PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini />	in ••
Abb. postale I gruppo	“ O0H3 4U IlF
Leto XXI. Št. 89 (6067)
TRST, četrtek 15. aprila 1965
POSLANSKA ZBORNICA SE BO PONOVNO SESTALA ŠELE 4. MAJA
Poslanci odobrili z 295 glasovi proti 186 vladni odlok za poživitev gospodarstva
Ministrski svet odobril zakonski osnutek o spremembah dosedanje ureditve univerz in odloka za uveljavljenje prve faze poenotenja prejemkov državnih nameščencev in osebja rednega, upravnega in vojaškega sodstva ter odvetnikov in prokuratorjev - Vladni ukrep v korist nerazvitih področij srednje in severne Italije
RIM, 14. — Po odobritvi še preostalih členov vladnega zakonskega odloka za poživitev gospodarske dejavnosti, "ga je poslanska zbornica odobrila v celoti s tajnim glasovanjem: za uzakonitev odloka je glasovalo 295 poslancev, proti pa 186 poslancev; vzrdžalo se jih je 21, prisotna pa sta bila 502 poslanca. Poslanska zbornica je hkrati odobrila s 451 glasovi proti 51 uzakonitev zakonskega
odloka, ki zadeva izredne začasne olajšave za proizvodnjo špirita in vinskega žganja; s 315 glasovi proti 187, ustanovitev državnega zavoda za poseg na tržišče s kmetijskimi proizvodi; s 448 glasovi proti 54 podaljšanje roka za predložitev poročila parlamentarne preiskovalne komisije glede katastrofe na področju Vaionta.
Poslanska zbornica se bo ponovno sestala 4. maja; na dnevnem redu so interpelacije in vprašanja poslancev.
Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili zakonski osnutek, ki zadeva spremembe univerzitetne ureditve, ki spadajo v okvir petletnega načrta za razvoj šolstva in glede katerih je bil dosežen sporazum med predstavniki štirih vladnih strank. Prosvetni minister Gui je poročal o dosedanjih posvetovanjih z izvedenci, združenji in predstavniki visokošolskega življenja. Predloge so predložili višjemu svetu za javno šolstvo in vsedržavnemu svetu za gospodarstvo in delo (CNEL), na podlagi teh predlogov Pa je prosvetni minister predložil parlamentu svoje poročilo o stanju javnega šolstva v Italiji, v lanskem septembru pa glavne smernice novega načrta za razvoj italijanskega šolstva.
Zakonski osnutek o novi ureditvi univerz, ki ga je ministrski svet odobril danes, je rezultat tega obsežnega dela, hkrati pa upošteva tudi diskusijo, ki se je razvila o tem vprašanju v -teh zadnjih mesecih. Važnejša določila tega osnutka zadevajo ureditev univerzitetnih fakultet; ustanovitev priključenih zavodov in departmajev; poleg dosedanje promocije se uvaja še univerzitetna diploma prve stopnje in doktorat za samostojno znanstveno delo; nova ureditev natečajev za univerzitetne stolice; izvrševanje akademskih dolžnosti in didaktične ureditve; določila o oblikah sodelovanja raznih činiteljev univerzitetnega sveta, vštevši poverjene profesorje, asistente in študente, v organih univerze; ustanovitev
Tudi včeraj so ameriška letala okrog 30 — ponovno napadla Severni Vietnam, v Južnem Vietnamu pa se je izkrcal še en bataljon ameriških mornariških strelcev, tako da šteje sedaj deveti korpus ZDA približno 8.000 mož. Američani niso niti v drugi svetovni vojni izkrcali v Aziji tako močnega kontingenta, kakršen je sedanji v Južnem Vietnamu.
Spričo teh napadov je seveda dosega miru še zelo daleč kljub temu, da je včeraj britanski zunanji minister Stewart izjavil, da se njegova vlada ne bo odrekla naporom za mirno ureditev v Vietnamu, ter ponovil predlog, naj bi se začela pogajanja najprej o Laosu, ki bi jih nato raztegnili na druga vprašanja; izrazil je tudi upanje, da bosta Anglija in SZ v prihodnosti skupno nastopali kot sopredsednici ženevske konference o _ Laosu. Tudi Stevvartov predhodnik Wal-ker, ki je včeraj odpotoval na obisk v jugovzhodno Azijo, je govoril, da se mu sporazum o Vietnamu zdi mogoč v «dogled-nem času,» in je pohvalil Johnsonov govor. Medtem pa je bivši predsednik francoske vlade Faure izjavil v Tokiu, da bi morale ZDA raztegniti diplomatsko akcijo in ponuditi pogajanja tudi južnovietnamskemu osvobodilnemu gibanju, ki po njegovem mennju ni komunistično gibanje, zakrinkano z nacionalizmom, temveč narodno in ljudsko gibanje, katerega niso prinesli od zunaj, ker je to gibanje ljudska formacija Južnega Vietnama, ki «temc-lji na solidarnosti severa in bolj ali manj aktivni simpatiji vsega komunističnega sveta.« Faure, ki skoraj vedno izraža stališče generala de Gaulla, pa je izrazil poleg tega mnenje, da bo ameriško ljudstvo potrebovalo «mnogo požrtvovalnosti, za prehod od volje do miru k akciji za mir«.
Včeraj je prvi tajnik severno-vietnamske komunistične stranke po obisku v Pekingu odpotoval na obisk v Moskvo.
Predsednik britanske vlade Ha-rold VVilson, ki je od včeraj na obisku v New Yorku, se je sestal z U Tantom, nato pa govoril v združenju bančnikov in in-dustrijcev. Pred tem je poudaril, da za .sedaj ni nobena stvar važnejša od diskusije o položaju v Vietnamu, ter da bi bila privolitev Kitajske v pogajanja «ključ miru v Vietnamu«.
Včeraj je bil v Južni Koreji že drugi dan ostrih spopadov med študenti in policaji, policija je aretirala 141 študentov.
vsedržavnega visokošolskega sveta.
Na predlog predsednika vlade Mora je ministrski svet odobril zakonski osnutek, ki predvideva izredne posege v korist nerazvitih področij srednje in severne Italije, v katerih je povprečni dohodek na prebivalca nižji od vsedržavnega povprečja.
Ministrski svet je hkrati odobril zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da sestavi novo enotno besedilo glede upokojitve državnih nameščencev. Pooblastilo teži za tem, da se poenostavijo postopki za likvidacijo rednih pokojnin in za revizijo in dopolnitev veljavnih določil glede privilegiranih pokojnin.
Na preaiog predsednika vlade Mora in sporazumno z ministroma za zaklad in državni proračun pa je ministrski svet odobril osnutek odloka za uveljavljenje prve faze poenotenja prejemkov državnih nameščencev; sporazumno s pravosodnim ministrom pa odlok za u-veljavljenje prve faze poenotenja prejemkov osebja rednega, upravnega in vojaškega sodstva ter odvetnikov in prokuratorjev.
Na eni prihodnjih sej pa bo ministrski svet odobril še druge odloke, med temi tudi uveljavljanje druge faze poenotenja prejemkov, ki bo v veljavi od 1. marca 1966; poenostavljenje postopkov za izplačevanje doklad državnim nameščencem; nadaljnje 30-odst. povišanje pokojnin od 1. julija letos.
Minister za javna dela Mancini je poročal, da je v pripravi ukrep, da bi prilagodili nedavnim sklepom ustavnega sodišča zakon št. .167 za pridobitev stavbnih zemljišč za graditev ljudskih stanovanj.
Predstavniki vladne večine so se danes ponovno sestali, da bi nadaljevali proučevanje načrta za razvoj šolstva. Poleg ministrov Guija, Pieraccinija in Scaglie, so se sestanka udeležili Ermini za KD, Codi-gnola za PSI, Orlandi za PSDI in prof. Gatto za PRI. Po sestanku je minister Gui dejal novinarjem, da so zaključili s proučitvijo ureditve univerz in da bo ustrezni ukrep predložil na današnji seji ministrskega sveta (kakor je dejansko storil). Glede drugih vprašanj, ki zadevajo univerze in Iti so povezani s finančnim zakonom, kot n. pr. vprašanje osebja in druga vprašanja, pa je minister dejal, da jih bodo proučili na prihodnjih sestankih.
Ermini pa je potrdil, da so končali proučevanje ureditve univerz in da so nadaljevali proučevanje
nekaterih točk, ki zadevajo finančni zakon. Na vprašanje, kdaj se bodo ponovno sestali, je Ermini dejal, da se bodo sestali takoj po velikonočnih praznikih.
Otvoritev
43. mednarodnega velesejma v Milanu
MILAN, 14. — Minister za industrijo Lami Stamuti je otvoril danes dopoldne 43. mednarodni
vzorčni velesejem. Ministra sta spremljala milanski prefekt Spa-siano in župan Bucaiossi.
Najprej je spregovoril predsednik velesejma prof. Coggi, ki je poudaril med_ drugim, da gospodarske težkoče niso vplivale na razvoj velesejma. Na velesejmu sodeluje 13.892 razstavljavcev, od teh je 10.251 domačih, 3641 pa tu-jih razstavljavcev.
Za njim je spregovoril minister Lami Stamuti, ki se je zadržal na glavnih smernicah vladne gospodarske politike, predvsem pa je poudaril načelo stabilnosti valute in izboljšanje italijanske plačilne bilance, ki sta nujni premisi za nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva. Da bi zagotovili
tak razvoj pa je potrebno, da podjetja nadaljujejo «s pogumom in zaupanjem svoje programe investicij«. Ko se je zadržal na potrebah majhne in srednje industrije, je minister zagotovil, da vlada upošteva te potrebe. Na koncu svojega govora je minister poudaril, da se vsi zavedajo potrebe, da se poveča učinkovitost italijanskega gospodarskega sistema in da javen poseg v gospodarsko dejavnost postane vedno bolj organski in učinkovit. Zaradi tega je potrebno tesnejše sodelovanje med delodajalci, sindikati in vlado, ki bo pospeševala tako sodelovanje.
Po govoru si je minister ogledal velesejem.
Erhard o sestanku s Kosiginom
BONN, 14. — Zvezni kancler Erhard je danes ponovno izjavil, da je pripravljen sestati se s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom. V uvodu k letnemu poročilu o politični dejavnosti vlade v letu 1964 pravi Erhard, da lani ni bilo napredovanja za izboljšanje odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, in pripominja: ((Krivda se ne sme pripisati nam, ki zahtevamo samo priznanje naše pravice. Ne bomo se naveličali nikoli govoriti Moskvi in državam vzhodnega bloka, da se ne moremo odreči pravici do samoodločbe.«
Zatem pravi kancler, da njegova vlada išče poti, ki naj pripeljejo k izboljšanju odnosov z vzhodnimi državami, ter omenja Izmenjavo trgovinskih predstavništev z razni-nimi državami Vzhodne Evrope. »Sedaj kakor prej, nadaljuje, smo pripravljeni začeti razgovore na ravni predsednikov vlad tudi s Sovjetsko zvezo.« Dalje pravi, da bo bonska vlada vedno opozarjala ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na njihovo odgovornost glede nemške združitve, »tudi če veljajo te zahteve za samoodločbo včasih za neprijetne in se ne povsod cenijo«.
Stewart obišče Jugoslavijo 18 (.m.
BEOGRAD, 14. — Danes so sporočili, da bo britanski zunanji minister Michael Stewart prispel na uraden obisk v Jugoslavijo 18.. aprila na vabilo zveznega tajnika za zunanje zadeve Popoviča.
..........................»M.......................lili.IIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIII.II,■||||||„|||,|||,„„„„„|,|„„„„,..
Gordon Walker je začel potovanje po državah jugovzhodne Azije
Tajnik KP Severnega Vietnama v Pekingu in Moskvi - Faure poziva ZDA, naj ponudijo pogajanja tudi narodnoosvobodilni fronti južnega Vietnama - Pred normalizacijo odnosov med Francijo in Sajgonom?
LONDON, 14. — Bivši britanski zunanji minister Gordon Walker je odpotoval davi iz Londona v Kualo Lumpur. Obiskal bo Malezijo, Singapur, Tailandijo, Burmo, Južni Vietnam, Kambodžo, Japonsko in Indijo. V London se bo vrnil okoli 25 aprila.
Pred odhodom je Walker izjavil, da vsi, ki so zainteresirani okoli Vietnama, želijo mimo rešitev, Pripomnil je, da se mu zdi mogoč sporazum v doglednem času. Zatem je Walker izjavil, da bo njegovo, potovanje morda pripomoglo k približanju morebitnega sporazuma.
Dejal je, da je namen njegovega potovanja proučiti dejansko stanje, da si ustvari jasno sliko o položaju in nato poroča predsedniku vlade. Pripomnil je, da se bo med potovanjem posvetoval tudi o drugih zadevah.
V zvezi s stališčem pekinške in hanojske vlade je Walker izjavil: «Moje potovanje bi bilo koristnejše, če bi mogel obiskati tudi tl dve prestolnici«. Zatem je pohvalil Johnsonov govor, in dejal, da «je bi), izvrsten in govor pravega državnika«. Izrekel je upanje, da bodo Kitajci in severni Vietnamci menjali mnenje med njegovim po-
iiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiifi
ZASEDANJE ZVEZNEGA SVETA SFRJ
Kardelj o nujnosti izvajanja novih ukrepov
Tudi osebni dohodki se lahko dvigajo samo v skladu s povečano produktivnostjo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine sta nadaljevala danes razpravo o gibanjih v gospodarstvu in o ukrepih, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel za stabilizacijo trga, med katere spada ukrep, da ostanejo cene na višini od 22. marca, in ukrep, ki naj zaustavi neupravičeno
investicijsko potrošnjo. V raz- ----------------------------
pravo, ki je bila precej živa in
v kateri so se posamezni poslanci kritično ozrli na sprejete ukrepe, zaradi katerih so nekatera podjetja zabredla v težave, je posegel tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj.
Med drugim je poudaril, da ukrepi zadevajo nekatere stvarne interese in potrebe podjetij in posameznih gospodarskih panog, toda da se ne more več dopuščati, da se več troši, kot pa se proizvaja Kardelj je ugotovil, da se na ukrepe za ustalitev odnosov na trgu ne sme gledati izolirano, temveč da se morajo ocenjevati s stališča, kakšen proces bodo kasneje tl ukrepi omogočili. Potrebno je čimprej stabili-zirati odnose med proizvodnjo in potrošnjo ter med potrošnjo in produktivnostjo dela. Namen novih ukrepov je ustvariti ugodno ozračje za spremembo materialnih odnosov, ki naj zagotovijo pravilen razvoj gospodarstva. Zamrznjenje cen je samo izhodiščna točka za dolgoročne in učinkovitejše rešitve
Kardelj je v zvezi s tem opozoril na potrebo uskladitve odnosov vseh cblik potrošnje z zamrznjenimi cenami, sicer bo prišlo do pomanjkanje blaga in povečanja gospo-darskih težav. Po mnenju predsed-nika zvezne skupščine so čezmerne investicije glavni povzročitelj motenj v gospodarstvu. Osebni dohodek mora prav tako rasti samo v skladu s povečano produktivnostjo dela. oziroma na račun drugih oblik potrošnje. ((Moramo se gibati v mejah realnih okolnosti in upoštevati gospodarske zakone, sicer ne bomo rešili obstoječih vprašanj,
temveč ustvarili nova«, Je poudaril Edvard Kardelj. Zavzel se je za strogo upoštevanje sprejetih ukrepov in poudaril, da se ne sme popustiti posameznim pritiskom in pritožbam, temveč se morajo s stiki in sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami reševati vprašanja, ki lahko negativno vplivajo na nadaljnji gospodarski razvoj.
Zvezni izvršni svet Je, kot je znano, 23. marca sprejel odlok o zamrz-njenju cen na višini od 22. marca. Ta odlok je spravil v težek položaj mnoga trgovska podjetja in tovarne, ki so naročila blago oziroma surovine po višjih cenah. Ta podjetja so prisiljena prodajati blago z izgubo oziroma zadržati prodajo novo kupljenega oziroma proizvedenega blaga, dokler ne dobijo dovoljenja za povišanje cen. Do podražitve nekaterega blaga in surovin je prišlo zadnje čase zaradi povečanja cen reprodukcijskega materiala (premoga, struje, transportnih tarif in podobno). Zabeležili so poskuse posameznih podjetij, da dobijo dovoljenje za prodajo po novih višjih cenah, češ da gre za nove Izdelke. Tržni inšpektorji imajo zadnje čase polne roke dela, da bi zagotovili strogo izvajanje ukrepov in preprečili povečanje cen. Ukrepi zveznega izvršnega sveta o zamrznjenju cen so začasnega značaja, da bi se pre-preprečilo naglo večanje cen, in njihov namen je, kot je poudaril Edvard Kardelj, da ustvarijo ugodno ozračje, v katerem bo prišlo do spremembe, odnosov, ki bodo zagotovili pravilen razvoj v gospodarstvu.
B. B.
tovanjem.
Kakor poročajo iz Pekinga, je prvi tajnik severnovietnamske komunistične stranke Le Duan bil na obisku 10. In 11. aprila v Pekingu, zatem pa je odšel na obisk tudi v Moskvo, kjer Je še sedaj
Bivši predsednik francoske vlade Edgar Faure, ki je sedaj na obisku v Tokiu, je na nekem zborovanju izjavil, da bi morale ZDA raztegniti diplomatsko akcijo in ponuditi pogajanja ne samo Kitajski in Severnemu Vietnamu, temveč tudi južnovietnamskemu narodnoosvobodilnemu gibanju.
Zatem je Faure dejal, da ni gotov, da bi južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta uvedla komunistični režim, če bi prišla na oblast. Pripomnil je, da «ne gre za komunistično gibanje zakrinkano z nacionalizmom, temveč gre za narodno in ljudsko gibanje, ki je izbralo socialistično ideologijo«.
Dalje je Faure dejal, da narodnoosvobodilna fronta ni vodstvo ali organizacija, ki so jo prinesli od zunaj, temveč gre za ljudsko formacijo na jugu, ki temelji na soli darnosti severa in na bolj ali ak tlvni simpatiji vsega komunistič nega sveta«. «Logika vodi k nujnosti neposrednih stikov med dvema dejanskima ((partnerjema«, ki sta ZDA in narodnoosvobodilna fronta«. Dalje je Faure dejal, da so številne možnosti, da pogajanja z osvobodilno fronto pripeljejo ne h komunističnemu režimu v Južnem Vietnamu, temveč k temu, da Vietnamsko ljudstvo uvede ((srednjo formulo«. «Do danes, je dejal Faure, je komunizem bolj napredoval v tistih deželah, kjer so se z izgovorom antikomunizma upirali ljudskim gibanjem, ali pa v tistih deželah, kjer so z izgovorom antikomunizma vsilili nepriljubljene vlade«.
«Za generala de Gaulla, Je nadaljeval Faure, je bilo treba več junaštva za pogajanja leta 1962 z alžirskimi uporniki, kakor pa v letu 1940, ko je sam dvigal zastavo neuklonljivega naroda. Da preide od volje do miru k akciji za mir, bo ameriško ljudstvo potrebovalo mnogo požrtvovalnosti: toda vse, kar mi vemo o tem ljudstvu, nas navaja k misli, da ima to zgodovinsko vrlino«.
Zatem je Faure zagovarjal sklep francoske vlade o priznanju LR Kitajske in je poudaril, da bojkotiranje Kitajske zelo vpliva na njeno politiko. «če se včasih upravičeno pritožujemo nad kitajsko napadalnostjo, je zaključil Faure, se ne sme pozabiti, da se ta napadalnost poživlja vsak dan, s tem da se podaljšuje njen glavni vzrok«.
Pozneje je Faura sprejel predsednik japonske vlade Sato.
Pariški vladi naklonjeni list «France-Soir» komentira danes izjave južnovietnamskega podpredsednika, da bi profesor Dinh utegnil biti Imenovan za poslanika v Parizu. List se sprašuje, ali ni Južni Vietnam morda zaprepaščen spričo politike Johnsona in želi vzpostaviti normalne diplomatske odnose s Francijo.	,
«Za Pariz, piše list, je važno, da sajgonska vlada pokaže svojo neodvisnost in svoj «res vietnamski« značaj. V Parizu domnevajo, da, če se bo sajgonska vlada pokazala takšna, se bo nedvomno uveljavila in vietnamski problem bo v veliki meri rešen. Tako bi izmenjava poslanikov med Parizom in Sajgonom pomenila mnogo več kakor navadna normalizacija diplomatskih odnosov«.
Od leta 1963 nima južnovietnamska vlada svojega poslanika v Franciji, temveč jo zastopa samo odpravnik poslov. Odnosi med obema državama so se namreč ohladili, odkar je de Gaulle predlagal nevtralizacijo držav bivše francoske Indokine.
Profesor Dinh je docent medna-
univerzi v Caenu. Leta 1954 je bil zunanji minister v vladi, ki ji je predsedoval Buu Loc pod vladavino Baodaja, toda pozneje je zbežal v Francijo. Postal je francoski državljan, vendar pa je obdržal tudi južnovietnamsko državljanstvo. Francija še vedno priznava možnost dvojnega državljanstva državljanom bivše Indokine.
■> Ameriška letala so danes ponovno napadla z bombami in raketami dve severnovietnamski radarski postaji, 240 kilometrov južno od Hanoja. Pri napadu je sodelovalo 30 ameriških letal.
Danes se je izkrcal v Danangu še en bataljon ameriških morna-
riških strelcev. S prihodom teh 1400 vojakov se je zaključila sedanja faza ameriških ojačenj v oporišču Danang. Deveti korpus, kateremu pripadajo mornariški strelci, sestavlja približno 8000 mož, ki so močno oboroženi. Korpus ima tudi dve skupini helikopterjev in skupino lovskih letal. Večino vojakov, ki so se danes izkrcali, bodo poslali na področje Hue, da branijo to mesto, ki je oddaljeno 50 kilometrov od meje, in tamkajšnje letališče. Američani niso niti v drugi svetovni vojni izkrcali v Aziji tako močnega kontingenta, kakršen je sedanji kontingent v Južnem Vietnamu.
S KONFERENCE PUGWASH V BENETKAH
Danes razprava o zaključnih dokumentih
Dozoreva predlog za ustanovitev znanstvene organizacije ■ Zelo deljena mnenja o vietnamski krizi
(Od našega posebnega dopisnika)
BENETKE, 14. — Tudi tretji dan XIV. pugvaske konference v Benetkah so bili udeleženci razdeljeni v pet delovnih skupin. Njihovo delo je prav tako kot doslej potekalo za zaprtimi vrati. Na današnji — dru-
gi — tiskovni konferenci so predsedniki posameznih delovnih skupin povedali, da udeleženci še vedno razpravljajo o problemih, ki so na dnevnem redu njihovega XIV. zasedanja. Prav tako so na tiskovni konferenci sporočili, da bodo jutri na plenarnem zasedanju vseh udeležencev obravnavali zaključne dokumente, ki jih bodo dali v javno razpravo.
