Štev. 37. V Ljubljani, v četrtek, dne 14 februarja 1907. Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26'— za pol leta „ n 13-,ca Četrt leta „ „ 6 SO ca en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20- — ta pol leta „ „ 10- — ta iclrt leta „ „ 5-— ij «11 mesec „ „ 170 la pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod iti - dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXII. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve< ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem oIj-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 url popoldne, Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -----Vsprejema naročnino, inseratein reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188, Veterinarski svet u Avstriji. V poljedelskem ministrstvu so ustanovili veterinarski svet iu s tem vstregli ninogo-stranski in že dolgoletni želji. Avstrijsko veterinarstvo, ki je od lanskega leta dalje dodeljeno poljedelskemu ministrstvu, spopolnilo se ie s tem po želji poljedelskih krogov, pa tudi po želji avstrijskih veterinarjev. Z razglasom z dne 13. januarja t. I. prijavlja poljedelsko ministrstvo v državnem zakoniku št. 13 določbe za veterinarski svet, katere obsegajo 10 paragrafov. Naloga tega sveta določena ie v S 1. Posvetoval se bode o vseh zdravstvenih zadevah in razmerah domače živinoreje, posebno » tem, kako nai sc zatirajo in odvrnejo živalske kužne bolezni. Oddajal bode strokovna mnenja o vet. polic, odredbah za javni promet /, živino, živalskimi surovinami in z vsemi predmeti, po katerih se lahko širiio živalske bolezni. Zivinozdravniški oddelek tega sveta bo oddajal na zahtevo poljedelskega ministrstva tudi mnenja o znanstvenih vprašanjih veteri-narnega. zdravilstva in veterinarskih stanovskih vprašanjih. Poleg teli posvetovalnih dolžnosti bo imel vet. svet pravico oddajati samostojne nasvete in predloge iz lastnega delokroga. Predsednik sveta bo poljedelski minister ali njegov namestnik, katerega bo on imenoval (;? 2); število članov je določeno za prvo dobo na 28 zastopnikov kmetijstva in živino-zdravništva, in sicer prvih 21, drugih 7; za vsakterega člana imenoval se bode tudi namestnik. Imenovanje teh članov izvrši poljedelski minister in sicer se bodo imenovali zastopniki kmetijstva na predloge kmetijskih korporacii, ki se bodo za vsako dobo posebej določile. Zastopniki kmetijstva volili bodo po določenih skupinah stalen odbor sedem članov (S 3) in ravno toliko namestnikov; stalni odbor zopet voli izmed sebe načelnika in njegovega namestnika. Izmed članov stalnega odbora sc izvoli eden za glavnega odposlanca, eden za namestnika njegovega (S 4). Glavnega odposlanca sme zaslišavaM poljedelski minister v vseh zadevnih vprašanjih vet. sveta iu mora isti bivati ali na Dunaju ali v okolici dunajski. Zastopniki živiuozdravništva tvorijo živi-nozdravniško komisijo veter, sveta (S 5); tudi ta odsek izvoli si načelnika in njegovega namestnika. Vsa imenovanja in izvolitve veljajo za dobo treh let ($6.) Zborovanje vet. sveta, stalnega odbora in živinozdravniške komisije vrše se na poziv ministra (S 7). Ves svet se skliče načeloma vselej ob važnih prilikah, manj važne in manj nujne zadeve se odkažejo ali stalnemu odboru ali živinozdravniški komisiji. Na predlog glavnega odposlanca sklicati sc mora stalni odbor in na predlog poslednjega pa ves vet. svet. Po potrebi lahko zborujejo skupno stalni odbor in živinozdravniška komisija ter pri tem vodi poljedelski minister zborovanje (S 8), seje posameznih odsekov pa vodijo gori navedeni načelniki oziroma njihovi namestniki. — Seje vet. sveta, stalnega odbora in živitio-zdravniške komisiie niso javne, istim prisostvuje veterinarski poročevalec (S 9) ali njegov namestnik, pol edelski minister povabi tudi lahko posebne izvedence. Opravila članov vet. sveta so le častna in sc za ista nc bodo plačevale nagrade (S 10.) Vnanjini članom povračali se bodo potni stroški k sejam na Dunaj in nazaj na dom ter za čas zborovanja dovoljevale dnevnine po 16 K. li. T. NOVI ŠKANDAL.I NA OGRSKEM. Ukradene listine. 12. t. m ponoči se je raznesla po Budimpešti vest, da so bile iz državnega računskega dvora ukradene važne listine. Govorilo sc ie sicer, da ie s to zadevo v zvezi poslanec Len-gyel, ki jc odkril zveze med Polonyjem in Schonbcrgerco, gotovega pa nihče ni vedel ničesar. 13. t. m. pa ie policijski tiskovni urad objavil sledeče: Včeraj popoldan e prišel k mestnemu nadglavarju podpredsednik državnega računskega dvora, dr. Aleksander pl. Darday, in mu naznanil, da je zaupno izvedel o tem, da so neznanci iz državnega računskega dvora ukradli od trgovinskega ministrstva doposlane važne listine, o katerih velja uradna tajnost, ter iih nesli k nekemu budimpeštanskeinu fotografu, ki jih ie fotografiral. Policija ie takoj jela poizvedovati, kai je s stvarjo in je dognala, da ie dotične akte uradnik računskega dvora. Julij liaidn nesel državnemu poslancu Lengvelu, ki iili ie dal fotografirati p r i fotografu Moricu Erdelyju. Ko se je to izvršilo, je Haidu listine položil nazaj na njihovo mesto v uradu, eno pa jc policija pri preiskavi našla na njegovem domu. Te listine so zaupni dopisi trgovinskega ministrstva na državni računski dvor. Zato je njihova vsebina uradna tajnost in iih policija ne sme olraviti. Haidu jc svoj čin priznal. Kakšne so listine? Vzlic uradni tainosti, sc jc kmalu izvedelo, kai je v ukradenih, oziroma odnesenih listinah. Natančne vsebine seveda še nihče nc ve. pač pa glavne podatke, lina izmed teh listin obravnava sledeči slučaj: Trgovinski minister Košut je nakazal pisatelju in sociologu Meray Horvathu, ki je največ pripomogel do tega, da sc ie sklenil med ogrsko koalicijo in krono kompromis, 100.000 K v petih letnih rafali ter ic to postavko stavil v proračun pod imenom: Za sociološke študiie v inozemstvu. Državni računski dvor te postavke ni hotel odobriti, nakar ic Košut ta denar zaračunal pod drugo pretvezo. Ker računski dvor tudi tega ni hotel priznati, je Košut računskemu dvoru pisal, da bo stvar spravil pred ministrski svet. Fotografično kopijo tega pisma ima sedaj Lengyel. O drugih listinah pravijo, da so večinoma pavšalne pogodbe med vlado in različnimi listi. Neka listina obravnava inseratno pavšalno pogodbo med upravo ogrskih državnih železnic in nekim listom, druge so baje nakaznice za podpore različnim listom, katere so se izplačale še pod ministrstvom Feyerva-ryjevitn. Drugi zopet trdijo, da je tc podpore izplačal Weekerle. Kako se je izvršila tatvina? Po izpovedbah Haidujevih in drugih uradnikov računskega dvora se je tatvina izvršila sledeče: Nedeljo, dne 10. t. m. so iz trgovinskega ministrstva na računski dvor poslali tri listine. Listine je otvoril prezidialni tajnik, predsedniku pa iih ni mogel izročiti, ker ga ni bilo več v uradu. Predsednik Štefan Rakov-szky ic listine podpisal šele v ponedeljek zjutraj, nakar so jih poslali v protokolovni urad, da jih tam uvrste med ostale listine. Protoko-lacijo je vodil namesto protokolatorja, ki je na dopustu, oficial Julij Haidu. Vodja protokol-nega urada je zapazil, da so bile listine, ki so došle 10. t. m. protolirane šele 12. t. m. Vodjo so obšle hude slutnje in odredil je preiskavo, katero je vodil in izpeljal podpredsednik računskega dvora, dr. Aleksander Darday. Iz-povedba Haidu ia je seveda nekoliko drugačna. Haidu pravi, da ie z velikim navdušenjem 3. t. m. bral v »A Napu« članek poslanca Lengyela, kjer Lengycl poživlja vse poštene ljudi, naj mu poročajo o vseh nepravilnostih, ki jih je zakri-% i i Polonvi, oziroma njegovi pristaši. Nato je šel k Lengvelu ter niti izdal nekatere tajnosti iz računskega urada, ki se tičejo podpore, katero je trgovinski minister Košut nakazal nekemu budimpeštanskeinu listu. Lengyel je dejal, da bi rad imel fotografične kopije važnejših listin, katerih pa Haidu ni imel pri roki. Nato pravi Haidu sem 12. t. m. našel na svoji mizi tri listine in siccr ravno te, katere sem potreboval. Nesel sem jih takoj Lengyelu, ki iih je dal fotografirati. Kakor se razvidi iz zaslišanja, izkuša Haidu zvrniti krivdo na pisarniškega ravnatelja računskega dvora, Kol-lerja. Sicer pa je gotovo, da je bil s Haidujem v zvezi neki uradnik v trgovinskem ali pa pri železniškem ministrstvu. Kdo je Haidu. Haidu je vpokojeni orožniški nadporoč-nik. Predsednik računskega dvora Rakovszky ga je 1. 