773
ELEGIJA ZA TOVARIŠI Pavle  Zidar
Ničesar iiimain, tovariši,
kar bdelo bi nad vami,
tudi s solzo me morem do vas,
sam sem
kot glas vaš poslednji        ,
in živini
le še kakor poTaz.
V očeh
mi strah prasketa,
za mano igra se kalen
posmeh
in sledi nezadržno
mojo poit,
ki nosi me brez upanja.
Se mene bo zameislo iz mrakom tja,
kjer nemo prst, orošenoi s spomini,
od ust do ust si nosijo
roke,
tu bom kakoT sneg v tišini
posinjel
in na obrazu le
sveta bo žaloval odmev.
774