V	prvi delovni skupini so nadaljevali razpravo o znanstvenih inštitutih, še posebej pa so osvetlili vzajemne možnosti za obveščanje glede na položaj in vlogo teh znanstvenih inštitutov. V najboljšem položaju so nacionalni inštituti, slabše je v regionalnih inštitutih, deloma pa je prav tako tudi v nekaterih mednarodnih inštitutih. Udeleženci so se strinjali, da je treba odpraviti izoliranost znanstvenikov.
V	drugi delovni skupini so največ razpravljali o mednarodnem sodelovanju na področju znanosti. Ugodno so ocenili dosedanje delo obstoječih inštitutov in ' se zavzemali za uskladitev mednarodnih znanstvenih programov. Dozoreva predlog za posebno ustanovo,' ki naj bi predstavljala nekakšno svetovno znanstveno organizacijo. Kajti dejstvo je, da vsaka posamezna država niti kadrovsko, kaj šele finančno ne zmore uresničiti obsežnih znanstvenih programov. Glede na razdelitev sveta na bogate. in revne — od tega pa je v veliki meri odvisen tudi mir na svetu — so se udeleženci dogovorili, da bodo obširno in podrobno zavzeli stališče na svojem prihodnjem zasedanju v Adis Abebi.
V	tretji delovni skupini Je izstopala razprava zastopnika Unesco Matvejeva o programu znanstvenega sodelovanja. Matvejev je z zadovoljstvom ugotovil, da so programi Pugwasha in Unesco sorodni in podobni, kar je še posebej važno glede na pereče probleme dežel v razvoju.
V	četrti delovni skupini so go* varili o sedanji mednarodni napetosti Slo j« za preventivne ukrepe in znanstveno-tehnične vidike) Z* sedaj še niso sprejeli v tej skupini zaključkov, ker je mnenje zelo deljeno, še posebej kar zadeva vietnamsko krizo. Poudarili so, da vsi skupaj obžalujejo vojno, in
Ameriški mornariški strelci kopljejo jarke v bližini ameriškega oporišča v Danangu v Južnem Vietnamu. V tem oporišču je sedaj 8.000 ameriških vojakov
................u....Hlinili.umi....................................................
PREDSEDNIK BRITANSKE VLADE V NEV/ Y0RKU
VVilson: diskutirati o
Sedaj je najvažnejše položaju v Vietnamu
so izrazili željo, da bi se ta čira prej končala.
Peta delovna skupina je obravnavala probleme nadzorstva nad oborožitvijo ter probleme splošna in popolne razorožitve. Tu je šlo predvsem za omejitev jedrske oborožitve in preprečitev širjenja j*, drskega orožja. Seveda razpravljajo zaenkrat o minimalnih možnostih glede ukrepov v tej smeri. Posebno vlogo pa ima pri tem mehanizem za vzdrževanje miru. Poudarek je bil na vlogi in mestu Združenih narodov, zlasti še spričo pričujoče razširitve konfliktov. Prav tako so razpravljali o znanstvenih vidikih učinkovitosti mednarodnega nadzorstva. Sklepe pa bodo pripravili za jutrišnjo plenarno sejo.
Četrta in peta skupina sta tako včeraj kot tudi danes skupaj nadaljevali razgovore o vietnamski vojni. Vprašanje je, če bodo v zaključnih sklepih zavzeli natančnejše stališče glede nevarnosti za mir, ki jo povzroča prav vietnamska vojna. Verjetno se bodo omejili na zelo splošno ugotovitev in v za-ključnem dokumentu ne bo zapisano nič drugega kot to, da so se o vietnamski vojni pogovarjali.
Stewart o Vietnamu in o NATO
LONDON, 14. — Britanski zun* nji minister Stewart je v govoru, ki ga je imel po kosilu v združenju tujega tiska v Londonu, izjavil, da se Velika Britanija ne bo odrekla naporom za mimo ureditev v Vietnamu. Dejal je, da se bodo «nekateri od tistih, ki so zakasnili začetek pogajanj o miru, kesali, da niso pravočasno izkoristili priložnosti za ureditev, ker bo konec koncev prišlo do ureditve«. Pri tem je omenil britanski predlog, naj bi začeli pogajanja o Laosu in bi jih nato mogli raztegniti na druge probleme . i Glede reforme NATO je Stewart izjavil, da bi britanski načrt za atlantsko jedrsko silo «mogel biti podlaga za sporazum, ki bi zadovoljil evropske člane zavezništva v okviru njihovih odnosov z ZDA P°n?irii zaskrbljenost neka-terih drugih držav«.
Zatem Je Stewart dejal, da bi se bistvo petih pogojev, ki jih ta svoj čas postavil laburistični vodi-telj Gaitskel za pristop Velike Britanije k skupnemu tržišču, moglo tudi s časom menjati, toda za sedaj so še vedno veljavni razlogi ta so onemogočili pristop. Zaradi tega je za sedaj primerno «posta* viti mostove« med EFTA in evropsko gospodarsko skupnostjo, ta bi nekega dne mogli postati ena sama skupnost.
Stewart je dalje dejal, da do danes ni bilo moč določiti datuma . °“sk. Predsednika sovjetske vlade Kosigina v Londonu in tudi ne za obisk Wilsona v Moskvi. I*. ”s?.1. Je upanje, da bosta mogli Velika Britanija in Sovjetska zveza v prihodnosti skupno nastopati kot sopredsednici ženevske konference o Vietnamu. Zatem je ste-wart dejal, da bi Velika Britanija eventualno manjšala svoje volaške obveznosti «vzhodno od Sueza« če bi se ustvarili stabilnejši politični pogoji na tem področju in če bi se na primer ((Indonezija odpovedala svoji politiki proti Maleziji «Ce bi se ti pogoji uresničili, je dejal Stewart, bi bila britanska navzočnost na teh področjih manj potrebna.«	J
Dolg razgovor z U Tantom - Predavanje o gospodarstvu Velike Britanije ■ lavzel se je za spremembo v plačilnem sistemu
NEW YORK, 14. — Predsednik britanske vlade Harold VVilson je prišel danes z letalom v New York. Na letališču je na razna vprašanja časnikarjev izjavil, da sedaj ni nobena stvar važnejša, kakor diskutirati o položaju v Vietnamu. Pripomnil je, da bi po govoru Johnsona v Baltimoru, ((privolitev LR Kitajske v pogajanja bila ključ miru v Vietnamu«.
Pozneje se je Wilson sestal
z glavnim tajnikom OZN U Tantom, s katerim je tudi kosil. Med povabljenci so bili tudi razni funkcionarji Združenih narodov, ameriški predstavnik v OZN Stevenson, sovjetski predstavnk Fedorenko in sedanji predsednik Varnostnega sveta jordanski delegat Rifai.
Po kosilu je Wilson sprejel angleške predstavnike v OZN in je nato imel tiskovno konferenco.
Zvečer je Wilson govoril v gospodarskem klubu v New Yorku, ta je združenje bančnikov in Tndu-strijcev. Poudaril je, da se šterling ne bo razvrednotil, in je napovedal program za oživitev angleške industrije.
Med drugim je Wilson izjavil, da je nevarnost, da bodo mednarodni napori za liberalizacijo trgovinske izmenjave blokirani, če ne bo likvidnost finančnih virov napredovala vzporedno s trgovino. Wilson je dejal, da ni res, da bo mednarod-
rodnega in ustavnega prava na na likvidnost v svojih sedanjih o-
blikah mogla s časom rešiti težave, ki nastajajo s povečanjem trgovinske izmenjave. Na drugi strani pa je treba izključiti, da bi ((drastičen povratek k zlatu kot edinemu mednarodnemu plačilnemu sredstvu mogel rešiti te probleme«.
Zatem je Wilson poudaril veliko važnost pogajanj o znižanju carin in je dejal, da bo to znižanje omogočilo razvoj svobodne trgovine. Dodal je, da je vprašanje mednarodne likvidnosti preveč važno, da «bi moglo biti v notranjosti NATO nenapovedano orodje v sporu za uveljavljanje moči«. Dejal Je, da se je o tem odkrito razgovarjal z de Gaullom in da nasprotuje tezi, da so mednarodne finančne težave izključno posledica primanjkljaja ameriške plačilne bilance. Po mnenju Wilsona je ameriški primanjkljaj prispeval k prikrivanju majhne likvidnosti in je omilil hujše posledice tega pojava.
Zatem je VVilson odločno poudaril, da šterling ne bo razvrednoten, in je dejal, da se je an-glešli izvoz v letošnjem prvem trimesečju povečal za 4,5 odstotka,
uvoz pa se je zmanjšal za 5 odstotkov v primerjavi z zadnjim trimesečjem 1964. Primanjkljaj angleške trgovinske bilance v letošnjem prvem tromesečju je bil najnižji od jeseni 1963 dalje. Predvideva se, da se bo letošnje leto zaključilo s primanjkljajem 350 milijonov šterlingov, t.j. manj kakor polovica od 800 milijonov v lanskem letu.
VVilson je dejal, da Je Veliki Britaniji popolnoma mogoče obdržati vrednost šterlinga in zmanjšati trgovinski primanjkljaj, ker ima poleg rezerv v zlatu in devizah doma, tudi velike dodatne rezerve v tujini, ki znašajo 11 milijard šterlingov. Gre po večini za privatne investicije, nad milijardo dolarjev tujih vrednotnic, ta jih ima vlada. Teh rezerv ne bodo uporabili brez razlogov, toda jih bodo z lahkoto mobilizirali, če bo potrebno.
Zatem je VVilson napovedal program desetih točk za pomladitev in oživitev angleške industrije. Med temi ukrepi so tudi stalna borba proti inflaciji, politika dohodkov, ki naj višanje mezd povezuje s povišanjem proizvodnosti. Pripomnil je, da bodo zaman napori za povečanje izvoza, če se ne morejo obdržati dohodki, izdatki in cena na taki višini, da lahko tekmujejo z drugimi državami.
Popoln uspeh stavke železničarjev
,	— Opolnoči se je za-
ključila 24-urna stavka Železničarjev in promet je znova normalen na vseh progah. Stavka je bila popolna in promet je bil ves dan paraliziran. Prvi vlaki so bili pol-m potnikov, ki so čakali, da se vzpostavi promet.
Vprašanje senatorjev KPI v zvezi z Venezuelo
RIM, 14. — Komunistični senatorji Giuliano Pajetta, Valenzi in Mentaraglia so predložili v senatu naslednje vprašanje:	*Podpisani
vprašujejo ministra za zunanje zadeve, koliko resnice je v informacijah raznih italijanskih čašo-pisov, ki se do sedaj še niso u-radno zanikale, glede vsebine razgovora italijanskega poslanika v Venezueli s tamkajšnjim zuna-njim ministrom, še posebej želijo vpraševalci vedeti, ali so venezuelske oblasti zahtevale pomoč italijanske policije pri sedanjem zatiranju antifašistov in demokratov v Venezueli, in kakšen odgovor je bil dan na tako nedopustno zahtevo. AH je italijanski poslanik izvajal potreben pritisk, da bi naši sodržavljani, ki so bili aretirani v okviru nedavnih za-tiralnib ukrepov venezuelske vlade, mogli dobiti potrebno konzularno in pravno pomoč.«
SEUL, 14. — Južnokorejska po-licija je aretirala 141 univerzitetnih študentov, ki so protestirali proti pogajanjem za normalizacijo odnosov med Južno Korejo in Japonsko. Danes je bil drugi dan ostrih spopadov med študenti in policaji, študentje so zahtevali iz-pustitev aretiranih in so v nasprotnem primeru napovedali »Krvavo borbo«.



id ji to;:::
IIP
lili
iiiiiiiS
EŽiiŠSSii
o opernih in s ki po mnenju
J. P. Sartre: «Američani
niso prav nič razumeli...»
«Dialog ni več mogoč»
mo padli v naj lepšo past, ki so si jo propagande kdajkoli izmislile Kaj pravijo Američani? Da intenzivirajo vojno v Vietnamu, da bombardirajo Sever, da uporabljajo plin na Jugu, in vse to zategadelj, da bi omogočili pogajanja! Spričo enormnosti napravi vse to na človeka precejšen vtis, kajti, pomislite, kaj hočejo reči s tem? Seveda se zmeraj bije boj za mir, za določen mir, za tistega, ki ga ena stran sama izbere. In za določena pogajanja, za tista, ki jih ena stran hoče vsiliti. Vendar pa gre za to, ali si prizadevajo doseči rešitev, katero bi nasprotnik mogel sprejeti, ali pa hočejo tega nasprotnika uničiti, da bi njegovi nasledniki sprejeli rešitev, ki bi bila kapitulacija. Washingtonska vlada izjavlja: počakajmo, dokler Severni Vietnam ne bo priznal, da je premagan, dokler nas ne bo ponižno prosil, naj prenehamo bombardirati, in dokler ne bo obljubil, da ne bo več pomagal Južnovietnamski narodnoosvobodilni fronti. Jasno rečeno to pomeni, da so Američani za razširitev vojne. Potrebno Jih Je razumeti. To Je bistveno. In potem, ko jih Je človek razumel, mora na podlagi tega napraviti aklepe. To sem tudi storil.
Seveda so tudi Američani, ki to razumejo, ki obsojajo to politiko in ji nasprotujejo. Ti Američani mi ravno očitajo, ker sem odpovedal predavanja, ki bi jih moral imeti prihodnji mesec v ZDA. Pred letom dni sem dobil namreč od univerze Comell v državi New Vork, ene najstarejših in najresnejših univerz v ZDA. Tam bi srečal številne prijatelje«.
«V Comellu bi se počutil čudovito«, pravi in nadaljuje z ugotovitvijo, da so Američani v tistem času resda že bili boj v Vietnamu, vendar pa vojna še ni bila takšna, kakršna je postala pred mesecem dni.
«Do takrat je bil položaj v Vietnamu politično in moralno pozitiven v tem smislu, ker je narodnoosvobodilna fronta zmagovala in ker Je bil ameriški položaj čedalje bolj nevzdržen«, nadaljuje Sartre. «Za človeka, kakršen sem, je bilo mogoče oditi v ZDA, saj Je imel človek vtis, da se začenja razdobje imperialistične oseke in da začenjajo Američani spoznavati absurdnost svoje politike.
Bombardiranja pa so vse spremenila. Od tistega hipa sem doumel, da Američani niso prav nič razumeli in da med njimi in nami ne more biti več skupnega Jezika. Vabijo me, naj Jih obiščem, da bi debatiral z njimi. Toda debata ni več mogoča, če predvsem nočejo zavreči — in to celo večina ameriške levice ni pripravljena storiti — celotne ameriške imperialistične politike, ne le v Vietnamu, temveč tudi v Južni Ameriki, v Koreji, v celotnem tretjem svetu, in če ne priznajo, da je to politiko mogoče spremeniti samo tako, da popolnoma spremenijo strukturo ameriške družbe«.
Na pripombo uredništva, da bi v primeru, če bi se odzval vabilu, vendarle lahko njegove besede, ki bi jih tisk nedvomno objavil, povzročile določeno razburkanost, je Sartre dejal:
«Komu pa bi mogel govoriti? Imel bi pet predavanj na univerzi pred avditorijem, sestavljenim iz študentov in profesorjev. Pri tem ne bi bilo resničnega dialoga, ker bi se v glavnem strinjali z mano. Seveda bi se znašlo tam tudi nekaj desničarjev, ki bi — saj poznate ameriški fair play — dejali: Vsekakor ima pravico izraziti svoje mnenje. Nekateri časopisi bi priobčili izvlečke iz mojih predavanj, nemara deset, dvajset vrstic. In to bi bilo vse. To ne bi povzročilo niti ene gude na površini ameriškega političnega življenja. Nasprotno, mogli bi trditi, da je Sartre, v oklepaju nobelovec, prišel v ZDA med ljudi, ki se med seboj spoštujejo, da bi mirno debatiral o ameriški politiki v Vietnamu. Prav to pa je tisto, česar nočem.
Naj navedem tole primerjavo: zamislimo si, da so Faulknerja, nobelovca brez oklepaja, sredi alžirske vojne, denimo, leta 1857, povabili, naj predava na nekaj francoskih univerzah. In predpostavimo, da bi prišel takrat, ko s>> bombardirali Sakiet. Vprašam vas, kakšno veljavo bi imel njegov glas? Nekaj listov bi priobčilo odlomke tega, kar bi povedal, ir. to v ublaženi obliki, večina Francozov pa ti takrat, ko je bila njihova domovina v zanosu strasti, pomislila: «Le v kaj se vtiku-je ta tujec? če je že privolil in prišel k nam, s kakšno pravico obsoja našo politiko? Vsekakor nam Američani, ki imajo svoje skrite kolonije, kot je Portorico, ne morejo dajati lekcij...«. Prepričani ste iahko, da bi ljudje t.^ko reagirali. Faulknerjev protest o! bil že vnaprej Jalov. Zakaj? Ker bt s tem, ko bi prišel k nam, spre Jel celoten sistem, v kate-sga se je uvrščala tudi francoska ool'tl-ka v Alžiriji«.
Na pripombo reakcije, da bi moral vsaj poskušati na neki način Američanom odpreti oči glede Vietnama in da bi bil Sartre v t-m pogledu s svojim glasom lahko pomagal sicer še zelo embrionalni ameriški levici, Je pisatelj odgovoril, da ne bi bil mogel ničesar pomagati, ker Je politična
Kot smo že pred dnevi poročali, je Jean Paul Sartre, francoski pisatelj in filozof, zavrnil vabilo, naj obišče ZDA. Danes objavljamo celotno besedilo njegovih odgovorov uredništvu francoskega časopisa «Nouvel Observateur«. V odgovorih pojasnjuje Sartre vzroke svojega ravnanja.
«Gre za to, ali bomo ali ne bo- teža te levice enaka ničli. Notranja opozicija v ZDA bo morda lahko rešila problem dejanskega priznanja vseh pravic črncem, ne bo pa mogla spremeniti ameriške politike do Vietnama.
«Primer Vietnama je docela drugačen. Zlasti je potrebno delovati v prihodnjih treh mesecih, vendar pa si ni mogoče misliti, da bi v sedanjem času ameriška levica mogla spremeniti politiko, ki jo določajo zelo globoke strukture. Senzibilizacijo ameriškega javnega mnenja lahko povzroči samo akutna kriza: vojaški poraz, huda grožnja s svetovno vojno. Edini način, s katerim moremo kaj pripomoči k tej senzibilizaclji, Je, da neusmiljeno In globalno obsodimo ameriško politiko v Vietnamu in da poskušamo povzročiti proteste tam, kjer je to mogoče, se pravi, v Evropi.
Ce bi ameriška vlada spoznala napako, katero so pred njo storile druge vlade, če bi umaknila iz Vietnama svoje vojaške strokovnjake in vojake, ne bi bil zadnji, ki bi to odobraval in ki bi pomislil, da se je nekaj začelo spreminjati v ZDA. Toda zgodilo se je prav nasprotno: gospodarske in družbene strukture v ZDA so povzročile tisto najslabše, kar se je tudi uresničilo. Ameriško intervencijo v Severnem Vietnamu je treba pojmovati v sklopu celotne ameriške zunanje politike.
V Igro ni vmešan samo Vietnam. Ce bi Američane pognali iz Sajgo-na, bi to vsekakor zbudilo odmev v tretjem svetu in impliciralo bi tudi nemire v Latinski Ameriki. Cilj torej Je: s silo ohraniti celotni sistem zatiranja.
Nekoč sem bil v ZDA. Tam sem imel prijatelje. Takrat so ZDA ravno končavale vojno, in čeprav nisem odobraval vsega, kar sem tam videl, je bilo drugače kot zdaj.
Zdaj ne gre za agresijo, Jasno in cinično, tako, ki nima opravičila in celo ne resnega alibija. Zato bi rad na splošno dejal, da ZDA ni treba imeti za središče sveta, ker so daleč od tega, da bi to bile. Za Evropejca je celo dolžnost, da ZDA nima za središče. Svoje poglede Je potrebno usmeriti in pokazati svoj Interes ln svojo .vll-darnost z vsemi Vietnamci, Kubanci, Afričani, z vsemi prijatelji tretjega sveta, ki se bojujejo za svobodo ln življenje ln ki sleherni dan dokazujejo, da jim tudi največja sila na svetu ne more vsiliti svojih zakonov, da je najbolj ranljiva In da Je svet ni Izbral za svoje težišče. ZDA bodo seveda evolulrale počasi, zelo počasi. Vendar, pa bo ta evolucija hitrejša, če se Jim bodo ljudje upirali, kakor pa, če bi jim pridigali«.
f f f•/•
■5
?
ir
Rektor univerze «Karl Marx» v Leipzigu prof. dr. Georg Mtiller in rektor visoke šole za politične vede v Ljubljani prof. Stane Dolanc sta podpisala pogodbo o prijateljstvu ter obojestranskem sode>
lovanju med obema univerzitetnima institucijama
im ,,,,,,,,,,,,,,,,,|,,,,|,,,,*iiii*iiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|||||1|,ll||lll,,,,|,,,,,,,,|ll,lt,,(llll,llll(lll(llllllllllllin(lllIllll((1(lllllllllI1(|1M|in(111|11|1|(llll|11|(11I|ll(lll|l
' POZIV AVTOMOBILISTOM ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
Na testah bodimo skrajno previdni za sreino in zdravo vrnitev domov
Vsaka mala neprevidnost ali pa malomarnost lahko povzroči hude prometne nesreče
ŽENEVA, 14. — Vsem švicarskim avtomobilistom, ki se pripravljajo, da zapustijo Švico za velikonočne praznike in vsem tujcem, ki bodo za praznike obiskali Švico, bodo
Hitra vožnja pospešuje nevarnost; 2. Vozi po skrajni desni strani ceste predvsem, če greš na kratek Izlet ali pa če je tvoj avtomobil počasen. Ce boš vozil po sredini
«za srečno in zdravo vrnitev domov po velikonočnih praznikih«.
V ta namen je švicarski urad za preprečitev prometnih nesreč se-stabil šest priporočil za vse domače in tuje avtomobiliste, ki se bodo za velikonočne praznike podali na cesto: 1. Vozi z zmerno brzino.
liniiimimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ni,iiiiiiiiii„Jlim„i,ll||ll|llmlll,|,n,,!,,,, l1im|||nf|)1|||||||||||I|||t|||||"||||
Potrošnja parfumskih in kozmetičnih proizvodov
Venem letu so Italijani porabili 150 milijard lir
Od 29. aprila do 10. maja bo v Turinu prva mednarodna razstava par/umske in kozmetične industrije
MILAN, 14. — Kozmetični ln parfumski proizvodi gredo v Italiji vedno bolj v prodajo. V lanskem letu so Italijani potrošili za te proizvode 150 milijard Ur, kar pomeni okrog 3000 lir na osebo od novorojenčka do priletnega starca. Potrošnja kozmetičnih in parfumskih proizvodov v vseh italijanskih pokrajinah Je v zadnjih desetih letih znatno narasla, čeprav še vedno obstajajo velike razlike med pokrajino in pokrajino, ki pa se v glavnem izraža v razliki, ki se tudi z gospodarskim, razvojem zaostruje med mestom in deželo ter med bolj in manj razvitimi kraji.
Tako Je na primer potrošnja v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni, Benetkah, Florenci, Rimu, Neaplju, Palermu Itd. dosegla evropsko raven, v drugih področjih, kot na Jugu, na otokih in v raznih kmetijskih področjih severne Italije pa je še vedno precej nizka. Zato obstajajo v Italiji vse možnosti za nadaljnje povečanje potrošnje teh proizvodov.