1905 vsprejcl v državni računski urad za ofieiala. Predstojnikom ie bil zelo simpatičen, pri kolegih pa ni bil priljubljen, ker ie bil vedno prvi v uradu in ga je zadnji zapuščal. Sedaj seveda vedo, da je ta čas uporabljal za to, da ic pregledoval listine v registraturi. Kaj pravijo pri računskem dvoru. Oficialni krogi hočejo zmanjšati škandal. Pravijo, da listine, ki jih je dal Lengyel fotografirati, ne kompromitujejo računskega dvora. Seveda ie trgovinsko ministrstvo pri tem nekoliko prizadeto. Brezdvomno pa bi se bila cela zadeva tudi brez tatvine odkrila in poravnala. Ako bi bil namreč računski dvor spoznal, da denar, ki ga je zahtevalo trgovinsko ministrstvo, ni pravilno zaračunan ali pa jc bil izdan nezakonito, bi bil računski dvor o tem parlamentu pri predložitvi računov v najkrajšem času poročal. Oficialni krogi pravijo, da Haidu tatvine ni izvršil iz napačnega patriotizma, ampak iz gmotnih ozirov, ker ima pičlo plačo in veliko rodbino. Kaj pravi Lengyel. Lengyel izjavlja, da se jc Haidu pri njem sam oglasil in mu poročal o nepravilnostih pri ministrstvih, kjer denar davkoplačevalcev razsipljejo in izdajajo v nepoštene namene. Haidu za svoja odkritja in za listine, ki iili jc dal za par ur na razpolago, da so jih fotografirali, ni maral nobenega plačila in jc odklonil celo ponudeno cigareto. Storil je to zgolj iz ljubezni do domovine. Preiskava. Predsednik računskega dvora Rakovszky je Haiduja suspendiral in uredil proti njemu disciplinarno preiskavo. Haidu jc svoj čin priznal. Podpredsednik državnega računskega dvora Darday je o uspehih preiskave poročal trgovinskemu ministru Košutu. Državno pravdtiištvo ic izpočetka hotelo Haidu a tožiti zaradi prekršitve uradne tajnosti, sedaj pa ga bo tožilo zaradi tatvine, da bo v proces zapleten tudi Lcngyel, ki je tatvino povzročil. VESTI O KRIZI V AVSTRIJSKEM MINISTRSTVU NEOSNOVANE. Dunaj, 13. februarja. »Frcmdenblatt« izjavlja,, da so vesti, da nameravajo izstopiti nekateri člani Dečkovega kabineta, docela neosnovane, posebno pa še vest o odstopu trgovinskega ministrstva. DEMONSTRACIJE V LVOVU. Lvov, 13. februarja. Tu so se vršile rusinske dijaške demonstracije za rusinsko vseučilišče. Policija je demonstrante razgrnila. NA ANGLEŠKEM. Spor med zbornicama. Kakor znano je angleška višja zbornica odklonila novo šolsko postavo liberalnega ministrstva, kakoršno je sklenila nižja zbornica. Vsled tega ie šolski zakon propadel. Šolska predloga je bila nasprotna angleški episkopaini cerkvi, najbolj pa katoličanom. Nova šola naj bi namreč ne bila brezverska, ampak zgolj protikonfesijonalna. Verski poduk naj bi se bil vršil na nedogmatiški podlagi, ne za to, ne za ono sekto. Akcijo za tako šolo ie povzročila sekta takozvanili nonkoniormistov, ki je huda nasprotnica angleške episkopalne cerkve. Si- Ines de los Sierras, Francoski spisal Charles Nodier. (Dalje.) Oprostite, da vam nečem tega mučnega prizora natančneje popisovati. Kakor blisk se ie širila ta novica po celem mestu. Česar pa nikdo ne ve, je to, da je bila ta nesrečna žrtev Pedrina, katere Madrid ne bo nikdar pozabil, in da je Pedrina Ines de las Sieras. Zdravniki ki so jih na mestu poklicali, so takoj konstatirali, da tuja dama še ni mrtva. Siccr je prišla pomoč žc precej pozno, toda druženi skrbnosti vseh sc je posrečilo vzbuditi jo v življenje. Nekaj dni potem sc jc še gibalo prebivalstvo barcelonsko, katero je dobilo za tujko največje simpatije, med bojaznijo in upom, da ozdravi. Mesec pozneje je bila rana popolnoma ozdravljena, toda delirij, ki se ie pokazal, ko je mogla zopet govoriti, in katerega so vsi imeli za vročnico, ni odnehal. Reviea se je pač vzbudila k novemu telesnemu življenju, toda nieno duševno življenje je ostalo mrtvo. Zblaznela jc. Usmiljene sestre so jo potem vzele v o-skrbo. Mora se reči, da so imeli jako lahko delo ž njo, ker njena blaznost ni bila divja, temveč sc kazala Ic v nekem neskončnem miru, kakor bi bila pozabila na ves svet. Sicer pa ic imela včasih tudi trenutke, ko sc ii ie vračala pamet, in to s časom vedno pogosteje, tako da so upale sestre, da počasi vendar ozdravi. To pa ie bilo vzrok, da niso več toliko pazile nanjo, in posledica tega je bila, da jim je Ines ušla. Razburjenost je bila vsled tega velika, in iskali so jo povsod. Upali so, da jo kmalu dobe. kajti Ines je pustila za seboj dovolj sledov. Ze takoj prve dni jo je ►vse opazilo vsled njenih krasnih potez in njenega naravno plemenitega vedenja, pa tudi po večkratni zmedenosti njenih misli] in govorice. Vrh tega jt; bila šc tako nenavadno oblečena, da si jo je moral vsakdo ogledati. Imela je na sebi neko gledališko, še precej elegantno, toda žc obrabljeno krilo, katero se Siciljancu ni zdelo vredno seboj jemati, in ki jc strašno kon-trastiralo z navadnim žakljcm, ki ga je nosila na rami in polagala vanj darove, ki jih je naprosila. Kratko pred Mattaroui pa se jc izgubil njen sled. Dva dni pred Božičem je Ines izginila in nikjer jc ni bilo več najti. Vsakdo je mislil, da sc je vrgla v morje, ker je bilo znano, da sc jc ie polaščala v trenotkih, ko se ii ie vračala pamet, strašna melanholija, ki jo jc najbrž gnala v smrt. Ta razlaga sc je vsakemu zdela tako naravna, da ni nikdo več druge iskal. Dva dni se ie govorilo o njeni smrti, tretji dan so se žc izgubljale tc govorice, iu četrti dan se ic že vse pozabilo. Tc dni pa se ie nekaj tako nenavadnega pripetilo, da ic razburilo vso okolico mattar-sko iti se ie vsled tega tudi izvedela vsa tragična zgodovina izgubljene Ines. Blizu Mat-tara, tam kjer sc jc izgubil zadnji njen sled, se nahaja neki star grad Ghismondov, katerega sc ie, kakor se govori, polastil vrag že pred več stoletji, iu v katerem menda vsak sveti večer straši. Sedanja generacija ni pri- pisovala tei vraži nobene veljave več in se tudi nikdo ni vsled tega vznemirjal. Leto 1812. pa je prineslo novo razburenje. Ni bilo nobenega dvoma, da je grad dobil na sveti večer goste, ki so napravili veselo pojedino. Kratko pred polnočjo so sc razsvetlile tako dolgo zapuščene dvorane, in njih luč ie širila strah in grozo med sosednimi kočami. Nekaj zapoznelih potnikov, ki so šli blizu tam mimo, je čulo tuje glasove, v katere se je sem in tia mešalo neznano sladko petje. Viharna noč in slovesnost svetega večera sta še povečali grozo, tako da se drugo jutro in prihodnje dni ni o drugem govorilo po celi okolici, nego da je prišlo zopet strašit v Ghismondov grad. Policiji je vse to vzbu ulo povsem opravičene stminje, posebno šc, ker so bile francoske čete ravno takrat odpoklicane na sever. Naravno je, da varstveni organi niso hoteli verovati v ljudske vraže, temveč sumili, da se ic zbrala četa ustašev v Ghismondovctn gradu ki bi imela namen zopet izzvati državljansko vojsko. Napovedala je natančno preiskavo starega gradu, in res so se tam našli sledovi plamcnic iu pojedine, in soditi po množici praznih steklenic, jc moralo biti tam prccej zarotnikov. Kc je Pablo to pripovedoval, sem se nehote spomnil na neugasljivo žejo Bontraixovo in bučil sem v tak smeli, da se dolgo nisem mogel potolažiti iu da me ie Pablo ves začuden pogledal, ker si ni vedel razlagati moje prejšnje pobitosti in sedanje vesclosti. Kn sem naposled vendarle zatrl svoj smeh, ie nadaljeval : Da se je zbralo tam precejšnje štev ilo mož, ki so bili brezdvomno oboroženi in imeli tudi konje, kakor se je opazilo po v staji