Slev. 34 Posamezna Številka stane 1 Din. V mol y m № 13 fe&rnarjo 1923. es Naročnina к -^ш za državo SHSi do preklical n) vo po 'J meaeBno Din 1« t) dostavljen i aa dom Biîsoônn....... M za inozemstvo i as~ecna.......01 v 23 ScboSaa izdaja: sa r Jagcsslaïljl.....Din 20 v InozeaietVH...... 40 Leio II ■ Gene lnseratom:aa Saoatolpaa >etllaa mu matf Oflasl po Dlo.l- In ШаЛМу veliki ogUal nad 45 ms tU; Une po Dta. 2 —, poalaaa Ш po Ba.5—. M v*â|am aarofttla ДО* Izhaja traak dan lrvxemM enedaljka ln dnavn po piaa> nlkn ob \ ocl zjutraj. КГ Uredništvo ja т Kopitarjevi alioi »ter. 8/Ш. So.ioptsi aa ne vračajo; netrenirana pisma so na аргвјсшејо. Uredn. telet itv. 50. uprava, itv. 328. Oprava jo v Kopitarjevi al. 0. — Rataa pottaa bran. !|ab!|aaske fit. 650 aa naročalao in it 348 aa aa «...V H «It ....Im 7I.OO M___ >7 liano, nagreb 39.011. aarajev. 7563, pra^alndnnaj. 24.797 Mariborski zločin, Razbojniški napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru, ki se je izvršil preteklo nedeljo ponoči in napravil zasebnemu pod-jetju ogromno škodo, nas sili, da izpregovo-rrrno o takozvanem nacionalističnem giba-v naši državi. Takšno gibanje se je pojavilo po vsaki •lucijski dobi, v pivi vrsti med tisto dino, ki je sama bila najbolj od revolu-tarnih idej prešinjena. Že francoska re-tcija pozna takozvano »zlato mladino«, e po Kobespierrevem padcu zahrepene-io urejenih razmerah, po ustvarjajočem j na narodnem političnem, kulturnem in podarskem polju, naveličana otlobobne-fraz jakobinskih teroristov. Po padcu •'.. -oleona je podobna reakcija v obliki ro-> : stičnega nacionalizma zajela celo Evro-Seveda ji je sledila zopet revolucija, ki ie našla na barikadah kot svoje prvobori-telje zopet akademike. Danes, ko je svet po pravici razočaran nad boljševizmom, se isti pojav ponavlja, toda v veliko krutejši obliki. Vzrok je zelo enostaven: romantika je imela za podlago obnovo globokega krščanskega verskega čuvstvovanja, dočim moderni nacionalizem v svoji izkvarjeni in še ne-izčiščeni obliki znači negativno reakcijo na internacionalizem in skrajnost ter se poslužuje istih metod kakor boljševizem. V njem je še utelešena nepreboljena niez-tsehejanska ideja, da je sila nad pravico. So v modernih evropskih državah po vojni stvari, ki so nevzdržljive in nikogar ne zadovoljijo. To je poplitveli parlamentarizem liberalne lažidemokracije, materialistični socializem, ki le blebeta in razkraja, ne da bi gradil, in kapitalizem, ki mu s svojo socialno nemoralo pri tem delu le pomaga. Zato vidimo nacionalno mladino v Franciji, ki je pa pretežno versko orientirana, podobno gibanje med nemškimi akademiki, ki segajo po virih narodne kulturne poglobitve nazaj v srednji vek med shola-stike in mistike, in svoje vrste narodne : križarje« najdemo celo med hladnimi Angleži. Tako v visoko kulturnih državah. Sicer se tudi tu vmešava med to idealno gibanje goli terorizem, plemensko sovraštvo, težnja po monarhistični restavraciji ter za uničenjem pozitivnih socialnih pridobitev povojne dobe, toda v teh državah se ti, rekii bi, škodljivi postranski produkti etičnover-ske nacionalne probuditve ne morejo uveljaviti in se tudi ne bodo. Zmagala je škodljive reakcija samo v najbolj nazadnjaški i Evrope, Italiji, kjer njene učinke ob-> na svoji koži ravno Jugoslovani, raz-pa reakcija v svoji izkvarjeni obliki na Poljskem, deželi neprestane notra-neurejenosti. Toda celo v Poljski drži a trdno vajeti v rokah in ne da raznia-ušizmu. Mariborski dogodek kaže, da imamo j tudi v naši državi opraviti s take vrste I odkom nacionalističnega gibanja. Zdravi idinski kulturni pokret bi ne smel biti mjan režimskim strankam, ako že ni popolnoma nadstrankarski, orjunaštvo pa ima, vsaj v Mariboru, kakor govore poročila, svojo pokretaše med izrazitimi demokrati, ko-jih vlada je bila glavni vzrok naših žalostnih desorganiziranih notranjih prilik. Izvršil se je napad ponoči, ko ni bilo nikogar, ki bi podjetje branil, in skrivaj, kakor so prišli, so atentatorji tudi izginili; neodkrito in neviteško, kakor bi to idealnemu pokre-la ne smelo biti lastno. Poškodovalo se ni imetje Nemcem, kar bi bilo seveda tudi obsodbe vredno, ampak Blovenskemu podjetju, ki je že toliko koristnih knjig in izobraževalnega čtiva vrglo med ljudstvo in je eno najstarejših narodnih naprav na Štajerskem. In to se je izvršilo v znamenju jugoslovanskega nacionalizma! Atentatorje so torej vodili podobni politični nagibi, kakor vodijo v njenem strankarskem boju demokratsko stranko, nagibi, ki so vse kaj drugega nego idealni, sovraštvo proti ljudski stranki, katera se najod-ločnejše bori proti koruptnemu režimu, proti kapitalizmu in materialističnemu socializmu, za okrepitev države in njeno konsolidacijo na načelih narodne enakopravnosti, ljudske samouprave in svobode vesti ter prepričanja v mejah javnega mini in redu, za ugled države pred kulturnim svetom. Ta teroristični čin se pridružuje popolnoma onemu v Koprivnici in Cirkvenici, ki se jo uprizoril pod Pribičevićevim okriljem, v znamenju demokratskega strankar-stva, hujskanja enega plemena na drugo, srbskega šovinizma na hrvatski. Slovenska ljudska stranke mora dali na to energični odgovor in ga bo tudi dala. Obrača se na glavnega krivca, in to je vlada. Ako ta vlada hoče kulturno državo ,kakor je Češka, Nemčija ali Francija, ako noče pasti pod Poljsko, ki kroti generala Halterja in njegove čete, ako noče postati enaka brezkulturni Italiji, potem je zdaj zadnji čas, da napravi red, da vzpostavi državno avtoriteto in zavrne delovanje organizacij v meje zakona in redu. Ako ji je kaj na svoboščinah, katere zajamčuje ustava, na nedotakljivosti imetja in varnosti osebe, ima dolžnost, da vsaj zdaj jx> pravici kaznuje zločine zoper temeljne zakone države. Ako hoče, da državljani spoštujejo varnostne organe in sodstvo, naj uveljavi vsaj zdaj vso njihovo zakonito moč in kom-petenco. Naše ljudstvo, ki noče nasilja nad nikomer, ampak samo zakon, ki noče ne revolucije ne reakcije, ampak svobodno tekmo med kulturnimi strujami in strankami, ji bo pri tem z vsemi silami pomagalo. Na vseh strankah pa, ki hočejo biti res demokratske in kulturne, pa je, da ta čin odločno obsodijo in pomagajo izločiti teroristične metode iz političnega boja v naši državi. Če pa vlada tega ali noče ali pa ne more, potem bode državljani segli po samopomoči. Voljo, da se branimo zoper vsak teror, imamo, na organizacijo vajeno ljudstvo pa tudi imamo. Odgovornost za posledice državljanskih homatij v teh tako izpostavljenih krajih, ki so najbolj i>otrebni mirnega razvitka, bo nosila vlada. ^Orjuna«, kakor pravi danes poročilo, izjavlja, da z atentatom na Cirilovo tiskarno ni v zvezi. Koliko je na tem resnice, se bo kmalu izkazalo. Splošno ogorčenje javnosti nad tem činom pa je dokaz, da teroristične metode v Sloveniji ne bodo uspele. Treba je ta zločin ne samo od sebe odvračati in tudi ne samo ga obsoditi, ampak dejansko storiti vse, da se bo politični boj pri nas vršil v kulturnih oblikah. Sofijsko gledališče ponorelo Sofija, 12. febr. (Izv.) V soboto ob pol osmih zvečer ee je začela v Narodnem gledališču dramska predstava »Genovefa«. Takoj med prvimi prizori so začele goreti na odru kulise. Požar se je silno hitro razširil na garderobo in skladišče dekoracij. Med posetniki predstave je nastala velika panika. Vse je hitelo proti izhodom. Več ljudi je bilo v gnječi več ali manj poškodovanih. Gledališče je popolnoma pogorelo. Škoda je velikanska. K požaru so se pripeljali tudi kralj Boris, ministrski predsednik Stambolijski in več drugih ministrov. Nekatera poročila pravijo, da so se vsi ljudje rešili, druga poročila pa trdijo, da sta dve osebi mrtvi in 15 težko ranjenih. Froîiéev shod v Rumi. Belgrad, 12. febr. (Izv.) Včeraj se je \Tr'l v Rumi velik shod neodvisne radikalne stranke, ki je sijajno uspel. Na shod je došel Stojan Protič, ki so ga tisočeri zborovalci burno pozdravljali. Govorili so: St. Protič, Arangjelovič, dr. Gjurgjević in Ilić. Za nosilca liste za Srem je imenovan dr. Nikola Gjurgjevié. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki odobrava Protićevo politiko. HRVATSKA ZAJEDNICA NE POSTAVI KANDIDATOV. Zagreb, 12. febr. (Izv,) Včeraj se jc vršila seja osrednjega odbora Hrvatske Zajednice, na kateri so razpravljali o stališču, ki naj ga zavzame Hrvatska Zajed-nica glede na bližnje volitve. Na seji se jc ugotovilo, da pogajanja s Hrvatsko republikansko seljačko stranko (Radičevci) niso uspela. Sklenjeno je bilo, da Hrvatska Zaiednica v banovini nikjer ne postavi svojih kandidatnih list. Svojim pristašem pa priporoča, naj glasujejo za Hrvatsko republikansko seljačko stranko. Zločin orimeev v Mariboru. VLOM ORJUNCEV V CIRILOVO TISKARNO. — STROJI RAZBITI. Maribor, 12, februarja. V noči od sobote na nedeljo okrog 2. ure so udrli po načinu roparjev in tatov organizirani Or-junci v tiskarno «rv. Cirila v Mariboru. Z revolverjem so ustrahovali hišnika, da ni mogel klicati na pomoč. 5 Orjuncev je držalo, drugi so udrli v dvorano, кјзг sn stroji za tiskanje. Orjunaška banda je s kladivom začela razbijati po strojih. Po dolgem razbijanju so popolnoma pokvarili veliki stroj za tiskanje časopisov in dvi manjša stroja tipa »Tigel«. Razrezali so na drobne kosce tudi gonilno jermenje. Ko so opravili svoje junaško delo, so udrli vrata na dvorišče in izginili. Takoj po odhodu je šel hišnik Blaž Klavžar na policijo in javil dogodek. Škoda je izredno velika, osobito radi tega, ker se morajo razbiti deli naročiti iz Nemčije in je radi tega delo znatno zadržano, V očigled temu zločinskemu napadu pribijemo, da so udrli in poškodovali stroje organizirani pristaši Orjune, ki simulira, da se bori za plemenite cilje nacionalizma. Pribiti moramo dalje, da je ta roparski napad že drugo poškodovanje slovenske lastnine na slovenskih tleh. Ta napad je bil natančno pripravljen. Po sedanjih preiskavah je jasno, da stoje za temi temnimi elementi razni voditelji demokratske stranke, ki bi se rada na ti najbolj ostuden način obdržala na političnem površju. Na to opozarjamo vso našo javnost, odločilne oblasti pa na to, da je to resen apel naše sliiinke, ki se zaveda svoje moči. Voditelji mariborske Orjune so sledeči: Radi-voj Rehar, urednik »Tabora«, dr. Avguštin Reisman, mariborski dopisnik »Jutra» in sotrudnik ;>Tabora«, višja uradnika pri okrožnem agrarnem uradu: dr. Kacalura in dr. Štefančič, nadalje sokolaša in demokrata: Janez Volčič, uradnik pri finančnem ravnateljstvu, in policijski uradnik Strnad. ORJUNCI POD KLJUČEM. Mariborska policija je aretirala radi napada na Cirilovo tiskarno tele Orjunce: K i n k e 1 a , ki je stavec v demokratski mariborski tiskarni, B o 1 e t a , carinskega posrednika Štoka. Mnenja smo, da bi spadali na oni kraj, kjer je