Od celotne italijanske proizvodnje odpade na parfume in kolonjske vode 16. odst., na kozmetične predmete 18 odst., na dišeča mila 33 odst., na zobne paste 15 odst., na proizvode za nego las 13 odst., na ostale proizvode pa 5 odst.
Največ teh proizvodov porabijo ženske, ln sicer 75 odst., 15 odst. porabijo moški, 10 odst. pa se porabi za otroke.
Italijanska industrija kozmetičnih In parfumskih proizvodov si prizadeva, da bi se potrošnja v Italiji še bolj povečala. Zato so proizvajalci sklenili, da priredijo od 29. aprila do 10. maja letos v prostorih «Torino Esposizioni« prvi mednarodni salon parfumskih in kozmetičnih proizvodov. Ta mednarodna razstava bo razdeljena na 15 sektorjev m se je bo udeležilo 300 raz-stavljalcev iz 13 držav.
f. le^t"LPOr ceste boš Predstavljal veliko nevarnost zase in za druge. 3. Ne prehitevaj' na nepreglednih mestih in za vsako ceno. 4. Zatrobi ko od daleč vidiš, da se otroci igrajo v bližini ceste. 5. Pomni, da avtomobili niso škatle sardin; prevelika obremenitev resno ogroža varnost vožnje. 6. Kdor vozi naj ne pije alkoholnih pijač. Privid, da kdor zna dobro voziti se ga lahko malo napije, traja zelo kratko; daljše pa so lahko posledice tega privida.
Gornja priporočila ne veljajo samo za švicarske ali tuje avtomobiliste, ki bodo obiskali Švico za velikonočne praznike, ampak morajo veljati za vsakega avtomobilista na vseh cestah, kjer koli se nahaja, Tudi pri nas smo doslej na žalost po velikonočnih, božičnih in drugih praznikih zabeležili veliko število prometnih nesreč, nekatere celo s smrtnimi posledicami, ki so spravile v žalost ln obup celotne družine. Zato bodimo na cesti vedno previdni, še posebno pa moramo previdnost zaostriti za praznike, ko je na cestah tako veliko število vozil in ko najmanjša neprevidnost lahko povzroči tragedijo. Pojdimo na Izlete, veselimo se praznikov, ki nam omogočijo, da se lahko po trdem delu razvedrimo. Toda ' bodimo pozorni in vrnimo se domov zdravi in veseli.
prebivalstvo v hribovskih vaseh okrog mehiškega mesta Chihuahua. Doslej so sprejeli v bolnišnico v mestu tri osebe zaradi ran, ki so jim jih povzročili, kot so Izjavili ranjenci, vampirji z ugrizi. Funkcionar zdravstvenega departmaja države Chihuahua dr. Diaz San-chez se Je odpravil v hribe s skupino opremljeno z metalci ognja, da uniči vampirje, ki živijo v pečinah. Znano Je, da vampirji običajno napadajo človeka ko spi. Eden od ranjencev pa Je izjavil, da ga Je napadel velik vampir, ko Je ponoči noail po polju. Zoologi pa dvomijo, da so omenjene tri osebe napadali vampirji, ker menijo, da so te živallce zelo majhne in da njihova velikost ne presega osem centimetrov dolžine.
s strupenimi snovmi povrtnino, ki Je rasla na sosedovem vrtu. Žena in otroci Del Bona so bili spre Jeti v bolnišnico v Canicatti zaradi zastrupitve. Zdi se, da se je hotel Messina maščevati na Del Bona, ker da mu je ta prodajal povrtnino po visokih cenah.
Iz maščevanja je zastrupil sosedovo povrtnino
AGRIGENTO, 14. - Karabinjerji iz Nara so prijavili sodnim oblastem Calogera Messino pod nbtož bo poskusa množičnega umora. Obtožujejo ga, da je zastrupil ženo in dva otroka soseda Angela Del Bona s tem, da je poškropil
Gina Loliobrigida in davčna uprava ZDA
PARIZ, 14. — Danes je prispela v Pariz iz New Yorka Gina Lollo-brigida. Na letališču jo je pričakalo veliko število časnikarjev, ki so hoteli izvedeti razne podrobnosti o njenem sporu z ameriško davčno upravo, ki ji je v preteklih dneh zaplenila dragulje.
Gina je izjavila časnikarjem, da se Je vsa ameriška Javnost zgražala nad tem smešnim dogodkom «s ka terim se je ameriška davčna uprava sama osramotila«. «Dovolj bi bilo, da bi me opozorili na dolg 14.000 dolarjev in bi zadevo takoj uredila«, je izjavila Lollobrigida.
Papež ne bo šel na Filipine
MANILA. 14. — Svoj čas je filipinska vlada uradno povabila papeža Pavla VI. naj prisostvuje svečanostim o 400-letnicl pokrščanie-nja Filipinov, ki se bodo začele 25. aprila v južnih Filipah v Cebu.
Papež je z uradnim pismom, Id ga je poslal predsedniku Filipinov, izjavil, da se temu vabilu ne more odzvati zaradi sedanjega mednarodnega položaja, ki je tako napet in nevaren in bi bilo zato neprimerno da bi zapustil Vatikan
«Vampirji velikani» v mehiških hribih?
CHIHUAHUA (Mehika), 14. «VampirJl velikani« terorizirajo
v Kopenhagnu je morala policija odločno nastopiti proti mladini, ki sc je zbrala v neki dvorani, da posluša ansambel lahke glasbe — «Klnks». Razjarjena mladina je uničila dvorano. Na sliki vidimo po-L*°	licaje, ki na svoj način krotijo nekega mladinca
Johnson v krajih prizadetih po ciklonu
SOUTH BEND (Indiana), 14. -Predsednik Johnson je danes prispel z letalom v South Bend, v državi Indiana, na obisk krajev, ki so bili v preteklih dneh hudo prizadeti zaradi močnega ciklona. Takoj po svojem prihodu je predsednik odšel z avtomobilom v Elk-hart, na področje, ki je bilo najbolj prizadeto. Predsednik ZDA bo obiskal še druge prizadete kraje. Zaradi tega nenadnega potovanja je bilo odloženo srečanje med predsednikom Johnsonom In zahodno-berlinskim županom WIllyjem Brandtom, ki je prispel sinoči na tridnevni obisk v Washington. Johnson bo sprejel Brandta baje že danes zvečer.
Pes zadavil otroka
COLERNE (Velika Britanija), 14. — Alzatski voljčjak je napadel in umoril 18 mesecev staro deklico, hčerko nekega vojaka britanskega letalstva. Mati je skušala s vsemi sredstvi rešiti hčerko, kar pa ji ni uspelo. Oče je pripeljal psa domov, potem ko so ga v edinici, kjer službuje, proglasili za nesposobnega za policijskega psa. Policijskim organom je David Hill Izjavil, da Je pes nenadoma napadel deklico In jo zgrabil za grlo. Mati je takoj priskočila hčerkici na pomoč in Jo iztrgala iz pasjih zobov. Toda njen poseg Je bil prepozen In Je hčerka umrla. Policija je prišla po psa In ga ubila.
nih ln simfoničnih ustanov, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. Stavka bo trajala do vključno v soboto. Sindikalne organizacije so sklenile napovedati stavko zaradi zapoznelosti odobritve zakonskega osnutka ministra Corone
času, odobren, da bi lahko preprečil zaporo opernih in simfoničnih ustanov.
Zaradi stavke so bile odpovedane predstave v vseh italijanskih gledališčih, kjer so na bila na sporedu operna In simfonična dela.
Festivali in razstave v Benetkah
BENETKE, 14. — Na pobudo beneške občine bodo 25. aprila odprli 6. bienalo italijanskega sodobnega rezbarstva. Bienalo bodo letos uredili v dvoranah galerije Bevilacqua La Massa na trgu Sv. Marka in v dvoranah «degli Specchi» v Ca’ Giustinian. Letošnja bienala je namenjena natečaju o odporniškem gibanju v okviru praznovanja 20. obletnice osvoboditve.
Iz Benetk nadalje poročajo, da se bo 28. mednarodni festival sodobne glasbe, ki bo v gledališču La Fenice, začel 8. septembra in zaključil 15 istega meseca. Na festivalu bodo predvajali eno lirično predstavo, dva simfonična koncerta, dva koncerta za male ansamble in dva komorna koncerta. Poleg tega bo nastopilo tudi indijsko tradicionalno gledališče.
Od 20. septembra do 15. oktobra pa bo v Benetkah 24. mednarodni festival dramskega gledališča. Predstave bodo na odprtem, v gledališču La Fenice, v malem gledališču in v gledališču v palači Grassi. Ena sekcija festivala bo namenjena otroškemu gledališču.
Poleg tega pa se v Benetkah nadaljujejo priprave za 33. mednarodno beneško umetniško bienalo. Sklenili so da bodo poslali vabila vsem državam, ki posedujejo v parkih bienale svoje paviljone, in sicer: Avstriji, Belgiji, Braziliji, Kanadi, češkoslovaški Danski, Finski, Franciji, Japonski, Nemčiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Izraelu, Jugoslaviji, Norveški, Nizozemski, Poljski, Združeni arabski republiki, Romuniji. Španiji, ZDA, Švedski, Švici, Madžarski, ZSSR, Urugvaju in Venezueli.
Darilo Iva Andriča
sarajevskim bibliotekam
Nobelov nagrajenec Ivo Andrič, ki je maja 1962 podaril bibliotekam Bosne in Hercegovine 18 milijonov dinarjev, je poslal republiškemu skladu za razvoj biblio-
in Kardašev, ki se ukvarjajo s
--------signalov iz vesolja, ki so v zadnjih dneh
zbudili toliko pozornosti zaradi postavljene domneve o »višji civilizaciji« v vesolju
tek v Sarajevu novih 19 milijonov dinarjev z željo, da se ta sredstva uporabijo za napredek ljudskih bibliotek na področju Bosne in Hercegovine. Sklad, ki je bil ustanovljen s prvim darilom uglednega jugoslovanskega književnika, že tri leta uspešno pomaga razvoju bibliotek v Bosni in Hercegovini.
Policija ovirala snemanja dokumentarnega filma
RIM, 14. — Vsedržavno zdru-9-nje kinematografskih avtorjev ie poslalo notranjemu ministru Emi-Uu Tavianiju brzojavko, v kateri ga opozarja, da je bilo obveščeno, da je policija ovirala Luigija Perellija pri snemanju dokumentarnega filma o italijanskih delavcih in študentih. Zadnjič je policija napadala Perellija pred vhodom podjetja Roma-na-Gas, kjer je snemal prizore o stavki in o zasedbi naprav. Združenje ostero obsoja to vmešavapolicijskih oblasti in hoče vedeti, ali je delovanje kinematografskih avtorjev zaščiteno, ali pa je prepuščeno samovolji policijskih sil.
Razvoj kinematografije v Sovjetski zvezi MOSKVA, 14. — Načelnik finančnega ravnateljstva vladnega odbora za kinematografijo je izjavil, da so v letu 1964 v 41 kinematografskih študijih v SZ naredili 162 dolgometrainih filmov ali 29 več kot v letu 1963. Od teh je bilo v lanskem letu narejenih 123 normalnih filmov, med katerimi 56 barvnih in 35 za panoramsko platno. Poleg tega so lani izdelali 806 kratkometražnih filmov in 1372 filmskih žumalov.
Leta 1960 fe v vsej Sovjetski zvezi obiskalo kinematografe 3611 milijonov gledalcev. 1963 leto 3870 milijonov, lansko leto pa 4165 mi-milijonov. Medtem ko so leta 1963 kasirali 2512 milijona rubljev manj kot leta 1962, so lani kasirgli skupno 942 milijonov rubljev. V ZDA obišče vsaka o-seba povprečno 12 kinematografskih predstav v letu, v Veliki Britaniji in v Franciji 8, v Sovjetski zvezi pa je vsaka oseba lani obiskala povprečno 18.3 predstave.
Dantejev portret
PIŠA, 14. — Na pokopališču v Piši so nedavno odkrili Dantejev obraz vklesan v marmor. Delo je iz leta 1315 in ga je odkril profesor Antonio Fascetti, ki meni, da je to prvi portret pesnika ko je bil še živ.
Italijansko odlikovanje ameriški pevki
NEW YORK, 14. - Generalni konzul italijanske republike v New Yorku Vittorio Cordero je izročil v imenu italijanske vlade odlikovanje viteza velikega križa za zasluge republike ameriški pevki Leontgni Priče. Odlikovana pevka je izjavila, da je še posebno počaščena, ker ljubi Italijo in da je bila s tem «legaU-zirana» njena velika simpatija do Italije. Italijanska vlada je odlikovala črnsko pevko za njen u-spešen nastop v milanski Scali leta 1960 in za njen velik prispevek pri širjenju prestiža italijanske lirike v svetu.

Letalska nesreča: 25 mrtvih
LONDON 14. — Neko letalo družbe «British United Airways» je strmoglavilo v bližini yerseiskega letališča tik pred pristankom. Ob nesreči je bila nad letališčem velika megla. Na letalu Je bilo 26 oseb.
Ravnateljstvo družbe je sporočilo, da je letalo «DC-3-Dakota« strmoglavilo ob 19.25 in Je potrdilo, da Je bilo na njem 26 oseb. Po vesteh iz Yerseya se je zvedelo, da je preživela samo hostess, Francozinja Danmac. Takoj po nesreči so Jo odpeljali hudo ranjeno v bolnišnico v Yersey, kjer so Jo takoj operirali. Domnevajo, da so bili vsi potniki Francozi ln prebivalci otokov Rokavskega preliva.
VARNA - Ljubljana
CIGARETE FILTER 170 IZDELUJEMO IZ SKRBNO IZBRANEGA DOMAČEGA ORIENTALSKEGA IN VIRŽINSKEGA TOBAKA, KI VSEBUJE IZREDNO NIZKO STOPNJO SMOL IN NIKOTINA
Stavka uslužbencev opernih ustanov
RIM, 14. — Danes se Je začela tridnevna stavka uslužbencev oper-
• FILTER 170 NUDI POPOLNO KAJENJE •
| Četrtkova črtica |
GEIGERJET
ŠTEVEC
Ni ga bilo trgovca s krznom, ki bi ne poznal Sama Abramsa. Simpatičen, delaven starček je bil to, čigar blagega, toplega pogleda niso mogli zakriti niti debeli naočniki.
V	krznarskih poslih «pes žre Psa», zato ni bil nihče presenečen, ko se je Sam Abrams znašel na robu bankrota. Skoraj hkrati so ga zdravniki opozorili, da bo njegova žena umrla, če je ne pošlje na jug, v toplejše kraje.
Globoka in iskrena ljubezen Sama Abramsa do žene je nekaterim njegovim poslovnim tovarišem služila že za zbijanje šal. ,Ni lepo, so ga nekateri zbadali, igrati se zaljubljencev, ko je človek že štirideset let v zakonu’. Toda Sam Abrams ni prikrival, da bi za svojo ženo dal tudi desno roko.
George Benson je najbolje vedel, v kolikšnih težavah je Sam. To je bila njegova naloga, nje-gqvo delo, Benson je bil namreč inšpektor pri neki zavarovalni družbi in se specializiral za vprašanje požara in vloma.
Nekega bolj hladnega jutra je na nočni omarici poleg Bensono-ve postelje zazvonil telefon. Benson se je takoj zbudil in dvignil slušalko. Njegova žena ga je v polsnu vprašala:
—	kaj je, George?
— Sam Abrams si je podnetil hi šol
— Odkod veš, da je on podnetil požar?
— Kadar človek potrebuje veliko denarja, da reši ženo in je hkrati tik pred bankrotom zavaroval hišo za 50.000 dolarjev, jc povsem jasno, kaj se mora zgoditi...
Kaj bi Samu Abramsu ne mogel prizanesti?
— Saj razumem njegove težave, toda moja naloga je, odkriti tiste, ki sami povzročijo požar.
# * #
Ko je Benson prtspel na kraj požara so gasilci skušali požar omejiti in rešiti vsaj sosedne hi-š-. Povprašal je pri sosedih, če so Sama videli.
Ni ga v mestu. Včeraj je odpotoval v St. Lou:s. ■— mu je pojasnil trgovec, ki je stanoval v hiši nasproti.
Benson je predpostavljal tudi to. Človek, ki si zažge dom) si tkuša. vedno zagotoviti tudi alibi. S pomočjo kakega trika ali domislice povzroči požar, v času požara pa je gotovo najmanj 1 sto km daleč.
Na pogorišču so ostali samo črni zidovi ter moker pepel. Benson je razmetal vse, razkopal vsak kup pepela. Ni vedel, kaj išče, toda slutil je, da bo nekaj vendarle izbezal. Človek, kakršen je Sam Abrams, si ni mogel irmisliti nekaj genialnega.
V	kleti, ki je bila polna vode, je eden gasilcev staknil neki zabojček.
— Kaj je to? — ga je vprašal Benson.
— Nimam pojma. Bilo je t> pepelu.
Neznani predmet so poslali v laboratorij. Voda in ogenj sta uničila zunanjost zaboja in zato tudi tehnikom ni bilo lahko, da bi stvar identificirali. Rezultat so pričakovali šele pozno zvečer. Medtem pa se je Benson odpravil na kolodvor, da bi dočakal Sama.
Strašen požar. Zgorelo je vse, do temeljev —■ je Benson obue-stil krznarskega trgovca Sama Abramsa, ko se je ta vrnil.
X Vem... — je odgovoril Sam.
Bratranec me je o tem obvestil z brzojavko.
— Ni bilo treba tega storiti, Sam. Prepričan bodi, da se s tem ne boš izmazal iz težav.
-	Ali misliš, da	sl sam
zažgal hišo? - ga je mirno vpra-šal starček.
— Ne mislim, prepričan sem
— Morda boš to tudi dokazal?!
— Vse ob svojem času!
— Veš, kje me lahko najdeš, Benson. Sedaj pa oprosti, moram poskrbeti za ženo...
Bensona je ganila Samova pozornost do bolne žene. Tola-il ga je in resnično mu je bilo zal, da mora tako dobrega in pozornega človeka poslati v zapor.
* * *
— Ste končno vendarle ugotovili? — je istega večera Benson vprašal načelnika laboratorija.
— To je Geigerjev števec.
— Geigerjev števec? Kako se pa more z njim povzročiti požar?
— Ne vem!
—• Zakaj pa vsi, kar vas je tu, sploh dobivate plačo!?
—- Ko bi mogel odgovoriti na vsa bedasta vprašanja, bi prav gotovo imel še večjo plačo. Sicer pa ne verjamem, da je z Geiger, jevim števcem sploh možno pod-netiti požar.
— Sam Abrams pa je odkril, kako se to napravi.
* # *
Geigerjev Števec so poslali vse-učiliščnim profesorjem. Strokovnjaki, profesorji fizike so dolge dni zaman skušali .razvolati u-ganko. Po nekem naključju pa Abramsove poslovne knjige niso zgorele. Med požarom so bile pri nekem njegovem knjigovodju in tako se je ohranila zavarovalna polica, ki se je glasila na 50.000 dolarjev...
Nekega jut ra je šef poklical Bensona v svojo pisarno:
— Kaj naj storimo z zahtevo Sama Abramsa, ki zahteva izplačilo zavarovalnine?
— Skušajte to odložiti za določen čas. Prepričan sem, da je on podnetil požar. Ugotoviti moram le to, kako je to napravil.
— Ali ste že blizu tega odgovora?
— Vse je odvisno od Geigerjevega števca!
Na pomoč so poklicali tudi najbolj znanega «piromana» Amerike, ki se je po mnogih letih, ki jih je preživel v zaporu, umaknil v mirno življenje. Ta si je Geigerjev števec ogledal z vseh strani, ga tresel, poskušal to, poskušal ono, nato pa pustil vso stvar v nemar.
Benson je nato brzojavno vprašal tovarno, ki je izdelala mehanizem, kako bi se z Geigerjevim števcem mogel izzvati požar.
Tovarna je takoj odgovorila: Ce vam kaj takega uspe, nam javite takoj!
Benson se je v ta primer z vso vnemo vrgel, Budil se je ponoči in Geigerjev števec je predstavljal zanj pravo moro, celo v njegovih sanjah.
Zavarovalna družba je bila primorana, izplačati Samu zavarovalnino. Stari krznar je dvignil 50.000 dolarjev in z ženo odpotoval v Florido.
Behson ni hotel priznati svojega porazd. Geigerjev števec je imel na svoji pisalni mizi v pisarni in vsak prosti trenutek izkoristili, da Je o nj&Pi in 'S8mu Abramsu razmišljal.
■— Pozabi na to... •— ga je tolažil šef. ■
— Pusti Sama, prosim te, — ga je prosila žena.
Kako pa naj na to pozabi?
« • *
Minili sta dve leti. Stari Sam se je vrnil v svoje mesto. Njegova žena je bila umrla v Floridi. Jasno je bilo, da niti on ne bo več dolgo živel. Kot stari vojak v neki pesmi, tako tudi on ni mogel brez svoje žene. Zdravnik mu je bil rekel, da je njegovo srce preveč utrujeno.
Teden dni pred svojo smrtjo je Sam poslal zavarovalni družbi ček na 14.205 dolarjev in 53 centov.
Benson je stopil k njemu. Starec je bil že tik pred smrtjo.
— Sam, dobili smo ček.
— Točno toliko mi je ostalo. Zabeležil sem si vse izdatke,
— Sam, zelo mi je žal, da vas vidim o takšnem stanju.
— Ne tožite, no, čudovito se počutim. Le nekoliko utrujen sem.
— Pa bi imeli kaj reči o požaru?
— Zal mi je, da sem izigral zavarovalno družbo. Toda to je bil zame edini izhod.
— Vem, Sam, vem. Toda, kako ste to napravili?
— Bil sem uverjen, da vas ne bom mogel na noben način prelisičiti. Vedel sem, da boste br. skali po pogorišču, dokler kaj ne izbrskate. Prav zares da nisem bil kdo ve kako moder. Spomnil sem se edinole stenja. In sem ga tudi uporabil. Ko je stenj dogorel, je prižgal papir in izzval požar.
— Cernu pa Geigerjev števec? Kakšne zveze ima ta s požarom?
— Vedel sem, da boste odkrili, kdo je požar podnetil. Zato sem vam podtaknil števec. To je bil edini način, da vašo pozornost obrnem na nekaj drugega. Na srečo mi je uspelo
Benson je opazoval Sama z začudenjem. Uro pozneje je stari krznar umrl z nasmeškom na ustih.	JAMES RONALD
mio.mu.......uin...............................n................................'looiiiinimmiiiiiiiiiii.ii.