raztresenem senu, .ie bilo dokazano. Toda nobenega zarotnika niso našli v gradu, naj so še toliko iskali. Nikdar ni prišlo niti najmanjše jasnosti v to zadevo. Ker ie bilo vse iskanje brezuspešno, so žc hoteli oditi, ko je neki vojak našel v grobišču neko čudno napravljeno deklico, ki ni mogla bili pri pravi pameti iu ki ni bežala pred njim, temveč mu šc nasproti hitela, zaklicala neko ime. ki ga je pa pozabil, in rekla: Si ti? Koliko časa sem te morala čakati! ... Ko .ie prišla na svetli dan in spoznala svojo zmoto, ie bridko zajokala. Ta mlada deklica .ie bila Pedrina. Nien popis je popolnoma soglašal z njeno postavo in njeno obleko. Hitro so jo poslali nazaj v Barcelono in jo potem v njenih pametnih trenotkih natančno izpraševali o dogodkih božične noči. Le toliko so mogli spraviti iz nje, da jc prišla v ta grad, ker ga jc smatrala za pravno, dedščino rodovine de las Sierras. Kar sc pa tiče zarotnikov, je bilo videti, da jih ni poznala. Niili obleko je celo tako čudno popisala, da je nekdo ti videl, da meša kake svoje sanje z resnico. To pa je vendar bilo gotovo, da je jedcu zarotnikov napravil tako živ vtis na njeno srcc, da je samo upanje, da ga še katerikrat vidi, io ohranilo pri življenju. Toda čutila je, da ga hočejo zasledovati in mu vzeti prostost in morda cclo življenje, in največji napori niso mogli iztrgati ji skrivnosti njegovega imena. (Dalje prihodnjič.) ccr sc novi zakon ni dotikal direktno zlasti katoliških zasebnih šol, pač pa je katoličane v šolskih zadevah visoko obdavčil in snovanje nadaljnih zasebnih šol navezal na težke in kritične pogoje. V zbornici lordov je zlasti lord * Lansdoune to postavo zavračal, nakar je bila tu odklonjena. Zato sc Campbell-Bannerma-novo ministrstvo bavi sedaj z vprašanjem, kako bi rešilo to ustavno krizo. Nekateri ministri so javno na shodih zagovarjali misel, naj se zbornica lordov odpravi. Prestolni govor. Prestolni govor pri otvoritvi parlamenta 12. t. m. omenja spor med zbornicama na sledeči način: »Resna vprašanja, ki se tičejo funkcioniranja našega parlamentarnega sestava, so nastala vsled nesrečnega nasprot-stva med obema zbornicama. Moji ministri se bavijo s tem važnim vprašanjem in iščejo potov, kako bi to težkočo rešili.« Adresna debata. Pri adresni debati, ki se je nato vršila, se je oglasil ministrski predsednik Campell-Ban-nerman. Izjavil je sledeče: Vlada bo v kratkem sprožila vprašanje, kako urediti razmerje med višjo in nižjo zbornico tako, da sc ne bodo mogle preprečevati postave, katere zahteva ljudstvo in ki jih izdelajo njegovi zastopniki. Vlada sc tega vprašanja ne loti morda iz jeze ali vsled nejevolje, ker so lordi zavrgli v zadnjem času dve važni predlogi, ampak zato, ker sc tako stanje ne da delj vzdržati. Bistvo angleške ustave jc to, da je reprezentativna in ne samo, kakor v nekaterih drugih državah na kontinentu, varnostni ventil za ustavo. Temelj angleške konstitucije ic reprezentativna zbornica ljudstva. Na vsak način treba vprašanje rešiti. Sedanji položaj je sramoten, nevaren in nemoralen. Adresna debata v gosposki zbornici. V gosposki zbornici je lord Lansdovvne izjavil: Ako bo vlada izvršila na gosposko zbornico napad, bomo vladi stopili nasproti v zbornici in izven nje. Namera vlade. Vlada namerava rešiti spor s tem, da omeji pravico gosposke zbornice, odklanjati zakonske predloge. Angleško japonska zveza. Ob priliki obletnice angleško - japonske zveze so v Tokiju priredili banket, kjer jc minister za zunanje zadeve Hayashi naglašal, kako postaja zveza med Angleži in Japonci vedno trdnejša. Angleški poslanik jc na to izjavil, da angleška vlada vse stori, da izpolni vse točke zvezne pogodbe. AMERIŠKA NASELJENIŠKA POSTAVA. Predsednik Rosevelt je predlagal predsednikom senata, naseljeniških odborov in poslanske zbornice, naj se zavzemajo za novo naseljeniško postavo, ki bi prepovedala japonskim kulijem naseliti sc v Ameriki. Seveda bi so morala za to Japonski dovoliti protikon-cesiia. NAMERAVANI ATENTAT NA VVITTA. Peterburg, 13. februarja. O nameravanem bombnem atentatu na bivšega ministrskega predsednika \Vitta poroča peterbur-ški brzojavni urad, da jc bil najden v peči neke VVittove služkinje še drugi peklenski stroj s časomerom na užigalniku. »Novoje Vremja« poročajo, da so peklenski stroji bili napolnjeni z nitroglicerinskim razstrelivom. ČRNOGORSKO MINISTRSTVO. Geti n je, 13. februarja. Člani novega črnogorskega ministrskega kabineta so izja-\ili, da sc zadovoljijo s plačo 6000 K. Ministrski predsednik bo dobil 80(10 K, vštevši stroške za reprezentacijo. Iz finančnih vzrokov sc jc opustila namera, prestaviti kucževo prestolnico iz. Cetinja v Danilograd. SMRTNA KAZEN NA FRANCOSKEM. Pariz, 13. februarja. Kakor znano, sc senat šc ni posvetoval o zakonskem načrtu, ki odpravlja smrtno kazen. Sedaj delajo vsled živinskega umora pohotnosti, katerega ie izvršil v Parizu delavcc Solcilland. na to, da bi senat dotičnega zakona ne sprejel. RUSIJA. Zmaga opozicije. I udi v starodavni Moskvi ie pri volitvah volivnih mož za dumo zmagala opozicija. Od 38.673 glasov so kadeti, opozicionalci, dobili 55 odst. glasov, oktabristi, pristaši oktoberskega ustavnega manifesta 24%, blok opozicionalne levice 13%, monarhi-sti pa Ic 8. Oktabristi in reakcionarna »Zveza pravih ruskih ljudi« niso prodrli. Pri tej priliki piše glasilo kadetov »Rjec« sledeče: »Vse je vlada storila, da vladnim strankam zagotovi zmago. Ne glede na podpiranje registriranih strank in na potvarjanje volivne postave od strani senata, ki je opozicionalcem odvzel volivno pravico, jc moskovska oblast izdala še posebne naredbe. Za čas volitev je ustavila izdajanje kadetskih glasil, odlične strankine voditelje izgnala, vsako agitacijo prepovedala toda stranka opozicionalcev je vendarle zmagala.« Kadeti so zmagali tudi v Kursku, kjer vseh 80 volivnih mož pripada kadetski stranki, v Odesi, kjer jc izvoljenih vzlic strahovladi črnih reakcionarnih stotnij 76 članov levice in samo štirje pristaši vlade, v Voronešu, Jaroslavu, Orenburgu, Smolcn-sku, Tiflisu in Omsku. V Astrahanu je izvoljenih 46 kadetov in 21 socialdemokratov, v Jekaterinoslavu 21 socialdemokratov, 14 kadetov, 28 levičarjev, le v Tuli jc izvoljenih poleg 40 kadetov tudi 40 oktabristov in monarhistov. Atentat na VVitta. Baje je dognano, da so povzročili atentat na VVitta, ki sc pa ni posrečil, voditelji reakcionarnih »črnih stotnij«. Reakcionarci so hoteli preprečiti namero vlade, pozvati VVitta po končanih volitvah za dumo v ministrstvo. Car potnllostll dve revoluclonarkl. Garje dve ženski, ki sta se udeležili bombnega atentata na Stolypinovo letovišče in sta bili obso-jenj na smrt, docela pomilostil. Volivni bo]. (l)va nova kandidata.) »Slovenski Narod« poroča, da pošilja po kostanjeviškem, krškem, mokronoškem in trebanjskem okraju oklice c. kr. davčni adjunkt g. Janko Stare s ponižno željo, naj ga volijo za državnega poslanca. »Narod« poroča, da jc socialno-dcmokraška stranka imela v nedeljo v Idriji volivni shod. na katerem se ie predstavljal kot socialno-demokratični kandidat za volivni okraj Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica Josip Kopač, delavski tajnik v Trstu. (Somišljenike prosimo), naj nam o vsakem pojavu volivnega gibanja takoj poročajo. (Snor med češkimi io nemškimi socialdemokrati). Spor med češkimi in nemškimi socialdemokrati zaradi kandidature dr. Adlerja v favoritskem volilnem okraju na Dunaju se je poostril. Včeraj smo poročali, kaj je pisala soc. demokraška »Rovnost« v Brnu, ki je priobčila odprto pismo na dr. Adlerja. Dr. Adler je na to odgovoril, da je večina delavstva v Favo-ritnu nemška in da jc organiziranih nemških delavcev v tem okraju trikrat več kot čeških. Nato odgovarja 13. t. m. »Rovnost« sledeče: »Mi kot soc. demokratje nismo vajeni smatrati stvar iz nemškega stališča. Odkdaj pa se soc. demokrati v stranki ravnajo po avstrijskih zakonih? Dunajski češki sodrugi so stremili po zakonitem zastopstvu, toda ravno dr. Adler jim jc to odsvetoval, in sicer zato, da s tem nc pokopljejo cele volivne reforme, storil pa je šc več. Odpor nemških meščanov je zmanjšal s tem, da jc izjavil, da češki soc. demokrati na Dunaju nc bodo dobili nobenega zastopstva. Cc se bo v stranki uveljavilo načelo, da moramo priznati to krivično postavo, potem izjavljam^ da je boljše, čc se od nemških so-drugov ločimo. Naj gredo, kamor jim drago, mi bomo šli svojo pot.« (Cehi proti kandidaturi barona Becka). »Narodni Listy« pišeio o kandidaturi ministrskega predsednika barona Becka sledeče: »Notranje mesto dunajsko je dozdaj trdna opora stare nemške ustavne stranke. Pod to firmo bi baron Beck rad šel v volilni boj in kot poslanec bi bil primoran v tem oziru uvaže-vati voljo svojih volivcev. Na taki podlagi pa bi baron Beck nc naletel samo na naše na-sprotstvo, ampak to bi povzročilo tudi nevarno nasprotstvo med njegovimi poslaniškimi dolžnostmi in med poslanstvom, ki ga hoče izvršiti kot minister. Baron Beck bi na ta način postal zgolj nemški poslanec, zastopnik centralisti-škega volilnega okraja na centralistiškem Dunaju in čc bi mu to olajšalo herkulovo delo, katero misli še izvršiti, jc vprašanje, na katerega ni težko odgovoriti.« (Češki kandidati). »Czas« objavlja sledeče kandidature na Češkem: dr. Baxa — Praga (staro mesto); dr. Srb, profesor No-votny, Breznovsky Praga (novo mesto); dr. Kaftan Praga (Mala stran); učitelj Czcrny Holešovicc-Bubna; dr. Hcrold in dež.-sodni svetnik dr. Chlumccky Kraljevi Vinohradi; profesor Cipera Plzen; dr. Zatka Budjcjovicc; trgovinski minister dr. Fort Mlada Boieslava, Klofač — Vysoke Myto; minister dr. Pacak Kutna Mora, dr. Sobot-ka Kolin, dr. Kramar Nemški Brod, dr. Klumpar Prihrani. (Volivna dolžnost). Bukovinski deželni zbor, ki bo najbrže koncem februarja sklican, bo sklenil vol. dolžnost. Tako so se 8. in 9. t. m. dogovorili načelniki deželnozborskih strank. (Nemci na Koroškem). Shod zaupnikov pod načelstvom Orascha v Beljaku je odklonil kandidaturo dr. Angererja. kandidata dr. Ai-chelberga pa celo pozval, naj zapusti dvorano, kier so zaupniki zborovali. (Spor med Nemci na Moravskem). Deželni vol. odbor nemških svobodomiselnih strank na Moravskem je sklenil osnovati okr. volivne odbore, v katerih naj bi bili zastopani nemški naprednjaki, »Deutschvfllklerji« in svobodni Vscneinci, ki naj bi postavili skupnega kandidata. Svobodni Vscneinci sc pa tega sklepa nc držijo in nastavljajo svoje kandidate celo v okrajih, ki so bili dozdaj posestno stanje nemških naprednjakov. Zato so sklenili zaupniki nekaterih volilnih okrožij osnovati krajevne volilne odbore, sestavljene samo iz nemških naprednjakov in »Deutschvolklerjcv.« (Volivno gibanje v Bukovim.) Volivni hoj v Bukovim bo hud. Med Rusini si stojijo nasproti stari Rusini, mladi Rusini in radikalna ukrajinska stranka, ki jc posebno mladoru-sinom zelo nasprotna. Dosedanji poslanec Wassilko bo v Selctinu gotovo zopet izvoljen, profesor Pihuliak pa nc. Med mladorusini tipajo na zmago advokat dr. Halip, profesor dr. Smal-Stocki in okrajni šolski nadzornik Kupczianko. Med Nemci in Judi, ki imajo po novi postavi skupno štiri mandate, jc položaj tudi precej nejasen. Vseh Ncniccv in Judov je 170.000. Med Nemci stopi prvič v vol. boi kr-ščansko-socialna stranka, ki jc postavila nem-škonacionalnemu kandidatu, državnemu svetniku VVidmannu nasproti župnika S\vobodo. Socialni demokratje tipajo, da si priborijo okraj Crnovice-West, izmed judov bo najbrž zopet izvoljen dosedanji poslanec dr. Strau-chcr, v Suczaui pa dr. Skedl. Med Rumunci tudi vre. Demokratska stranka, ki se je leta 1905. sporazumela s konzervativci (bojari) topot zopet kandidira dr. Onciula in še druge štiri poslance, med njimi učitelja Chisanovici, ki bo najbrž tudi izvoljen, ker mu ne nasprotuje nova stranka, ki zlasti nasprotuje Onciulu. (Volivni oklic avstrijskih zdravnikov.) Du naj, 13. februarja. Vodstvo državne organizacije avstrijskih zdravnikov bo izdalo volivni oklic na vse zdravnike, naj se volitev v državni zbor udeležijo polnošteviluo in glasujejo samo za tiste kandidate, ki se bodo zavzeli za zdravniške zahteve: zdravniški red, izpre-membo državnega sanitetnega zakona, reformo postav o zavarovanju in o jamstvu za nezgode ter za ureditev razmer zdravnikov, ki so v javnih službah. Volivni oklic poživlja zdravnike, naj tam, kjer sc to da, kandidirajo sami: gmotne stroške za take kandidature bodo zdravniki skupno nosili. Dnevn? novice. t- Osebna vest. (iospod p. Engelbert Pollak je prestopil iz frančiškanskega v benediktinski red in jc te dni Kamnik zapustil ter se preselil v Št. Lambert na Zgornjem Štajerskem. -f Zanimive dogodke na porti uršrlinske-ga samostana jc opazil »Narodov« poročevalec. Tudi mi jih večkrat opazujemo in občudujemo usniiljenost uršiilink, ko se deli ua porti vsak dan bre'zplačno kosilo in večerja 37 revnim dijakom. i- Poštenost »Narodova«. Napada, v katerem očita g. Stroju napačno pedagogičuo postopanje, »Narod« seveda ne ))o preklical, akoravno napadeni g. Stroj deluje že dve leti v drugem poklicu in mu jc zadeva, katera se opisuje, popolnoma neznana. + »Mladi« prično prihodnjo soboto izdajati svoje novo glasilo »Nova Doba«. List bo izhajal dvakrat ua teden in bo tiskan v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani. »Mladi« so svojo novo stranko nazvali »Slovenska gospodarska stranka«, katere- glasilo bo novi list. Breme »Našega Lista« so »mladi« velikodušno prepustili gosp. Slatnerju. + »Sokol« v Gradcu. Prejeli smo tale dopis: Prav iz srca smo se smejali na pustno nedeljo dopisu »Slovenskega Naroda«, kjer se obravnava vprašanje, ali se strinja z idejami sokolstva, čc^so »klerikalni dijaki« udje »Sokola« ali ne. Škandal jc baje, da so »klerikalni dijaki« v Gradcu tudi »Sokoli« in še večji škandal, da trpi to »napredno diiaštvo.« Klerikalci seveda niso »Sokoli« po prepričanju, ampak samo radi tega, da svoje sokolsko članstvo porabijo kot agitačno sredstvo pri srednješolcih češ: «Mi smo tudi narodni itd.« To je v tistem dopisu glavni stavek, in iz tega se tudi razvidi, kje naj iščemo izvor dopisu. Veste, g. urednik, v Gradcu so sedaj v »Taboru« kritični časi. Dve stranki sta, ena »sokolska«, druga »protisokolska«. Na občnem zboru gra-ških slovenskih akademikov je govoril g. Cernič, član »Tabora«, o sokolski ideji in rekel, da je žalostno, da se ravno dijaštvo, od katerega bi pričakovali navdušenja za sokolsko idejo, odtegne temu društvu. Takrat smo seveda bili »na zunaj« edini, češ, vsak slovenski akademik v Gradcu naj bo tudi »Sokol«. »Sokol« jc torei po mnenju graškega dijaštva skupna zadeva vseh akademikov. Proti »Sokolu« noben izmed graških visokošolcev nt zinil besede. Da pa stvar dobi lepše lice, porabimo »zabaven« večer, prirejen slov. učiteljstvu. pa malo udarimo po »Sokolih«.To pa napravimo »narodno« in »napredno«! Zato pa sprožimo to »idejo« v »Narodu« in ne v »Narodnem Listu«, da ljudje ne bodo vedeli, odkod veter piha. »Narod« je sedel seveda lepo na limanice, ker to bi bil seveda največji škandal, če sc bi naš slovenski »Sokol« »po-klerikalil«. In pustno nedeljo smo dobili torei primeren »fašenk«. Vidite, gospod urednik, take »mehurje« rodi »klerikalno - napredna« zveza«. Pa saj veste, da tam, kjer sta združena »sablja pa roženkranc«, nc more biti kaj prida. O tem nas jc že večkrat poučila »Omladi na«. »Umstvcni mehurji«, ki jih rodijo ljudje, kateri nc marajo »roženkranca« in se tudi »sablje« branijo, pa so seveda veliko boljši, saj to nam jc pokazal pustni dopis v »Slov. Narodu«. Ostanite mi zdravi in tudi v postnem času veseli! Pozdravlja vas »črn hinavec.« + Žganjarski kotli. Z Gorenjskega nam piše naročnik: Z veseljem smo čitali v »Slovencu«, da jc vprašanje radi žganjarskih_kotlov ugodno rešeno. Bivši poslanec dr. Žitnik je obhodil, kakor smo izvedeli, razne višje urade na Dunaju in v Ljubljani ter dosegel, da jc fin. ministrstvo še nadalje dovolilo stare kotle na dve cevi s hladilnikom. Pri tej stvari niso bili toliko prizadeti tisti, ki obrtoma kuhajo žganje, marveč v prvi vrsti gospodarji, ki komaj teden dni rabijo kotle, da pokuhajo svoje domače sadje ali vinske tropine. Takih gospodarjev pa .ic po Kranjskem več stotin. Stvar je na videz malenkostna, vendar pa je gospodarjem prihranjenih tnnogo stotakov, ki bi iih morali izdati za poprave kotlov. Temu dopisu pristavljamo, da je deželni poslanec Žitnik samo z Dolenjskega prejel 14 prošenj, naj finančna oblast pusti stare kotle. — Bolezen dr. Luegerjeva postaja nevarna. Dunajski župan leži po več ur v spanju. Kadar se prebudi, poje natihoma pesmi in sicer dijaške. Od ponedeljka ne puste k njemu niti njegovih najboi ših prijateljev. Kadar se prebudi, mora zbrati svoje misli, da odgovori na stavljena mu vprašanja. Je jako malo in izključno mleko. Profesor Frisch jc ukazal v torek zvečer strogo dieto in mir. Temperature je imel bolnik 38 6. Dunajski mestni svet je sklepal o tem, če bi ne kazalo pozvati kakega profesorja, ki bi postopal v družbi asistenta z bolnim županom tako, kakor v kakem sanato-riju. Prof. Neusser jc došel včeraj zvečer v dun. mestno hišo, kjer so se zdravniki posvetovali. Zupana je dobil v jako slabem stanju. Sinoči ob 9. zvečer so poročali o dr. Lueger-jevem zdravstvenem stanju. Dasi je bilo subjektivno županovo zdravstveno stanje podnevi precej povoljno, sc je zvečer zvišala temperatura in žila jc hitrejše bila. Katar še ni tako izginil, kakor so mislili. Poljedelski kongres na Duna)u. Od 21. do 25. maja t. I. bode na Dunaju osmi mejna-rodni poljedelski kongres. Na dnevnem redu bodo naslednja vprašanja: I. Pomen planin za živinorejo. 2. Vpliv molže v planinah na živinorejo. 3. Sredstva za izboljšanje planinske paše. 4. Kako naj se omejita planinski gozd iu planinski paša? 5. Zakaj se krčijo planinski pašniki? 6. Hudourniki v planinah. O teh in drugih vprašanjih bodo poročali odlični veščaki. Prijave sprejema prof. Jos. Hauslcr, Dunaj i., Schauflcnfasse 6. Novo gledališče v Trstu. »Tcatro filo-drammatico« v Trstu nameravajo podreti, ker zgrade novo gledališče. Ob ccsti Via Acque-dotto sc zgradi novo moderno gledališče, ki bo imelo prostora za 1300 oseb in bo opremljeno z najmodernejšim komfortom. Šolske počitnice sc baje prično letos dne 1. julija in končajo dne 31. avgusta. Velikonočne počitnice bodo trajale od 24. marca do 2. aprila. — Zirovskega župnika je zadela kap. Ostati mora sedaj v sobi. Te dni je v sobi padci in si zlomil v zapestju levo roko. Dasi jc bil zdravnik večkrat klican k bolniku, vendar 70letnemu starčku moči vedno bolj pešajo. limrl jc v Pleterskem samostanu dne 12. t. m. brat Filip Perrct. To jc žc četrti samostanski brat, ki bo počival na novem samostanskem pokopališču. Umetni zobje se zopet podražijo. Ruska vlada zabranjuje izvoz »platine« iz katere so napravljeni majhni koželjčki v umetnih, porcelanastih zobeh. Tovarne za umetne zobe kupujejo torei »platino« mnogo dražje in so zvišali ceno umetnini (neobdelanim) zobom tekom enega leta za 100% (!) in pričakovati je, da se cena zviša tekom enega leta šc za 100%. Naši gg. zobozdravniki bodo torej, kakor slišimo, v kratkem zvišali ceno umetnim zobom. Dunajski pust. Piše nam rojak z Dunaja: Tudi na Dunajo imamo »maškare« in »maškeradne korze«, ki se seveda nc morejo primerjati z onimi v Niči ali pa tudi v Trstu. Niso namreč tako veselega in razposajenega značaja, kakor oni na jugu, ampak imajo v sebi nekako satirično pointo, ki jih pa tudi kaj zanimive naredi. Na Dunaju imata samo dva okraja dovoljenje prirejati tak korzo: Ober St. Veit in pa Gersthof. Ker jc dobiček pobira se namreč vstopnina - namenjen dobrodelnim namenom, vrstita sc oba kraja, da eden priredi korzo na pustno nedeljo, drugi pa na pustni torek. Od vseli strani se pripeljejo ljudje pogledat to zanimivost in lani je na primer dal tak korzo v (ior. Št. Vidu nad 2.500 kron dobička. Tudi letos jc bila udeležba na obeli krajih precej velika. Skozi široke mase sc je pomikal sprevod, semtertja posamezne skupine, večinoma vendar na velikih vozovih, kjer sc da kakšna zafrkacija lažje in jasnejše izraziti. Najboljše skupine odlikujejo z denarnimi darili. Tako jc v Gersthofu dobila prvo darilo skupina »Grozna novica o kopui-škem čevljarju-stotniku«. Ta stotnik ni odnesel samo blagajne, ampak jc odpeljal šc ves magistrat seboj, žup. Langerhansa iu njegove pisarje, lzborne maske in lepa obleka, kakor tudi pravi vojaški korak stotrtikove garde jc vzbujal mnogo smeha in žel obilno pohvalo. Druga skupina, ki je Dunaičanom najbolj ugajala, ker ic zadela prav v živo potrebo časa, jc predstavljala vegeterijanska živila. Na vozu namreč vidimo, kako nai se delajo sedaj klobase: iz usnja, starih čevljev, žaganja in podobnih rečij. Jako lepa skupina jc bila: Buffalo Bili. Divji zapad, ki jc nekdaj tudi v Ljubljani toliko prahu vzdignil- Dunaičanom ne gre iz glave in so ga v maski prav dobro pogodili. V Gersthofu je zaplenila policija na vozu enega, ki naj bi predstavljal ono afero slavnega pevca Caruso v Ameriki, drugega pa, ki bi imel predstavljati Prohasko, tudi opernega pevca, ki je bil v zvezi z morilkama Zeller. Ali ue samo v Gersthofu, tudi v Ober St. Veit je zaplenila policija dva voza. Prvi z naslovom: »O du mein Ocsterreich« je predstavljal sedanji politični položaj nekoliko predrastično, drugi pa je kazal intimne razmere policijc z osobjem »slovitega« salona Riehl s preveliko odk ritosrčnostjo, kar seveda ui bilo policiji po godu. Tudi v tem kraju so bili enaki motivi, ki so vodili prireditelje korza, da pokažejo rane časa in sc nekoliko ponorčujejo iz ljudij in njih lepih starih navad. ___e — Kurent ga je pihnil. Nekje na Dolenjskem so jako veseli ljudje. Rajajo, plešejo, ker tako zahteva napredek. Pri takih prilikah pa marsikateri dobi spomin tudi še za pozna leta. Tudi tam nekje na Dolenjskem je Kurent pohodil dva junaka. Plesali so v neki gostilni. K mizi, kjer ie sedela inteligenca, pristopi mladenič rudečih lic ter s primernim po-k Ionom povabi poleg gospoda sedečo domačo hčerko na ples. Gospod pa je bil morda ljubosumen, kdo ve, zato plane pokoncu ter za-kriči proti mladeniču: »Smrkavec, stran sc poberi! Pri našem omizju nimaš ničesar iskati,« ter fanta še sune v prsa. Fant pa do skrajnosti užaljen in razburjen, kako tudi nc, pograbi gospoda ter ga trešči pod mizo, da je kar zvezde videl, četudi jc bilo oblačno. Dolgo jc gospod pobiral kosti svojega rojstva ter jih položil na mizo. Posledica je bila seveda, da je bil mladenič od prvega sodnika obsojen na 14 dni zapora zaradi prenagle jezice, gospod pa jc bil oproščen, četudi ga je tožil fant. Vsled pritožbe pa je drugo sodišče mladeniču znižalo kazen na tri dni zapora. Ali so kaj prisodili tudi gospodu, ki jc pod mizo pobiral svoje kosti, nam ni znano. Ta dogodek pa bodi dober nauk gospodi, da nc bode pripro-stega ljudstva zmerjala z »osli, tepci, šemami, gumpci« itd. Tudi priprost človek zna varovati svojo čast, kar mu bodi v čast! — Umrl je včeraj 13. t. m. po dolgi bolezni oče preč. g. župnika Jan. Lčsarja, trgovec v Jurievici pri Ribnici, g. Jan. Lesar, v starosti 70 let. Pogreb bo jutri. — Za poljedelske potovalne učitelje. — Na Primorskem se razpisujeta dve mesti potovalnih poljedelskih učiteljev. Za eno teh mest je odločen italijanski, za drugo slovenski oziroma hrvaški učni jezik. Dolžnosti potovalnih učiteljev so določene v posebnem službenem navodilu in obstoje večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva, o različnih strokah domačega kmetijstva. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za eno poskusno leto; oni so pom. organi e. kr. namestništva in se pridele eventualno kakemu c. kr. okr. glavarstvu (najbrže v Sežani in v Kopru). Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron, stalni potni pavšal 1000 kron, stanarino ,100 kron in pisarniški pavšal 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo vnaprej v mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljnega službovanja poviša se gorenja letnina in sicer za štiri štiriletja po 250 kron. Prosilci za ta mesta vložiti morajo svoje primerno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja ter z izjavo, kedaj bi zamogli najkasneje nastopiti službo potem ko bodo obveščeni, da so bili imenovani potovalnim učiteljem čimprej naravnost pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. — Nov odvetnik v Trstu. Odvetniško pisarno je odprl v Trstu gospod dr. Fran Brn-čič, doslej koncipijent v pisarni odvetnikov drov. Gregorina in Slavika. Novo pravosodno palačo prično v kratkem graditi v Trstu. — Pogrebne družbe na Dunaju sprejme vse v svojo upravo dunajska mestna občina, da ubožni krogi dobe cenejše pogrebe. — Laška demonstracija pred nadškofijo v Gorici. V ponedeljek ob osmi uri zvečer prisodile so se po Travniku v nadškofijsko ulico štiri poznane laške šeme z godali v ncštevil-nem spremstvu otrok, fakinaže in gospodov in gospa v rokovicah. Pred škofovo palačo, kjer je cesta najožja, so se vstavili in svirali znane laške komade. Množica je odobravala to ostudno početje z raznimi surovostimi in nesramnimi dovtipi na nadškofa. Vse je trajalo prccej časa. a stražarja, da bi naredil temu konec, nobenega. Zandarji — morilci. Slovenec g. orožniški stražmojster v Cajnici v Hercegovini, piše, da je krvava »Piccolova« novica o umoru v Konjiči popolnoma neresnična in da je prišla le potem zlobnega govoričenja v liste. Štajerske nouice š Predavanje v Št. Ilju. V nedeljo, 17. februarja po pozni službi božji bode v bralnem društvu pri Sv. Ilju predaval gospod Valentin Rožič, phil. iz Gradca. Predmet predavanju bo: Nova volivna postava. Pričakujemo, da se tega važnega predavanja udeležijo vsi zavedni Šentiljčani. Popoldne istega dne pa bode predaval gospod Rožič v iareninski »Čitalnici«. š Vsiljivost »Narodnega Lista« je uprav židovska. V Slov. gorice pošiljajo cele bale tega gnusnega materijala tudi takim osebam, ki jim ix) pet- in šc večkrat pošiljajo list nazaj. Naše verno kmečko ljudstvo se hudtijc nad to židovsko vsiljivostjo. Liberalni učitelji, zastopstvo banke »Slavije« v Mariboru in njeni drzni agentie, advokatski »šribarji« po naših mestih in trgih, vedite, da bode naš slo-vengoriški kmet pri prihodnjih volitvah pošteno obračunil z liberalno židovsko vsiljivostjo »Narodnega Lista« in »Narodove« stranke. Naš kmet stopa krepko na dan! š Za restavraterja na kolodvoru Južne železnice v Gradcu je izmed 200 prosilcev imenovan g. Schamesbergcr. Gospa Lu.iiza vdova Hafner bo vodila restavracijo do dne I. maja. Koroške nouice. k Čudna naravna prikazen. Pretečeni teden so opazovali v Kobercah čudno naravno prikazen. Sneg je bil namreč na nekaterih gozdnih obrokih in bližnjih njivah črnkast, kakor bi bil s premogovim prahom potresen. Dognalo se je, da to črnkasto tvarino tvorijo male žuželke, katere so skakale po površini zrnrz-lega snega! Sneg je bil poln teh živalic črn-kaste barve. Neki opazovalec je eno tako žuželko pod povečalnim steklom opazoval in prišel samo toliko k zaključku, da je žuželka prccej podobna kresnicam. Vzel jih je tudi nekaj na dom v gorko sobo, katere so pa čez nekaj minut žc poginile medtem ko so žuželke na prostem, torej v snegu, vedno gibčno skakljale. Iz tega sledi da te živalice nc prenašajo gorkote, ampak samo na mrzlem žive. Ljudstvo je marsikaj vgibalo o tej prikazni, ker do zdaj kaj tacega ni doživelo, da bi se kake žuželke pojavile v mrzlem snegu. Mogoče, da je kateremu znano kaj o tem in bi vedel povedati o teh snežnih skakalcih. Ljubljanske nouice. lj Zanimiva pravda. Jutri ob 8. uri zjutraj se bo nadaljevala pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava o znani aferi dr. Robida-dr. Divjak. Zaslišanih bo cela vrsta prič, med njimi: prednica usmiljenk Hoppc, vevško orožništvo, več deželnih uradnikov, oba Blci-weisa, dr. Zupane in šc nekaj drugih zdravnikov. Dr. Tavčar bo zaslišan ob 4. uri popoludne. Zaslišanje blaznega portirja Jože je sodnik odklonil. Ij Pogreb gasilca gospoda Avgusta Pav-šeka se je vršil dne 11. t. m. ob veliki udeležbi Veliko gasilcev, kakor tudi njegovih prijateljev spremilo ga je k zadnjemu počitku, vedoč, da je bil pokojni eden najbolj vnetih članov gasilnega društva ijubijanskega. Kadar je bil kak požar, je bil Pavšek prvi, kateri jc pomaga! svojemu bližnjemu rešiti vse, kar je bilo v njegovi moči. Dalje je bil pokojni tudi mirna duša; vse ga je rado imelo, zato so ga pa tudi gasilci volili za svojega poveljnika tretjega oddelka. Zalibog, da ga je bolezen primorala, da se je pustil premestiti k varuhnemu moštvu z isto šaržo, kakor jo je imel poprei kot stotnik. —- Dne 9. t. m. je zatisnil pokojni oči, nato ga ic njegova žena s pomočjo usmiljene sestre, katera mu je stregla, oblekla v njegovo paradno suknjo in hlače. Ko sta ga oblekli, prišel je kmalu nato vežbalec Dax, pogledal Pavška in odšel. Kmalu nato prideta dva moža, katera sta imela povelje, Pavška položiti na mrtvaški oder in eden teh je rekel soprogi: »To ne gre, da bi Pavšek smel ležati v paradni suknji. Suknja stane 80 goldinarjev. Kam bo požarna bramba prišla, če bo to dovolila.« Nato sta šla in slekla umrlemu Pav-šku, kateri je služil celih 30 let prostovoljno pri ljubljanski požarni brambi, paradno suknjo in hlače in ga oblekla v neko staro bluzo in hlače. To je bila zadnja zahvala za tridesetletno brezplačno delo pri požarni brambi ljubljanski! — To je povzročil vežbalec Dax. — Te sramote gasilci ne morejo vtakniti v žep. Sin pokojnikov izjavlja, da je pokojniku podaril uniformo, katero se mu jc sleklo, g. Ger-ber. Siccr bi se pa takemu možu, kakor je bil Pavšek, lahko pustilo uniformo, ako je bila tudi last požarne brambe, ko je bil mrlič v uniformo že oblečen. To bi zahtevalo navadno spoštovanje do mrtveca! — Prijatelj pokojnega Pavška. li Poročil se je g. Alojzij Accetto, stavbeni tehnik, z gdčno Rozo Kreutzerjevo. Bilo najsrečnejše! Ij Vincencijeva družba ima prihodnjo nedeljo v Marijanišču zjutraj ob polu 7. uri sveto mašo in popoludne po litanijah ob šesti uri zborovanje. lj Umrla je na Ambroževem trgu štev. 3 zasebnica gospa Karolina Lapajne. Truplo prepeljejo jutri v Idrijo. — Umrla je pred škofijo št. 9 Apolonija Kogovšek. Umrl je v Rožnih ulicah št. 17 zasebnik g. Edvard pleni. Farkas, star 61 let. li Ponarejen petkronskl denar zopet kroži po mestu. Ij Nov sneg smo dobili danes ponoči. Ij Komtesa Lichtenberg se v bolnišnici vedno boljše počuti in ni izključeno da ozdravi. Ij Obrtno gibanje v Ljubljani. V preteklem mesecu priglasili, oziroma pričeli faktično izvrševati so svoj obrt sledeči obrtniki: Anton Grad, krojaški obrt na Tržaški cesti, št. 15; Franc Iglič in Frnst Sark pod tvrdko Frnst Sark, trgovino z mešanim blagom na Dvorskem trgu št. 3; Francesco Cascio, trgovino z vinom, žganjem in čajem v Židovskih ulicah št. 4; Terezija Konajzierjeva, prodajo oglja, premoga in drv na Rimski cesti, št. 17; Kari Makovec, pleskarski obrt v Kolodvorskih ulicah, št. 6; Josip Škerlj, trgovino z usnjem in črevljarskimi potrebščinami na Karlovski cesti št. 11; Marija Čeponova, trgovino z vinom v zaprtih steklenicah v ulicah na Grad št. 5; Ivan Pušlar, branjevski obrt na Poljanski cesti št. 76; Terezija Glavičeva, malo trgovino s poljskimi pridelki na Mestnem trgu; Ignacij Kukovica, pekarski obrt v Floriianskih ulicah, št. 24; Frančiška Lekanova, prodajo živil v Floriianskih ulicah št. 10; Ignacij Kessler, trgovino z manufakturnim blagom v Lingarjevih ulicah, št. 4; Jerica Fortuna, prodajo žganja v zaprtih steklenicah na Vodovodni cesti št. 26; Ivan Zakotnik, izdelovanje furnirja v Tesarskih ulicah, št. 3; Franc Šebcr, tapetniški obrt v Rožnih ulicah, št. 5; Josip Keber, mesarski obrt v Bohoričevih ulicah, št. 4; Ana Ei^bež-nikova, trgovino z galanterijskim drobnim in modnim blagom t'cr žensko obleko v Flori-janskih ulicah, št. 14; Agata Zelje, žensko kro-jaštvo v Križevniških ulicah št. 9; Josip Bur-dorfer, urarski obrt na Resljevi cesti št. 2; Ferdinand Zechner, krojaški obrt na Elizabetni cesti št. 8; Franc Prijatelj, krojaški obrt v Cegnarjcvih ulicah, št. 4; Anton Ponikvar, malo prodajo semen na Pogačerjevcm trgu; Ivan Bizjak, trgovino z mešanim blagom v Bohoričevih ulicah, št. 10; Matija Matelič, mizarski obrt v Škof jih ulicah, št. 14; Marjeta Hribarjeva, prodajo lončene posode na Po-gačarjevem trgu; Apolonija Vasiličeva, prodajo sadja na Pogačarjevem trgu; Ivana To-folli, trgovino z drvmi in premogom na Marije Terezije cesti, št. 11. — Odglasili, oziroma fak. tično opustili pa so svoj obrt sledeči obrtniki: Matija Ham, trgovino s prašiči in teleti na Sv. Petra cesti, št. 55; Markus & Miillcr izdelovanje perila na Poljanskem nasipu, št. 14; Francesco Cascio, trgovino z vinom v Vegovih ulicah, št. 10; Josip Jakopin, trgovino z deželnimi pridelki na Mirju št. 2; Mar. Petkova, sejmarstvo s slaščičarskim blagom; Peter Aquilino Grassi, trgovino z lesom, Pred Prulami št. 23; tvrdka Fellin & Dal' Au, trgovino z vinom in žganjem v Židovskih ulicah št. 4; Albina Viola, prodaja sadja na Vodnikovem trgu; Matija Dolničar, mizarski obrt, na Rimski cesti, št. 14; Jakob Košak, krojaški obrt na Krakovskem nasipu, št. 10; Franc Mat-jašič, pekarski obrt na Rimski cesti, št. 1; Fr. Škof, prodajo živil na Kongresnem trgu, št. 15. Ij Knjige »Matice Hrvatske«. Drugi poverjenik »Matice Hrvatske«, dr. Mili. Opeka, nam javlja, da on knjig še ni dobil, pač pa obvestilo, da so iz Zagreba odposlane. Kakor hit ro pridejo knjige v Ljubljano, jih članom, kf so se vpisali pri dr. Opcku, po navadi prejšnjih let razpošlje na dom gosp. knjigovez Ivan Bonač. I j 25letnlco svojega dela pri tvrdki Sa-massa jc praznoval 12. t. m. mizar Janez Jtir-man. Ij Dar za Vegov spomenik. Tukajšnji ve-letržec in podpredsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice gospod Franc Kollmann je daroval za Vegov spomenik 100 kron. Ij Petdesetletnica smrti Jožefa Rcsla, iz-najditelja vijaka za ladje bo 9. oktobra t. 1. Ij Konj brez nadzorstva. Posestnik Bernard Cigler je popustil včeraj popoldne na Karlovski cesti vpreženega konja brez nadzorstva. Ko je prihajal električni voz, je konj skočil na progo in padel. Električni voz bi ga bil gotovo povozil, da ni voznik takoj ustavil. Pri električnem vozu sta se ubili dve šipi, vredni 14 kron, pri Ciglerjevem vozu se je pa zlomilo oje. lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek (par) se vprizori prvič na slovenskem odru Kienzlova opera »Evangeljnik«, o kateri smo sinoči obširneje poročali. Matijo poje g. pl. Režimov, Ivana g, Ourednik, Marto gea. Prochazkova, Magdaleno gca. Reissova, justi-ciarja g. Betetto, krojača Kozobrada g. Povhe, puškaria g. Ranek. Med prvim in drugim dejanjem je daljši premor. Ii Nogo zlomil si jc danes ponoči železniški čuvai Franc Pistotnik na Rakeku, ko je padel. Pripeljali so ga v dež. bolnišnico. Ij Hišo namazali so včeraj ponoči gosp. kamnoseku Ig. Čamerniku. (i. Čamcrnik ima na sumu nekega mesarja, da mu je storil to ljubeznjivost. Ij Mlada tatica. Komaj 17 let stara delavka in vlačuga Rozalija Šagij iz Maruševea na Hrvaškem, doma, je bila že petkrat zaradi tatvine kaznovana, a to ic ni poboljšalo. Dne 7. decembra m. I. je Mariji Rehar v Rožni dolini pri Glincah vzela zimsko jopo, vredno J7 kron, Mariji Lukan pa ženske obleke v skupni vrednosti 99 K 4 h, Francetu Sitterju v Opoki pri Celju žensko krilo in par črevljev v skupni vrednosti 29 kron. Vse te tatvine Šagij priznava, kakor to, da se je dva meseca na Štajerskem brez dela okoli potepala. Nepoboljšljiva tatica je bila obsojena na 13 mesecev težke ječe, potem se bo iztirala iz Avstrije. Ij Za kruhom. Predvčerajšnjim se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev, 16 Hrvatov in 11 Dalmatinccv. lj Izgubljene in najdene reči. Gdč. Ana Čcrnetova je izgubila zlato žensko uro z verižico, vredno 50 K, ter ima številko 101237. Delavka v tobačni tovarni Marija Janeži-čeva ic našla moško uro z verižico. Izgubitelj jo dobi nazaj na Sv. Petra cesti št. 69. — V trafiki v »Unionu« ie nekdo pozabil denarnico, kjer jo tudi dobi nazaj. Razne stuarl, Zvišanje telefonskih pristojbin. V finančnem ministrstvu so se posvetovali 12. t. m. o olajšavah glede na nove predpise o zvišanju telefonskih pristojbin. Olajšali sc bodo predpisi predvsem za telefone zdravnikov. Pri odboru praških trgovcev, ustanovljenem glede na zvišanje telefonskih pristojbin, jc že došlo 400 odpovedi telefona, ki postanejo veljavne dne 1. julija. Stavka mesarjev. V francoskem mestu Nonconu so podražili mesarji meso. Mestna občina jc nato sama stavila cene, po katerih bi sc morali mesarji ravnati, a ti so pa pričeli s stavko. Vsi meščani sc morajo zadovoljiti z izključno rastlinsko hrano. Veltk požar v Krakovu. Dne 13. t. m. jc zgorela sredi mesta tri leta stara hiša, v kateri sc je nahajala Grossncrjeva gostilna. Na lice mesta so došli vsi oddelki požarne hrambe, a trajalo je precej časa, predno so pričeli gasiti z zadostno množino vode, ker so zamrznili vodovodni hidranti. Občutno kaznoval je z denarno globo ogrski trgovinski minister Kossuth Union parni mlin v Oseku, ker jc naročil neki železni most v Avstriji in brez vzroka tako oškodoval ogrsko industrijo. Zaprli so ženo, svakinjo iu posle zlatarja Dermartini v Napolju, ker je nanje z denarjem in z grožnjo uplival, nai izpovejo v neki preiskavi tako, kakor on želi. Demartini jc član napoljske kamorc. Ker so priobčili vojaške tajnosti o beneških utrdbah v »Corrierre della Sera« in v beneškem. »Gazzettinu«, so se morali trije časnikarji zagovarjati pred milanskim sodiščem, kjer so jih pa oprostili, ker so priobčili le, kar so čuli govoriti v neki beneški kavarni. Sin umoril mater. Lastnico draždanske filijalke Wolffovega brzojavnega korespon-denčnega urada gospo Kumer je ustrelil njen sin. Sina so že aretirali. Telefonska in brzojavna poročila. LJUBLJANA DOBI KORNO POVELJNIŠTVO. Gradec, 14. februarja. Graški listi danes poročajo, da bo korno poveljništvo iz Pr-zemysla I. 1908 prestavljeno v Ljubljano. DR. LUEGERJEVA BOLEZEN. Dunaj, 14. februarja. Dr. Lueger je Imel jako nemirno noč. Bolečine v želodcu niso prenehale, tako da ne more bolnik vživati nl-kake hrane. Vsled tega dr. Lucgerjti jako pešajo moči. Položaj bolnikov je jako nepo-voljen. KOŠUT PREDLOŽIL TAJNE AKTE. Dunaj, 14. februarja. Današnja seja ogrske zbornice je imela senzacijo. Vstal je trgovinski minister Košut in dejal, da časopisi vsega sveta pišejo o škandalih na Ogrskem, kar mora vsak Mažar občutiti za sramoto. Omenjal jc tatvino aktov in je dejal: Govori se, da so v teh aktih posebne skrivnosti. Da niso to take izredne skrivnosti, dokažem s tem, da predlagam akte v pogled zbornici. Akti obsegajo seznamek pavšalov časopisom. En akt obsega prošnjo nekega časopisa za 25.000 kron, neki list prosi, naj se mu subvencija 4000 kron podeli tudi za leto 1907, drugI akti obsegajo zadevo Horvath, ki je zahteval 100.000 krtm, a je dobil 50.000 kron, in pavšale za in- serate skoro vsem bndlmpeštanskim dnevnikom, ln sicer 1000 do 10.000 kron, skupno 123 tisoč kron. Košut je rekel, da tega ne smatra /a podkupovanje, ker ceni čast ogrskega časopisja previsoko, da bi sc sploh dalo pod< krniti. LENGYEL IN HAJDU. Budimpešta, 14. februarja. Neki list priobčuje Lengyelovo pismo uradniku Hajdu. V pismu prosi Lengyel, naj mu uradnik proti obljubljeni nagradi pošlje obljubljene akte. ADRESA V HRVAŠKEM SABORU SPREJETA. Zagreb, 14. februarja. Danes je hrvaški sabor sprejel adreso v tretjem branju. VELIK POŽAR. Varšava, 14. februarja. V Ujazdu je bil velik požar, pri katerem je zgorelo deset oseb. DEMENT1RANA VEST. Kolin, 14. februarja. »Koliiische Zeitung« pravi, da je neresnična vest, da bi bil knez Biilovv rekel: »Da se napravi red in mir v Nemčiji, treba bi bilo obesiti dvanajst urednikov. TURŠKI VOJAŠKI BEGUNI. Carigrad, 14. februarja. V Port Said je priplul turški parnik z 1200 turškimi vojaki. Včeraj je pobegnilo sedem vojakov, danes pa je pobegnilo 170 vojakov. Čete, ki so ostale na parniku, so streljale za begunci. Pet beguncev je bilo ustreljenih, ostalim se jc posrečilo pobegniti. ANARHISTI V BEROLINU. Berolin, 14. februarja. Policija je zaprla tri anarhiste in na njihovem stanovanju našla 15.000 izvodov protivojaške brošure »Soldatenbrevier«. Brošure so bile zaznamovane s pruskim orloin in opombo »Založb^ pruskega vojnega ministrstva«. POLOŽAJ NA BOLGARSKEM. Sofija, 14. februarja. Vseučiliški profesorji, katere je vlada zaradi sociallstlških demonstracij na univerzi začas odstavila, so Izdali danes razglas na narod, kjer obsojajo novi vseučiliški red, izdan od vlade, ter Izjavljajo, da ne bo noben profesor prevzel na vseučilišču nobene stolice. Vlada pa postopa z kaznovanimi vseučiliščnikl milejše. Včeraj je vse dijake, katere je vtaknila med vojake, vojaške službe zopet oprostila. Jela se je tudi pogajati s štrajkujočimi železničarji. Upajo, da bo štrajk v kratkem končan. ZMAGA OPOZICIJE NA RUSKEM. Peterburg, 14. februarja. Zmaga opo-zicionalne levice in kadetov v Moskvi je napravila na carja zelo mučen vtis. Pozval je takoj k sebi StoIypina. Peterburg. 14. februarja. V peterbur-ški guberniji so pri volitvi volivnlh mož tudi zmagali kadetje. Mesto še ni volilo. Opozici-onalci so postavili svoje kandidate tudi okoli carskih gradov Petrov dvor, Gačina in Car-skoj » » I \ železn*tega vina > in izjavlja, da je že prij doposlano vino -dobro učinkovalo. 1 polliterska stiklenii-a K 2 ,4 polliterske steklen ce za Ljubljano K 7-20, po pošli z 2745 7.i\ ojnino vred K 7"S0. II c J Zunanja naročita iz< ršuie na.jtočnciše lekar P Piccoli v Ljubljani. Dunajska cesta I Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno Stev. telefona 210. 2469 '50 2fi ntapciio |» ■ % <» v iodrih in steklenicatli raci bil&lf n nDII^TDM zdru2ehih n vovareh zalec Hi las* '&J K— VII191% £1 UrlU/LiDM trg v LJubljani, telef. St 163. = ...» = izborno pivo v sodcih in steklenicah. = z Zalog« * Spodaj! S r. 187. Marjeta Farkas pl. Niuj-todi na/.nanja v sv« jem in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Edvard pl- Farkas, zasebnik danes dne 13. februarja ob i/41. uri popoldne po dojgi in hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umiiajoče, v 61 letu svoje dobe, blateno zaspal v Gospodu. Pogreb bo v petek dne 15. febr. ob >/2*. uri popoldne iz hiše žalosti Rožne ul ce št. 17 na pokopališče k sv. Križu. Svete ma5e zadušnice se bodo darovale v mestni župni cerk\i pri sv. Jakobu. 298 LJUBLJANA, 13. febr. 1907. Prtrti globoke žalosti naznanjamo »sem znancem in prijateljem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo k Sebi vzeti nagega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, gospoda Janeza Lesar-Ia, trgovca v Jurjevici, kateri je včeraj dne 13 t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umira-j če, v 70. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega rajnika bo ju ri, dne 15. t. m. na pokopališču pri sv. Križu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Jurjevica p. Ribnici, 14. febr. 1937. priporoča raznovrstne By vizitnice po ni«ki ceni. Korektor, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. Tiskarji imajo prednost. Ponudbe na ,,Učitelj. tiskarno" v Ljubljani. 285 2-2 | Ravnokar je izšel | najnovejši .Splošni naslovnih4 228 10-h | uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega_mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske. I Ta najnovejša vsom uradom, trgovcem in zasebnik-m ne-I olih d ti o potrebna knjiga obsega na • p .luh velike oblike I nad loo.ooo naslovov industrijcev, urad<>v, dubešč ne, uČi-I teljstva, obrtnikov itd Ljubljane in celo Kranjske in je tdina te vrste. I Cena IO kron, po pošti 30 vin. več. — Nnroča se J v talozni knjigarni Drag. Hribarja v Ijjubljani. Največji vspeh nove dobe! je sloviti 'OV OP h Razpis dražbe. Dne 18. februarja t. I., v pondeljek ob II. uri dopoludne vršila se bode minuendo dražba za šolsko stavbo v Igavasi v občinski pisarni v Starem trgu pri Ložu. Proračun stavbenih del znaša: 1. Zidarsko delo 31.400i3 K 2. Kamnoseško delo 1.99P54 " 3. Tesarsko delo 7.571 67 „ 4. Mizarsko deio 2.894 90 „ 5. Ključavnič. delo 4.194 48 „ 6. Kleparsko delo 1.22T82 „ 7. Druga manjša dela 412P61 Skupaj 53.396 15 K Dela se bodo oddala skupno ali posamezno. Ponudniki polože običajni vadij, zdražitelj kavcijo po dogovoru. Načrti, dražbeni pogoji in proračun so v pogled razpoloženi v občinski pisarni. Stari trg pri Ložu, dne 12. februarja 1907. 297 2-1 Krajni solski svet v Igavasi. Prva ljubljanska velika žsalnlca k m Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta. Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. 2574 52 13 Prodaja iz higijeniških posod za kavo. Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duhai perilo in izn dno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug h pridatkt.v sh rabi prav po navod lu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko V218 10—18 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ 1 kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-k\a i perilo. Dobi a se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni,at-riim blagom, lek^raah in trgovinah z milom. Na debelo pri L Minlasu na Dunaju, l Mo;kerbastei 3. Panorama Kosmoraina v Ljubljani Dvorni trg štev. I i pod „Narodno kaTarno" i Električna razsvetljava. Od 10. do vštevši 16. februarja 1907: pur Bernski gorski kraji. Prekrasna serija. Zahtevajte „S!ovenca" v oseh $o-stlinati! — Zahtevajte »Slovenca4' na kolodvorih! !!!! Kašelj !!!! "j Kdor nanj ne pasi, se s-agreši na lastnem! 1 Kaiser-jeve S karamele za pnsa f | s 3 jelkami. § | Zdra niško preizkušene in priporočene proti = | kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. | | Min not- P0,r. izpričeval dokazuie, da jc § | J J tU res. kar se obljubuje. 24H3 24-15 | Zavoj 20 in 40 vin. pri s | = lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna § 1 lekarna p. Mar ji Pomagaj, E Leustek, Ubald 1 S pl- Trnkoc*y. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. 1 Podružnica : v Spljetu. : Delniška glavnica: : K 2.000.000. : Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani. mH> priporoča k žrebanju dne 15. februarja 1907: Promesse na 3°|0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek k 00.000 Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 47 %. Rentni davek plača banka sama. h ' "" „ Podružnica s v Celovcu, s : Rezervni fond: : K 200.000. : : : i l Podružnice: Praga t menjalnicami' Oraben 25, Mala Hran, Moal ulica 17 Žiikow. Brno, Badea, «Mk* Lipa, CeJka K.mnlca, Hor.»,kl Zumber*, H3dllng, Rort Jlfln, nm, StIUt« Id Mberee. * Menjalnice na Dunaju: I. W.llzcllc 10, II. Taboratraaac 4, III Onfcargaaat 69 (voKal Rcnnireea) lil LB-»engaaae 27, IV WI«lo«r Haaptalraaat 12, V SchBnbrunntralraasi 88 a, VII Marlahiftralraaat 76, VIII Lcrchtnlalderalraaat 132, IX Alarralraaat 32 X Pavorllaoalraaae 59, XVIII. Wlhrln(cratraaa< 82, XIX. DBbllnger Hauplstr 33' XXI. Haaptalraaat 11. Menjainična delniška družba 150- 15 J* MERCUR" Dunaj, 1., Wollzeile 10. Ako kapital K 18,000 000. Beaer zaklad K 7.000.000 Najh alantnejši mr nakup in vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, iaštavnic deviz, valut in denarja. mr Zamenjava in cskoinptiranjc _ifirobanib tastavnic in obligacij, srečk in kuponov.