Štoka, še drugi , Značilno za tiskarsko podjetje demokratske stranke je, da je tamkaj glavno ognji -j šče Orjune. Tamkaj je nastavljen Kinkela. ki je strokovnjaško razbijal po strojih, Značilno je dalje, da se je našel ključ od vežnih vrat Cirilove tiskarne v žepu ene-i ga aretirancev. Jasno je torej, da so Or-junci ali ključ ukradli, ali ponaredili. PROTEST S. L. S. Dr. Hohnjec je v imenu vodstva SLS danes telefonično pri pokrajinski upravi v Ljubljani energično protestiral proti roparskemu napadu Orjuncev na tiskarno sv. Cirila in zahteval, da se mora mari-w ruska Orjuna razpustili. Zahteval je, da mora oboje, protest in zahteva po raz-:r.i?4tvi sporočiti centralni vladi v Belil. Obenem se naše organizacije pripravljajo, da se še ta teden tudi na Štajerskem osnuje močna protiorjunska organizacija. Demokrati v Mariboru, kateri finansirajo Orjuno, naj sami sebi pripišejo, ako bodo čutili naše protiukrepe hujše, kot mislijo. Ves pošteni Maribor vseh strank obsoja prostaško in zločinsko početje emokratskih Orjunašev. Dosedaj so 3 komisije pregledale škodo, ki jo cenijo na 400.000 kron. KDAJ SE JE NAPAD IZVRŠIL. Mariborski Sokol je imel v sobot« zvečer veliko maškarado v Narodnem domu. Te sokolske maškarade so se udeležili tudi Orjunci in tamkaj pred polnočjo popivali na račun demokratskih vodij. Napad na Cirilovo tiskarno je bil pripravljen že nekaj dni poprej, kot je preiskava dognala. Orjunaši so šli okrog dveh iz Narodnega doma naravnost v Cirilovo ti skarno. Ponoči od sobote na nedeljo se je izvršilo po raznih trgovinah sredi mesta veliko vlomov, kar je jasen dokaz, di mariborska policija ni zmožna vršiti svoje nalogo, ker posamezniki ničaio čuta od govornosti in dolžnosti. Manjka moralne in stvarne kvalifikacije, številna moč bolj škodi kot pa koristi. Treba je ugotoviti, da je od mariborske policije več uslužbencev včlanjenih pri Orjuni. Maribor, 12. febr. (Izv.) Dognalo se je, da je zločinska tolpa, ki je vlomila v Cirilovo tiskarno, prvotno nameravala razbiti nemško veselico pri Anderlu v Rad» vanju. Ker je pa tam bilo preveč Nemcev, so orjunci zgubili korajžo in se v avtomo-oilu odpeljali nazaj v Maribor, kjer so nato vlomili v Cirilovo tiskarno. Maribor, 12. febr. (Izv.) DanaSnji »Tabor«, čigar glavni urednik je predsednik Orjune, obsoja napad na Cirilovo tiskarno, na drugi strani ga pa opravičuje e pisavo »Slov. Gospodarja«. »Tabor« prina-ša izjavo Orjune, da ni v nobeni zvezi r. napadom. V istem listu izjavlja tudi ravna teljstvo Moriborske tiskarne, da ni v nobeni zvezi г zločinci, ki so napadli Cirilovo tiskarno. Mobilizacija v Turčiji. X0V ТГНШ ULTIMAT. ZAVEZNIŠKE LADJE OSTANEJO V S MIR NI. London, 12. rebr. (Izv.) Router poro-i ča. da so Turki poslali zaveznikom ullimat, j v katerem zahtevajo, naj v treh dneh za i puste Smirno. Položaj v angorski skupščini ; je zelo napet. Večina zahteva, raj se raz-: veljavi dogovor, sklenjen v Mudaniji. A(cae, 12. febr. (Izv.) Turški poveljnik v Sininii je poklical pod orožje vse moške od 18 do 42 leta. London, 12. febr. (Izv.) Pred Smirno je zasidranih 22 vojnih ladij in sicer 11 angleških, 4 francoske, 3 italijanske in 4 ameriške. Dvanajsta angleška ladja pride v na|-(trajšem času. Pariz, 12. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je imel danes daljši razgovor z angleškim poslanikom Crovejem. Ratifikacija $anmarg?ieritske pogodbe v Padskem parlamentu. Rim, 12. febr. V popoldanski neji italijanskega parlamenta dne 10. t. m. je po mnogih ovirah končno prišla na dnevni red ratifikacija sanmargheritske pogodbe. Poročal je Orlando. Rekel je, da s tehničnega vidika predloženi zakonski načrt ne pomeni nič drugega nego izvršitev rapall-ske pogodbe, ki jo je bil parlament že odobril. Jasno je, da je treba sklenjene pogodbe izpolniti, zato bi bila odklonitev predloga nesmiselna. Kev je dalje sklenjena pogodba mednarodni dogovor, k ga zbornica ne more izpremeniti, bi biia tudi vsaka razprava o podrobnih vprašanjih nekoristna in celo škodljiva. Splošni in- teresi države zahtevajo, da se zaključi ciklus vprašanj, katerih končni rezultat je predloženi zakonski načrt. V razpravi so se oglasili Chieaa, LuccS, Giunta, Dudan in končno Mussolini. Ministrski predsednik je naglasil, da a« * odobritvijo sanmargheritskih dogovorov završi teden zunanje politike v italijanskem parlamentu. Ta teden bi ae mogel nazvati tudi mirovni teden, ker a« f* začel z washingtonsko konvencijo o omejitvi oboroževanja in sc končuje s san-margheritskimi dogovori. Zbornica je dovršila lepo delo in je nedvomno dvignila svoj ugled. Franjo Sukije: Zerimjefia aH гатгВДепа Slovenija ? L Živo sc se spominjam prelepega avgusta 1868. Bili smo na krasno uspelem Ervem slovenskem taboru v Ljutomeru lolga povorka korakala je iz prijaznega mesteca na ozaljšano taborišče, med njo krdelo navdušene akademične mladine. Na čelu sprevoda plapolali sta dve trobojnici, nosila sta jih po en zastopnik dunajskih in Sraških visokošolcev, za Dunajčane jaz, te-aj stud. jur„ za Gradčane moj prijatelj stud. med. Maks Samec, blag idealist, kasneje velezaslužen deželni poslanec in v istini » veliki« župan kamniškega mesta. Na taboru samem so nadi-jeni popularni govorniki razvnemali probujajoče se ljudstvo za narodne terjatve, pred vsem za njih jedro, za Zedinjeno Slovenijo, In njih mogočne besede so naj^l-isncje odmevale v nr>5ih študentovskih mladostnih srcih, golo navdušenje nas je bilo za to kardinalno zahtevo slovenskega mroda. In danes? Ali jc to v istini le posledica starostne mrzlokrvnosti, da se več ne ogrevam za nekdanji ideal, da trezno ргг-ii-šljujem, kar sem nekdaj burno terjal ter da naposled prihajam skoro do zaključka, da je pod gotovimi pogoji in precizno določenimi omejitvami upravro rardeljena Slovenija več vredna za rarodno korist nego toliko proslavljena upravno zdr-ižena Slovenija! Pa zakaj? Vprašanje je presojati z dvojnega stališča, z upravno-tehničnega in z narodnega vidika. Kar se prvega tiče, j? naglašati, da pač najbolj sodi moderno intenzivni upravi ozemlje s kakimi 4 do 500.000 prebivalci, da pa vendar upravni teritorij v velikosti sedanje hudo skrčene Slovenije nikakor nI prevelik ali preobljuden. Gotovo ga lahko obvlada in upravlja en sim veliki ž"pan, če je le količkaj sposoben ter kos s^oji nalogi. V tem pogledu torej ne bi bilo nobenih težkoč za ustanovitev, »reetiur* ohranitev zedinjene Slovenije. Toda pozabiti nikdar ne smemo, da nismo Slovenci sami m f v?tu, da med nami in Srbi stoje bratje Hrvati ter da je absolutno nemogo?e za vsakega srbskega držav, nika, nekaj privoščiti Slovencem, kar bi obenem odrekel Hrvotoi". Zedinjena Slovenija mora imeti svoj naravni korolâr v pod bansko vlado združeni Hrvatski. Vihar narodne nevolje bi pretresal dušo hrvatskega naroda, dvignila bi se splošna pobu-na na hrvatskem ozemlju, ako bi se pač zasnovala zedinjena Slovenija, dočim bi ponosna »troedlna kraljevina« ostala i dalje razkosane na posamezne pokrajine. >No, pa dajte Se Hrvatom, kar žele in zehtevajo, vpostavite Zvonimirjevo krono v večjem sijaju in z razširjenim ozemljem!« — utegne se mi ugovarjati Ali tu trčimo takoj na prvo nepredorno oviro: Celokupna Hrvatska je upravro-tehniîno nemogoča! Od izliva Save pri Belgradu sega doli do Boke kotorske, ogromni teritorij, ki ima 3.7 milijonov duš navzlic svoji deloma prav nizki oblindenostl, ozemlje mnogo preobsežno, da bi ga mogel vladati in dobro upravljati kak posamezen človek, bil bi tudi največji umetnik v upravni stroki. Toda stvar se 5e komp1ik"je, ker spada k Hrvatski cela mo^ka oh "d. se^njoča id reškega Sušaka do Budove na jugu, 1000 km morskega obrežja. To pa nalaga j upravi celo dolgo vrsto navadnemu uprav-' nemu uradniku povsem neznanih poslov in tvarin ter daleč presega moči tudi naj-izbornejšega upravitelja. Lahko imenujete kakega »bana« tej upravni enoti, lahko ga obdajate z onim srednjeveško-fevdalnim sijajem, ki tako močno upliva na romantično dušo hrvatskega naroda, — dobili boste morda kakega nadarjenega političnega eksponenta, morda tudi le kako politično ničlo, igrajočo državnika pri svečanostih ali pojedinah in »čajankah«, toda upravnika, zlasti modernega dobiti ne mo-reto! Oglejmo si sedaj politično stran omenjene osnove, ki bi vpostavila »pari passu« zedinjeno Slovenijo in njeno starejšo in močnejšo sestro, zedinjeno trojedino kraljevino! Le-ta obsega poleg Hrvatov tudi okoli 700.000 Srbov, deloma pomešanih, deloma živečih v strnjenih misah. Isti jezik govoré, loči jih vera in — alfabet! Razpor med krvnimi brati, ki so ga s satansko zlobo vedno netili, podkurili in podpihovali zakleti sovražniki slovanstva. mogotci na Dunaju in v Budimpešti, obstoja žalibog še dandanes. Ne spominjajo se več onih časov, ko se je v obrambo po Košutu ogroženega hrvatskega obstoja dvignila po svoji veliki večini pravoslavna t. j. srbsko vojna krajina, ko je iz knježevine pod gctsraîom Kničaninom prihitelo na tisoče prostovoljcev bratom Hrvatcm na pomoč I ter je srbski patrijarh Rajačič slovesno in-! štaltral hrvatskega bana JelaSića — vse j to je Dozabljeno in danes razsaja po Hrvatskem bolj nego kedaj sovraštvo proti Srbcm. Ali mislite, da bi v takih odnošajih katerisibodi srbski državnik mogel izročiti svoje rojake, kompaktno naseljene v Liki in Krbavi, v nekdaj »banalskih« in slavonskih regimentih, v Sremu, brezpogojno in brez poroštva onemu nikakor ne neoporečnemu hrvatskemu činovništvu? Ia še več! Iztočna mtji hrvatske banovine sega do Zerauna, ki je belgrajsko predmestje, ležeče baš nasproti Belgradu, od kojega ga loči le Sava. Ugoditi hrvat-, skim željam v polnem obsegu bi bilo morda še mogoče, ako bi med obema pleme* ! noma obstojalo najUkren«)*« soglasje. Oa ! je temu tako, bi se moglo preko vseh ; upr.ivnotehmčnih oomislekov in stvarnih j ugovorov naposled Š4 privoliti v tako teri-j torijalno strukturo. Toda žalibog v dogled-nem času ni pričakovati podobne epre-! membe v hrvatski mentaliteti, katero da-1 nes še nadvlada po'itlčni gl"mač Stipica Radič s svojo seljačko republiko. Javno i se hvali, da bo pri predstoječih volitvah i od 66 hrvatskih mandatov priboril nič j manj nego 50, torej celih 76 ostot. Recimo I tudi, da mož v svoji nad itosti hudo pretirava, vendar je gotovo, da bo hrvatski se-Ijak v svoji politični zaostalosti in nezrelosti večinoma sledil fantastičnim nazorom tega demagoga. Srb je ustvaril našo i kraljevino, on sigurno ne bo dopustil kon-■ figuracijo, ki sama na sebi pomenja resno nevarnost za njegovo državo. Vsled tega ovira baš ozir na hrvatsko idiost/n-krnzro uresničenje slovenskih teženj po zedinieni Sloveniji. Ne varajmo se tedaj; do upravne delitve slovenskega ozemlja pride. Toda glasno bi moral ugovarjati tudi jaz, ako bi se poskušala nad nami izvršiti mehanična razdelitev. Trdno sem prepričan, da mora priti do nujne revizije ponesrečene vidovdanske ustave. Odkar sem bil vstopil v parlamentarno življenje, vedno in dosledno sem se potegoval za edino pravo načelo avtonomije. Nisem se zaman uglobil v Nato je Mussolini brezobzirno zavrnil opozicijo, ki da bi rada zbornico izpremenila v shod. Rekel je, da o notranji politiki ni kaj razpravljati, ker kar se zgodi, se zgodi na njegov neposredni ukaz in za vse nosi on sam polno in osebno odgovornost. Tisti, ki so mislili nekaznovano voditi vojno proti državi in fašizmu, so se razočarali in se bodo v bodoče še bolj. Po Mussolinijevcm govoru se je vršilo glasovanje o eanmargheritskih dogovorih Uspeh je bil presenetljiv: 255 glasov za in 20 proti. S tem je ratifikacija izvršena. Belgrad, 12. febr. (Izv.) Vest, da je Italijanski parlament ratificiral rapallsko pogodbo, je izzvala v političnih krogih živahno diskusijo. Nekateri krogi se tega vesele, češ, da je vendar enkrat likvidirano stanje, ki je povzročilo v naši zunanji politiki toliko neprilik. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri se je bavil z rapallsko pogodbo in o njeni tehnični izvedbi Po pogodbi morajo Italijani v roku 10 dni izprazniti tretjo cono v Dalmaciji. Belgrad, 12. febr. (Jzv.j Danes zjutraj se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca, katere so se udeležili pomočnik zunanjega ministra Nešič, admiral Priča, prof. dr. Silovič ln dr. Matko Laginja. Na konferenci so razpravljali o položaju, ki je nastal vsled ratifikacije rapallske pogodbe v Italijanskem parlamentu. Paritetna komisija za ureditev in organizacijo reške države se mora čimprej sestati. Delj časa so razpravljali o evakuaciji Sušaka in luke Baroš, katere Italija še ne namerava Izprazniti, ker še ni urejeno reško vprašanje. Naša komisija odpotuje na Sušak. češkoslovaško posojilo. Praga, 12. febr. (zv.) Listi poročajo, da namerava češkoslovaška vlada najeti 1 mi-Ijardo frankov posojila v Parizu ali Londonu. NASLEDNIK DR. RASINA. Praga, 12. febr. (Izv.) Po dohodu francoskega specialista h dr. Rašinu se bo vršil zdravniški posvet, ki naj ugotovi, koliko časa bo dr. Rašin delanezmožen. Na podlagi izvida zdravniškega posveta bo ministrski svet sklenil, ali naj dr. Rašin ostane finančni minister ali naj se imenuje nov minister. Kot kandidat za finančnega mini-ttra se imenuje sekcijski načelnik dr. * 1 a s a k. Sovraštvo v Poruhrju. Essen, 12. lebr. (Izv.) Zveze trgovcev gostilničarjev so sklenile, da ne sme nori član prodajati francoskim četam blaga, /il in pijače. General Fournier je poslal senskemu županu dopis, v katerem izvija, da si bodo francoske čete same po-.regle, četudi v škodo prebivalstva. Berlin, 12. febr. (Izv.) Aretacije v ruhrskem ozemlju se nadaljujejo. V mestu Her-ne je proglašeno poostreno obsedno stanje. APOSTOLSKA \ \ ZA BANAT IN BACK0. Belgrad, 12. febr. (Izv.) Vprašanje apostolskih vikarjev za BaČko in Banat je rešeno. Vatikan je v sporazumu z vlado imenoval za Bačko s sedežem v Subotici Ludo-vika Vodanoviča, za Rana» s sedežem v Velikem Bečkereku pa Rafaela Rodiča. KONFERENCA 0 JUŽNI ŽELEZNICI. Budimpešta, 12. febr. (Izv.) Bivši finančni minister Telesky in tajnik v finančnem ministrstvu dr. Ernyey sta odpotovala v Rim, da se udeležita konference o južni železnici. Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. Angleški spisal H. U. Wells. — Poslovenil —o—. (I)a)]«). Tedaj sem začutil rahel sunek, nekaj je počilo, kakor ce kdo v sosedni sobi odcepi steklenico šampanca, in — fiiiiiv —, je tenko zažvižgalo. Za hip sem imel občutek, da tiščijo moje noge k tlom s težo neštetih kilogramov —. Pa to je trajalo le neprera-čunljivo kratek trenotek. ln moja volja se je zbudila iz svoje neodločnosti. »Kavor,< sem dejal v temo, >moji živci so uničeni —. Mislim da ne —.« Umolknil sem. Nič ni odgovoril. »Norec jaz!« sem vzkliknil. »Kaj imam hi opraviti — ?l — Ne grem z vami, Kavor! Stvar je preveč tvegana! Pustite me ven!« »Ni več mogoče!« je odgovoril. »Ni več mogoče? Videli bomo, če ne!« Celih deset sekund ml ni odgovoril. »Prepozno je, da bi se prepirala, dragi Bedford! — Ali ste čuli tisti rahli sunek? Takrat sva odpotovala z zemlje —. In sedaj hitiva br o kakor topovska rogla ven v brezmejni prostor —.« ».Ia — Jaz ,« sem jecljal, pa sam nisem vedel, kaj naj odgovorim. Vseeno mi je bilo —. Za dolgo časa sem bil kakor okarae-nel. Besedo mi je zaprlo. Kakor da bi nikdar ne bil čul o tem, da hočem zapustiti svet, tako se mi je zdelo. bi čudne izpremembe so se godile z mojim telesom —. Čutil sem se lahkega, brez teže, kakor da bi bil brez telesa, in nerazumljivi občutki so se mi zbudili v glavi, kakor bi me hotela kap zadeti. Žilice ob ušesih so se mi napele in so močno utripale. Ti občutki so postali tekom časa se močnejši in me sploh niso več zapustili, pa privadil sem se jim, da mi vobče niso bili več nadležni. Sele mnogo pozneje sem razumel te pojave. Kar je namreč bilo v obli, je bilo prosto zemeljske teže. Zato sem se čutil tako lahkega, breztelesnega. Tudi kri je z večjo močjo plala po žilah in silila od srca proč, ker je ni več zadrževala teža. Cul sem praviti, da imajo enake občutke letalci, ki se dvignejo v velike višine, šest do sedem tisoč metrov nad zemljo. — Klik — je naredilo v temi in drobna električna lučica jo zažarela. Zagledal sem Kavorjevo lice. Bledo je bilo. Tako je bilo menda tudi moje. Molče sva gledala drug drugega. »Djano je I« sem končno rekel. »Da,« je odgovoril, »djano je —k »Ne ganite se!« je vzkliknil, ko je opazil mojo kretnjo. »Dajte svojim mišicam popolen miri Najina obla je sedaj svet sam zase! Poglejte!« Pokazal je na zaboje in zavitke, ki sva jih položila na dno oble na volnene odeje. Ostrmel sem. Vse te stvari so plavale v zraku, približno za čevelj visoko od dna. Pogledal sem po Kavurju, glej, tudi on ni več slonel ob steklem steni I Za njegovim hrbtom sera videl njegovo senco, znamenje, da je prosto visel v obli. Segel sem za hrbet. Res, tudi jaz sem visel v zraku. Nisem zakričal, nisem se ganil, le strah me je obšel. Kakor da bi me nevidna moč držala v zraku, tako je bilo, in ko sem se z roko lahno dotaknil stekla, sem se zazibal, kakor bi me bil kdo sunil. Razumel sem, kaj se je zgodilo. Zemlja naju ni več vezala nase — ču-dotvorna snov kavorit naju je odrezala od njene privlačnosti. Toda kakor ima zemlja svojo privlačno moč, tako jo ima tudi vsako drugo telo, toliko manjšo seve, čim manjše je Najina obla je bila svet zase, ki je tudi imel svojo privlačnost. In kakor Je sedež zemeljske privlačnosti središče zemlje, tako je bil tudi sedež privlačnosti v najinem malem svetu središče oble in tja so padali, silno počasi seve, sorazmerno s svojo maso, vsi predmeti, ki so bili v obli in tudi najina telesa. Le toliko se mi je zdelo, da je ležalo težišče oble bolj proti meni, — razumljivo, ker sem bil večji in debelejši ko Kavor. Čudno, tuje, neznano čuvstvo je to bilo — plavati tako brez teže v prostoru! Pa ko je minil prvi strah, ni bilo to čuvstvo prav nič neprijetno, nasprotno, izredno udobno je bilo. Zdelo se mi je, kakor da ležim na debeii mehki pernici —. In pri vsem tem sem se čutil popolnoma svobodnega, neodvisnega, breztelesnega —. Mislim, da bi si študij očeta in voditelja češkega naroda, Jana Palackega, kateri še v svoji politični oporoki 1. 1872 z vso odločnostjo trdi, da ni mogoča ustavna svoboda bres avtonomije) In v istini kaže uie površen pogled na zgodovinski razvoj posameznih držav, da je prost le oni narod, ki d sam vlada in upravlja. Vsaka druga svoboda je le na-videzna, le prazna senca istinite prostosti. Kako si tedaj predstavljam ureditev obeh pokrajinskih oblasti, v koje se bo upravno razkrojila naša Slovenija? Moj odgovor slove: Kar po svojem bistvu -.kup spada, naj se nikar ne loči in razdnsži, temveč naj se skup obdrži, skupno upravlja, po enem samem oblastvu ter iz naravnega in zgodovinskega središča slovenskega, tedaj iz Ljubljane bi od ljubljanskega velikega župana. K tem skupnim zadevam računam celo obširno polje ljudske prev. svete, celo deželno kulturo, zdravstvo in javne zgradbe, torej baš one točke javne uprave, ki obsegajo kulturno življenj« na. roda ter vsebujejo narodno enota O tem ustroju, kakor si ga jaz pred. stavljam, sicer v drugem članku. Politične vesti. -f Vredno odpadnika. Glasilo dr. 8u« steršiča j« postalo silno nervozno, ker smo konsta tirali mešetarsko pogodbo dr. 5. z radikali, po kateri se je dr. S. zavezal, da bo po volitvah vstopil v radikalno stranko. »Ljudski dnevnik« vsled te neljube mu konstatacije kar besni in zmerja na vse strani. Po svoji navadi taji vse. Nazadnje bo dr. S. še tajil, da izhaja Ljudski dnevnik in da se je proglasil za načelnika stranke, ki je danes še ni, razen če on sam г desetorico ljudi predstavlja stranko. V istem hipu pa, ko taji glasilo dr. S. naša razkritja, pa laže o SLS, kar se da. Preveč časti bi dajali temu belgrajskemu, da-si v Ljubljani tiskanemu reptilu, ako bi odgovarjali na kopo vseh njegovih laži Kon-statiramo samo, da se je Ljudski dnevnik še vsakokrat grdo zlagal, kolikorkrat jc pj. sal o dr. Brejcu. Še predno je izšel ofict-eini organ dr. Š., je prinašal »Slov. Narod« popolnoma izmišljena poročila o kandidaturi dr. Brejca, sedaj pa te laži nadaljuje Lj. d. Tudi g. Beltram psuje v zadnji številki Lj. d. na način, kakor se je pač naučil od dr. S„ kajpada iz jeze, da jo je kot agent dr. S. v Mariboru skupil, kakor zasluži. Čisto pa pozabi omeniti, da je v Mariboru sam povedal, da gre v Ptuj, od koder so nam sporočili, da tam ni nič opravil. Je-li grozdje prekislo? •f Skupni nastop narodnih manjSin v Avstriji Na Dunaju se je vršil sestanek slovanskih narodnih manjšin: Čehoslova-kov, Slovencev in gradiščanskih Hrvntov. Sklenili so zahtevati, da se mora povodom bližnjega ljudskega štetja vplsavati samo materai jezik. Dalje so sklenili, da bodo slovanske narodne manjšine v vseh nerodnih vprašanjih skupno nastopale. Iz zunanje politike. * Umor pravoslavnega métropolite Gc-; orgija na Poljskem je videti političnega i značaja. Ustreli ga je pravoslavni duhovnik : Smaragd Latisczenko med avdijenco. Ofi-cielno se ugotavlja, da je morilec metre-polita sovražil iz uisciplinarnih razlogov, toda pomisliti je treba, da je bil Georgij obsovražen med vso ono pravoslavno duhovščino, katera ni odobravala jegove pogodbe s poljsko vlado, glasom katere jc bila proglašena neodvisnost poljske pravoslavne cerkve od ruske. Tudi so Georgiia vsi ljudje naročili kavorit, č« bi bilo mogoče, — samo da bi se tako mehko in udobno valjali po zraku--. Sicer pa nisem mislil, da bova odpotovala tako gladko. Pričakoval sem silen sunek pri odhodu od zemlje, vrtoglavo čuvstvo divje naglice —. Namesto tega pa ecm se počutil kot bi bil breztelesen —. Prav nič se mi ni zdelo, da sem naštet pil dolgo potovanje v negotovost, bilo mi Jc kakor začetek prijetnih sanj —. V. Bcdlord iu Kavor potujeta proti mescu. Kavor je ugasnil električno luč. Nima-va, je dejal, mnogo električne sile na razpolago in treba je zelo štediti. Nekaj čase — bogvedi kako dolgo je bilo — nekaj časa sva tiho sedela v črni temi. Nato pa sem se oglasil jaz iz praznine: »V kaki smeri potujeva?