HOROSKOP
'I
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce ima-odgovorno mesto, ga ne izkori-te nasproti podrejenim. Lepi na-ti, ki pa se ne bodo uresničili. BIK (od 21.4. do 20.5.) Počakajte ilo, da ne tvegate vsega. Utrujeni ste in to se bo odražalo v vašem zpoloženju.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pred-jjniki radi vidijo iniciativnost, ndar ne pretirano. Ne zanemarite družine.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo bo ušal spodkopati vašo avtoriteto. ;eba, ki jo imate radi, bo kapri-3 zna.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Nekoliko evidnosti ne bo odveč. V čustva-h zadevah niste preveč trdni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da-išnjl stiki vam bodo odprli vrata boljše poslovne zveze. Preden se česa lotite, dobro premislite. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) ožnosti napredovanja pri delu ali

—	Mihec, si slišou tisto od Rusov, de so dobili ane še-njale, ke so pršli na zemlo od anga druzga planeta?
—	Pej kašne šenjale? Pej kadu jeh bo pošiljau? Sej
ledje so samo na zemlji. Tu smo se učili vre u šuli jn tudi sveto pismo prave taku.
— E, dragi moj, kar smo se učili mi u šu(t, ne veld več. Tisto je velalo za tiste cajte, rha ne za danes. Mi smo se učili reč šel, ma danes treba reč šou. Nas so tudi Učili, de k rali jn cesarji samo mislejo, kaku be kqj dobrega navdih za lUcivo, ma pole smo pej žvedli, da uani so sami pjanci, ke b acelirajo samo za babe jn zapraulajo dnar. Jn taku, čeglih smo se od kra-lou učili samo dobro, smo jeh pole vse odžagali jn nardili precednike.
— Jn kej delajo uani?
— Ja, danes nas učijo, de mislejo samo za narod jn tudi buhvari kej reč — te nečko zaprejo.
— Videš, buhvej, kej bojo učili u šulah čez pedeset let, kadar bojo govorili od precednikov. Tu vela samo za danes. Ma kej si tou povedat od Rusov? Kašne šenjale so dobili?
—• Znaš, z njeh aparati so ulovili ane šenjale, ke pravejo, de morejo bet od telegentih ledi. Jn tudi pravejo, de more bet med zvezdami prou gvišno še kašna zemlja, kamer ke tudi živijo ledje. Morbet niso glih tašni ku mi. Mor-bet jem.ajo tri noge, morbet jemajo ano oku spred jn ano od zad;
— Ma, Jakec, pej kej rečeš, kašno vero jemajo? Kej so judje al katoliki? Jn kašen sistem jemajo? Al so kapitalisti al socialisti al so morbet še nazaj, de jemajo še grofe?
— Jest rečem, de ne morejo jemet grofov, zatu ke kadar smo mi jemeli grofe, smo bit forte zabiti. Ce uani lahko pošiljajo tašne šenjale, morejo bet forte naprej jn narbrž nimajo več no-beneh krdlov jn več ku gvišno nanka precednikov. Jn če uani kej uidejo, kaku je na tej zemli, Se nam morejo forte smejat.
— Pej babe, kašne majo?
— E, jest rečem, de bab nanka nimajo več. Kaku be mogli bet taku naprej, če be jemeli babe? Narbrž so samo ane sorte jn rodijo sami od sebe. Sej, če dobro premisleš, tudi mi ledje bomo počasi postali taku. Ta prve šenjale se vre vide. Kaj ne zamerkaš, de dosti bab dobiva muštace jn tolko moškeh so pej ku babe? Jn vre danes se najde tiste bol moderne, ke se mejšajo samo moški z moškemi jn ženske pej sez ženskami. Jn taku počasi, čez tolko meljonov let...
— Znaš kej, ma mene se prou neč ne dopade, de be bli vsi ano. Vidi, postaumo reč, take lepe ženske, koker je Sofija al pej Gina! Kej ne be blo škoda, če be jeh -ne blo več? .
— E, tista boga Gina jema z dej velike sitnosti. Tam U Ameriki neč ne škercirajo. Znaš, de so ji šekveštrirali vso zlatnino jn briljante jn ke-tene:, zatu ke je doužna državi kej jest znam kolko dnarja za davke. Jn je b la forte jezil'..
— Ma kej se ni znala pomagat? Kej ni mogla dat tistem davkarjem ano buštarelo?
— Ja, buhvej kaku je blo. Morbet je biu vmes kašen mlad, ke je tou vancirat jn alora ni neč pomagalo. Ma tisto, ke jema uana za jilačat, ni neč. Je samo aneh osem meljonov. Ma kej jema reč pej tisti trještin, ke so mi zabili aneh stutrideset meljonov davka!
— E, ma pr nas so davki bol vesoki!
— .Ma vselih je tu forte dosti. Moreš premi-slet, de po davkah be mogu bet tu ta narbol bogat človek u Italiji. Zatu ke nobeden ne plača tolko.
— M.a tu je pej forte čudno, de je ta narbol bogat človek glih u Trsti, sez vsem portam, ke ne dela neč, sez vsemi fabrikami jn kantjirji, ke jeh zapirajo!
— Ma Mihec, kej ne znaš, de tam, kamer je narvečja mižerja, tam .je zmiram narveč bogatinov. Tu gre zmiram vkep.
— A, tisto je pej res!
modni količek i Tradicionalne tkanine
-lij;;:::;...v.....
začenjajo izpodrivati umetne
Najlonsko perilo je zelo praktično, ni pa vedno najboljše Novi kroji ženskega perila so zelo lepi in hkrati udobni
O letošnjih spomladanskih plaščih, oblekah, klobukih in pričeskah, kot tudi o barvah, ki bodo to pomlad v modi, smo že govorile in opisale tudi vse novosti, ki so jih prikazali tako pariški, kot italijanski modni eksperti. Toda argument letošnje spomladanske mode s tem še vedno ni izčrpan. Nismo namreč še spregovorile o ženskem perilu, ki tudi sledi novim smernicam mode in ki se prilagaja njihovim zahtevam in potrebam.
Zadostuje le bežen pogled v modne revije, pa tudi v izložbe, da se prepričamo, kako velik napredek je napravila tudi moda ženskega perila, ki vse bolj ustreza ne samo načelom praktičnosti, temveč tudi lepote in elegance.
Perilo iz najlona in drugih sintetičnih tkanin je še vedno v modi. Vendar so se sintetična vlakna, ki ne dopuščajo koži svobodnega dihanja, umaknila že tradicionalnim bombažnim tkaninam, batistu, pi-guetu in drugim, ki so zelo praktična, predvsem pa zelo zdrava. Perilo iz najlona sicer ni šlo iz mode, saj je tako prijetno, ko ga je mogoče v nekaj minutah ovrati in posušiti in ko se tudi ne mečka. Vendar bodo predvsem nočne srajce in pižame iz batista .spodrinile najlonske srajce in pižame, ki so sicer zelo lepe, a so v toliko nepraktične, ker koža ne diha ter se
v njih potimo. Sicer so v modi nova sintetična vlakna, ki se bodo na trgu že v kratkem uveljavila, toda za sedaj je v modi na prvem mestu perilo iz batista, etamina ali lahke svile.
In kakšen je kroj nočnih srajc, kombinež in pižam? Predvsem so v modi kratke nočne srajce, ki so zelo praktične in ki jih lahko nosimo pod prav tako kratkimi haljami. V modi so kombineže izredno lepih krojev, a brez tolikih okraskov iz čipk, kot smo jih bile vajene nositi v zadnjih letih. Bolj je pri kombinežah poudarek na kroju in na ljubkih vezeninah, ki krasijo izrez in pa rob kombinež.
Velik napredek je napravila moda tudi v bolj intimnem ženskem perilu, kot na primer v nedrčkih in steznikih. Danes ni ženske, ki bi ne našla sebi primernega nedrčka, ki ne bi odgovarjal ne samo ^ praktičnosti, temveč tudi zunanjemu videzu. Novi nedrčki so krojeni za vse postave in za vse starosti. Njihova prednost je v tem, da se ženska v njih počuti svobodno, da ji naramnice ne režejo ramen ter ji ne kvarijo hrbta. Novi nedrčki so krojeni tudi tako, da jih je mogoče nositi z različnimi izrezi, pa naj bodo ti še tako glo boki. Izbira je velika in je res zelo lahko, najti nedrček, ki ga bomo z veseljem in užitkom no-
sile tudi pod vsako obleko.
Tudi stezniki so postali prava poslastica za vse, ki bi želele prikriti razne hibe in napraviti svojo postavo bolj vitko in elegantno. Včasih je steznik pomenil za vsako, ki ga je morala nositi, pravo muko. Današnji so tako mehki, tako prožni in udobni, da jih lahko nosi prav vsaka, pa tudi če je zelo občutljiva. Razen tega so stezniki krojeni tako. da lahko poudarijo ožino pasu, prikrijejo široke boke, skrajšajo predolg život ter nodstra-nijo» nekoliko preobilen trebuh. Za vse napake in pomanjkljivosti so novi stezniki našli rešitev. Zato ni čudno, če se bo moda teh vse bolj razširila in uveljavila.
In ker je že govora o ženskem perilu, naj povemo še eno novost. V modo prihajajo namreč zopet nogavice s črto. Ne vemo sicer, če bodo ženske s to novostjo zadovoljne, ker so se že tako privadile zelo udobnim nogavicam brez
SKOPSKI NARODEN TEATAR SLAVI DVAJSET LET USPEHOV
Besede «KoIkn e bliske sunčeto» spadajo
v zgodovino Makedonije
Gledališče se je rodilo že med borbo - V 20 letih rednega delovanja 89 premier Drame in 47 Opere - Zelo veliko mladega občinstva
Zaključna slika iz »Škofjeloškega pasijona«, ki ga Slovensko gledališče te dni uprizarja v Kulturnem domu.
MHHMIIIIMIIIIHflMMMIHHHMMMHMIMHMIHHHtHIMMIIIHIMIinMMMHHIHIIIMHHMIHMHIMHHMHHHMHMI|ll
Umrla je Helena Rubinstein
Recept stare babice in ženska podjetnost
v službi so tu, na vas Je, da jih izkoristite. Preveč ste ljubosumni.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Lepe obljube, ki pa ne temeljijo na trdnih tleh. Nekdo je nasproti vam hladen.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) prevzemite pobudo vi, kajti vaši sodelavci nimajo dovolj poguma. Pozanimajte se nekoliko bolj za družinske razmere.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo razgiban dan ln temu ustrezni uspehi. Neki sorodnik se vam bo skušal približati.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki tekmec se je uveljavil. To naj vas ne spravi v slabo voljo. Več pobude nasproti novemu poznanstvu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obeta se vam zaslužek, ki pa ne bo terjal veliko naporov. Nekdo iz družine vas ima zelo rad, čeprav na zunaj tega ne kaže.
Pred nedavnim je v New Yor-ku umrla Helena Rubinstein. Kdo bi tega Imena ne poznal, in še posebej, katera ženska ni uporabljala ali vsaj slišala za slovite kozmetične preparate, ki nosijo to znamko te znane kozmetične hiše. Helena Rubinstein je umrla, ko ji je bilo 94 let In zapustila je velike kozmetične salone In podjetja v štirinajstih državah sveta. Kako obsežna je njena mreža kozmetičnih salonov ln podjetij, nam priča dejstvo, da Je v njih zaposlenih okoli 30 tisoč Dudi.
Kljub svoji veliki starosti ln kljub svojemu bogastvu je Helena Rubinstein ostala aktivna vse do zadnjih dni svojega življenja. V Parizu, kjer je bi! sedež njenih največjih kozmetičnih salonov Ir podjetij, pa tudi celome njene poslovne dejavnosti, le He lena Rubinstein preživljala po nekaj mesecev na leto, da bi so udeleževala najvažnejših kulturnih in umetniških prireditev. Povsod se je pojavljala n nihče ul ji ne bi; prisodil njena !ela, kajti vsakdo, razen tistih, ki so jo poblize poznali je bil prepričan, da je najmanj trideset let mlajša Zanimiva je zgodba, rekli b: življenjska pot te /.utrne.
Helena Rubinstein se je rodila v Krakovu na Poljskem. Toda ko ji 'e bilo 19 let, Je od.oolovala v Avstralijo, kjer Je živel njen stric S seboj je odnesla recept neke kreme, ki ga je bila dobila od svoje babice. Najprej je začela svoje kreme mešati kar doma ln le za svoje znanke. Toda leta 1902 je v Melbourneu odprla svoj prvi kozmetični salon.
Dejansko se Je tu začela njena velika kariera.
že po nekaj mesecih Je Helena Rubinstein v tem svojem prvem salonu zaslužila toliko denarja, da se je mogla vrniti v Evropo. V Londonu se je vpisala na vseučilišče In 1908. leta diplomirala na fakulteti za kemijo. Takoj po dokončanih visokošolskih študijih Je v Londonu odprla svoj drugi salon. Minila so samo štiri leta in Helena Rubinstein je odprla svoj kozmetični Inštitut tudi v Parizu. Leta 1915 pa jo srečamo že v New Yorku, kjer je tudi postavila svoj lepotni inštitut, že samo to nam pove, da je njena pot šla naglo navzgor In mreža njenih salonov in Inštitutov se je Iz leta v leto širila, tako da se Je razširila po glavnih in pomembnejših mestih vsega sveta.
Ne bi mogli reči, da Je Helena Rubinstein imela le srečo, ki Ji jo je omogočil recept babice. Helena Rubinstein Je bila resnično zelo delavna in svojim prijateljicam je zaupno svetovala takole: «Skušajte ohraniti zdravje, vendar vedno začnite najprej s tistim delom, ki ga imate najmanj rade. Ko opravite najbolj neprijetno delo, boste opazile, da vam preostala še dovolj časa, da o-pravite tudi tisto delo, ki vam ugaja«.
Ko so ji zaradi njene visoke starosti svetovali, naj bi nekoliko izpregla in naj bi se toliko ne gnala, je Helena Rubinstein po navadi rekla: «Ljublm delo In prav gotovo ne bom šla nikoli v pokoj«. In resnično je delala do zadnjega.
Včasih se tudi ena sama beseda, zaradi naključja ali zaradi zgodovinskih okolnosti, omenja kot začetek kake dobe in se kot znamenitost spominja. «Kolku e blisku sunčetov — so besede Vere Vučkove, ki so bile izgovorjene pred dvajsetimi leti in se omenjajo še letos ob jubilejnem letu skopskega Narodnega teatra. To so dejansko prve besede v ma-kedonščlni, ki so bile Izgovorjene 3. aprila 1945. leta, v komaj osvobojenem glavnem mestu Makedonije, v začetku celovečerne gledališke predstave. Sicer pa bo po sklepu gledališkega sveta, ki je bil pred nekaj dnevi sprejet, skopski Naroden teatar ta datum slavil vsako leto kot svoj praznik. To pa še ne pomeni, da to gledališče obstaja od tega dne. To gledališče je postopoma nastajalo že med narodnoosvobodilno borbo v obliki delovanja kultur-no-umetnlških skupin, ki so nastopale tako rekoč v pavzah med posameznimi bitkami.
Poleg mnogih drugih se je v prvih dneh življenja in delovanja skopskega gledališča kot poklicne gledališke ustanove postavilo tudi vprašanje njenih umetniških koncepcij.
«Kakor pri nastajanju vsake ustanove, tako so se tudi ob tej priložnosti pojavila različna gledanja na to, kakšna naj bo osnovna koncepcija našega delovanja in obstoja samega, — pravi upravnik Narodnega teatra Stojimir Popovski. — Vendar kot redkokdaj so bile dileme o tem vprašanju kmalu rešene in osnovna koncepcija je bila sprejeta. V razmeroma kratkem času je gledališče prebrodilo težave svojega heterogenega delovanja in to tudi v programskem in izvajalskem smislu ter si že v samem svojem začetku postavilo jasen idejno-estet-ski program in izraz, ki se je v bistvu ohranil vse do današnjih dni. Na koncepcijah realističnega gledališča v najboljšem pomenu te besede, s sprejetjem osnov Stanislavskega, piosebno njegovega pedagoškega načina dela, si je Naroden teatar ustvaril lastne izkušnje. Takšen ustvarjalni način dela mu je takoj prinesel ugled resne kulturne ustanove. Z druge strani pa je tem elementom treba verjetno pripisati še dejstvo, da smo se izgonili mnogim tavanjem ter tudi to. da je bil zgrajen razmeroma homogen izvajalski kolektiv.))	*
Ali je bil to glavni cilj delovanja?
«To gledališče je delovalo v okolju, v katerem si je moralo hkrati ustvarjati tudi svoje občinstvo. Zasnovan na realističnih koncepcijah je Naroden teatar v teku svojega dvajsetletnega obstoja skušal na svojem odru prikazati tisto, kar predstavlja vrednoto, ki naj se približa našemu delovnemu človeku. Dolg in zelo raznovrsten je seznam uresničitev teh naporov. Izbira repertoarja, upoštevanje in neupoštevanje določenih obdobij in avtorjev v njem. zavestno ali pa tudi nenamerno spozabljanje)), to se da danes tudi kritizirati. Toda pri takšnem kritičnem obravnavanju bi se morali vedno zavedati, da to gledališče obstaja dvajset let, kar je prekratka doba, da bi gledališče bilo moglo izvršiti vse tisto, kar se je od njega pričakovalo. To, kar je bilo storjeno, bi se dalo kritizirati z najrazličnejših stališč, toda dejstvo je, da je težko ustreči vsem zahtevam, ki se postavljajo tako glede same repertoarske usnjeritve kot tudi glede konkretne izbire avtorjev in del. V tem trenutku, ne glede na jubilej, lahko rečemo, da je Naroden teatar izvršil svoje osnovno poslanstvo...))
...Od tistega pomembnega veče-
ra, ko je Vera Vučkova izgovo- | rila besede, ki so zabeležene v analih skopskega gledališča, pa do začetka tega leta, je dramski ansambel Narodnega teatra dal- 89 premier z 2619 predstavami, ki jih je obiskalo nad milj.lfln, 173,000 gledalcev, Opera istega gledališča, ki je bila ustanoVflehSf 1S#jfi*li47, pa je dala 47 premier s 1394 predstavami, vtem ko Je baletni ansambel samostojno nastopil 480-krat.
Ko se dela obračun kakega plodnega delovanja, je zanimivo spomniti se na nekaj, kar Je v določenem smislu že nekakšna posebnost: ansambli so neverjetno naglo osvajali standarde ostalih jugoslovanskih gledališč. Eno samo leto po ustanovitvi n.pr. Je dramski ansambel skopskega gledališča uspešno gostoval v drugih Jugoslovanskih kulturnih središčih, Opera pa se je pet let po svojem prvem nastopu odločila prikazati svoje dosežke tudi v jugoslovanskih središčih z veliko tradicijo in zelo zahtevnim občinstvom in to z dokaj težkim repertoarjem (»Orfej«, «Carobna piščil«, ((Trubadur«, «Nikola Su-bič Zrinjski«). Skopski Naroden teatar se je torej razmeroma kmalu uvrstil med boljša jugoslovanska gledališča.
Poleg ostalih je dramski ansambel izvedel v glavnem vsa pomembnejša dela B. Nušlča in sicer njegovega »Ljudskega poslanca«, ((Sumljivo osebo«, »Gospo ministrico«, «Dr.», ((Pokojnika«, «Pro-tekcljo« ln druge. Nadalje je postavil na oder več del Ostrovskega, Gogolja, Gorkega, Shakespeara, Ibsena, Millerja, Shawa in drugih. Hkrati pa je, kar je po-
vsem razumljivo, dalo tudi nekaj del makedonskih dramskih pisateljev, kot n.pr. dela Vasila Iljo-skega, Koleja Cašule in Tometa Arsovskega. V makedonščino so bili prevedeni in na odru izvajani
Operni ansambel pa je med drugim uprizoril nekaj najbolj znanih del iz svetovne glasbene literature, kot so «Traviata», »Tosca«, «Aida», «Rlgoletto», «Figa-rova svatba«, »Seviljski brivec«, ((Evgenij Onjegln« itd. Balet je postavil na oder vrsto najbolj znanih baletov iz svetovnega repertoarja.
Čeprav se v jubilejnih dnen skopskega gledališča veliko govori o tem, kar je bilo doslej storjenega. so vendarle misli .ibrnje-ne v bodočnost, v to, kar je še treba storiti. Toda eno dejstvo je, ki navdaja z veliko hrabrostjo. Dvorana novega montažnega gledališča, ki je bilo zgrajeno po potresu, je iz večera v večer polna občinstva, ki ga sestavljajo povečini mladi ljudje. Kje najdemo razlago za to?
«Naše občinstvo doživlja v zadnji dobi svoj preporod — pravi Stojimir Popovski. — Zanimanje naših ljudi, posebno mladih, je dokaz, da je gledališče takšen me-dium, ki tudi v stoletju tehnike predstavlja privlačno in vplivno moč. To je treba poudariti tudi zato, da bi se demantiralo mnenje, po katerem je gledališče preživela oblika kulturnega delovanja in življenja.»
DRAGAN NIKOLIČ
Za toplejše dni, ki se nam ven. darle bližajo, bi ne bila napak lahka obleka, kakršno vidimo na sliki, vendar je za to določen pogoj: takšna obleka, za katero je značilno lahko blago in veliko volančkov, je potrebna zelo vitka in bolj visoka postava.
črt. Toda modni eksperti so mnenja, da so nogavice s črto za lepoto noge dosti bolj koristne ter so se. kljub prednostim, ki jih imajo nogavice brez črt. odločili, da se vrnejo k modi nogavic s črtami.
IZPODBUDA
Prečesto Srečujemo krive oblike: vzpodbuda, vzpodbuden, vzpodbui(ev)ati, vzpodbuditi, vzpodbujevalen itd
Slovenščina nima predpone vzpod-, temveč le izpod-. Zato je prav samo: izpodbuda, izpodbuden, izpodbujfeviati, iz-podbuditi, izpodbuievalen itd. ali: spodbuda, spodbuden, spod-buj(ev)ati, spodbuditi, spodbujevalen itd.
Prav bi bilo. če bi slovenski tisk to ponatisnil.
Pravopisec
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. nabožne pesmi; 11.45 Bach: Glasbena daritev; 12.15 Postne legende; 12.35 Vivaldi, Tartini; 13.30 Beethoven: Coriolan; 17.00 Rahmaninovi preludiji; 17.20 Italijanščina; 17.35 Hlndemith: Ma-this der Mahler; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Schola Melurgica; 19.15 ((Prešernova Zdravljica«; 19.30 Al-blnonl: Koncert v D-duru; 20.00 Šport; 20.35 Ghedini: Čredo dl Perugia; 21.00 »Obsodili so Kristusa«, drama; 22.30 Camblssa: Grška rapsodija; 23.00 Klavičembalo.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Med zgodovino in legendo; 13.50 Organist G. Agostini; 15.15 Padovski oktet.
Koper
7.15 Jutranja giasba; 8.00 Pesmi; 11.00 Otroški kotiček; 1U0 Glasovi in orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Trova-joli; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Problemi tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Zmenek v Operi; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Vaughn; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bossa nova; 22.40 Nočni motivi.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesmi; 10.00
ČETRTEK, 15. APRILA 1965
Verdi, Ponchielli in Thomas; 10.40 Desderijeva «Ad pueros«; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. plesi; 11.30 Lisztov Hamlet; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Filmska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Mladinsko gledališče; 16.30 V diskoteki; 17.05 Nabožna oddaja; 18.45 Hindemithove skladbe; 19.30 Skladbe za godalne orkestre; 21.00 Legenda o križu; 22.00 Kitarist Manuel Cano; 22.15 Koncert.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 10.35 Nove Ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12 00 Romantično potovanje; 17.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa In motorji; 15.35 Mladinski album; 16.35 Orkestralna glasba; 17.35 Enciklopedija; 17.45 E. Calandra: «La signora di Rion-dino«; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Brucknerjeva simf. štev. 4; 21.40 Glasba v večeru.
III.	program
18.30 Gledališki pregled; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartova sonata K 457; 21.20 Martinove skladbe; 21.55 Bertrand Russell; 22.45 Priče naše dobe.
Slovenija
8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 9 25 Glasbeni vedež; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domači pčle-mele; 12.30 Klavir, čelo in kla-
rinet; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Naši solisti v operah Richar-
da Wagnerja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba RTV; 15.40 Literarni sprehod; 18.00 Vsak dan za vas: 17.05 Turistična oddaja; 18.00 / Hnosti doma in po svetu; 18.1 robentač Pavle Oman; 18.45 J_____(ovni pogovori;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 S. S. Beckett: Pepel; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23.05 HindemRhov večer.
Ital. televizija
17.00	Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.40 Nabožna oddaja; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Skupno življenje; 22.15 Nabožna oddaja; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 2115 TV pošta; 22.15 Zadnja večerja; 22.45 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
10.00	TV Sola; 11.00 Francozi pri vas doma; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža studia Sarajevo; 19.15 Sestanek jazz glasbenikov; 19.45 Kalejdoskop; 20.00 Dnevnik; 20.35 Narodna glasba; 20.45 Doba železa — poljudno-znanstvena oddaja; 21.45 Olga Jancevetska — glasbena oddaja; 22.00 Svečana otvoritev svetovnega prvenstva v namiznem tenisu; 22.40 Obzornik.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 13.2, najnižja 7.9, ob 19 url 11.8; zračni tlak 1011.9 raste', veter 14 km severovzhodnik, vlaga 53 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura mor-ja 9.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
PROn NEDOPUSTNIM DISKRIMINA C!JAM
Danes, ČETRTEK, 15. aprila
Helena
Sonce vzide ob 5,20 m zatone ob 18.51. Dolžina dneva 13,31. Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 5.27
jutri, PETEK, 16. aprila
Boža
Uspela stavka železničarjev: iz Trsta ni odpeljal niti en vlak
Danes dopoldne stavka in povorka delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Včerajšnja celodnevna vsedržavna enotna stavtka železničarjev je v Trstu iti na vsem področju tržaškega železniškega ravnateljstva to je do Trbiža in Portogruara, popolnoma uspela. V Trstu je stavkalo nad 90 odstotkov vseh uslužbencev ter ni odpotoval niti en potniški niti tovorni vlak. Nekaj vlakov so nadomestili, koli-*or se Pač to sploh da, z avtobusi. Na vsem omenjenem področju jih je vozilo 43. S stavko so železničarji protestirali proti sklepu ministrstva za promet, da prizna izredne nagrade samo 2000 železničarjem, povečini tehnikom in funkcionarjem, kar pomeni hudo diskriminacijo v škodo vseh ostalih železničarjev.
Včeraj je bil tudi prvi dan stavke osebja opernih gledališč, ki se bo nadaljevala danes in v soboto. Zaradi tega odpade v soboto tudi simfonični koncert v »Verdiju« in su ga preložili na prihodnji torek.
Danes od 9. do 12. ure bodo stavkali vsi delavci ladjedelnice fev. Marka, pri čemer so všteti tudi vsi delavci zunanjih podjetij, ki so zaposleni v ladjedelnici, ter delavci kotlarske delavnice Tovarne strojev, ki ima svoj sedež v Sy. Marku. Za danes ne bo tudi nihče opravljal nadurnega dela. Delavci pojdejo v povorki po mestnih ulicah in na Trg Unita, opoldne pa se vrnejo na delo. S stavko hočejo delavci ponovno o-pozoriti oblasti, IRI jn Fincantie-ri na zahtevo po obnovitvi ladjedelnice in po zaposlitvi določenega števila vajencev, da se tako zagotovi njen bodoči obstoj. Delavci zahtevajo nadalje, da se sestavi mestna delegacija, ki nai pojde v Rim, da predoči vladi tržaške zahteve glede ladjedelnice. To stavko so delavci napovedali v pričakovanju splošne stavke vseh ladjedelskih delavcev po vsej državi, ki bo 26. t.m.
Po daljši diskusiji in obrazložitvi prizivov ter ugovorov prizadetih svetovalcev je občinski svet z večino glasov zavrnil pritožbo proti izvolitvi in tako ponovno potrdil veljavnost izvolitve treh omenjenih občinskih svetovalcev, od katerih pripadata dva (Fonta-not in Campagna) večini, dr. Ste-ner pa opoziciji.
Ob koncu seje je župan v imenu odbora voščil vesele velikonočne praznike občinskim svetovalcem in vsem občanom.
Intervencija PSDI v Rimu
Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je vrnil iz Rima namestnik pokrajinskega tajnika De Gioia, ki Je orisal strankinim parlamentar-
cem zahteve Tržačanov. Parlamentarna skupina PSDI se je obvezala, aa bo predložila v parlamentu vprašanja in interpelacije o pro-blemih preureditve italijanske lad-jedelske industrije s posebnim poudarkom na ladjedelnico Sv Marka. Nadalje bodo zahtevali, da se tudi v Trstu ustanovi deželni inšpektorat INPS. Ministrom PSDI pa je De Gioia predočil potrebo, da se ustvari v Miljah kakšno industrijsko podjetje, ki naj nadomesti opuščeno ladjedelnico Sv. Roka V kratkem bodo prišli v Trst parlamentarci PSDI, da pomočjo pot ložaj na kraju.
Sestanek o turizmu na deželnem sedežu
Podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci se je v prostorih deželnega odbora sestal s predstavniki turističnih ustanov in uradov iz vse dežele ter razpravljal z njimi o turističnih vprašanjih. Predvsem so razpravljali o udeležbi dežele na prihodnjem padovskem velesejmu, kjer bo dežela postavila svoj paviljon za turistično propagando. Govorili so tudi o turistični propagandi v inozemstvu in o odnosih s turističnimi ustanovami.
* * *
Odbornik za prosveto Vicario je včeraj sprejel dekana gospodarske fakultete tržaškega vseučilišča prof. Calzolarija in profesorja statistike Naddea. Na sestanku so razpravljali o deželnem proučevanju šolstva v Furlanijl-Julijski krajini, ki ga bo opravilo vseučilišče.
TISKOVNA KONFERENCA NA GEN. KONZULATU SFRJ
Podrobnosti o izdajanju propustnic za tridnevna potovanja v Jugoslavijo
Italijanski državljani morajo imeti potni list, ki je veljaven tudi za Jugoslavijo
OBVESTILO
DAVKOPLAČEVALCEM
Ministrstvo za finance Je zaradi velikonočnih praznikov sklenilo, da se zadnji rok za plačilo davkov podaljša od 18. na 22. april.
w Danes ob 18.30 bo v Miljah na Trgu Marconi javno zborovanje KPI in PSIUP o položaju v Vietnamu. Govorila bosta sen. Vidali za KPI in prof. Monfalcon za PSIUP. Zborno mesto bo pred Ljudskim domom ob 16. uri odkoder bo sprevod s transparenti krenil na Trg Marconi. Predsedoval bo miljski župan Gastone Millo.
. „„iii„im.H„..t„i„„     „„■„■„■,i„„,„„„„„,  
OB LETOŠNJEM «DNCVU K A VE» NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Pomen tržaškega pristanišča v mednarodni trgovini s kavo
Lani so po morju pripeljali v tržaško pristanišče 706.000 stotov kave iz 50 različnih držav, največ pa iz Brazilije
V Miljah seja občinskega sveta
Sinoči je bila v Miljah posebna seja občinskega sveta, ki je razpravljal o prizivih opozicijskih svetovalcev Felluge (KD) in Viez-zolija (PRI) proti izvolitvi svetovalcev Campagne in Fontanota (KPI) ter dr. Stenerja (PLI). O-menjena svetovalca sta v imenu svojih skupin trdila, da Fontanot in Campagna ne moreta biti potrjena za občinska svetovalca, češ da sta bila člana upravnega odbora občinskega podjetja ACNA, Stener pa zaradi tega, ker je šolski zdravnik.
Tržaško pristanišče spada med najvažnejše uvozne luke v Evropi za razne vrste blaga, med temi zlasti za kavo. V tem pogledu sl je naše mesto znalo priboriti še posebno važno mesto v okviru Evropske gospodarske skupnosti, in sicer zlasti z ustanovitvijo stalne zaloge brazilske kave v novem pristanišču, iz katere črpajo izvozniki vsako leto velike količine blaga za svoje kliente, raztresene po Italiji in po zahodni in srednji Evropi.
Na letošnjem velesejmu, ki bo zadnje dni junija in prve julija, nameravajo organizirati posebno srečanje strokovnjakov in operaterjev, ki naj bi vsestransko osvetlilo pomen tržaškega emporia v mednarodni trgovini s kavo v evropskem okviru. Predsednik velesejma kap. Suttora je v tem pogledu že navedel stike s tržaškimi operaterji ter s predstavniki srednjeameriških in afriških republik, iz katerih dovažajo kavo v tržaško pristanišče. Tudi trgovinska . žhprnica je že pristala na novo pobudo, ki utegne postati toliko bolj zanimiva, v kolikor bodo strokovnjaki na tem sestanku, z nazivom «Dan kave»,
skušali postaviti osnovo za poenotenje mednarodne klasifikacije ka-vinih zvrsti.
Pomen tržaške luke v mednarodni trgovini s kavo v Evropi je jasno razviden iz podatkov o vsakoletnem prometu s tem kolonialnim blagom skozi Javna skladišča, ki upravljajo tudi stalno zalogo kave Instituta Brasileira do Cafe v novem pristanišču. Dovoz kave po morju je lansko leto dosegel 706.102 stotov, ter je bil nekoliko manjši od dovoza v letu 1963, ko je znašal 794.866 stotov. Zanimiv je med drugim tudi podatek, da so ladje lan-
letu 1963 na 8343 stotov. Največ blaga pripeljejo z vlakom iz notranjosti države (lani 2981 stotov), nekaj pa ga vsako leto dobavlja Švica (lani 362 stotov).
težko operacijo, krvna banica pa nima zadostne zaloge potrebne vrste krvi. Kri se lahko daruje od 8. do 11. ure, ali od 17. do 19. ure, odnosno po dogovoru na tešče.
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiinmtiii,mn,mm,n,mm,i,,i,n,„„l„lllllllli,u,,,,,,,,,,!,,!,,,,!
ZASKRBLJENOST V PRIZADETIH KROGIH
Nujnost hitre potrditve novega regulacijskega načrta
Zupanova pooblastila za izvajanje zaščitnih mer novega regulacijskega načrta prenehajo 2. julija
Po mnogih letih zavlačevanja, kritik prizadetih krogov in odločnih zahtev zlasti opozicijskih skupin v občinskem svetu, je tržaška občina 2. julija leta 1963 končno sprejela nov regulacijski načrt, ki pa postane zakon šele potem, ko ga odobri višji svet za javna dela v Rimu in potrdi predsednik republike, šele nato je objavljen v Uradnem listu in postane zakonito veljaven.
Od dneva odobritve v občinskem svetu in za največ dve leti do potrditve predsednika republike, ima župan na osnovi obstoječih zakonov pravico, da izvaja določene zaščitne mere novega regulacijskega načrta. To pomeni, da so vsa gradbena dovoljenja, ki niso v skladu z novim regulacijskim načrtom, lahko suspendirana s sklepom župana, dokler ne postane regulacijski načrt zakon, ali pa, kot smo že omenili, za rok dveh let po sprejetju novega regulacijskega načrta v občinskem svetu.
V tržaškem primeru zapade rok teh izrednih pooblastil, ki jih ima župan, letos 2. julija. Vzemimo za primer, da v Rimu ne bi utegnili dokončno potrditi regulacijski načrt do 2. julija, bodo lahko prizadeti že 3. julija vložili prošnje za gradnjo hiš ali kakršnih koli drugih zgradb na osnovi starega regulacijskega načrta. To pomeni, da bodo v tem primeru 3. julija odpadle vse dosedanje omejitve, ki jih izvaja Župan.
To vprašanje je za urbanistični in tudi za gospodarski razvoj mesta velike važnosti. Stari regulacijski načrt ne more več v nobenem primeru ustrezati nadaljnjemu razvoju mesta. Vsako nadaljnje zavlačevanje odobritve novega regulacijskega načrta pa bi povzročilo na področju mestnih gradenj pravo anar hijo, od katere bi imeli največje koristi lastniki številnih stavbišč v središču mesta in v bližnjem predmestju, ki so sedaj vinkulirana iz utemeljenih razlogov ustreznejšega urbanističnega razvoja mesta ter zagotavljanja določenih rezidencial-nih, zelenih in drugih področij, ki Jih predvideva nov regulacijski načrt.
Kot Je bilo tudi nedavno rečeno v tržaškem občinskem svetu, nov regulacijski načrt tržaške občine še vedno proučujejo nadzorni organi v Trstu, čeprav manjka do zapadlosti «zaščitnega roka» manj kot tri mesece. Načrt bodo morali tržaški nadzorni organi šele poslati v Rim, kjer ga mora še proučiti višji svet za javna dela, nato pa ga mora odobriti predsednik republike. Zato je sedaj zavladala velika zaskrbljenost v vseh krogih, ki bi želeli, da bi bil nov regulacijski načrt pravočasno odobren.
Občinski odbor, ki je dolžan, da ■e za to zadevo neposredno zanima, pravi, da	• ••
mu
odobritvijo regulacijskega načrta in da bo še nadalje vršil svoj pritisk nad nadzornimi organi v Trstu, naj načrt pošljejo v Rim, da ga bodo tam pravočasno odobrili.
Prijeta m prijavljena nočna napadalca
V nedeljo, nekaj minut po polnoči, je v bolnišnici zaprosil za Zdravniško pomoč 23-letni glasbenik Francesco Ferro iz Ul. delle Monache 1 in povedal, da sta ga malo. prej v baru «Alcione» napadla in pretepla dva neznanca, ki sta potem zbežala.
Naslednji dan je Ferro na komisariatu na Trgu Dalmacija vložil prijavo proti neznancema. A-genti so se takoj lotili dela in pa podlagi opisa, ki jim ga je dal Ferro, izsledili oba napadalca, ki sta že stara znanca policije. Napadalca sta 34-letni Ignazio Di Lemia iz Ul. delle Docce 5 in 24-letni Livio Gei z Lonjerske ceste 115. Policisti napadalcev niso -našli doma, toda ker so vedeli, da se v večernih urah potikata po raznih barih, so ju počakali. Predvčerajšnjim zvečer sta dva agenta stala pred barom «Whisky a gogo« v Drevoredu 20. septembra in opazila Di Lernio, ko je vstopil. Sla sta za njim in ga povabila na kvesturo. Di Lemia je nekaj časa mencal in se približal 26-letnemu natakarju Romanu Ve-resanu iz Ul. Fabtori 4, potem pa se je spustil v beg. Agenti so Di Lernio zasledovali in ga prijeli. Pozneje so se vrnili v bar in natakarju zaukazali, naj izroči predmete, katere je malo prej sprejel od napadalca. Bila sta dva noža, katerih sta se Di Lemia in Gei poslužila pri napadu na Ferra.
Pri zaslišanju je Di J>rnia priznal, da je napadel Ferra in da je noža izročil Varesanu. Policisti so Di Lernio aretirali in prijavili sodišču. O njem so izpolnili kar več obtožnic. Di Lernio-vega pajdaša Geia niso mogli izslediti, kljub temu pa so ga prijavili sodišču; prijavili so tudi Varesana, ker je dajal potuho kriminalcem. Preiskava je še v teku, ker hočejo agenti priti na sled tudi Geiu ter razvozlati zagonetna napadalna dejanja na nočnega čuvaja, peka in plesalko.
Avtomobilist jo je podrl
V Ul. Molino a Vento na križišču Ul. Caprin, je včeraj popoldne 31-letni Giovanni Catarossi iz Istrske ulice 107 z avtom TS 27938 podrl 19-letno Lauro Padoa-nijevo iz Ul. Caprin 2, ki je tedaj hotela prečkati cesto. Šofer
Z Župan dr. Franzll Je v imenu
tržaškega prebivalstva poslal predsedniku republike Saragatu ob smrti njegove matere, sožalno brzo. javko.
Poziv združenja krvodajalcev
Združenje krvodajalcev poziva svoje člane, ki imajo krvno skupino A Rh pozitivna in A Rh ne-sko leto iztovorile v našem prista- gati™a’ ^.darujejo kri na centru nišču kavo, ki so jo pripeljale iz transfuzijo._ V splošni bo mšm-50 različnih držav odnosno dežel. c .narnre^ čakajo trije bolniki na Največ kave je dobavila Brazilija, ki je dala sama 446.622 stotov bla-' ga. Sledile so po vrsti nekdanji Belgijski Kongo s 54.955 stoti, dalje Slonokoščena obala s 45.396, Indo-neztj,,32,6.19, Kenija z 22.750,
Etiopija s 14.338, Kamerun z 12,277,
Kolumbija z 12.220, Haiti z 12.114,
'z manjšina količinami pa še cela vrsta držav, med temi na primer Indija, Jemen, Malezija, Gana,
Madagaskar, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Peru,
Nikaragva, itd.
Odvoz kave po morju je seveda vsako leto po obsegu mnogo manjši od uvoza, kajti Trst ni izvozna luka za to eksotično blago. Zanimivo pa je, da je količina kave, ki so jo lansko leto v našem pristanišču vkrcali na ladje, dosegla 36 tisoč 971 stotov, in to proti količini 6634 stotov iz prejšnjega leta. Iz Trsta odpremijo po morju vsako leto po nekaj kave v približno 20 tujih držav. Lansko leto so na primer izvozili 19.047 stotov blaga v -Zahodno Nemčijo, 7408 v ostala pristanišča po Italiji, 3404 stotov v Holandijo, 2331 v Izrael, 2310 na Ciper, 1989 v Albanijo, 402 v Grčijo itd. Leta 1963 so odpremlli tudi nekaj kave po morju v sosedno republiko Jugoslavijo, In sicer 1272 stotov, lani pa ni ta republika prejela nobene pošiljke. Tudi po železnici je Jugoslavija lani uvozila iz Trsta le omejeno količino 90 stotov kave. Od celotne količine 210 tisoč 496 stotov je namreč šlo največ blaga v notranjost Italije (184 tisoč 819 stotov), tej so po vrsti sledile Madžarska (11.962), Avstrija (8821), Švica (3951), Vatikansko mesto (753), Belgija (273), itd. V primerjavi z letom 1963 je odvoz kave po železnici lani napredoval za 28.736 stotov, saj so leta 1903 iz našega pristanišča odpremlli po železnici le 181.760 stotov kave.
Dovoz kave po železnici iz notranjosti Italije in iz srednjeevropskega zaledja Je lansko leto močno upadel, in sicer od 17.191 stotov v
sto da bi redno plačeval menice, je nanje «pozabil». Trgovec je nekaj časa potrpel, potem pa je zadevo prijavil agentom, ki so te dni četvorlco prijavili sodišču. Pustili so jih na začasni svobodi.
Krasen večer v PD «1. Cankar»
Sinoči je Aljoša Žerjal na pobudo prosvetnega društva «1. Cankar« predvajal v njegovih prostorih vrsto krasnih barvnih kratko-metražnih filmov, ki jih je posnel v Makedoniji, v Bosni, Črni gori, med Devinom in Sesljanom ter v Avberju na Krasu. Bil je pravi opoj barv in res umetniških motivov, ki je prevzel vše navzoče, Kateri so se mu za lepi večer
Ploskanjem81111 ln g* n8gradili S
S tiskovne konference na generalnem konzulatu SFRJ v Trstu
Včeraj dopoldne je bila na gene ralnem konzulatu SFR Jugoslavija tiskovna konferenca, na kateri sta generalni konzul Janhuba in konzul Milutinovič podala nekaj pojasnil k novi odredbi o izdajanju posebnih jugoslovanskih propustnic. Odredba je v veljavi že od aprila.
Ker je za novost razumljivo za nimanje, hočemo poudariti bistveno, da ne bi ustvarjali nepotrebne zmede.
Za italijanske državljane pred vsem velja, da morajo imeti — zaradi italijanskih obmejnih oblasti — reden in veljaven potni list. (Med državami, za katere velja potni list, mora biti seveda navedena tudi Jugoslavija.) Na mednarodnih obmejnih blokih bo potnik na jugoslovanski Strani prejel po sebno prepustnico, na katero se vpišejo ime, državljanstvo potnika in pa število dokumenta, ki ga i-ma potnik s seboj. (Za jugoslovanske oblasti niti ni nujno, da je to potni list.) Opravil bo še hitreje, če bo že prinesel s seboj izpolnjen ..kartončin«, ki ga imajo na razpolago potovalne agencije. Pro-pustnica velja za tri dni po datumih in ne po urah. (Ce je kdo n. pr. prišel na mejo in si napravil propustnico ob 23,30, je s tem že izkoristil en cel dan; v takem primeru bi mu kazalo počakati, da mine polnoč. Pomembno je to za tiste, ki hočejo kblikor mogoče izčrpati 72 ur, ki jih imajo na razpolago; vseeno pa bo tistemu, ki bo šel n. pr. do Celja, se tam ustavil nekaj ur ali čez noč in se
HiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiii||,iii|„|„l„|„|lrl|„„|llll|l|lim|lllimilllltl1,mi„|||l||
Nove podrobnosti o pobudi zdravstvene organizacije OZN
Zdravstveni center OZN bo veljal 40 milijonov dolarjev
Tržaška kandidatura za sedež centra je bila omenjena zaradi geografske značilnosti Trsta
Ze včeraj smo poročali o načrtih za gradnjo mednarodnega centra za proučevanje zdravstva in o možnosti, da se tak center zgradi v Trstu, kasneje pa smo zvedeli še razne druge zanimive po drobnosti.
Ustanovitev takega mednarodnega zdravstvenega centra je bila predlagana lansko leto s stra ni izvršnega odbora svetovne zdravstvene organizacije Organizacije združenih narodov, dokončno pa bo o centru razpravljala skupščina, ki se bo prihodnji mesec sestala v Ženevi.
Po okvirnem programu bo center vseboval tri oddelke: epidemiološki oddelek, oddelek za zbiranje informacij in proučevanje znanstvene tehnologije ter končno oddelek za biozdravstvena pro. učevanja.
Po
prvih računih bodo stroški za gradnjo znašali 40 milijonov dolarjev, v prvih desetih letih pa
......................................
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Popolnoma oproščen zdravnik obtožen, da ni nudiZ pomoči
Sodišče prve stopnje ga je pred dobrim mesecem dni obsodilo na en mesec zapora
Včeraj je bila pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Tavelta, zapisnikar De Paoli, obramba Girometta), ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, ponovna obravnava proti zdravniku Giovanniju Banelliju, katerega je sodnik obsodil pred dobrim mesecem dni na 1 mesec zapora, ker ni nudil zdravniške pomoči nekemu ponesrečencu.
O tem dogodku smo svoj čas obširno pisali. Dr. Banelli je bil tedaj dežurni zdravnik v sprejemnem oddelku splošne bolnišnice. Nekega večera ob 20. uri je prišlo v bližini vhoda v sprejemni oddelek do prometne nesreče, pri kateri se je poškodoval že neki priletnejši moški, o nesreči so obvestili zdravnika Banellija, ki je stopil do ponesrečenca in potem baie takoj odšel nazaj v bolnišnico. Dva mladeniča, in sicer Tullio Ermacora in Livio Bernetti sta trdila, da se zdravnik ni pozanimal za stanje ponesrečenca ter da je celo žalil prisotne, ki so zahtevali, naj pomaga moške-mu.
Spričo tega so zdravnika prijavili sodniku v. zvezi s tremi obtožbami: 1. da ni pomagal ponesrečencu, 2. da je odklonil izvrševanje svoje dolžnosti javnega
funkcionarja in 3. da je uporabil kvantatske izraze. Sodnik ga je spoznal za krivega samo prve oh-tožbe. Glede druge je menil da ni bil zdravnik na ulici javni funkcionar, a za tretjo je trdil da ga ne more obsoditi, ker ga’ prizadeti niso tožili.
Proti tej razsodbi se je pritožil dr. Banelli, V obrazložitvi priziva je menil, da je razsodba zgrešena, ker se je opirala samo na pričevanje dveh mladeničev, ki niso ve. rodostojna zlasti zato, ker sta prizadeta mladoletna. Na včerajšnji obravnavi je odv. Girometta celo zahteval, naj se popolnoma obnov; proces, s tem da se zaslišijo še štiri druge priče. Dr. Girometta je še trdil, da je bila zgrešena tudi oprostilna formula glede tretje obtožbe.
Javni tožilec je v glavnem sprejel te zahteve ter zahteval naj sodniki oprostijo zdravnika tudi prve obtožbe, zaradi pomanjkanja dokazov. Pripomniti moramo še, da je dr. Banelli odklonil odložitev procesa v pričakovanju amnestije.
Sodniki so sprejeli v bistvu te zahteve ter so ga oprostili prve obtožbe, ker dejanja ni zagrešil m tretje, ker dejanje ni kaznivo.
bodo za raziskave predvidoma porabili okoli 300 milijonov dolarjev. Bremena bodo nosile vse države članice OZN.
Kaže, da so se načelno odločili, da bo sedež tega centra v Evropi čeprav kraja dokončno še niso izbrali. Tržaška kandidatura je bila omenjena zlasti zaradi tega, ker je Trst na križišču med vzhodom in zahodom.
Nesreča s hudimi posledicami
Trg Pestalozzi je bil včeraj zjutraj prizorišče prometne nesreče, o kateri se . ju potem izkazalo, da je imela hujše posledice, kot se le prvotno zdelo. Okrog 8. ure je 42-letni kmet Elio Danieli iz Ul An-
a^L00 ,.,19 st°P111 s Pločnika P1/? atavl?u Štev. 2 in prečkal trg. V	trenut*u Je iz Ul. Molino
a » 24m“Jen v Istrsko ulico, ^	72602 privozil 20-letnl
Adamo Buri iz Ul. Udine 11 Buri ^ Pf^^no opazil Danieuja za-to ga je zadel in povzročil njegov
PaUCL.
Na kraj nesreče so prihiteli ka-bližnje vojašnice, da bi opravili potrebne formalnosti Toda ob njih prihodu, je DanieU že vstal in povedal, da to kasneje Sfl v bolnišnico, ker da Se ni po škodoval. Ponesrečenec je imel samo lažjo rano na obrazu ln je ka zalo, da je to vse. Toda Danieli se je poškodoval huje, kot sl le morda sam mislil. Tri ure kasne e je prišel v bolnišnico ln zaprosil za zdravniško pomoč. Pri natančnejšem pregledu, je dežurni zdravnik ugotovil, da ima verjetni zlom lobanje, več udarcev po desnem sencu, krvavenje iz desnega ušesa rane po desni roki in nogi. Danie-lija so nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Požar suhe trave
Na nekem pošaniku med Zgonikom in Saležem, je predvčerajšnjim popoldne nastal požar suhljadi. Prihiteli so gasilci s postaje na Opčinah in začeli gasiti ogenj, ki se je bil razširil na 5.000 kv. metrih površine gasilci so požar pogasili v približno eni uri dela.
Bojler je eksplodiral
Ko je včeraj popoldne 49-letni učitelj Luciano .Previt iz Ul. Ca-pitolina 15 v kopalnici hotel z vžigalico prižgati bojler na plin, je nenadoma eksplodiral plin, ki je uhajal iz bojlerja. Zaradi eksplozije se je Previt opekel in se bo moral na dermatološkem oddelku zdraviti dva tedna. Opekel «? tut*i 30-letni mizar Nevio Monsalvj iz Ul. Stramare 9, ki je tedaj bil v kopalnici, ker je prevzemal pohištvo za popravilo. Njemu so v bolnišnici nudili prvo pomoč.
spet vrnil.) Potniku se ni treba vrniti skozi isti blok kot je prišel.
Posebej opozarjamo, da bivanje v Jugoslaviji s propustnico ne sme prekoračiti treh dni. Za take prekrške so določene denarne in tudi zaporne kazni. Zato naj nihče ne odhaja tako daleč, da je že v naprej jasno, da se v treh dneh ne bo mogel vrniti. Ce bi kdo propustnico izgubil, naj to takoj javi najbližji postaji ljudske milice. (Zelo pa priporočamo pazljivost, da ne bo nepotrebnih sitnosti.)
Pripominjamo še, da je prepustnica brezplačna.
Medtem ko smo poudarili, da prihajajo te olajšave za italijanske državljane v poštev, če imajo veljaven potni list, pa je stvar nekoliko drugačna za tiste tuje državljane, ki lahko pridejo v Italijo in odidejo iz Italije tudi brez potnega lista (n. pr. Avstrijci, Francozi, ki jim zadostuje osebna izkaznica). Ti bodo dobili na jugoslovanski meji propustnico tudi na podlagi osebnega dokumenta, ki ni potni list.
Enake olajšave veljajo tudi za tiste, ki pripotujejo po morju ali z letali, kakor tudi za skupine s kolektivnimi potnimi listi.
Na tiskovni konferenci se je na dalje omenilo, da je v Službenem listu že objavljena odredba, po kateri bo mogoče dobiti vizum veljaven za celo leto in za neomejeno število potovanj. Vendar pa še niso izdana podrobna navodila in se torej izdajanje takih vizumov še ni pričelo. Jasno pa je, da bo takoj lavljeno, ko se bo ta odredba lati-co začela praktično izvajati.
* * *
Vse te olajšave bodo še bolj povečale obmejni promet, zlasti ob Draznikih. Zato bi bilo želeti, da li obmejni organi skušali najti način za kar najhitrejše odpravljanje potnikov. Pri tej priložnosti smo sicer dolžni izreči priznanje obmejnim organom za prijaznost in vljudnost, vendar je na nekaterih blokih opazna večja ekspeditivnost kot na drugih. Želeti bi torej bilo, da bi lep zgled tega ali onega bloka posnemali tudi na drugih blokih.
Nadalje bi priporočali nekoliko pazljivosti na take primere: zgodi se, da je v Italiji praznik, v Jugoslaviji pa delavnik. Jasno je, da Je v takih dneh na meji mnogo več prometa, ki ga je brez okrepitve ekipe obmejnih organov težje zmagovati. Na jugoslovanski strani naj bi bili torej tudi za take primere pripravljeni.
Sijajen uspeh Daria Foja
Popolnoma razprodamo dvo-rano je včeraj nastopila v Avditoriju skupina Daria Foja in Franke z delom «Sedma: kradi malo manj». Zelo zanimivo delo je v pri-S P™jšnjimi Fojevimi bolj odkrita satira in tudi odrsko še bolj efektno. Bil je res zelo uspel večer. /O delu samem pa bomo še poročali.)
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Josipa Lavrenčiča daruje Anica Kalan 2000 lir za Dijaško Matico in 2000 lir za S.Z. «Bor».
Namesto cvetja na grob pok Josipa Lavrenčiča daruje družina Žerjal 1000 lir za Dijaško Matico
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
VELIKI
SLOVENSKI
PASIJON
SOLDAŠKI MIZERERE KMEČKI REKVIJEM ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Soldaški mizerere ln Kmečki rekvijem napisal, Škofjeloški pasijon pa za oder priredil prof. MIRKO MAHNIČ
Režija: MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTL Glasba: MARJAN VODOPIVEC
PONOVITVE
danes. 15. aprila ob 21. uri v petek, 16. aprila ob 21. uri v soboto, 17. aprila ob 21. uri v nedeljo, 18. aprila ob 17. uri (abonma I. popoldanski) v ponedeljek, 19. aprila ob 17. uri (abonma II. popoldanski)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
MLADINSKI
DELAVSKI KROŽEK - TRST priredi 25. aprila ENODNEVNI IZLET V LJUB-LJANO IN POLHOV GRADEC
z obiskom tovarne Litostroj. Zvečer ples v Polhovem Gradcu. Igrajo FANS
Vpisovanje v Slovenskem klubu Ul. Geppa 9 od 18. ure dalje.
ua	' kosiI° - orkester:
lir 2.000, za nečlane lir 2.200
■•k	4 -	•
SPDT obvešča da izlet v Bohinj ln na Vogel odpade ker je bilo premalo vpisanih.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. aprila se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 12 oseb UMRLI SO: 61-letni Vaniglio Ferlin, 70-letna Caterina Iurlcich por Brandolin, 82-letna Pierina Gobbe vd. Pisoni, 71-letnl Virgilio Zamo-ner, 79-letna Anna Maria Visinbin vd Deiuri. 77-letni Giovanni Domio, ■,5-letni Antonio Karis, 83-letna Maria Fortuna, 79-letni Francesco De-dola, 7Metna Dora Domenichell; por Tosato, 59-1 etni Augusto Gerdol. 90^ letna Elvira Paulovich vd. Cosulich
STARŠI PREBERITE! svojim otrokom tale oglas:
• STRIC STANE PRIPOVEDUJE
danes ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 zgodbe iz partizanskega življenja.
Predvajal to tudi naslednje diafilme:
Teror okupatorja Liščki
Zgodbe o trmasti muli
Prireditev je primerna osnovnošolske otroke.
V ponedeljek, 26. aprila priredi SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Kulturnem domu
koncert komornega zbora RTV iz Ljubljane
Vljudno vabljeni!
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK . KONTOVEL
uprizori danes, 15. aprila ob 17.30 v prosvetni dvorani na Proseku mladinsko igro
Kekec
Vljudno vabljeni
Trčenje motofurgona z motorjem
V bolnišnici so včeraj popoldne nudili prvo pomoč 38-letnemu Da-riu Korenu iz Ul. Molino a Vento 93. Koren, ki bo okreval v 8 dneh, je malo prej vozil moto-furgon «ape» navzgor po Drevo redu D’Annunzio. Pri baru «Uni-verso« pa je prišlo do trčenja. Neki Facchin je z motorjem TS 31748 hotel prehiteti motofurgon pri tem pa je trčil v Korenovo vozilo. Pri nesreči se je ranil samo Koren.
Avtomobil podrl žensko
Včeraj zjutraj okrog 9. ure se Je i Trgu Vico pripetila prometna nesreče, katere žrtev je postala 53-letna Chiara De Luca por, Fabret-to iz Ul. San Giusto 18. Ko je prečkala trg, jo je z avtom TS 39898 podrl 31-letni Vittorio Bernazza iz Ul. Žara 14, ki je vozil proti Ul. Bramante. Zaradi sunka je De Lu-cova padla ter se pri tem ranila in pobila po čelu, levem zapestju, levem gležnju in desnem kolenu, rešilnim avtom so jo pripeljali bolnišnico, kjer so jo sprejeli nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
Goljufiv nakup
Agenti s komisariata Stare mitnice so te dni prijavili sodišču štiri "Sfbe zsinidi goljufije, sodelovanja pri goljufiji in sprejemanju blaga dvomljivega izvora. 25-letni Ignazio Caraffa iz Ul. deite Lodole II -e obtožen goljufije, 23-letni Ermene-gildo Vigini iz Ul. Grandi 4 in 19-letni Antonio Cottone z Lonjerske ceste 171/3 zaradi sodelovanja 45-letna Nives Conzani por. Varagno-lo iz Ul. Bernlni 8 pa zaradi sprejemanja blaga.
Vsa zadeva je nastala v zvezi z nakupom 120.000 Ur vrednega avtomatičnega pralnega stroja, ki ga Caraffa seveda ni plačal. Lanskega oktobra je Vigini v neki trgovini pri Sv. Jakobu, kupil pralni stroj za Caraffo in podpisal menice, čeprav je vedel, da na Caraffo se ni mogoče zanesti, ker nerad plačuje dolgove. Caraffa je dobil stroj, toda ni ga rabil. Nekaj dni kasneje ga je s posredovanjem Cottoneja za 40.000 lir prodal ConzanijevJ. Tistih 40.000 lir Je Caraffa rabil za nakup avtomobila druge roke. Vendar je tudi ta kupčija splavala po vodi ln Caraffa je ostal brez stroja ln avtomobila. Toda name
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 12. — 1|.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Camrnello Viale XX Settembre 4 Alla Maddalena, Ul. deiristria 43 dr Codermatz, Ul Tor S. Piero 2 U\ Giulia 14: Pl«ul-n8 t vK°u,° ltalia 14: Predini. Cavana ^6Ce 0 24 • Serravallo, Trg
Od 13. — lg ure
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al
AllTmMHa yiale XX ®et,cmbre Alla Maddalena, Ul. deinstria dr Codermatz, Ul Tor S Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN ' Dr. Gmeiner Ul. Gluha 14- p.w d?niClnn.&Ia-š K°rZ0 Italia 14; 'Pren-Trg' Cavana	^ Serrava"°'
Mali oglasi
WIL, Trst. Piazza S. Giovanni št. l.
PRI MAGAZZINO FELICE - Trst. Ulica Carduccl 11. DOBITE: ženske, moške ln otroške delne plašče, bun. de hlače, jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjlb cenah.
POHIŠTVO za moderen dom po u godnih cermh s plačilnimi olajšava-d°bl,tf Pri »ASFROMOBIL«, Trst. Via Gluha 108 (Rotonda del Boschet.
LESmE FAMBRETE, vse potrebščl-no In nadomestne dele za vse vrste "‘“‘o/""1 k°'V Po zmernih cenah dobite pri A.M.A R _ Trst. via del Bosco N 6 - Tel 41 946
PRI »AUTO STILE«, Trst. vla U Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) do,' bite veliko Izbiro oblog, preprog naslanjačev, sveč. električnih bJterij. odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani
Sintetične preproge
i«.,prCSr?KC za hodnike iz pla-stlke «Balatum» in «Meraklon».
pokrivan.1e podov s P*f‘k0- Kumo, «Moquette» in ,Hitra "apra.
A R P	osebjem.
A.K.P ITALPLAST, Trst. Tre Ospedale št. 8, Tel. 95-919.1 *
Gledališča
VERDI
Zaradi stavke nameščencev opernih in simfoničnih ustanov, bo koncert, ki Je bil najavljen za soboto, 17. t.m. pod vodstvom dirigenta Gal-Kere in čelista Mainardija, preložen na torek 20. aprila. Prodaja vstopnic se bo začela v petek.
TEATRO STABILE Danes ob 21. url v Avditoriju druga predstava komedije »Sedmič: kradi nekoliko manj« igralske skupine Dario Fo-Franca Rame Pri blagajni v galeriji Protti, tel. '36-372 se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic za preostale predstave Cene: parter 2600 lir, za abonenle dramske sezone 1800 Ut, balkon 900 lir.

Naztonale 16.00 «007 licepza dl uccl-dere« Technicolor. Sean Connery, Uršula Andress.
Arcobaleno 16.00 «L’ult!ma carica« Technicolor. Tony Russel, Haya Ha-rareet
Excelsior 16.00 «Prlma della rivolu. zione«.
Fenice 16.00 «Sierra Charriba« Pan-color. Charlton Heston, Richard Harris.
Grattacielo 16.00 «Porgy and Bess« Technicolor. Sidney Poltier. Alabarda 16.30 «Simbad contro 1 7 Saraceni« Technicolor.
Zadnji dan.
Fllodrammatico 16,30 «Gli animali«. Aurora 15,30 «La spada nella roccia«. Crlstallo 16.00 »Agente 007 mlssione Goldfinger« Sean Connery. Četrti teden
Capltol 15.30 »Non 'seno degno dl te« Glanni Morandi, Laura Efrikian. Garibaldi 16.30 «Arnore in 4 dimen-slom« Melina Mercouri. Prepovedano mladini pod 18. letom Impero 16.30 19.00 21.30 «Beckett e 11 suo re».
Vittorio Venelo 15.30 «Scusa, me lo presti tuo marito« Technicolor Ro. my Schneider.
Moderno 16.00 «La clttš vietata« Carl Bahner, Eva Palmer.
Zadnji dan.
Astoria 16.30 «La ■ valtgia del bolan Prepovedano mladini pod 14. letom Astra 16.30 «L'ora deh grande attac* co».
Abbazia 16.00 »La bandiera sventola ancora« Errol Flynn.
Ideale 16.00 »Le tre spade dl Zorro« Technicolor. Franco Fantasta Skedenj 16.00 «A tre passi daila sedla elettrlca«.
TRGOVINA ČEVLJEV
ZA POMLADNO SEZONO ELEGANTNI MODERNI UDOBNI CKVUI
ALTA MODA
ngggg...i
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Državni pravdnik zahteval
za Matteia 24 let zapora
Zagovornik pa je prikazal dogodek sko iz ljubosumnosti je dejal, da je Mattei zabodel žen v drugačni luči in
Javni tržilec dr. Corsi je na včerajšnji obravnavi proti Vitto-riu Matteiu, ki je obtožen, da je hotel umoriti svojo bivšo ljubico Nives Zabini in da je zagrešil še razne druge prekrške, zahteval raj ga porotniki obsodijo skupno na 24 let zapora. Kazni za posamezne zločine in prekrške so naslednje: 18 let zapora za poskus umora, 4 leta in 6* mesecev zapora ter 150.0CO lir globe za tatvino, 10 mesecev zapora za telesne poškodbe,_ 5 mesecev zapora za hude grožnje in končno 3 mesece pripora zaradi nr-ije hladnega o-rožja. Glede obtožbe izsiljevanja (Matteia so obtožili tudi, da je skušal prisiliti Zabinijevo, da mu izroči 1 milijon lir) pa je tožilec menil,, da ne oostaja noben dvom glede poteka dogodka kot takega, vendar pa je dejal, da ni dokazano, da ie obtoženec dejansko hotel izpeljati do kraja svoj krimi-ralni načrt. Zato je zahteval, naj ga oprostijo tega prekrška zaradi pomanjkanja dokazov.
V svojem zelo jasnem in jedrnatem obtožilnem govoru je javni tožilec poudaril predvsem, da sedi na zatožni klopi Mattei in ne Zabinijeva, kot se je utegnilo misliti v določenem trenutku. Na tem procesu — je še dajal javni tožilec — nihče ni povedal prave objektivne resnice. Neizpodbitno
pa je, da je Mattei hotel umoriti žensko. To dokazujejo vbodi z no
žem, ki jih je bilo vsega skupaj 24, toda le 14 jih _ je povzročilo
ženski določene poškodbe. Da je Mattei skužal zabosti Zabinijevo v srce, dokazuje precej globoka rana na levi strani prsi in 5 ran na levi roki, ki jih je napadalec povzročil, ker se je ženska skušala braniti.
Prav tako za javnega tožilca ne obstaja noben dvom, da je Mattei dejansko ukradel 30.000 lir. To potrjujejo izjave Zabinijine tašče in razne druge priče. Noben dvom ne obstaja tudi glede obtožb groženj, telesnih poškodb in nošnje hladnega orožja. Iz tožilčevega govora je bilo tudi razvidno, da je predstavnik obtožbe prepričan, da je Mattei zagrešil svoje zločine in prekrške zaradi nizkotnih razlogov (težnja, da si zagotovi ma-terialno blaginjo, ki je ie bil deležen zaradi ljubezenskega raz merja z Zabinijevo).
Za javnim tožilcem je spregovoril Matteiev zagovornik odv. Uglessich, ki je dogodke, do katerih je prišlo pred dvema letoma, prikazal v popolnoma drugi luči.
• Ne zahtevamo — je dejal zagovornik — da oprostite obtoženca. Zahtevamo pa, da spremenite obtožbo poskusa umora v hude
HAT
FILIALA V TRSTU
RAZSTAVA
PRODAJA
RABL3ENIH
AVTOMOBILOV
Ul. Čampo Marzio 12 - Tel. 31985
gotovost dobrega nakupa po pravični ceni
razstava vedno odprta
obiščite joi
f
široka izbira za vsako zahtevo uporabe • olajšave pri plačevanju • v prodaji tudi avtomobili z jamstvom
ekonomičnost - zaupanje
I
Tuhcrta
nmmnTk.
predvaja danes, 15. t. m. ob 18. uri film:
- ......................
•JOHN ERICSON • murvvn vye |
(ZELENI OGENJ)
Ktiitapartoicf»nnoda IVANOOffiBINROMRTS
CINI MASC0PI • IMTMAKCOIOH
IhmuU MORti MAHION • AAMAN0 OfUTSCH.
■41 NO «1151*» I*ISO*K14
predvaja danes, dne 15. t. m. z začetkom ob 19.30 url barvni film Walt Disneya:
UN 1IPO LUNATICO
(TIP ZA LUNO...)
Igrata; TOM TRYON — DAVY SAVAL__________
telesne pošikodibe, da ga oprostite obtožbe tatvine in poskusa izsiljevanja.«
Po Uglessichevem mnenju je verzija, ki sta io podala Zabinijeva in njen mož Alessio, lažna. Resnica je, da je pobudo za ljubezensko razmerje dala Zabinijeva. To svojo ' tezo je zagovornik oprl na neko pismo v katerem Zabinijeva piše Matteju, da se je ob priliki ogleda nekega zemljišča o-prla na njegovo roko. «Toda ti nisi razumel — pravi ženska v pismu — kaj sem hotela doseči s to svojo gesto. Zabinijeva in njen mož skušata danes prikazati Matteia kot nšsilnika, ki je kradel in izsiljeval, ker hočeta spraviti v ozadje ljubezensko razmerje med žensko in moškim.
Mattei ni bil nikoli obsojen zaradi nasilja ali podobnih prekrškov. Ljudje so ga celo cenili, kar je dokazala tudi njegova bivša gospodinja, ki mu je na sodišču izročila zavojček cigaret.
Mattei — je poudaril zagovornik — je prekršil zakon iz ljubezenskih in ne koristolovskih razlogov. Ljubosumje ga je napotilo, da je potegnil nož in hudo ranil svojo ljubico. Odv. Uglessich bo nadaljeval svoj govor danes ob 10. uri.
V začetku včerajšnie obravnave je govoril odv. Gliezzi, ki zastopa Zabinijevo. Dr. Ghezzi je izjavil, da se je morda Mattei polastil vložilnega obrazca ter tako zvedel, da sta zakonca Alessio 23. oktobra 1962 vložila v banko 1 5 milijona lir.
TtidhuZ uiednUtm
«0 generaciji brez idealov...*
Prejeli smo
Spoštovano uredništvo! V zadnji številki .Novega lista« zavzema veliko prostora članek z naslovom .Odkod neugodje pri naši mladini?«. To je nekak odgovor na sestanek .Nekaj o današnji mladini«, ki je bil objavljen v zadnji številki .Mladike«. Pisec kateremu se ni zdelo primerno, da bi se podpisal s polnim imenom, ampak se je zadovoljil z začetnicama ostro obsoja današnjo mladino. Očita ji, da je brez idea-lov ali da nima poguma, da bi .lih pokazala javnosti. Iz slede-cin odlomkov pa je razvidno, da
~ •	----p« je razviano, da
Pisec nima jasnih pojmov, kaj je idealizem, kaj pa politika.
°d iu fe-u° ustanavljanju nekih •nepolitičnih, mladinskih kultur-ni^ skupin, v čemer se skriva morda kak dober namen, gotovo
Pa strah pred idejami, pomanj-kanje poguma do lastnega mnenja, do jasne .izpovedi, in to v času, ko je vsepovsod slišati o ak-• sod°življanju mladine z odločilnim dogajanjem v svetu...
K temu naj zaenkrat samo pripomnimo, da ni nujno, da so kulturne skupine tudi politične.
Primerjati skuša nato našo mladino z ameriškimi črnci, ki javno zahtevajo svoje pravice. Vendar njihovi ideali težijo k zedinjenju, k enakosti z belci, naše pa hoče pisec obrniti k razdvojevanju, kajti z razpravljanjem o politiki se dosežejo samo medsebojni pre-š/ni' ^ hodijo slovenski manj-
. Nato nadaljuje: «Naši mladini je postala ideal nepolitičnost, ki je k ničemur ne angažira in ne zahteva od nje nikakega poguma ln nlkaklh obveznosti in žrtev...«
. «Taka idejna nevtralnost, porojena iz komodnosti in bojazljivo-
svoj nazor in se odločila za prave smernice...
«Kako naj bo taka nepolitična generacija sposobna prevzeti vod-
!l^„našeg.aoIjudstva' ko b° Prišel čas za to?...#
Končno opravičuje ta članek, češ da je to že prej hotel napisati in da je v Mladiki dobil povod za to.
Najprej naj obrazložimo, da je PD Igo Gruden slovensko kulturno društvo^ Politična pripadnost elanov in njihove ideje ne vplivajo na delovanje društva, ki ima dolžnost širiti slovensko kulturo, česar se vsi člani dobro zavedajo. Naj povemo samo, da so bila pred leti v Nabrežini kar tri taka kul-turno-politična društva. Posledica teh treh ((idealističnih« društev je sedanje mrtvilo, ki ga skuša mladina «brez idealov in brez poguma« na lastno pobudo oživiti ne glede na prezir in odsotnost politikantov. K temu jo je napotila samo ljubezen do materinega jezika. Njen trud je bil poplačan s hvaležnostjo zavednih Slovencev, ne pa s praznimi besedami stran-karjev, ki se na žalost preveč brigajo za politično udejstvovanje in premalo za narodnoobrambno delovanje. Sedaj pa naj sam pi-sec odloči, kaj je večji idealizem: oživljanje kulture na tem mejniku slovenske zemlje ali prazno politično čvekanje!
Zato odločno zanikamo trditve, ki jih je pisec postavil glede ((generacije brez idealov« in ((nepolitičnih mladinskih kulturnih skupin«!
Z odličnim spoštovanjem
Odbor
PD IGO GRUDEN iz Nabrežine
Goriško-beneški dnevnik
PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V NOVI DVORANI
Splošni regulacijski načrt Gorice bi moral odobriti novi občinski svet
Trgovske informacije na velesejmu v Milanu
Socialistiini stranki sta v tem smislu izrekli svojo zahtevo na seji posvečeni obravnavi načrta - Poročilo arhitekta profesorja Piceinata - Sinoči se je seja nadaljevala
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bo vodstvo pomladanskega velesejma v Milanu organiziralo tudi o priliki' letošnjega spomladanskega sejma informativno službo za trgovino m praktično pomoč za domače m tuje gospodarske operaterje.
Vse podrobnejše informacije daje tajništvo trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispl št 10.
Mandatu, ki so ga volivci dali ob činskemu svetu v Gorici, se naglo približuje svojemu koncu. Volitve bodo 13. junija, 45 dni poprej pa krajevne ustanove izgubijo pravico, da sprejemajo sklepe ali kakršne koli druge odločitve, ki zadevajo javno upravo. To pomeni, da bo mandat zapadel 29. aprila. Večina občinskih svetov v sedanjem obdobju nima na programu sprejema važnejših odločitev. Omejujejo se bolj na upravne tekoče zadeve, Goriška občina je v tem pogledu edina Izjema. Tik pred potekom mandata skuša večina izglasovati predlog splošnega regulacijskega načrta, kar naj bi bila neke vrste krona štiriletnega delovanja sedanje uprave.
S tem namenom je občinski odbor sklical v torek zvečer prvo sejo posvečeno regulacijskemu načrtu, na kateri je obsežno govoril njegov izdelovalec arhitekt Piccinato. Seja se je nadaljevala tudi v sredo zvečer.
V zadnjih dneh je bilo med strankami levega centra v Gorici več sestankov, na katerih so se njihovi zastopniki pogovorili o tem vprašanju. Demokrlstjanska stranka želi doseči odobritev regulacijskega načrta, socialisti in socialdemokrati, prav gotovo pa tudi kakšna druga skupina, pa se temu upi-rajo.
Stališča posameznih strank so prišla do izraza tudi na torkovi občinski seji. Občinski odbor je dal na dnevni red obravnavo regulacijskega načrta z namenom, da bi ga odobrili. Svetovalci obeh socialističnih strank pa so se temu odločno uprli Elio Zullanl (PSI) je izjavil, da sedanji občinski svet nima pravice sprejeti tako važne odločitve tik pred svojim koncem ter obvezati svoje naslednike, da jo bodo spoštovali. Predlagal je, naj arhitekt Piccinato ilustrira načrt, da bi ga občani pozneje proučili] odobrili pa naj ga novi občinski svet, ki bo izvoljen na bližnjih volitvah. Istega mnenja je bil poslanec prof. Zucalll (PSDI), kt Je dejal, da se strinja z Zulianijevtm predlogom.
še preden Pa Je prišel na vrsto sam regulacijski načrt, je svetovalec dr. Sancin (PSI) vprašal župana, kako je s pripravami za proslavo 20-letnice osvoboditve. Opozoril ga je na obljube, ki jih je dal občinskemu svetu, ter opozoril na obstoj še dveh organizacij partizanov ln bivših Internirancev, ANPI in ANPPIA, katerih predstavnikov župan ni povabil na razgovore, da bi določil potek letošnjih proslav.
2upan dr. Gallarottl je odgovoril, da je občinska uprava lansko leto pripravila več prireditev v spomin na padle protlfašiste in partizane; za letos pa je pregledala načrt partizanske grobnice, ki jo bodo postavili na glavnem pokopališču. Načrta občinski odbor ne namerava odobriti, ampak bo to prepustil svojim naslednikom, katerih naloga bo tudi njena postavitev. Za letošnji 25. april pa namerava občina sklicati konferenco, na kateri bo predaval znani poznavalec zgodovine odporništva.
Po navedenih uvodnih vprašanjih in Izjavah v zvezi s katerimi naj navedemo tudi izjavo odv. Sfiligoja o nespoštovanju pravic slovenskih staršev, da dajo svojim otrokom slovenska imena, je odbornik za javna dela Lupieri prebral kratko zgodovino prizadevanj občine Gorica, da bi si izdelala lasten regulacijski načrt. Prvega je pripravil inž. Del Neri leta 1917, ki se je v kobaridski bitki Izgubil. Leta 1921 ga je Izdelal arhitekt Fabiani, ki Je poskrbel, da Ima Gorica še danes dovolj zelenih področij. Na podlagi zakona od 1942. leta je občinski tehnični urad začel pripravljati novi načrt, katerega dokončno izdelavo je občinska uprava 1961. leta zaupala svetovno znanemu urbanistu prof. Piccinatu.
Avtobusni izlet v Beneško Slovenijo
Pogled na novo občinsko sejno dvorano v Gorici, ki so jo svečano otvorili v ponedeljek zvečer, medtem ko je imel občinski svet v torek v njej svojo prvo sejo
čajo oblike uveljavitve takšnega načrta.
Osnovna težnja razvoja mesta Gorice je pritisk v smeri proti Jugu. Po začetnih nastankih Gorice pod gradom se je po prvi svetovni vojni mestno središče pomaknilo od sedanje Carduccljeve ulice proti Travniku ln dalje proti Verdijevemu korzu, ob upoštevanju sedanjih pogojev ter razvojnih silnic pa -e bo v najkrajšem času premaknilo mestno središče na področje južno od parka Rlmembranze. Razložil je razpored vpadnic, preko katerih se bo odvijal avtomobilski promet, cest, ki bodo obkrožile mesto, da bi mogli po njih hitreje priti 1z enega konca v drugega. Posebno pozornost je posvetil avtomobilski cesti in pa dejavnostim, ki jih bo porodila na prehodu med dvema pomembnima zemljepisnima področjema kot sta srednja Evropa :n severna Italija. Prof. Piccinato je dejal, da je regulacijski načrt program, katerega uresničitev je časovno, in krajevno pogojena, Izdelati ga' mora vsako mesto, ki hoče planirati svoj razvoj za 30 do 40 let naprej.
Tolikšno je namreč obdobje, za katerega mora urbanist predvideti določene razvojne smeri. Za daljše obdobje pa je tudi urbanist brez moči, ker ne more predvidevati novih iznajdb, ki morejo bistveno vplivati na nastanek in življenje nekega mesta. S tem v zvezi je navedel primer motorizacije, ki je v nekaj desetletjih dosegla takšno stopnjo razvoja, ki je nihče ni mogel predvideti.
Torkova seja občinskega sveta v Gorici je bila prva v novi sejni dvorani; udeleževala pa se Je tudi številna množica občanov, ki Jih je po eni strani zanimala ureditev sejne dvorane, po drugi pa razprava o regulacijskem načrtu.
po drevoredu navzgor proti mestu, šofer ni mogel preprečiti trčenja In je podrl kolesarja. Tega so takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne ključnice ln odrgnjenja na desni rami ter so ga pridržali za 20. dni na zdravljenju. Zapisnikar o nesreči je napravila cestna policija Iz Gorice.
Ženski se je omračil um
Včeraj dopoldne so sosedje 45-letne Carmen Olive, por. Gabos, sporočili Zelenemu križu, da ženske že nekaj dni ni na spregled in da tudi kriči v svojem stanovanju. Ko so prišli na njen dom v Ul. S. Antonio 14, so našli zaprta vrata, ki jih Ollvova ni hotela odkleniti. Poklicali so gasilce, ki so jih odprli s silo. Zensko, ki je
kričala ln se z vsemi močmi branila, da bi jo odpeljali proč, so uslužbenci Zelenega križa s težavo pripravili do tega, da je stopila v avtomobil. Odpeljali so jo v umobolnico.
Pri rezanju vrvi se je ranila z nožem
V goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto v Gorici so včeraj
Slovensko planinsko društvo pripravlja za velikonočni ponedeljek popoldne avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Ob tej priliki bomo šli skozi Čedad in dalje do Lan-darske jame, ki si jo bodo izletniki po želji tudi ogledali. Nato se b?mo ustavili v vasi Bjača ob Nadiži, kjer bo ta dan šagra, pri kateri bo sodeloval tudi godbeni kvin. tet Briški slavček iz Steverjana.
Odhod avtobusa s Travnika v Go. rici ob 13.15, iz Podgore ob 13.30 in Iz Standreža ob 13.45. Povratek ob 22. uri. Cena vožnje za člane po 600 in za nečlane po 700 lir Vpisovanje do petka 16. t. m. pri A. Košuta v Gorici, Ul. Mamell 8.
Umrl je starček iz Ronk ki je prišel pod avto
Prejšnji dan dopoldne ob 8.30 je v bolnišnici v Tržiču podlegel poškodbam, 85-letni Nicolo Brusatin iz Ronk, Ul. Redipuglia, ki je pred nekaj dnevi prišel pod avto v Ron-kah., ko je prečkal cesto. Takrat so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 10 dneh. Ker pa je starček dobil močan udarec na lobanji in se je udari tudi na sencih, je podlegel poškodbam.
Občni zbor lovske zveze
nudili prvo pomoč 60-letni Frančiški Brezavšček, rojene v Kanalu ter bivajoče v Ul. Bellinzona 4. V bolnišnico so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. Zatekla se je namreč v njegovo ambulanto z okrvavljeno dla-njo .V bolnišnici je izjavila, da se je z nožem urezala v roko, ko je hotela prerezati vrv. Okrevala bo približno v 8 dneh.
Dne 24 aprila ob 17. uri bo v Gorici, Ul. Mamell 10, občni zbor pokrajinske lovske zveze za Goriško.
Občnega zbora se bodo udeležili predsedniki občinskih lovskih sekcij, lahko pa jih bo zastopal kak drug odbornik, ki pa mora imeti pismeno poverilnico. Kot je v navadi bodo prvemu delu občnega zbora lahko prisostvovali tudi vodje občinskih lovskih rezerv naše pokrajine, vendar brez glasovalne pravice.
IZ POROČILA NA OBČNEM ZBORU
Posojilnica v Sovodnjah dobro dela vkljub poslabšanju gospodarskega položaja
Sedaj deluje v lastni zgradbi, kar je povečalo njen ugled in promet
Po tem pregledu je spregovoril sam avtor splošnega regulacijskega načrta Piccinato, ki je v uvodu govoril o zakonskih določbah, ki urejujejo to vprašanje ter dolo-
Smrt zaradi srčne kapi
Včeraj zjutraj okrog 6. ure je neki prebivalec Kazermet sporočil karabinjerjem Iz Svetogorske ceste, da je v bližini Marinškove tovarne prislonjen k zidu moški, ki Je po vsej verjetnosti mrtev. Karabinjerji ln predstavniki sodnih oblasti so ugotovili, da je moški umrl zaradi srčne kapi. Imenoval se je Gabiano Gherbez, star je bil 51 let, doma Iz Soleschiana pri Ron-kah. Vse kaže, da se Je ponoči naslonil na zid zaradi slabosti ter umrl.
Ob zelo veliki udeležbi članov, ki so do kraja napolnili sejno dvo rano občinskega sveta v Sovodnjah, je bil v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor Kmečko-de-lavske hranilnice in posojilnice za sovodenjsko občino.
Avto povozil kolesarja
Sinoči nekaj pred 19. uro se je peljal s kolesom po drevoredu XX. septembra v Gorici 15-letni vajenec Adriano Clor, ki stanuje v mestni sirotišnici «Lenassi» v Gorici Ul. Vittorio Veneto 7. Ko je hotel blizu tovarne tobačne uprave zaviti s kolesom na levo, se je križal z avtom fiat 1100, ki je vozil
Predsednik te ustanove Andrej Pipan je najprej pozdravil vse prisotne, ki so z enominutnim molkom počastili spomin umrlega člana Alojza Butkoviča. Nato je predsednik omenil novo upravno zgradbo, ki so jo dogradili lani in Izročili svojemu namenu. Nanjo so lahko vsi člani ponosni, saj pomeni važno pridobitev ne samo za uradne prostore, kjer je olajšano poslovanje, ampak predstavlja zgradba še večje jamstvo tako za člane kot za vlagatelje.
V zvezi s poslovanjem lani je treba omeniti splošno gospodarsko krizo v državi in če to upoštevamo, je bilo poslovanje posojilnice prav zadovoljivo. Nekoliko manj so se dvignile hranilne vloge, ki so dosegle 110 milijonov lir, pač pa so se dvignila posojila za 11 odst. in dosegla 71 milijonov lir. Rezervni sklad je dosegel 3.229.805 lir, čisti lani dosežen dobiček pa znaša 500.805 lir. Celoten promet, je lani znašal okrog 400 milijonov lir. Poročilo omenja še, da je lani pristopilo 18 novih članov in jih je sedaj 143.
20-LETNICA OSVOBODITVE NA PRIMORSKEM
Ponoči je razgrajal
26-letni Dario Guardiancich iz Ul. G. Gozzi 5 sl Je sam poiskal nevšečnosti. Včeraj zjutraj okrog 2. ure je pijan prišel pred vhod Javnega prenočišča in začel razbijati po vratih ter kričati naj mu vratar odpre. Guardiancich je namreč pozabil, da je javno prenočišče odprto samo do polnoči. Ker se je vratar zaman trudil, da bi nasilneža pomiril, je naposled telefoniral policistom letečega oddelka. Agenti so Guardianclcha prijeli, ga pospremili v bolnišnico In nato na kvesturo. Po zaslišanju so ga aretirali ter odpeljali v zapor. Prijavili so ga sodišču zaradi motenja nočnega miru ln pijanosti.
V Ajdovščini bodo proslavili obletnico ustanovitve prve slovenske vlade
V tednu od 30. aprila do S. maja so na sporedu koncerti ter svečana seja preživelih elanov prve vlade, sedanje vlade in občinskega sveta
Na Primorskem so v teku obsežne priprave za svečano počastitev 20-letnlce osvoboditve. V Ajdovščini, kjer je bila maja ustanovljena prva slovenska vlada, pa pripravljajo ciklus prireditev, da bi se kar najbolj spomnili tega zgodovinskega trenutka. Osrednja prireditev bo v Ajdovščini 5. maja, ko se bodo zbrali vsi preživeli člani Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, sedanja slovenska vlada ter občinske skupščine, ki se bodo sestali na skupni seji. Seja bo v nov: prosvetni dvorani, ki so Jo zgradili na Istem mestu, kjer je bilo poprejšnje poslopje. Uredili so tudi
okolje, na trgu pred dvorano pa gradijo na temeljih ostankov rimskega zidu, ki so Jih odkrili med kopanjem, del zidu in pa vogalni stolp kakršni so svoj čas obdajali Ajdovščino.
Za novo dvorano bodo potrošili 93 milijonov din; njeno okolje je arhitektonsko tako zamišljeno, da bt se kar najbolj ujemalo s poslopji, ki Jo obdajajo, kakor tudi z obzidjem.
Ob tej priložnosti bo v Ajdovščini cela vrsta prireditev, ki se bodo zvrstile v teinu od 30. aprila do 5 maja. Najmočnejša bo v nedelje 2.
maja. ko >e na sporedu zborovanji, primorskega ju-lstva, na katerem bo govoril ar Marijan Brecelj, ki je bil član prve slivenske Viade.
Dan poprej, in sicer 1. maja #o ob f uri nastopil Slovenski oktet, 3 maja ob 15. url pa bo koncert primorskih pevskih zborov.
Do teh svečanosti bodo v Ajdov ščini uredili ceste ln pločnike Gradbena podjetja so že delj časa na delu, da bi do tistega dne pripravila vse potrebno. Za proslave v okviru 20-letnlce osvoboditve prispevajo svoja sredstva vse štiri primorske občine, in sicer Ajdovščina, Tolmin, Idrija in Nova Gorica.
Upravni odbor hranilnice In posojilnice v Sovodnjah poroča o svojem delu na občnem zboru članov. V sredini sedi predsednik Pipan Andrej, ki je že 29 let v odboru te ustanove in so ga tudi za te-koče leto ponovno izvolili za predsednika
Lansko poslovanje
je potekalo brez večjih težav. Tudi razpoložljivost denarja je dovolj velika. U-pravni in nadzorni odbor sta si stalno prizadevala, da bi na najboljši način upravljala premoženje te ustanove.
Predsednik nadzornega odbora gosp. Lukežič je nato prečital svoje poročilo z bilančnimi podatki. Iz teh izhaja, da so lani imeli nekaj nad 6,7 milijona lir kosmatih dohodkov in 6,16 milijona lir izdatkov m znaša čisti dobiček 588.805 lir. Tako knjige, kot bilančni račun so našli v redu in zato je predsednik nadzornega odbora predlagal naj račune odobrijo in naj dajo razrešnico staremu odboru.
Prisotni člani so oboje sprejeli soglasno. Odobrili so tudi, da bo tudi za tekoče leto znašala obrestna mera za posojila članom po 7 odst. in nečlanom po 8 odst. Za hranilne vloge ostanejo pravtako nespremenjene obrestne mere in sicer po 2 odst. a nevezane in do 4 odst. za vezane vloge. Tudi višina posojil za posamezne prosilce ostane v veljavi kot lani. Kar se novih članov tiče so sklenili, da bodo morali poleg rednega članskega deleža 500 lir doplačati še po 1000 lir, da se vskladijo z rezervnim skladom, ki se je med tem nabral.
Poseben volilni odbor je nato sestavil kandidatno listo za nov od. bor. Poleg starih odbornikov so vanjo vključili tudi nekaj novih mlajših. Člani so predloženo kandidatno listo sprejeli soglasno. Izvoljeni so bili: V upravni odbor: Andrej Pipan, Janko Cotič, Jožef Ceščut, Karlo Batistič, Albin Tomšič, Franc Petejan, Stefan Cemic. V nadzornem odboru pa so: Lado Lukežič, Franjo Rojec, Ivan Pelicon, Andrej Cotič in Roman Tomšič.
Najdeni predmeti
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Ul. Carducci št. 12. tel. 22-68.
VČERAJ v Gorici naj-
TEMPERATURA
Včeraj smo imeli	....
višjo dnevno temperaturo 15,6 stopinje ob 11.15 ln najnižjo 8,9 stopinje nad ničlo ob 22. uri prejšnji večer. Povprečna dnevna vlaga j« dosegla 50 odstotkov.
Na uradu mestnih stražnikov v Gorici Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete:
Tri moška in dve ženski kolesi, dva mopeda, troje naočnikov, dve listini, žensko zapestno uro lz dragocene kovine, navadno moško zapestno uro, žensko torbico, zavoj z otroško košarico in par nogavic.
Kdor lahko dokaže, da je lastn 'c katerega navedenih predmetov, ta lahko dvigne med uradnimi uranu.
VERDI. 17.15: «Chi vuol dormire nel mio letto?«, Michel Morgan In Danielle Darieux. Francoski kinemaskopski film.
CORSO. 17.00: «Z—6 cliiama base«. Eddie Constantine in Gunther Luders. Nemški črnobeii film
MOOERNISSIMO. ob 16.00: «L'uo-mo in nero«. C. Polloek. T Sa-rapo in S. Koscina Francoski črnobeii film. Zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.30: *I tre moschet-tieri«, J. Kelly In Lana Turner. Ameriški kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.15: «L’amore e una cosa meravigliosa«, W Ilolden in Jennlfer Jones; ameriški barv ni kinemaskopski film.

15. aprila 1565
VSE JE PRIPRA VLJENO ZA SLOVESNO OTVORITEV
V Ljubljani se bo danes pričelo
• svetovno prvenstvo
O	•	M	•
. v namiznem tenisu
O Otvoritev bo ob 19. uri, izločilne tekme pa se prično že dopoldne - Tekmuje 25 držav, ker so
v zadnjem trenutku odpovedale udeležbo Argentina, Brazilija, Izrael in Peru
T TTTT3T t a ur a *0<J naSe£a izrednega dopisnika)
LJUBLJANA, 14. — Po mesecih in mesecih napornih prijav 1® končno napočil slovesni trenutek: v glavnem mestu Slovenije, ki se je za to edinstveno priložnost slavnostno o-delo, bo jutri ob 19. uri otvoritev 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. Slovesnost bo sicer proti večeru, prve izločilne ekipne borbe za Swaythling in Corbillon Cup pa se bodo začele že zjutraj. Stekel bo pre-
cizni stroj, za katerega je bilo vloženo ogromno truda. Organizatorji, ki so imeli danes z ureditvijo zadnjih a zato tudi najbolj važnih podrobnosti, polne roke dela, so prepričani, da ne bo zastojev in da bodo vsi od tekmovalcev in članov glavnega odbora Mednarodne zveze za namizni tenis pa do novinarjev (nad 300 iz vseh držav) in tujih obiskovalcev odnesli iz bele Ljubljane najlepše vtise.
Od včeraj Je v pregrajeni mali dvorani nove veličastne moderne Športne palače v Tivoliju vse živo. Ob petnajstih mizah so se po točno določenem razporedu razvrstile vse ekipe, ki so zadnja dva dneva izrabile za zadnje treninge in predvsem za izpiljenje elementov. Tu so se zvrstili skoraj vsi udeleženci z izjemo Kitajcev. Sicer igralci niso pokazali vsega, ker bodo glavno orožje potegnili na dan šele, ko bo šlo zares. Vseeno pa so vsi ob-
čudovali hitro igro majhnih in gibčnih Japoncev in njihovih kolegic, ki so pokazali poleg učinkovitih potez tudi precejšnjo dozo fantazije. Omenili smo Japonce, ki tvorijo v merilu posameznikov takoj za nedosegljivimi Kitajci razred zase.
Seveda tu upajo, aa se bo tudi Jugoslavija izkazala. Nekateri morda prečrno gledajo, ker se je govorilo. da domačim igralcem forma precej peša. V zvezi s tem se govori, da je Jugoslavija izgubila v prijateljskim dvoboju z Japonsko, ki je bil za zaprtimi vrati, s 5:1.
Svetovno prvenstvo se bo začelo z ekipnim tekmovanjem: moški za Swaythling, ženske pa za Corbillon Cup. Največjega zanimanja bodo deležne prve tri skupine, kjer nastopajo Kitajci, Japonci in Švedi. Jugoslavija bo imela jutri zjutraj prvi dvoboj v peti skupini proti Pakistanu, ki ne bi smel predstavljati resne ovire. V sedmi skupini.
pa bo morala Italija brez vsakega dvoma kloniti Madžarom, ki so naj resnejši favorit za vstop v naslednje kolo. V ženskem ekipnem tekmovanju za Marcel Corbillon Cup bo brez dvoma najbolj zanimiva tretja skupina, kjer nastopajo predstavnice Sovjetske zveze in Ki tajke. Italija je v drugi skupini z Romunijo Francijo in Indonezijo. Jugoslovanke bodo po domnevanju izvedencev z majhnim trudom prebredle prve ovire v sedmi skupini, kjer se bodo spoprijele s tekmovalkami Poljske, Danske in Grčije.
Letošnjega prvenstva se udeležuje 25 držav s približno 400 tekmovalkami. V zadnjem trenutku so namrče odpovedale udeležbo Argentina, Brazilija, Izrael in Peru.
Jugoslovanska televizija je tudi prisotna s kamerami in komentatorji. Teh je precej iz tujih držav, ker bo prenos določenih dogodkov v evroviziji za Nizozemsko, švedsko, Dansko in Zahodno Nemčijo (prvi in drugi program) ter v in-terviziji za Vzhodno Nemčijo, Madžarsko in češkoslovaško.
Tržaške ljubitelje te panoge moramo opozoriti, da bodo lahko sledili prenosu jugoslovanske televizije in sicer v četrtek 15. t.m. od 22. do 22.40 (otvoritev), v nedeljo
..............................................iiimuiiiiii..............................................m,um..............................trn........iimiiiiiiiiiiiiiiiiinim
PRIMORSKI DERBY
KOPER PREMAGAL PRIMORJE
Prvi nastop košarkarjev iz Ilirske Bistrice v zvezni ligi
Glavni nogometni dogddek na Primorskem je bil derby zahodne skupine druge republiške lige med Koprom jn ajdovskim Primorjem. Zmagali so Koprčani z 2:0 (1:0). Nad 800 gledalcev je prisostvovalo dokaj lepi in borbeni igri obeh enajstoric. Edina izjema je bil incident v 37. minuti prvega polčasa, ko je igralec Kopra Zupanc s pestjo udaril igralca Primorja Crnobrnjo in sodnik Zorko iz Ljubljane ga je upravičeno izključil. Vodilni zadetek so dosegli domači že pred tem, ko je Furlanič lepo pobegnil po levem krilu, idealno podal v sredino, Vižintin pa -je iz neposredne bližine neubranljivo zadel mrežo.
Po izključitvi Zupanca so mnogi pričakovali, da se bo Koper zaprl v obrambo in skušal ohraniti prednost enega zadetka. Toda Koprčani sc kljub igralcu manj diktirali oster ofenzivni tempo ter si ustvarili vrsto zrelih priložnosti. Kljub vsemu je bilo treba čakati do 76. minute za povišanje rezultata. Tokrat je Crnac izredno lepo podal Furlaniču, le-ta pa je v naletu ostro streljal ob vratnici v mrežo. Koper bi kmalu zatem lahko dosegel vodstvo 3:0. Nasprotna obramba je namreč preostro reagirala v kazenskem prostoru, sodnik pa ni dosodil enajstmetrovke, 'ampak je povlekel žogo za 2 metra na črto kazenskega prostora in določil samo prosti strel v korist Kopra.
Zmaga domačih je povsem zaslužena. Gostje so imeli samo nekaj redkih priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti, Predvsem Je odpovedal Mažgon kot realizator. Ta igralec je sicer večkrat preigral koprsko obrambo, ko pa se je znašel sam pred vrati, je streljal žogo mimo vrat ali pa direktno v vratarja.
V koprskem moštvu Je bil najboljši Crnac, razen njega pa je treba pohvaliti še Cubana, Furla-niča, .vratarja Lesjaka in Kavaliča v prvem polčasu. Borbeno in prizadevno pa so igrali tudi vsi ostali.
Ajdovci so zapustili v Kopru najboljši vtis zaradi svoje lepe kombinacijske igre, zaradi velike prizadevnosti in tudi fair igre. Njihova smola je bila v tem, da so naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, saj je bila to prva prvenstvena tekma v Kopru, v kateri so domačini res zadovoljili. Najboljša sta bila pri Primorju Mažgon in Brecelj.
S to zmago se je'Koper utrdil na prvem mestu. Nevarno se je približala samo Slavija in bržkone bo srečanje Slavija-Koper čez štirinajst dni odločalo o naslovu prvaka.
• * •
Košarkarji Lesonita so v nedeljo doživeli košarkarski krst pred domačim občinstvom. Nad 1500 gledalcev je z velikim upanjem prišlo na igrišče in na vse načine poma-
galo svojim igralcem. Toda vse skupaj ni dosti pomagalo. V začetku Je sicer bila igra vsaj nekoliko enakovredna, pozneje pa so igralci Zadra povsem dominirali in njihovi hitri ter tehnično dovršeni igri se res ni dalo uspešno upirati. Končni rezultat 89:46 v korist Zadra je že sam po sebi dovolj zgovoren.
Poraz pa kljub vsemu ni tako tragičen. Bistričani pač doživljajo usodo vseh novincev v zvezni košarkarski ligi. Prvi del prvenstva bodo doživeli še precej porazov, v drugem delu pa lahko upamo tudi na uspehe. Pridobili sl bodo nekaj izkušenj, hkrati pa pripravljajo tudi nekaj okrepitev z novimi igralci. * * *
ženski rokometni derby med Piranom in Koprom je izostal. Piran-čanke so namreč katastrofalno porazile Koper s 15:2. Ostra ln enakovredna borba, ki so jo mnogi napovedovali pred dvobojem, je trajala samo v začetku tekme. Potem pa so PIrančanke delale na igrišču, kar se jim je zljubilo. Po tem srečanju je Piran sam na vrhu z osmimi točkami prednosti.
* * *
Izolski odbojkarji so v nedeljo organizirali turnir z udeležbo slovenskega prvaka Kanala in reške-ga Kvarnerja. Prvo mesto je zasedel Kvarner, medtem ko Je Kanal razočaral. V boju za drugo mesto Je komaj premagal domačine s 3:2.
18.	t.m. od 15. do 16. (izločilna tekmovanja), v ponedeljek 19. t.m. ob
19.	do 20. (finale ekipno ženske) od 22. do 23. (finale ekipno moški) V soboto 24. t.m. od 22. do 23. (polfinale posamezniki in dvojice), v nedeljo 25. t.m. od 14. do 18. (fi nale posamezniki in dvojice).
MARJAN DOLGAN
Samo 29 naraščajnikov na prvem mitingu
Tri prva mesta za Bor
Povprečni rezultati in zelo majhna udeležba so glavne karakteristike prvega atletskega mitinga za mlajše mladince, ki je bil v nedeljo na občinskem stadionu v Trstu. Res je prav žalostno, da je kar v štirih panogah nastopil le po en atlet, največja udeležba pa je znašala 6 atletov.
Tehnično najboljši rezultat je do. segel srednjeprogaš društva Gin-nastica Triestina Bussani, ki je prepričljivo zmagal v teku na 600 metrov z časom 1’35”. Le nekaj slabšo znamko je na 1200 m dosegel Romano (S. Giacomo), ki je razdaljo pretekel v 3’37”7. Oba časa sta veliko slabša od rezultatov, katere so atleti dosegli lani in ni nobenega izgleda, da bi se vsaj letos Tržačani upirali ostali deželni konkurenci, kajti čeprav še nismo videli atletov iz Vidma, je kot na dlani ,da so taki rezultati zanje smešno lahki.
S še kar solidnim rezultatom 33’3 je na 250 m slavil zmago borovec Košuta Boris. Mladi atlet je sicer nastopil na nenavadni progi, to tekmovanje pa je bilo preizkušnja za njegovo hitrost, katero bo moral v, polni sezoni uveljaviti na 600 ih morda 1200 m.
Do zmage je prišel tudi borovec Furlan Iztok v skoku s palico. Dosegel je sicer še skromno višino 2,50 m z večjim znanjem pa bi nedvomno lahko upal tudi v veliko boljše znamke okoli 3 metrov, ker mu moči ne manjka.
Bor je nastopil tudi v teku na 80 m z Medveščkom in v metu krogle z Ljubičem. Sprinter je tekel dokaj solidno in dosegel pričakovani rezultat 10”5, ki mu je prinesel tretje mesto, Ljubič pa je ognjeni krst opravil s 5. mestom v metu krogle, kjer je dosegel 9,56 m, kar bo gotovo v sezoni precej izboljšal.
Nedeljsko tekmovanje je tradicionalno zaključila štafeta. Nastopile so ekipe Bora, CSI in Acegata. Borovi tekači so dokaj nepričakovano prvi pritekli skozi cilj in tudi z veliko prednostjo. Odločilno besedo za zmago so imele predaje ,ki so bile skoraj brezhibne. Borovci so nastopili s postavo Medvešček, Ljubič, Košuta in Furlan.
Rezultati:
disk: Cante (CSI) 23,02 80 m zapreke: LaValle(CSI) 12”5 250 m: KOŠUTA (Bor) 33”3 palica: FURLAN (Bor) 2,50 krogla: Cante (Ginn. Triestina) 11,88, 5 LJUBIC (Bor) 9,56)
80 m: Ferluga (Ginn.) 10"1, 3. MEDVEŠČEK (Bor) 10”5 višina: Tulliach (Acegat) 1,40 daljina: Franco (CSI) 4,51 hoja 4 km: Logatto (S. Giacomo 22’23”1
1200 m: Romano (S. Giacomo) 3’37’’7
4x100 m: BOR 51”2
BRUNO KRIŽMAN
Za časa Spent filatelistična razstava v Ljubljani
LJUBLJANA, 14. — Za časa Spent bo poleg raznih prireditev tudi filatelistična razstava, katere otvoritev bo v soboto 16. t. m. ob 17. uri. Razstava bo dnevno odprta do 25. t. m. od 9. do 19. ure v hali A Gospodarskega razstavišča. Zbirke so razdeljene v tri skupine: športna znamka, generalne zbirke in tematske zbirke. Nagrade za prvo skupino bo podelil Spent a za ostali dve skupini Filatelistična zveza Slovenije.
V spomin na Spent izideta danes dve znamki z nominalo 50 in 150 dinarjev. Za časa Spent bo v veljavi poseben spominski poštni žig in v prodaji bodo priložnostne kuverte. Naj omenimo, da sodelujeta na rastavi dva člana tržaškega filatelističnega kluba «Lovrenc Košir« iz Trsta s petimi zbirkami. Zadnji dan razstave, t. j. 25. t. m., bo v hotelu «Slon-> srečanje filatelistov Avstrije, Italije in jugosla-vije od 9. do 13. ure.
VATERPOLO	‘
NEAPELJ, 14. — Partizan-Vasutas 3:1 (1:1, 0:0, 1:0, 1:0). Canottieri Napoli-Rari Nantes 5:0	(0:0, 1:0,
1:0, 3:0).
KOŠARKA
MiLAN, 14. Beograd 91:83
- Simmenthal-OKK (41:44).
TENIS
CATANIA, 14. — Na teniškem turnirju je Maioli (It.) izločil Jovanoviča (Jug.) s 7:5, 7:5. Dvojica Al-varez (Kol.)-McMillan (J. Afr.) je premagala dvojico Maso (It.)-špear (Jug.) 7:5, 6:2.
V ORGANIZACIJI SZ BOR
Miting za nižješolce je zadovoljivo uspel
Med dijaki so elementi, ki bi s sistematičnim delom lahko dosegli lepe rezultate
Ob precejšnjem odzivu dijakov jc bil včeraj na stadionu Prvi maj amiting za nižješolce«, ki so se kljub neugodnemu vremenu z velikim požrtvovanjem borili za boljša mesta. Znano je že namreč, da je naša burja velik ((prijatelja Borovih atletskih prireditev.
Največje uspehe so poželi: Jančar Ljubo (tri zmage), Kodrič in Frankič. Pohvale vredna za druge dobre rezultate pa sta še Bogateč in zmagovalec krosa Franco.
Najprej so se pomerili sprinterji, ki so nastopili na 80 m dolgi progi. Na polovici je vodil Kodrič, ki je dobro startal. V končnem finišu pa ga je dohitel Jančar m oba sla istočasno pritekla skozi cilj. Sodniki so obema dodelili pr vo mesto. Tehnični rezultat:
80 m: L Jančar Ljubo in Kodrič Pavel ll”i, 3. Bogateč Mauro 11”4, 4. Jerebica Walter 13”2.
Tudi v skokih v daljino in višino je bila borba za prvo mesto zelo izenačena. V skoku v daljino sta imela na koncu štirih skokov
Jančar in Kodrič isto znamko, tako da je moral tokrat odločati o zmagovalcu drugi najboljši skok. V višini pa so se kar trije znašli na znamki 135 cm in niso je mogli premagati na noben način. Zato so se morali sodniki odločiti za izločevalno tehniko, s stalnim višanjem in nižanjem letvice. Prvi je podrl Kodrič in tako zasedel tretje mesto. Nato smo morali pričakati kar pet skokov, da smo lahko pokazali na zmagovalca. Jančar je spet zmagal, tokrat z nekoliko sreče. Bogateč je namreč podrl letvico z roko, pokazal pa je dober stil skakanja, s katerim bi si lahko priboril prvo mesto.
Daljina: 1. Jančar Ljubo 4,49, 2. Kodrič Pavel 4,49, 3. Bogateč Mauro 4,26, 4. Frankič Bogdan 4,22, 5. Kocjančič David 4,22,	6. Franco
Robert 3,60, 7. Ušaj Savo 3,60, 8. Sosič Stani 3,54, 9. Žnideršič Ernest 3,05.
Višina: L Jančar Ljubo 130, 2. Bogateč Mauro 130, 3. Kodrič Pavel 130, 4. Kocjančič David 120, 5.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiHiiiniiiiiiiiiiiiiiifiitiihAHiiminiMiiiiMiuiiiimmnmuuHMiimnMiimiuNunHmHHununHM
LAHKA ATLETIKA V EVROPI
kom celo med favoriti za olimpij-, biti na Bullševa (146”9), Boulterja
xkp knln inp tzarciHi riovpcnncti no 1 M 4r7,»i \ A/rofn«nViomnirn»n /i>Arr**o»
Za ameriškim atletskim velikanom je vsekakor evropska atletika. Za atletiko s starega kontinenta je bila že dolgo let značilna premoč Sovjetske zveze in velik boj med Nemčijo, Poljsko in Veliko Britanijo za drugo mesto. Neposredno pred lansko olimpiado je bila med to trojico najboljša Poljska, po olimpiadi — in evropsko atletiko lahko analiziramo predvsem na podlagi rezultatov doseženih v Tokiu — se je evropsko razmerje streslo in to prav do temeljev. Vzemimo, da je bilo v Tokiu hkrati tudi Evropsko prvenstvo. Kdo bi osvojil največ naslovov? Ker smo navajeni sovjetske premoči, se bo večina verjetno hitro odločila za atlete v rdečem dresu, natančni računi pa pokažejo, da bi na tem evropskem prvenstvu največ naslovov pri moških pobrali Angleži, Sovjetska zveza pa bi ne bila s štirimi naslovi nič na boljšem kot Nemci in Poljaki, ki bi tudi zbrali 4 zmage. Vzrok tako velikega uspeha Angležev je izredna borbenost posameznikov, ker so sicer bili v Tokiu kot ekipa, med štirimi evropskimi velikani, še vedno na boljšem sovjeti, z razmeroma lahkimi naskoki nad Nemci in Angleži, medtem ko so Poljaki, predvsem zaradi majhnega zastopstva, občutno zaostali, če bi olimpijske igre veljave tudi kot evropsko prvenstvo, bi naslove osvojili še češkoslovaška in Italija, vsaka po dva, po enega pa Belgija, Madžarska in Finska.
Pustimo sedaj lestvice in poglejmo, kateri posamezniki so na podlagi olimpijskih in sploh lanskih rezultatov na vidnejših mestih v Evropi.
čisti sprint ima popolnoma novo ime, gre za Poljaka Maniaka, ki je komaj pred letom začel dosegati dobre rezultate. Maniak je dolgo let živel na Angleškem in tam kot sprinter dosegal samo povprečne čase, ko pa se je proti koncu l. 1963 vrnil v domovino, se mu je nekaj odprlo in ne da bi drugače ali več treniral, je začel dosegati odlične čase. Njegovim 10"2 sprva niso verjeli, ko pa je Tokiu začel z lahkoto razpolagati z mnogimi zvezdami, so na majhnega in čokatega fanta začeli računati in njegovo četrto mesto ni bilo niti tako presenečenje. Na progi 200 m so lani v Evropi po zaslugi Ottoll-ne zabeležili nov rekord 20"4 Italijanski atlet je bil z novim dosež-
ske kolajne, zaradi neresnosti pa je njegov sloves zelo hitro splahnel in skoraj veličastno je nastopil kot najboljši evropski predstavnik v Tokiu Livio Berruti, ki se je vrnil v nekdanjo formo, osvojil sicer samo peto mesto, dosegel pa odličen čas 20”6.
Medtem ko za Maniakom ni prave osebnosti, je za Berrutijem na 200 m poljski veteran Foik, ki se krčevito brani in je bil v Tokiu šesti. Kar se tiče hitre štafete, so najboljši Poljaki pred Francozi. Prav o štafeti, oziroma o evropskem rekordu Francije 39”2, se je v Tokiu zvedelo, da s tem časom nekaj ni v redu, čeprav je bil uradno že priznan. Rezultat je bil baje dosežen na progi 398 m! Govorico o tej napaki so v Tokiu razširili člani italijanske ekipe, ki je prav v isti priložnosti in prav tako na progi 398 m, dosegla tretji najboljši čas na svetu 39”3. Vsekakor so Francozi še dvakrat dosegli 39”3, Italijani pa so komaj v Tokiu pretekli progo v 39”5.
Od hitrih tekov je biia proga 400 m najbolj zanimiva. Doseženi res niso bili senzacionalni rezultati, borba za prestiž med Poljaki, Angleži in Nemci pa je bila izredna. Kot posameznik je bil najboljši Poljak Badenski, kot ekipa pa so presenetili v Tokiu Angleži, ki so v štafeti tekli 3’1”6, bolje od prejšnjega svetovnega rekorda. V olimpijskem finalu je bil res izreden Badenski. Startal Je zelo hitro in bi kmalu presenetil vse, na koncu pa mu je žal zmanjkalo moči in zasedel je tretje mesto z 45”6, pred Brightvvellom 45”7. Brightvvell je navdušil v štafeti. Palico Je sprejel nekaj za predzadnjim' iz Trinidada Mottleyem. Ko pa je ta še malo potegnil. se je zdel položaj Britancev brezupen. Takega mnenja pa menda ni bil Brightvvell, ki je peklenski tempo še pospešil, v clljski ravnini dohitel in prehitel Mottleya in osvojil za svojo domovino drugo mesto. Od angleške ekipe velja omeniti še Grahama, ki je v finalu zasedel 6. mesto s 46” in poleg Brightwella največ pripomogel k rekordnemu času 3’1”6
Premoč na 800 m si delijo Angleži in Nemci, na papirju pa tudi Sovjeti. V Tokiu so se vsekakor Evropejci zelo slabo odrezali in osvojil z Nemcem Bogatzkim (1’46”9) komaj 7. mesto. Pozicije med evropsko elito v tej panogi so zelo nestabilne, ker je veliko izenačenih tekačev. Ne gre poza-
(147”1), Matuschewskega (1’47”3) in tudi Kinderja, bivšega nemškega 400-metraša, ki se je sedaj posvetil daljši progi. Razen Bogatzke-ga je v Tokiu v finalu tekel tudi Pennewaert (Belgija), ki pa je najboljši čas 1’47” dosegel v polfinalu.
Tek na 1500 m je v olimpijskem letu izgubil evropskega rekorderja Jazyja, ki je nameraval za vsako ceno zmagati na 5000 m. Ugled Evrope je lani najprej padel, kasneje pa se je ponovno dvignil in končno zabeležil Izredne rezultate. Evropsko predstavo smo doživeli v Tokiu že v prvem polfinalnem teku. Zmagal je sicer Sneli s 3’38”8, naslednja mesta pa so zasedli: Baran (Polj.) 3’38”9, Odložil (ČSSR) 3’ in 39”3, Bernard (Fr.) 3’39"7 in Whet-ton (VB) 3’39”9. