem odpotoveti, ker mi brat piše, da ae meti ne počuti dobro. Gotovo ti je kd? povedal, da me denes ni v piaarni." "Ne, člate slučejno____" Pošsr je bil preeenečen in osupel valed ne-pričakovenega sprejems in nI mogel najti prave beeede. "Ne ameš biti budf," ae je oprevičeval Josip, "da si čakel toliko časa; ženo boli denee glava in jo moreš oproctitl. Midva bovs itak igrala .partijo šahe, eli ne!" ~ Teko mirno je govoril, da je gostu isgtnila oeuploet s obraza. "Dobro Igre." s: je mislil Pošar, ko je sil-šel e glavobolu. "Naj mi bo šah sa pokoro!" "Ts glavobol je torej vzrok, da el doma?" "O no," ja rekel Joeip. "To je vae nekaj drugega " — "Uderil bi ge ravno po prečit" al je mislil, ko je gledal ekrbae friauro Požarjevo. "Bogve. čigave š»ne je les, ki mu leži na ramif" ae je vprašel, ko mu je obetalo oko ae njegovi >f ) auknji. — "Katere figure imaš ti danee!": J* vprašal glasno. "Črne I" Okromla sta šahovo deako; po prvi potezi j^ menil Požar. "AU je goepa že dlje čaaa bolna?" "O ne, danee je sbolela." V sobi se je le tupatam slišal udarec s figuro ob deeko. "Pazi na atolpl" ja rekel Erže po daljšem molku. "Hvala l" "Šahi" je odgovoril Joeip. Odvzel mu je te-kača in menil: "Danee U gre sUbše." "Prav reel" "Tako!" Zamenjal mu je konja. "Danee i-grava najbrž zadnjiš." Pošar je oaupnil in je nehote pre vrgel kmeta. "Da." "Zadnjičf" ja vprašal. Prtmikala ata dalje. Požarju eo prati včaai nervozno zatrepetali, videlo ae je, kako mučno mu je eedetl. Joeip je opazil njegov nemir in do-v lo mu je dobro. "Kakor bi ga kdo žgal", ee jc po* Ktnrhnil. Vzel mu ja ztolp in položil roko na mizo, "Matt Danee je vsaj kraljice oetala." Joeip je vzel z mize cigarete in jik ponudil. "Cigarete imaš vedno dobre." "Vedno lete", je potrdil "Pri meni je vse po atarem. le s šeno ne vem, kaj ja. . ." Otreecl je pepel In nadaljeval: "IzpremenUa ae je; aamo eden je v meeta raaea nje, ki bi mi to mogel raz-jesniti." Pri teh beeedah se ja Pošar zganil in naglo vprašal: "Kdo!" "Ti zaml" — je naglazU Joeip ia mu pogledal oatro t oči. hi! Pošer ga je oeuplo pogledal ia ae adrznil. "Jaa eem? — Kako naj vem. ..." Njegova beeeda je bila negotova, kakor Upal v temi "Kaj ve!" pe je vpraševal. "Rekel eem t" Joaip ai odmaknil pogleda. Na Pošar je vem obraza ee je zganilo, iz preeeaačenoeti je prešlo v piker nasmeh. "Ca ae va in ne pove goepa, kako naj pri-dem jaa do tega!" Joeipa je šelllo njegovo zbadljivo obnašanje. "Zakaj ae poemekuje, zakaj?" Stiaail je poet ia rekel trde t "Tud!S jaa hi vpreial, kaka pridal U do tega, da vel: vprašal bi. kako pridom jaa do tega, da adravim glavobole, ki eo jik krivi dragi." "Vel," je poveel Pošar a vedno lotim po* rnehljivim izrazom, "zdi ee mi, ds ai nekoliko ljobeeuaMa." Zbadljiva berve ajegovih beeed je Joeipa ko-leetae diratU. "Zakaj naatopa. kakor ki pravico sa to!" "Nizam," je rekel, "ker aem a (Dalja prihodnjič.) skupaj, ker eo po večerji še plesati. Ženin in drug sta spremila teto, domov in jo pregovarjala nej jutri za rana zopet pride. (Delje prihodnjič.) Indijanske legende iN pravljice. r__ O Očetu Solncu. Ko je rod Navajo prišel iz zemlje zore »kozi ogromno lilijino de-blo na zemljo solnca in jaene luči, je bil zelo erečen. Kakor na povelje ao vai Navejci'J>rised8i s jezera na kopno popadali na ko-! ia in žrtvovali Očetu Solncu, ki je ustvaril nad njimi modro nebo e svojimi toplimi žarki ogrel zemljo, da je obrodila In poetala prijetna ea Navajee. Rod Navajo ee je n*"lil ob o brežju jezera ob vznožju gozd natih gričev, postavil je Um avoje šotore in ai zakuril ogenj, ka terega ao varovale Žene in otroci, očetje pa ao lli obdelovat po Ijc, sejali ao žito, da bodo imeli kaj pridelka in bo življenje udobno. Okoli lotorov ao naeadili ve like leke koruze, ki je hitro raala in sorala ter ao njeni zlati križci zaljlali pokrajino. V avoje staje ao epravili Živino in čredo ovZc, za katere eo pripravili pašnik zadaj za obdelanim poljem, kjer je raala zelena trava. Konji in goveda eo ker sami prihajali v staje ia živeli skupno s ljudmi. Dnevi ao potekali, Žito je ve nelo, trava je pričela rumeneti, struge potokov eo .ee poeužilc in Navajal ao bili v atrahu pred novim neprijetnim pojavom; nieo Vedeli, kij bi naredili. Solnce, ki je atalo visoko na nebu se je zde lo, da se je začelo približevati zemlji in pošiljalo toliko gorkoto, du ni bilo z* prestajati pod njim. Od pričetka ao je zdela Navaj-eem taka toplota prijetna, pozneje pa jim je bila neznosna .in ca-lo poglavarji rodu io oboleli radi ailnega pripekanja eolnčnik žar kov. Mnogo ljudi je bilo, da ao ai želeli nazaj na zemljo zore in mraka in tudi šli bi bili, da ni bi la pot zaprta. Ob vroftem času je na atotine ljudi celo pomrlo radi prevelike vročine, bolni ao bili pa epočetka od kraja vai. Nikjer ga niao vi deli proftora kamor bi ee bili za tekli, kajti vaa pokrajina je bfla puščava, vaa trava je zgorela ra di prevelike vročine, ki jo je po šiljalo Oče Solnce. Ker vročina ni pojenjala in bila še vedno hujša, ao pričali poglavarji obupavati, sklicali eo velik avet od poglavarjev in eta-rejših mol ter Čarovnikov. Deaet dni ao ti možje eedeli, premišljali in ukrepali; kaj bi etorill, po mletih dneh pa eo akllcali aku-j celi rod, oelo otroke in žene. tt ao na vrh nekega griča, kjer ao poeta vili žrtvenik, darovali 0-četu Solncu in ga proeill, da bi izginilo z neba, da bi ne bili njegovi žarki Uko vroči. Ko ao dolgo čaaa molili, ee je 8olnoc ponižalo in poalalo evojega podložnega boga proti zbra nim poglavarjem in čarovnikom, ki jim je povedel, da je zUlalo njih molitev. "In tako dolgo, dokler boaU oauli zvesti Očetu Solncu, ki vaa aalaga a gorkoto in življenje, to liko čaaa vaa bo ščitilo," jc n kol poalanee božji. "Solnee bo aa aedaj iaginilo a neba, a drugi dan ae bo zopet prikasalo pomikalo ee rroti drugemu koiufa neba in zo pet zašlo. Tako ae bo zemlja e-hlsdila, solnee vam bo poalalo dalja in frava bo zopet ozeleneU, potoki kodo žuboreli, cvetje bo zopet pokrivalo travnike ia v de l*lo ee bo naatanila sreča in sa-dovoljnoet aa Navajce." Ko je poalanee božji prenehal govoriti, ja Inginil v velik obUk, kateri ga je pdneeel proti neka, Navejei pa ao padli ne kolena In sekvsljevali OČeu aa mUoet. Naalednjega dne ee je agodilo, kakor je povedal poelaaee Očete Solnee. Zjatnfc ko je vstalo aala-«*. j« bilo le precej bttza zemlje la ae je delo le veliko, vedno U.; pa ee je mm jšaio, ko Ja va-kajalo vižje ia višje. 6ee noč eo ae Ohladila dreveea, reee je padla ia trava ja aopet zelenela, koruze je raeU višje in evetliae ao ovtU le. Tako je bilo prvi dan in ze jO nadaljevalo vedno do danes, kajti Solnce je oče rodu Navajo, katerega ščiti in daje vročino acm-Iji, da se lehko Navajci vedno ob vzhodu solnea obrnejo proti vzhodu z obrazom in ae zahvalijo a letu Solncu za milost. Po vaaeh, kjer eo nastanjeni Havajei, ako človek ogleduje, vidi, (Ja eo pročelja veeh hiš obr-njena nroti vzhodu in ko priaije izza gričev jazno jutrznje solnce, se Navaj$i obračajo proti vzhodu ter hvalijo OčeU Solnce za miloetne žarke. Po navadi zjutraj odprejo vaa okna hiše in vrata, da dohrotljivo solnee pošlje ▼ stenice blagodejne žarke. Tako delajo Navajef po naročim svojik prvik poglavarjev le vedno skozi stoletja in stoletja, odkar ao prišli iz zemlje somraka na zemljo eolnea in njegovih do-brodejnih žarkov. ČETRTEK, 11. JANUARJA, « ako val pravila za "neodvizno" organizacijo, je priromel g. ŠtefanoviČ, bivši vojaški ataše na Dunaju ter špeeialiat za ozdrav-ljenje komunistične bolezni, ter izpodrinil dr. Dimnika. Preganjanje komunistov je medtem nekoliko poleglo in to priliko ao takoj porabili nekdanji komunieti-čni glavarji gg. dr. Lemež, Fab-iančič, Klemenčič i. dr. Tem goe-podom seveda ne gre za načelni razredni boj, temveč za prvenstvo v tekmi za koriU sa račan deUv-eke nezadovoljnosti. Vnela ze je radi tega borba med Stcfanoviče-vimi in Lemeževimi pripadniki; boveljekih rudarjev. Spor je kc čal z grožnjo, da bo Šel Lemež svojimi trboveljskimi prijatelji klerikalcem in in "Slovenca*! streljal z najtežjimi topovi ŠtjrfanoviČa, ta se jc pa prid« da se bo oklenil "Jugoelevije"! ž njenimi strojnicami poatrehlj vse tri: Lemeža, Fabjančiča in Klemenčiča. Svojo pomo mu baje obljubil aam g. Gustin&iž Trata. V Bolgrad je dospela ruska d legacija pod vodstvom Korjt va, ki se bo razgovarjala o uvo zu koksa, bakra, lana in sploh rovin. Ti dogovori bodo pn vaem trgovskega značaja. De gacija je dospela v Belgrad pr ko Sofije. Dva lana je hotel imeti ki Vlada Radičič iz Novega Iz Ruaije je pripeljal a seboj že> 1 no Ruakinjo in živci ž njo srecn« tri meacce. Tedaj pa ac je taka! zaljubil v neko Katrico, da je de> jal, da brez nje ne more živeti Pregnal je ženo in vzel Katrico k sebi in pričeli so se erečni medeni tedni. Tod* žalibože so bili ti j tedni silno kratki, ker je žena! prijavila to stvar sodniji. SodiM« je nato dalo Vladi mesto dveh šea ] — dva meseca zapora — brhki Katrica pa je dobila me*to mola — meeec dni zapora. In zaljubljenosti je bilo konec. Povratok dr. ftušteržiča. 11. dec. po noči se je vrnil po lti» riletnem in neprostovoljnem pregnanstvu iz tujine dr. Šulterfic. j Na kolodvohi eo ga pričakovali njčgovi ožji aomišljeniki, med njimi tudi kanonik Šiška. Nato ao ga spremili v hotel Štrukelj. Pisarno pa ima v "Ljudski posojilnici", kjer sc mu jc moral » makniti dr. Breje. Iz Drameij poročajo da se ja izvršil tam v četrtek, dne m. m. grozen zločin. Goetilničar in posestnik Miha Podkrajšek je sedel U den pozno na večer a svojo leno na peči. Okoli njiju so bili vsi njikovi otroei. Naenkret poči strel in Miha sc zgrudi, smrtno zadet mrtev na tla. O zločincu ni ne duha ne sluha. Na Humu pri Ormoža je umrla dne 10. decembra VtiČar Neža, soproga posestnika Martina Vti-čarja. — lato noč je umrl zadet od arčne kapi poeeatnik Ivan Je-remič. /vi+ri < ■■ IABU ORANO