« >V poševni črti,« je razlagal, »in sicer na vzhod, računajoč po zemeljskih pojmih. Zemlja se namreč suče krog svoje osi cd zapada proti vzhodu, zato sva po vseh zak<> nib narave tudi midva odletela od nje v tej smeri, — prav kakor kosci blata odletavajo od kolesa v smeri, v kateri se suče. — Nocoj je približno zadnji krajec, mesec je globoko pod vzhodnim obzorjem. Potujeva torej približno v smeri proti njemu. Odgrni1 bom okno —.« Klik — je zapelo pero in zastor na enem izmed oken se je odgrnil. Ves radoveden sem pogledal —> (Dalje.) Ste*. 33. SLOVENEC, dne 13. februarja 1923. Stran 8. dolžili, da je bil on vzrok preganjanju onih pravoslavnih škofov in duhovnikov od strani poljske vlade, kateri so se upirali njegovim naredbam. Po imenu soditi je morilec ukrajinske narodi.osti. Vse to zbuja domnevo, da ima ta grdi atentat politično ozadje, * Francoska javnost postaja nekoliko nervozna, ker se nemški odpor v Poruhrju ne da tako hitro zlomiti. Zbornični odsek za zunanje zadeve je povabil Poincareja, da mu o stanju rtihrske zasedbe poroča. Povod je dal neki članek Tardieuja, kateri graja način in metode zasedbe. Ostala publika se razburja zaradi velikanskih stroškov okupacije, katerih vrednost s težavo odpravljenih vlakov s premogom iz Po-ruhrja niti oddaleč ne odtehta. »Journal des Débats« svari pred defetizmom in pesimizmom, ki se razširja na podoben način kakor med vojno. Prebivalstvo se mora zavedati, da je vlada odločena nemški odpor zlomiti in da bo šla do skrajnega. Pogajanja, ki jih mnogi žele, se morejo začeti šele potem, ko bo Nemčija v tem l: ju kapitulirala. Kar se tiče stroškov, jih bo plačala Nemčija. — Poincare bo odseku /a zunanje zadeve sicer poročal, ne misli pa vsega povedati, da se ne oškoduje francoska akcija v Poruhriu. * Angleži delajo dobičke. Odkar so Francozi zasedli Poruhrje in morajo *Tem-ci dobavljati premog iz Anglije, se je tam v teku tega meseca izkooalo 5 611.000 ton premoga, to je 230 milijonov ton na leto, ako bo to šjo tako naprej. Tako bo angleška premogovna produkcija dosegla višino, kakor jo je imela 1. 1913 pred vojsko. S tem se je seveda tudi znatno zmanjšalo število brezposelnih. To je eden glavnih vzrokov, da se Anglija v francosko-nem-škem sporu vede nevtralno. LîisîSsîve m SLS. V nedeljo, dne 11. t. m. jc priredila SLS celo vrsto shodov. Sho ! so bili zelo dobro obiskani in so se volivci skoro povsod, odkoder smo dosedaj dobili poročila, soglasno izrekli za SLS, tudi taki razsodni možji, ki dosedaj niso bili pristaši SLS. Tudi nasprotniki polagoma uvidevajo, da je edina SLS pravu in resnična zaščitnica slovenskega naroda in odločna ter dosledna braniteljica njegovih interesov, ki visoko drži zastavo slovenske pošterosti, ki jo skuša otrovati balkanska korupcija. Vrste Samostojno kmetske stranke, ..i je svoje volivce grdo varala, se od dne dc dne tako krčijo, da sam njen poglavar Pucelj obupava, Če bo fijegove stranke 18. marca še kaj ostalo. V naslednjem s'ede poročila o nedeljskih shodih: Mirna peč. Včeraj, 11. t. m. je priredila SLS v Mirni peči velik volivni shod. Društvena dvorana je bila nabito polna. Med njimi je bilo precej samostojnežev. Na shodu je govoril med burnim pritrjevanjem poslanec S u š n i k. Shod se je vršil povsem mirno. Noben samostojnež ni ugovarjal, ko je kandidat Sušnik ostro kritiziral politiko SKS, ki je pomagala ustvariti sedanji posebno tudi za kmeta nevzdržljivi položaj. Volivci so se izrekli za kandidata Sušnika in izjavili, da bodo vsi volili SLS. Stranska vas. Popoldne ob treh se je vršil shod SLS v Stranski vasi občine Šmi-liel-Stopiče. Shodu je predsedoval župan V o v k, govoril je pa kandidat Sušnik. Na shod so prišli tudi samostojneži pod vodstvom samostojnega mlinarja Bona. Zborovalci so se vsi izjavili za kandidaturo Suš-nikovo, razen 7, ki niso glasovali. Samostojna trdnjava se v Smihel-Stopiški občini ruši. 18. marec jo bo pokopal. Vavta vas. V nedeljo je priredila SLS v trdnjavi samostojnežev v Vavti vasi volivni shod. Na shodu sta govorila dr. K u -1 o v e c in g. R a d e š č e k. Na shod je prišlo tudi mnogo dosedanjih samostojnežev» ki so v s i odobravali izvajanja in izjavljali, tla bodo glasovali za SLS. Tudi na tem volišču, ki je bilo leta 1920 za SLS eno najslabših, bo 18. marca dobila stranka ljudstva večino. Podzemelj. Preteklo nedeljo se je vršil v Podzemlju sijajen shod SLS. Na shodu sta poročala poslanec N e m a n i č in župnik Baje. Volivci so se z navdušenjem izrekli za kandidata SLS dosedanjega poslanca Nemaniča. Dobliče. Popoldne je bil v Dobličah shod SLS. Govorila sta poslanec Nema-nič in ž n pni k Baje. Soglasno so volivci odobrili kandidaturo Nemaničevo in se navdušeno izrekli za SLS. Kovor. Preteklo nedeljo se je vršil v Kovorju velik shod SLS, na katerem je govoril med burnim odobravanjem zboroval-cev poslanec B r o d a r. Tudi vsi navzoči nasprotniki so odobravali njegova izvajanja glede avtonomje Slovenijo in odločen boj SLS za samostojnost Slovenije. Kriîe pri Tržiču. Popoldne je bil sijajen shod SLS v Križih. Govoril je tudi na tem shodu poslanec B r o d a r o programu SLS in zgrešeni politiki drug'h slovenskih strank. Zborovalci so soglasno izrekli zaupnico SLS. Žalina. V nedeljo se je vršil v Zalini velik shod SLS. Na sliodu je razvijal kandi- dat K r e m ž a r program SLS. Soglasno so volivci odobrili kandidaturo Kremžarjevo in se izjavili, da bodo volili 18. marca SLS. Št. Peter pri Novem uestu. V nabito polni dvorani je govoril preteklo nedeljo na volivnem shodu SLS v Št. Petru dr. Cesti i k. Kakor od nekdaj bo tudi pri teh volitvah dal Št. Peter SLS sijajno večino. Tirnice. Kandidat Š t r c i n jo priredil v Tunicah velik shod SLS. Zborovalci so izjavili, da bo v tej občini oddanih od 110 glasov sigurno 105 glasov za SLS. Stranjo. Na nedeljskem volivnem shodu, ki je bil sijajno obiskan, so se vsi zborovalci soglasno izrekli za kandidaturo g. Š t r c i n a. Z velikim odobravan jem so spremljali njegov progranmi govor. ~ ja SKS. Trebnje. V nedeljo, 11. t. m. nas je po-časlil s svojim obiskom g. Pucelj. Prišel je na shod samostojnežev. Cele tedne je z velikimi črkami naznanjal ta shod Kmetijski list. Koncem koncev je pa bil majhen slio-dič. Gospod minister je pričakoval, da bo govoril pred tisoči volivcev, bilo je pa zbranih približno 100 zborovalcev, med temi skoraj polovica naših pristašev. Ko je gosp. Pucelj skušal zagovarjati pogubno politiko samostojnežev, so mu naši burno ugovarjali, tako da je gospod Pucelj večkrat prišel v velike zadrege. SKS v Trebnjem je bila. Prej ponosna trdnjava samostojnežev se je zrušila. Stična. V nedeljo popoldne so imeli samostojneži shod v Stični. Naznanjali so, da pride gosijod Pucelj, ker so mislili, da bo to vleklo. Prišlo je res malo večje število ljudi skupaj, med njimi zelo mnogo pristašev SLS pod vodstvom g. Zupana Erjavca. Gospod minister so govorili med stalnimi medklici naših pristašev, ki so ga spravljali v veliko zadrego, skoraj dve uri in mu je potem prišel na pomoč tudi gospod Rajer. Namenoma sta ta dva slavna govornika SKS ki sta pa mimogi'ede povedano, mlatila samo prazno slamo in niti ene pametne misli povedala, govorila tako dolgo, da bi naše ljudi utrudila in da naši ne bi prišli do besede. Končno pa je dobil besedo g. Erjavec, ki je samostojnežem dobro izprašal vest. V nedeljo se je moral gospod nosilec samostojne liste prepričati, da šanse samostojnežev pri teh volitvah niso kaj trdne. v V Mariboru bpdo pri volitvah za narodno skupščino volili na sedmih vo- I liščih. v Borba med radikali za mandate. Sam Pašič se je pritožil na seji akcijskega odbora radikalne stranke, da so radikali preveč razcepljeni, ker se skoro povsod rav-sajo za mandate. V Srbiji in prečanskih krajih, kjer prebivajo Srbi, se radikalni prvaki povsod prepirajo za mandate. V Mo-starju se je moral sam minister dr. Laza Markovič boriti proti Peri Ivaniševiču, kateri da bo nosilec liste. Celo za Slovenijo, kjer radikali nimajo še nobenih pristašev, se prepirajo, kdo da naj kandidira, to se pravi v tem slučaju: kdo da uaj — propade. Radikalna stranka ima polno dela, da nastale spore poravna. Torej ista slika kakor pri demokratih. Tam se bori za kandidaturo v Bitolju celo bivši finančni minister dr. Kumanudi, ki je na zboru zaupnikov podlegel nekemu čičeviču, pa proglaša sedaj, da je bil zbor nepravilno sklican. v Radikalna lista v Belgradu. Nosilec radikalne liste v Belgradu bo Nikola Pašič, srezka kandidata pa minister Kosta Miletič in advokat M. Marjanovič. Tudi Kosta Miletič se je boril za kandidaturo z advokatom Maksimovičem, ki je končno odnehal. v Radiécv poraz v Bosni. Radič je mislil, da ima Bosno že v žepu ter je sklenil, da povsod nastopi z lastnimi kandidati. Ko je nedavno prišla do njega deputacija Težaške stranke, jo je sprejel z najgršimi psov kami in jo malone obrcal. Mislil je, da se da bosensko ljudstvo s pasjim bičem najlažje prepričati. Pa se je ukanil. Bosenski kmetje popuščajo njegovo zastavo tudi tam, kjer so doslej še držali nanjo. Radič je moral umakniti kandidaturo svojih ljudi v tuzlan-skem okraju, a enako bo moral storiti tudi v ostalih okrajih. V Bosni je Radič doigral. v Razpad TežaSke stranke v Bosni. Težaška stranka v Bosni je s svojim nelojalnim postopanjem v pogajanjih z ljudsko stranko za volivni kompromis ter z vsiljevanjem Radiču zapravila vse zaupanje hrvatskega ljudstva. Velik del lastnih pristašev je odbila od sebe. Ti disidenti so na svojo roko sklenili kompromis z ljudsko stranko ter se zedinili za skupnega kandidata dr. Pavičiča, ki bo po soglasni sodbi gotovo izvoljen. Težaški stranki so po vsej priliki dnevi šteti; po volitvah takoj neha izhajati njeno glasilo >Hrv. Sloga« ter je glavnemu uredniku Crespiju baje služba že odpovedana. v Dr. Smodlaka v Zemljoradniški stran-1 Id. Dr. Smodlaka je vstopil v Zcmljoradni-ško stranko, ki ga je proglasila za okrajnega kandidata v Splitu. — Dr. Trumbič in dr. Drinkovič nadaljujeta pogajanja za skupni nastop. Na Brezjah bo v nedeljo, dne 18. februarja ob dveh popoldne VELIK "OD SLS za vse okoliške občine. Na shodu "bodo govorili Gostinčar, Brodar in Jan. Somišljeniki, agitirajte med somišljeniki za shod! Primorske p Proti slovenščini «a sodlSčih. Sodni nadsvetnik Rutar je 7. t. m. na neki razpravi začel obtoženca izpraševati slovensko. Državni pravdnilc je takoj odločno protestiral ter je zavrnil tudi odvetnika dr. Gabrsčka, ki je zahteval, da se razpravlja v slovenščini. p Preganjanje goriških komunistov. Pri komunističnih voditeljih v Gorici je oblast zadnje dni izvršila hišne preiskave. Komunista Josipa Marvina so zaprli. p Goriški deželni odbor v likvidaciji. Te dni je dospel v Gorico komhar Nancetti in prevzel mesto dosedanjega komisarja РазсоНја, da izvrši likvidacijo deželnega odbora. Namesto {»krajinskega sveta v Vidmu, ki se razpusti, bo imenovana kraljeva komisija. p Vprašanje matulisko-lovranske ccstnc železnice. Električna ccstna žcleznica Matulje— Opatija—Lovran jc prišla vsled popolnega pomanjkanja tujcev v ogromne dolgove. Sedaj t»i Italijani radi naprtili štirim občinam, po katerih področju teče žcleznica. Občinam je seveda veliko na tem, da bi se ta železnica obranila, toda občinski možje dobro vedo, da zaenkrat ni nikake nade na izboljšanje tujskega prometa in da bi si občine s prevzetjem železnice nakopale strašno breme, ki bi jih v kratkem gospodarsko popolnoma ugonobilo. Trezni občinarji so mnenja, da bi morala železnico podpreti država in pa banke. Toda nacionalistični italijanski krogi hočejo železnico kratko in malo natveziti občinam in |im zaradi njhovcga pomišljanja očitajo — protidržav-nost in kličejo nadnje oblast. Dokazati takega očitka danes v Italiji ni treba. — P. Marljolil Holeček umrl. Včeraj zvečer ob 6. je umrl v bolnici p. Marijofil H o 1 e č e k, provincija! oo. frančiškanov. Pogreb bo jutri popoldne. Natančneje poročilo sledi jutri. — Dramatični odsek v zavodih v Št. Vida uprizori danes ob 4. popoldne Gogo-ljevega Revizorja, ljudsko šaloigro v 5 dejanjih. Med odmorom igra dijaški orkester pod vodstvom g. Hybaska. Dobiček jc namenjen za dijaški list »Mentor«. Odsek prosi obile udeležbe. Vstopnico so v pred-prodaji pri gdč. Ivanki Zakotnik v St. Vidu. — Nova skupina Jugoslovanske strokovne zveze. V nedeljo, 11. t. m., se je vršil v Kočevju ustanovni shod skupine Jugoslovanske strokovne zveze v prostorih g. Beljana. Na shedu sta govorila urednik Smodej in tajnik JSZ Cvikl. Vsi navzoči delavci so prijavili svoj pristop. — Članom in plačilnicam »Prometne % veze« v vednost. Glasom sklepa načelstva Jug. strokov, zveze prevzame z današnjim dnem vse posle ^Prometne zveze« zopet stari odbor z nalogom, da v najkrajšem času skliče izredni občni zbor. O tem se obveščajo vsi člani in plačilnico, kakor tudi o tem, da se ozirajo zaupniki plačilnic samo na navodila in okrožnice starega načelstva s podpisom predsednika tovariša Adal-berta Ceraj-Ceriča. — Glavni tajnik Cvi-kelj, 1. r. — Članom Prometne zveze! Po sklepu načelstva Jugoslovanske strokovne zveze nima točasni predsednik PZ tov. Beltram nobene pravice več zastopati Prometno zvezo, temveč preidejo vsi društveni posli z dnem 12. februarja 1923 do izrednega občnega zbora, ki se vrši dne 4. marca 1923, na prejšnji odbor s predsednikom Cerajent. — Ribnica. Umrla je 10. t. m. Jožefa ČeSarek — Slemenčeva mati, stara 82 let. Vsem gospodom, ki so kedaj kaplanovaii v Ribnici, se priporoča v molitev. N. v m. p. — Iz Bele krajine. Končno dobimo tudi mi v bližnji bodočnosti telefonsko zvezo z ostalim svetom, t, j.: telefonsko javno govorilnico v Črnomlju in pa v Metliki. Napeljava žic s kolodvorskih postaj v poštna urada obeh mest je žc dovršena na skupne stroške interesentov. Ko bo dovršena napeljava telefonske žice k posameznim abonentom, vas bomo, g. urednik, te-lefonično obvestili. Pri napeljavi telefonskih žic je pa vseltako zanimivo dejstvo, da sc v sosednji Hrvaški napeljava od poštnega urada pa do posemeznega abo-nenta v razdalji 2 km izvrši brezplačno, pri nas v Sloveniji jih moramo trpeti telefonski naročniki poleg materialnih in delavskih izdatkov, kar telefonskega naročnika v Hrvaški tudi nič ne stane. Kljub temu je zanimanje za telefon veliko, a bilo bi še veliko večje, ako bi postna uprava ne navijala tako pretirano telefonskih taks. — Zima je mila. Jako živahna je lesna kupčija, živinska, zlasti svinjska pa žc po-jcmlje, ker so se svinjaki domalega izpraznili. Kar sc ni prodalo, se je pa doma po- klalo. Mrtva pa je vinska kupčija. Po zidanicah stoje polni sodi, a vinskih trgovcev in gostilničarjev ni k nam od nobene strani. — Za bližnje državnozborske volitve je med ljudstvom živo zanimanje. Vse je za Slovensko ljudska stranko, a odločno ^roti Pašičevim pod>-cpnikom. — Poročil se je 7. t. m. v Ljubljani g. Leopold Pirnat iz Doba pri Domžalah z gdč. Julijo Jazbinškovo s Planine pri Sevnici. Bilo srečnol — Obsojeno »Jutro*. Uradnika Jadranske ban-ke dr. Roman Ravnihar in Riko Debelak sta tožila «Jutro«, ker je pisalo, da hodita okoli bančne klientele in izsiljujeta podpise za Zajednieo. Pri prvi razpravi proti odgovornemu uredniku »Jutra« g. Brozoviču je izjavil njegov zagovornik dr. Kle-pec, da bo nastopil dokaz resnice. Priče niso potrdile, kar je »Jutro« pisalo, za to je bila prva razprava preložena, ker je predlagal dr. Klcpec nove priče. Pri razpravi dne 11. t. m. je pa zagovornik g. Brozoviča dr. KKpec izjavil, da odgovorni urednik dotičnega članka ni bral. Predsednik senata nadsvetnik Mladič je na to razglasil sodbo, s katero je bil g. Brozovič zaradi prestopka člena 3. tisk. zakona vsled zaneinarjenja uredniške dolžnosti obsojen na 300 Din globe, v slučaju neizterljivosti na 6 dni zapora in na objavo sodbe v >Jutru«. — Tožba zagrebškega vseučiliškcga senata. Zagrebški listi poročajo, da je senat zagrebškega vseučilišča poslal vtem fakultetam dopis, v katerem jih poziva, da se pridružiju njegovi tožbi na državni svet, ker jc prosvetni minister imenoval štiri gimnazijske prolesorje za profesorje na vseučilišču, ne da bi bil v to prejel kak predlog vseučiliškega senata. Ker se je s tem kršil zakon, zahteva vseučiliški senat, na državni svet ta imenovanja razveljavi. — Proglas javnih namcičenccv na Hrvatskem povedora volitev. Savez javnih namještenika v Zagrebu je 10. t. m. izdal proglas, da javni na- j nieščenci na bodočih volitvah nc nastopijo kot ! samostojna stranka, au.pak naj vsak nameščenec j odda svoj glas stranki, kateri pripada. Na vsak j način pa naj namcščcnci od svojih strank zahtevajo zagotovilo, da bodo izvojevalc končno in pravično rešitev uradniškega vprašanja. — Uradniška men-a v Sarajevu na ccsti. Sarajevska uradniška menza je imela neprilike s hišnim gospodarjem in rai.cn tega denarne težave. Ostala je nekaterim trgovcem dolina. Te dni jc prišel eksekutor, ki je vso opravo zmetal na dvorišče, nakar je gospodar zaklenil vrata. Ko so prišli uradniki, ki »o plačali hrano za cel mesec naprej, zvečer na večerjo, so morali oditi s praznim želodcem. Postopanje eksekutorja in gospodarja ie bilo seveda docela nezakonito in stvar s tem ni končana. — Sarajevski občinski ргоггбип za leto 1923, izkazuje 10,359.187 Din in 11,343.175 Din. Detieit se po!,-rije s povišanjem sejmskih pristojbin za živino. —Organizacija hrvatskih učiteljev na Gradi- ščanskem. Kakor poročajo gradiščanske »Hrvatsko No^vine», snujejo hrvatski učitelji na Gradiščan-екеш svoje lastne »radne zajednice«, v katerih hočejo združiti svoje moči za spisovar.je hrvatskih učnih knjig in za izpopolnjevanje svojega strokovnega znanja. — Za pospešitev zgradbe novih hiš v Italiji. V Italiji se te dni razglasi zakon, glasom katerega so vse hiše, ki so se zgradile ali sc zgradc v času od 5. julija 1919 do 31. decembra 1926, proste vsakršnih državnih, deželnih ali občinskih davkov za dobo 25 let. Hiše, ki jih zgrade občine, so oproščene davkov 30 let. Te ugodnosti veljajo tudi za hiše, katerim sc v tem času dograde .lova nadstropja. — Ogoljufani Rusi. V Zcmunu je neki pre-frigan goljuf izvabil trem Rusom dragocenosti v vrednosti 480.000 K in pobegnil. — Pretkana soljufica je 18 letna Natalija Matic. Prišla je v Kariovec in pripovedovala dobrim ljudem, da je državna trojeuka siročudi v Bolsradu in da potuje v Ljubljano ln v Maribor, dn preskrbi svojim tovariši-earu stanovanja. Dobri ljudje so ji verjeli, jo trpeli v stanovanju in ji ljubeznivo stresli. Natalija, ki se je včasih predstavljala tudi kot Mataković, jim je pokradla obleko in perila v vrednosti 7800 kron. Karlovškn policija jo je aretirala iu zaprla. — Ukradeno seno. Posestniku Martinn Hribarju iz Češnjice je bilo ukradenega 400 do 500 kg' sena, ki je vredno 4500 kron, — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejšL Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. _3322 šfalersRe novine. š Smrtna kosn. Dne 2. fobr. je umrl v Št. Janžu pri Velenju č. g. Mihael Stra-š e k, zlatomašnik in župnik v pokoju. Svetila vzornemu duhovniku večna luči š Kolo ukradeno je bilo v Mariboru zastb- ( nemu uradniku Ljudcvitu Semmcrerju. DEVIZNI TRG. Ljubljana, dno 12. febr. Gotovo pod vplivom vesti, da jo ilali-jnuski parlament ratificiral sanmargliorit-^ko konvencijo, so je na curlfki borzi dvignila naša valuta na 5.10. — Na zugrebžkl borzi so vso tuje valute i:: devize padle, Italija pod 5. dolar na krog 100 Din. — Tendenca je za vsa tuja plačilna sredstva slaba, rua-voti za Berilu, ki se jo v zadnjih dneh nekoliko opomogel iu se dvignil od 0.24 Din, ko je dosegel najnižjo točko, na 0.34—0.87 Din. — Poleg dviga miše valnte ua mednarodnem trgu vpliva v izdatni meri na padanje tujili valut na domačih borzah silno pomanjkanje gotovine, ki je postalo zadnje dni zopet akutno. Interesenti krijejo le najnujnejše potrebščine tujih deviz iu valut. Posamezni bančni zavodi eo zadnje dni odprodali svoje lastne zaloge samo da pridejo do gotovine. Danes popoldne je bil položaj po borzi v prostem prometu slodeč: Budimpešta 8.95, Berlin 0.3750, Italija 4.95, London 485, Newyork (kabel) 104—105, Newyork (ček) 102— 103, Pariz 6.45, Praga 3.10, Dunaj 14.70, Curih 1955. Tendenca dalje padajoča. g Omejitev carine prostega uvoza potrebščin za industrljce in obrtnike. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse industrlj-ee ln obrtnike na novi razpis Generalne direkcije carin št. 5521 z dne 31. januarja t. 1. s katerim «e znatno omejujejo določbe naredbe C. br. 61602 z dne 23. septembra 1920, o carine prostem uvozu potrebščin za industrijo in obrt. Po novi naredbi smejo carinarnice na podlagi predloženih uverenj carine prosto odprem Iti samo predmete, ki so obseženi v točki 1 in 2 naredbe C br. 61602. Ti predmeti so parni kotli z vso pripi-cmo za stalne in premične parne stroje ter vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo в kakršnokoli silo in njih deli. Za uvoz vseh ostalih predmetov iz prvega poglavja točka 3, 4, 5, 6 in 7 ter iz drugega poglavja točka 1, 2, 3, in 4 so bo od sedaj naprej za carine prosti uvoz zahtevalo predhodno odobrenje Generalne direkcije carin v Beogradu. Pod te točke spadajo transmisije, transformatorji, akumulatorji, električne cevi ln kabli, aparati in orodje za Industrijo, kmetijstvo in obrt, sesalke in mostne tehtnice, mazllna olja, plinovo olje, nafta in bencin, premog, dalje stavbeni ma-terljal, inštalacijski matorijal, pomožni kemični materijal ln surovine za predelavo. Glede vseh teh predmetov se morajo intere-sentjo obrniti potom pristojne carinarnice, kjer nameravajo izvršiti carinjenje s prošnjo na Generalno direkcijo carine. Prošnji je priložiti: 1. predpisano potrdilo pristojne trgovske zbornice, 2. uverenje V. oddelka, ministrstva trgovine in industrije v primera, da se uvažajo predmeti iz drugega poglavja naredbe C. br. 61602 ter 3. originalno fakture z navedbo, v kalno svrho se namerava uporabiti uvažane predmete. Za uvoz polizdelkov iz točke 5. drugega poglavja veljajo še nadalje dosedanji predpisi. g Žitni trg. Na novosadski produktni boTzi notlrajo žitu sledeče cene: pšenica 437.50 Din, ječmen 812.50 Din, oves 290 Din, koruza 230 Din, beli fižol 390-^tfl0 Din, pše-nična moka (št. 0) 662.50 Din, št. 2 625 Din, št. 6 500 Din, št. 7 445 Din, št. 8 275 Din. —, Tendenca nespremenjena. g Avstrija prepovedala uvoz nemških knjig. Dne 4. t. m. je avstrijska vlada prepovedala uvoz nemških knjig zato, ker so nemški knjigotržcl določili za knjigo, namenjene v Avstrijo 100 odstotno doklado. g Produkcija sladkorja v Romuniji. L. 1922 ie znašala produkcija sladkorja v Romuniji 34.000 ton sladkorja. Pričakovalo se je 45.000 ton, da je bila letina slaba, je kriva BU.'n. g Povišane cene nemškemu surovemu železu. Cene železu bodo v Nemčiji povišane kakor sledi: lito surovo žalezo I 706.300 mk, lito surovo železo II 703.300 mk. g Carinski dohodki zn drugo desetino januarja so znašali 41 in pol milijona dinarjev. Največ dohodkov je dala belgrajska carinarnica, to je preko pet in pol milj ona dinarjev, za njo pride ljubljanska s preko 4 miljonl dinarjev. Od L avgusta 1922 do konca preteklega leta so znašali celokupni carinski dohodki 575 tn pol milj. dinarjev, a skupno v tem proračunskem letu preko 648 g Avstrijsko-jugoslovanska banka sc snuje. Na Dunaju se snuje nova avstrijsko-jngoslovanska banka, kjer bi bili kot delničarji udeleženi Beogradska trgovska banka, Vukovič&Comp in dunajska banko Buchal ln dragovi. g Trgovska pogajanja med Mažarsko in Sovjetsko Rusijo. V Berlinu se vrše poga.in-njn med ruskimi in mažarskiml zastopniki v svrho obnovitve trgovskih stikov med Mažarsko in sovjetsko Rusijo. g Trgovska pogajanja med Mažarsko ln našo državo so začasno vsled lzzivajočega stališča Mažarske ukinjena ter sc bodo zopet obnovila, ko bodo rešena gotova politična vprašanja. g Cehi dobavljajo koks Franciji. Zadnje dni so koksove proizvajal niče v ostrovskem revirju silno zaposlene, ker so prevzele velike dobave koksa za Francijo. g Cene steklu se zvišajo. Nemški proizvajalci stekla so zadnje dni zvišali cene steklu za 80 odstotkov. g Direktna «veza Trst—Japonsko. Z aprilom bo pričel »Lloyd Trlestlno« z direktno paroplovbo z japonskimi pristanišči Jokohama, Kobe in Mojs. BORZA. Curih, 12. febr. Devize: Pešta 0.2050, Berlin 0 0186, Italija 2Ô.62. London 24.95, Newyork 532-jO, Pariz 82.80,. Praga 15j». Dunaj 0.75. Bukarešt 2.85, Sofija 3.10. Belgrad 5.10. Varšava 0.0140. - Valnte: n. a. K 0.7550. Dunaj, 12. febr. Devize: Pesto 26.85. Berlin 2.65, Italija 3481.-, London 333400,-. Newyork ТШб.-* Pari« 438Î.—■. Praga 2112.-. Ziirich 13860.-, Sofija 408.0150, Belgrad 689.-, Varšava 1.70. Zagreb, 12. febr. Devize: Pešta 3.95—4.05, Berlin 0.84—0.37, Italija 4.95—4.98, Loudon 488 —490, Newyork 104—104.50, Pariz 6.45—6.30, Praga 3.10-3.13, Dunaj 0.1470—0.1480, Zurich 19.60—19.75, Bukarešt 45—47, Varšava 0.80- 0.32. — Valute: Ure 4.80-4^5, dolar 100—101. > Socialni vestnlk. s Italijanski parlament. V dopoldanski seji dne 10. t. m. je italijanska zbornica v j viharni seji razpravljala o zakonskem načrtu za obvezno zavarovanje proti brezposelnosti. Socialisti so poizkušali izzvati razpravo o notranji politiki in so očitali vladi, da uničuje še tisto, kar je bilo dobrega v državi. Minister Cavazzoni je odgovarjal na socialistična izzivanja zelo razburjeno ter je imel predsednik Meda mnogo truda, predno *>e je v zbornico povrnil mir. Končno je bil zakon o zavarovanju proti brezposelnosti sprejet. Med razpravo jo minister Cavazzoni izjavil, da se je vlada svečano obvezala, da bo delavsko pridobitev osemurnega delavnika spoštovala ln to vprašanje uredila z zakonom ln le v. slučaju nujne potrebe z zakonskim odlokom. s Demonstracije nezaposlenih v .Brnu. Iz Brna poročajo o veliki.li pouličnih demonstracijah nezaposlenih delavcev. Približno 1500 oseb se je sešlo v .telovadnici na Čelni. Na shodu je govoril urednik »Rovnosti« Vo-tava. Po njegovem govoru je bilo izdano geslo »na ulico«. Zborovalci so odšli nato na ulico, kjer se jim je pridružilo še 200 do 300 oseb ter so skušali odkorakati v notranje mesto. Policijski kordon je ustavil njih pohod. Ali velika večina je hotela na vsak način kordon prodreti iu zaradi tega jo prišlo do dejanskega spopada med delavci in policijo. Policija jo bila naposled premagana in množica je krenila proti deželnemu sodišču, kjer je prišlo, do burnih demonstracij. Proti demonstrantom jo nastopilo orožuištvo ?. nasajenimi bajoneti. Nato so demonstranti zavili proti palači deželne politične uprave, kjer jih je koučno orožništvo razgnfclo. Ranjen ni bil nihče. 20 oseb je pa bilo aretiranih. Dr. V. Holzer (Krerns a. D.) Usoda orientait kristjanov. Kako malo sočutja imajo današnje krščanske države do občih krščanskih interesov, je prav posebno pokazala "lo-zanska konferenc«. Kako malo utnevaiija je našlo na primer več milijonsko armensko ljudstvo, ki se že stoletja bori za svojo narodno svobodno, ki ima toli razvit jezik in kulturo, pa je predano nep. e-stanemu klanju! Tudi izgon Grkov iz male Azije in vrnitev Turkov v Trakijo ni tako malopomemben dogodek, kakor se javnemu mnenju v Evropi zdi. V severnoameriških državah v tem pogledu globlje vidijo. »Dearborn Indépendant«, organ Fordov, je decembra lanskega leta opozoril na to, da je razdrapanost Evrope za pristaše izlama vedno signal, da zgrabijo za meč. Pri tem gre za 20 miljo-nov muslimanov v Afriki (nevštevši Egipt), 26 miljonov na otokih južnega morja in na velikem azijskem otočju vštevši Filipine, 130 miljonov na azijskem kontinentu, 5 miljonov na Balkanu. V »Atlantic Monthly« opozarja Master-mr.n na to, da Turki v Evropi niso nikoli postali domači, da tu nikoli niso pomenili miru in napredka in da zato njihova vrnitev ogroža ves izomikani svet. Neizvršitev sevrske pogodbe, pakt s Ke-malom iu podpiranje Turčije z mimieijo bo, kakor pravi Amerikanec, ostalo vedno sramota za Francijo. Tudi francoska »Croix« je tega mnenja; francoska in angleška diplomacija sta podpirali poraz krščanske izomike po izlamu. Strašne so izgube krščanstva v mali Aziji. Za enkrat, je prizadeta grška vzhodna cerkev, toda ona je bila tu nekaka predstraža vesoljnega krščanstva in njega kulture. Kako je nekoč cvetela od apostolov ustanovljena cerkev male Azije! Kdo se ne spomni njenih velikih učenikov, Polikarpa, Vasilija, Gregorija nazianškega in niskega, tisočev njenih mučentkov, neštetih samostanov v Biti-niji in Smirni, tamošnjih koncilov svete i cerkve! Dasi je krščanstvo vsled vpadov 1 Perzijcev in Arabcev, vsled propada bi-! zantinskega cesarstva in nasilne moha-! medanizacije trpelo veliko škodo, se je vendar ohranilo kristjanov znatno števi-! lo. Številke pravijo: Leta 1914. je štel carigrajski grško-I pravoslavni patriarhat v deželah okoli Marmarskega morja, na zapadni obali male Azije, ob obrežju Črnega morja ter v Anntoliji in Trakiji 40 metropolij z 1,800l000 verniki Od teh ostaneta po zmagi kemalistov razun carigrajske nte-tropolije samo dve s komaj 350.000 dušami: ostali so zbežali, eni so deportirani, drugi umorjeni. Pa tudi od t.eh se ho večina izselila, da se umaknejo političn. maščevanju, vojni službi pod Turki in drugim šikanam. Kar se tiče pravoslavnih Armencev, jih je žc leta J89li in 1909 oko- < li 200.000 padlo kot žrtev, ob izbruhta svetovne vojne jih je bilo še okoli 1,700.000 pod tremi patriarhi v več ko 40 dijecezah. Približno polovica je padla od rok mlado-turkov v velikih masakrih ali pa so bili v masah deportirani med svetovno vojsko. Od ostanka jih je 700.000 zbežalo na Kavkaz, v Perzijo, Sirijo in Evropo. Po odhodu Grkov iz male Azije se je najhuje godilo pač tamkaj ostalim Armencem. V sedanjem trenutku jih bo v turških provincah težko več kakor 130.000. V Carigradu jih bo še 150.000. — Katoliških Armencev je bilo 1914 okoli 75.000 z enim patriarhom in okoli 12 dijecezami; tudi tem ni bilo prizanešeno, posebno ne škofom in duhovnikom. Reveži so zdaj po celem svetu raztreseni in jedo grenki j kruh emigracije. Pa kaj to de diplomaciji? Nesreča in smrt okoli 2 miljonov kristjanov, oropane in požgane cerkve, uničena domača cerkvena organizacija? Njej je mar le petrolejskih vrelcev v Mezopotamiji. Oni še ščitijo svoje misijonarje in misijone; toda kaj se zgodi tem, kadar se ves izlam vzdigne in se otrese vpliva Evrope popolnoma? Najbrž bodo velesile baš svoje misijonarje in njih naprave najprej žrtvovale kakor so brez vsakega interesa gledale uničenje domače krščanske cerkve v mali Aziji. In ta Evropa naj je krščaftska ? t novice. lj Konveniat! V sredo, 14. februarja ob petih, imajo katehetje mesečno skupščino — z nadaljevanjem še ne dovršenega referata. Hkrati se bodo določili dnevi za prejem sv. zakramentov, ozir, 7,a duhovne vaje. lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgov, nastavljenk ima jutri v sredo, dne 14. febr. svoje redno predavanje ob pol 8. zvečer. Članice, udeležite se predavanja polnoštevilno in točno. Vljed-no so povabljene tudi članice Slov. krsč, ženske zveze. — Odbor. lj Mladinski dom na Kodeljeveia. Nocoj je zabavni večer pri pogrnjenih mizah. Sodeluje godba pod vodstvom kapelnlka gosp. Dolinarja, Pestra zabava. Družine in prijatelji dobrodošli! Vstopnina za osebo 3 Din. Začetek ob 7. zvečer, — Odbor bivših salez, gojcnccv. lj Mesto venca na grob g. Kregarjcvi daruje neimenovani 600 kron, mesto venca na grob g. Košenini pa Marija Bonač 400 K v prid slepcem. lj Neprijeten doživljaj ljubljanskega trgovca v Trstu. »Era Nuova« poroča: 27 letni ljubljanski trgovec Franc K. je prišel tc dni po opravkih v Trst. Ko je 9. t. m. ob U. uri zvečer zapustil kavarno »Al Portici di Chlozza«, se mu je na vsiljiv način pridružila večja družba mladih Teža-čanov. Moral jim je slediti v neko gostilno, kjer so spili nekaj litrov vina. K. se je hotel družbe na vsak način rešiti, zato je plačal in odle! v kavarno »Roma«. Kmalu je opazil v kavarni par moških iz one družbe, ki so oprezovall okoli njega. K., ki je imel s seboj 30.000 lin, )e kmalu vstal in hotel iti v svoj hotel k počitku. Na Oberdan-kovem trgu pa ga jc nenadoma obkolilo pet moških, s katerimi je bil malo prej v družbi, Zgrabili so ga in zahtevali od njega denar. K. se je branil in iz celega grla klical na pomoč. Od raznih strani so začeli prihajati ljudje, nakar so ga roparji izpustili in zbežali, kolikor so jih nesle noge. K. je ostala listnica nedotaknjena, a strahu je dovolj užil. Tržaška policija je dozdaj izsledila enega izmed roparjev in ga zaprla, lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova. soja v sredo dne 14. febr. 1923 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12 pritličje, desno. lj Brivski pomočniki v mezdnem gibanju, Prejeli smo: Vsled zvišanja najemnine za brivske lokale so sklenili brivski mojstri v Ljubljani zvišati cene britju približno za 75—100 odstotkov. Prepričani, da morajo v tem hipu zvišati tudi mizerne mezde delojemalcev, so povabili zaupnike brivskih pomočnikov na tozadevna pogajanja dne 6. t. m. zvečer. Brivski pomočniki so se povabilu odzvali in prosili delodajalce, da jim povedo, za koliko odstotkov nameravajo zvišati cone britju, da bi potem sorazmerno mogli staviti svoje zahteve. Brivski mojstri niso hoteli naznaoiti odstotkov, ampak so vztrajali na tem, da jim pomočniki stavijo svoje zahteve, nakar so zaupniki pomočnikov stavili kot maksimalni 75 odstotni po vi se k na dosedanje mezde. V nadaljnih pogajanjih so mojstri pristali na povišanje. In sicer 35 do 40 odstotkov. Zaupniki pomočnikov so hoteli na vsak način, da se doseže sporazum in so znižali svoje zahteve na 50 odstotkov, pri čemur so tndi vztrajali. Brivski mojstri so nato naglašali, da so pripravljeni plačati 40 odstotkov. Zahtevajo pa, «la se brivski pomočniki obvežejo, da bodo delali deset ur dnevno, ko izide pravilnik o zakonu o zaščiti delavcev, nadalje naj se pomočniki obvežejo, da ne bodo zahtevali povišanja mezd tako dolgo, dokler briyski mojstri ne zvišajo svoj cenik. Za vse to naj se pomočniki obvežojo pismeno. Brivski mojstri pa nočejo pod nobeno ceno skleniti obvezne kolektivne pogodbe. Tega zaupniki pomočnikov niso mogli sprejeti in so pretrgali vsa tiadaljna pogajanja in jih ue bodo nadaljevali tako dolgo, dokler hodo mojstri sfavljali takšne pretirano zahteve. Trden sklep pomočnikov je, vztrajati pri zahtevi na M odstotni povliek' na dosedanje mezde pri delu, kakor se do sedaj izvršuje. Izdelati se pa mora obojestransko veljavna pogodba, ker to današuja človeška družba zahteva, ne pustimo pa el nikakor vezati rok s tem. kdaj naj zahtevamo povišanje mezd, ker to je odvisno od draginje in ne od nas. Ce iz socialnega atališča pogledamo na mlzerao življenje brivskih pomočnikov v Ljubljani, kateri prejemajo od svojih mojstrov tedensko 600, 520 in 460 kron mezde brez vsake nadaljne oskrbe, vidimo, da so zahteve brivskih pomočnikov zelo skromne iu docela opravičene. Brivski mojstri se vedno sklicujejo na napitnino, katera je žalibog vpeljana v brivski obrti. Umljivo pa je, da naročnik da napitnino po-močniku za dobro postrežbo in ne, da pomore mojstru plačati delavca. Zato gospodje mojstri, odstopite že enkrat od te napitnine. Toliko v vednost cenjenemu občinstvu, da bo uvidelo, da so zahteve brivskih pomočnikov popolnoma upravičene. — Vodstvo osrednjega društva brivskih pomočnikov. lj Policijska kronika. Vogel Marjeti na Trnovskem pristanu je bilo 8. t. m. s hodnika ukradeno perilo v vrednosti 2000 K. — 4000 kron vredna veriga je bila ukradena zidarskemu mojstru Francu Ztvicu. 10 kokoši ln petelin v vrednosti 1800 K je bilo ukradenih Vinku Križaj n. Stavka cestne železnice. V pojasnilo občinstvu objavljamo sledeče: Obratno vodstvo c. e. ž. nam je poslalo danes dne 12. februarja ob 13. uri tale dopis: »Zvezi jugoslovanskih železničarjev v, Ljubljani. Podpisano vodstvo je dobilo na Vašo zadnjo spomenico od 5. t. m. od uprave na Dunaju dopis, s katerim izjavlja, da ji ni mogoče ugoditi zahtevi uslužbencev. Glede stavke pa družba pravi: Prosimo Vas, pustite naše uslužbence stavkati toliko časa, dokler ne bodo sami uvideli, dn s takimi sredstvi škodujejo zgolj sami sebi. Obratno vodstvo c. e. ž. Ing. Toman m. рл Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, smo vložili pri Obratnem vodstvu o. e. ž. že 18. januarja spomenico, s katero so uslužbenci prosili, naj bi se jim dne 1. februarja izplačal enkratni nabavni prispe vek v znesku K 2500.— za samce, K 3000,— za oženjene brez otrok in K 3500.— za oženjene * otroci. Ta nabavni prispevek bi stal upravo v celoti K 212000.—. Uprava pa do 1. februarja na to sporne ntco ni niti odgovorila. Z ozirom na občinstvo nismo takoj te-vajali posledic, tomveč smo dne 1. februarja izročili obratnemu vodstvu dopis, s katerim smo zahtevali odgovor do 5. februarja. Pa tudi na ta dopis uprava ni dala nobenega odgovora. Z ozirom na občinstvo smo tudi to pot še potrpeli; obenem pa smo z dopisom z dne 5 februarja obvestili pokrajinsko upravo, iušpekcijo rada, delavsko zbornico, mestui magistrat in obratno vodstvo c. e. ž., da bodo stopili uslužbenci dne 7. februarja opoldan v stavko, če dotlej ne bo povoljnega odgovora. Daljo smo dne 8. junija 1922 sklenili % dunajsko upravo dogovor o raznih uslužbencev tičočih se ugodnostih. Zastopnik dunajske uprave g. ravnatelj Poschcnrieder je po končani razpravi dejal, naj se mu pošlje zapisnik o tem dogovoru na Dunaj v podpis. To smo tudi storili. Dunajska uprava pa je podpis odklouila, češ, da ni v skladn z dogovorom. Konštaliramo, da je to le prazen izgovor, s katerim hoče nprava izbegnitl uveljavljenju sklenjenega dogovora. Na ponovne urgence po tem zapisniku je dunajska nprava odgovorila obratnemu vodstvu ljubljanskemu takole: *Im Falle wegon Nicht-nnterschreibung des zugesandten Protokolles elne Betriebseinstellung erfolgen solite, dann bitten wlr, mit der Aussperrung der Bedien-steten zu antworten.« S L oktobrom je uprava sporazumno z uslužbenci njihove prejemke nekoliko povišala. Za vseh 68 uslužbencev znaša ta povi-šek mesečno približno 30.000 K, ki pa je bil krit še od tedanjih rodnih dohodkov i« voznih listkov; vozni listki so bili takrat po 3 krone. Navzlic temu pa je uprava z 22. novembrom 1922 povišala ceno voznih listkov od 8 na 4 krone, kar je utemeljevala tudi s tem, da je morala uslužbeucem povišati plače. Dohodki uprave so se s tem poviškom voznih cen povečali več kot za 200.000 K mesečno; ta svota je ostala v celoti upravi. Dohodki cestne električne železnice znašajo sedaj dnevno povprečuo 80.000 K bre» upoštevanja mesečnih, letnih in dijaških voznih listkov. Do torka 18. t. m. zvečer bo imela npre va vsled stavke 210.000 K izgube, torej ravno toliko, kolikor bi jo stal zaprošeni nabavni prispevek. Iz tega sledi, da dunajski upravi ne manjka denarja,v pač pa, da le Iz trme ne ustrože uslužbencem. Pri tem svojem vsega obsojanja vrednem postopanju Ima seveda oporo pri svojih ljubljanskih vodilnih uslužbencih. Iz zgoraj citiranih odgovorov dunajske uprave pa sledi, du je dunajska uprava stavko izzivala. Nesramnost dunajske oprave presega vse meje. Iz dohodkov ljubljanske električne železnice ima ogromne dobičke; od sloven-skih žuljev se redi ln živi; zato menda čuti potrebo, uslužbence izkoriščati in ljubljansko občinstvo Šikanirati s tem, da je pognala uslužbence bre» vse potrebe n am e n o m a v stavko. Uslužbenci v svojih malenkostnih zahtevah spričo ogromne draginjo no morejo popustiti. Danes dne 12. februarja 1923 so je zgla-slla pri g. pokrajinskem namestniku Hribarju in načolnlku oddelka «a socialno skrb ur. Goršiču naša depntsclja, ki jima jo obrazložila vse okoličine sedanje stavke. Predsedstvo Zveze jngosl. železničarjev. Cerkveni vestnik. c So délitas SS. Cordls. V sredo, 14. t. m. oh 5. ari popoldne se bo nadaljeval v znani dvorani razgovor o dr. Srebroičevem роговИш »Nekaj aktualnih vpraSanj za religiozno delo pri aas«. Na trsti |e vpralanj® o verskih organizacijah. — Predsednik. Narodno Gledišče. OPERA. Torek, 18. februarja: CARMEN. Izven. Ob treh pop. Sreda, 14. februarja: Zaprto. Četrtek, 15. februarja: VRAG IN KATRA. Izven. Petek, 16. februarja: NIŽAVA. Red C. Sobota, 17. februarja: PRODANA NEVESTA. A. Nedelja, 18. februarja: R1GOLETTO. Izven. DRAMA. Torek, 18. februarja: Zaprto. Sreda, 14. februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. Izv. Četrtek, 15. februarja: ČUDEŽ SV. ANTONA in ČRNA DAMA IZ SONETOV. Red E. Petek, 16. februarja: UGRABLJENE SABINKE. A. Sobota, 17. februarja: ZA PRAVDO L\ SRCE. R Popoldanska predstava »Carincn«, napovedana za pustni torek, se zaradi tehničnih zaprek ne vrši. Denar za prodane vstopnico ae vrača pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Prosveta. pr Ličarjev koncert. V ponedeljek, dao 19. februarja ob pol 9. zvečer se vrU v dvorani Fll-harmonlčnc družbe koncert našega rojake, pianist« g. Cirila Ličarja. Spored obsega sledeče točke! 1. R. Schumann: Kreialeriana: a) Presto, b) Moderato con espressione, c) Molto agitato, i) Lento atsai, d) Presto, e) Allegro giocoso. 3. Glaaunovs Variacije n« rusko temo. 3. Milojevič: a) Bojerka, bi Maro Rcsavkinjo, c) Na d jed ovoj njivi, d) Ras-bolelo se belo Done, 4, Smetana: a) V Čechact», b) Slavnoat êeàkih sedlaku. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni, sede« po 15, 12, 10, 8 ia 6 Din, stojiiia 3 in 2 Din. Turistika in sport. Vsi člani bivše Goriške podružnice SPI) so vabijo na Informativen snstanek v Narodno kavarno dne 16. t. m. ob 20. uri. V pretres pride ustanovitev planinskega kluba dosedanjih ndeležnlkov prejšnjih podružničnih izletov. r Blazna pariška moda. PnriSki listi piSejo dosU o novi modi pariikih krasoUc. Na leto£n|ih pariških plesih so se prikazale mlado krasotice s srebrnobelimi lasmi. A to niso bile lasulje, kakršne so nosili v dobi rokokoja, ampak pravi lasje, srebrnosivo pobarvani, Nekateri pariški frizerji vedo, kako sc daje Ias«m kovinasto srebrni lesk, kar pariškim modnim kraljicam neznansko ugaja. Pravijo, de je to neki jako pikantno, ako kuka iz srebrsosivih las mlado dekliško lice. Kdo »e še zmeni za sodbo zdravnikov, da bodo radi bar. vanja pozneje lasje izpadali in bodo njih lepe glavice r nekaj letih gole kakor koleno. Seveda potem se bodo modne kraljice izmislil.; modo golih glav in rekle, dn gole glave Parižanlcam jako dobro pristojajo. O te žensko I r Največja reja kanarčkov. Vajveï kanarčkov na svetu se izgodi na Nemš' em. >lîerliner Tag-blatt« prinaša o roji kanarčkov na Nemškem zanimive podatke: ""erašk je tekntn let postala naj- veii» . kana n........ in vzdržuje Številen '-voi teh >popularnlh< pevcev v daljno deželo. Ve« stotiKoi: kletk e kanarčki pošlje vsako leto v Amerik \ i da se to Izplača, bo.„o videli iz naslednjega: Na ."cmSkem stane dau s dobro izučen kanarček 80.000 mark, Âmerika pa plača r '.a za srednjo dobrega pevca 20 dolarjev, a najboljši pevec stano celo 80 do 40 dolarjev. N« 'a način Nemci delajo dobro kupčijo t valuto. Z izvozoi kanarčkov ee pečajo na Nemškem velike tvrdku, Uo-jih nakupovale! preho'ijo vso псчбко deželo ter pošiljaj. • --s'te poàiljatve po 10.000 in celo 100.000 kannrčkov preko oceana, nerižki prekup-ci pošiljajo -» -k<*ga pevca m- ' o gajbico, da, ptičkom jo pridelj»u med potjo сс'ч poseben sprevodnik. Tri do petsto tr** klef' se skupaj poveže ln izroči pr o- oskrbniku. S takimi pošiljkami gre^o tudf nr gozdnt p^vci, "»menjeni posebno nemškim kolonistom, ki v teh f""cih "nt i jo svojo domovino. Sv' v - eo --jvec kanarčkov izredili v Harcu, a nekaj let sem v ve'ntrn» obsegu tudi v Berlinu, zlasti se b-viV s tem r1-' "ske družine. r Medeni tedni, lcl trajajo te tri leta. V Londonu se nahaja mlad zakonski par Henly, ki je odpotoval pred tremi leti iz Chfcaga z namenom, da prebije mesec dni na Japonskem. Toda medeni tedni na Japonskem so so razvijali tako ugodno, toliko je bilo zabave in raznovrstnega veseljačenja, da so ameriški par kar ni mogel ločiti od teh krajev. Zlasti бе ne potem, ko se je mlada nevesta priučila izborno treljati s puiko in sta začela zakonca hoditi aa razne čestokrat precej nevarne love. Obhodile sta obilo vzhodnega sveta in videla razno neznano kraje v Srednji Aziji. Sedaj odpotujeta v Ameriko, pozvana od staršev radi neke važne druïlr-' i poravn"ve, nato "dpotujeta takoj zopet proti vzhoi' r T op, ki prekosi ^debelo Berto*. Iz Pariza poročajo: Dva artilerijska strokovnjaka Galliot in Bory sta lzkonstruirala nov top, ki prekosi slovečo >debelo Bcrtrv.. Ta top seže s svojim izstrelkom daljo kakor »Berlac, pa ima tudi to prednost, da po izstreljenju nc odskoči nazaj. Francoski listi poživljajo zbornico, da naj tej iznajdbi posveti posebno pozornost Načelnikom krajevnih organizacij L B 0.! Rok določen v doposlani okrožnici, se vsled položaja skrajša. Opozorite člane, naj bodo pripravljeni na brzojavni poziv. _Osrednji načelnik L.B.O. Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih. Pregledno sestavil Valeutln £un. Cena 8 Din, do pošti 1 Din več. Zuložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ker jo rok za vlaganje napovedi podaljšan do konca februarja, pri-poročamo velevažno knjigo vsakemu davkoplačevalcu. t-» .!-.' . ' - , GUMENE PETE ir GUMENE POTPLATE cenej« ln trajnlj« ao kakor ainmtl Najbolj« varstvo proM vlagi t mraza! Mek^Mv -..^twno porocito. i •• 'Ob m n. m. vit. i u» OpHSU .« Ii ■ tuiu-mutu V ШШ > .t. t-UltitOi « C i'»n.r... i tu i eue» v V feeuo, »1ГОТ i a artn» v mm ii. a. b 134-6 16 3 obl. 12./2 7 h 735 t 1«« obl. v. 2-4 12. 2. 14 b 735 1 1-u 1-3 obl. Dva učenca za strojarsko obrt sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. — Naslov pove uprave «Slovenca« pod Številko 863. KUHARICO samostojno in snažno iščemo proti dobri mesečni plači ▼ trgovsko hišo. — Naslov se izve v upravniStvu «Slovenca«: pod «terilko 86S. r mesta Ljubljana PRODAM. Stanovanje TAKuJ prosto. — fonuob« spreje.i.a uprava «Slovenca« pod številko 860. Pisalni STRGJI: K Gatrist ! z dobrimi spričevali sprejmem takoj k polnojarmeniku. Več povedo na Gruberjevem nabrežju itev. 22 in Prule štev. 8. TRGOVSKI LOKAL"" v sredini mesta, prometna ulica, oddamo I avgustom. — Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod .TRGOVSKI LOKAL-. Trgovski učenec deček, 14 let star, zdrav, krepak, ki je dovršil 3 gimnazije, želi vstopiti v pouk v Itaki večji trgovini z mešanim blagom v ' mestu ali na deželi. Pojasnila o tem daje župan občine Dedni dol pri Višnji gori. Pošten dijak viijih razredov, kateri bi 10 letnemu dečku pomagal pri učenju, dobi brezplačno stanovanje. - Ponudbe pod «RESLJEVA CESTA" na upravo »Slovenca«. Samostojno šiviljo za slamnate KLOBUKE sprejmem takoj v službo. Biti mora izurjena, pridna moč, izvežbana v vsej stroki, za električno ! obrat. Plača dobra po dogovoru. — Po- I nudbe z zahtevo plače naj sc pošljejo na j tvrdko Prociukiewicz in drug, Karlovac. Oskrba in stanovanje zagotovlj. Iščem služkinjo ! za takoj, k mali družini (en 3leten otrok); razumeti mora v kuhinji in so- , bah. Plača po dogovoru. PoStene PRI- ■ MORKE od 26 do 30 let imajo nrednost. — Osebno ali pismeno se je zglasiti pri IVANU SEVER, trgovec, VELENJE. (Znamka za odgovoril POZORJ 846 »o oo lil nauta no «e-arstVP PAVLIC JAKOB *:* DOMŽALE oblastveno preizkušeni tesarski mojster. REMINGTON, ADLER, ERIKA, takoj po ceni naprodaj. — VprašaUi KLOBcAVER. Komenskega ulica 26, dvorišče, levo (gostilna BrezovUk). 827 Pisarno oddamo i mesecem avgustom. Obstoji iz več sob. Ponudbe aa upravo pod «PISARNA«. .. v?.v ..•■■»-%na i><»4te ba, — Cene ■ olidne. — Л\g .on.č, niodn atet a jp S asa, £r»zov ui 23 /L 464 £о*шт<Ф51а Lanz 28/34 HP naprodaj ali se zamenja za 60 HP. Naprodaj je tudi maniši linfpS primeren za KUlClj sušilnice ali mlekarne. Pojasnilo daje Ivan Qqrin, Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom smrti naše preljube mame, tašče, gospe Ellze Czlžek izrekamo najsrčnejšo 7a-hvalo vsem prijateljem in znancem ter vsem ostalim, kateri so jo spremili na poslednji poti. ŽALUJOČI OSTALL marljivega, solidnega in poštenega, J«*- išče '•t za Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Novo mesto, Kočevje. Zagreb, Osjek, Novi Sad, Subo-tica, Beograd, Skoplje, Split: anončno in reklamno podjetje JOSO ZORMAN, Ljubljana, Gledal ške nllca 2, tel. 231. — Uprava stenskih reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine S. H. S. 843 Poravnajte naročnino! Korani! zajamčeno pravi asbest-Skrili za kritje streh. - Ne premočil — Ne pozebe! — Proti ogniu in viharju popolnoma siguren. — Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m® 12 kg. — Cenik iri proračun pošlje Franc Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor. družba za električno Z O. E. *7if" fmj družba za e JCiJLeJi.ni p industrijo d LUN gri'di olektrične cent ale. proizvp.ia tn dobav a» arale ln izdelke. Jl^JJ^j pro'zvaia tn dobavlja vse električne stroje io elektrotebnične FI IM projekt'ra brezplačno vse naprave la obrat«, ki so T svati LLIN z eieutrotehniko. Tehnične pisarne DunalsU cesta palača LJub- . ». ljanske kreditne banse, m zaloge: mai bor, Vo.trmjaKa Ul>ea IL Ivan Zakotnik Ttlefcn ît, 379. meslnl tesarski mo|sler Tttefta It mi Ljubljana« Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne le*na stavbe, Minila ta patate, bîm ti i o, ivfuae, cerkve ia tfed ko i airopi, rasa« tla, stopa oe. ledenice, pav 1]ов , verande, lesena o ,ra|e >t . Gradba lesenih mostov, Jezov« mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. T Stran в. £E<0VtTREB, Sne 15. februarja Ï92& BUsv. 34. KUPUJEM « dokazom legitimacijo stara, tudi pokvarjena rivokolesa, motorje, PISALNE, ŠIVALNE in èe razne druge stroje. — F. BAT.1EL, Ljubljana, Kar-oT'ka cesta Stev. 4. 609 Novo Wana'erer- motorno KOLO 41/2 PS naprodaj. Ponudbe prosi tvrdka HENRIK KENDA, Ljubljano, Mestni trg. 755 KupTse HARMONIJ dobro ohranjen. — Naslov pove hišuik invalidskega doma v Ljubljani. 835 Kupim plašč motornega kolesa v dobrem stnnju, dimenzije. 26 X 2. Po-midbe na upravo pod «PNEUMATIKA«. SENO in SLAMO Seno 000 K, slama 600 K za 100 kilo-gramov, iranko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL in VER-CE, SoStanj. 823 ivnjvećja Ut>°ra lin, irit, nogavic ln rokavic pri tvrdki: 9.1 E. Shaberiré «2'Л Zrcalna manufaktura, Grosunlîe PRODAJA NA DEBELO po najnižji ceni navadna nebrušena OGLEDALA v različnih velikostih. — Prevzame POPRAVILO (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi obiagnjc čistega stekla. — Sprejmejo sc POTNIKI proti proviziji. M. KOŠAK. GROSUPLJE. -m- KOKOŠJE in PURJE -m: po kron 24.— za kilogram nndi E. VAJDÂ, čakovec. I ï Ï AllTO ! ! I BENCIN PNEUMATIKA OLIE VSA POPLAVILA MAST IN VOZNIE Le Drvovrsino blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Popolnoma nov naffn nalaganja denarja! 15 odstotno in vetje obrestovanje gotovega denarja. TemePem posebne osnove spreimemo v naša podjetfa solidne delničarje z vlogami počenši od 0 50.000' - in višje. Manje vloge se ne sprejemajo. — Vloge so soudeležene na podjetjih in se jim zajamčuje v obliki posebne dividende najmanje 157» letnega obrestovanja. Vloge in dividende so zagotovljene s popolnim jamstvom podobno vsaki bančni garanciji. Vloge se morejo tudi odpovedati. Diskrecija je vlagaleem in interesentom popolnoma zajamčena. Ustmene in pismene informacije dajo vsak dan BRAĆA JANEKOVIĆ lesna trgovina in parna žaga d. d. ZAGREB, Kukovićeva ulica 3. Prvovrstne reference iz tuzemelva in inozemstva so gg. interesentom na razpolago. Lekarna Mr. ph. F. Kuralta Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 nasproti evangeliske cerkve se je otvorila včeraj dne 12. f. m. Svila, čipke modni nakii! A.SInkoviCMsI. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, tla je naš dobri, iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod Ivan Mankoč trgovec z lesom v Trstu po dolgi, mučni bolezni previden s tolažili sv. vere izdihnil danes ob pol 1 uri zjutraj svojo plemenito dušo. Pogreb se vrši iz Zaloške ceste štev. î 1 na južni kolodvor, odkoder prepeljejo truplo v Trst Dan pogreba se objavi v listih. Venci se hvaležno odklanjajo. Ljubljana, 12. februarja Î923. Žalujoči ostali. j Џ PoptlrnidcEinent I dobavila j .Gradivo «i? j Zagreb. Bogovttava ni. s. I Drzolovi; firndivo, Teiflon HS j Zahvala. Povodom bridke izgube naše srčno ljubljene in ljubeče soproge, predobre mamice, sestre, tete in svakinje, gospe Ane Košenina nam je došlo toliko izrazov globokega sočustvovanja, da nam je nemogoče se vsakemn posebej zahvaliti. Štejemo si v dolžnost, izreči predvsem našo zahvalo gg. zdravnikoma dr.VolavSku in dr. Jenku za njiju požrtvovalni trud za časa bolezni, istotako gg. pevcem za ganljive žalostinke, nadalje darovalcem vencev in šopkov, zatem vsem onim, ki so spremili blago pokojnico na poslednji poti in končno sploh vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti našo neizrekljivo bol. Srčna hvala vsem in za vse! Ljubljana, 12. februarja 1923. Žalujoča rodbina Košenina in ostalo sorodstvo. „DIAMALT" Pozor pekli »Diamalt-, tvornlce Hanter I Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kake. ' vosti. se edino dobi pri glav. zastopnika za Jagoslevlfo EDUARD DU2ANEC, Zagreb, Skladiiče Strossmajerova 10. Va-ru j te se ponaredb ▼ prahe ali tekočini* Izdaja konzorcij »Slovenca«. I Odgovorni urednik: Mihael Moikpre * Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.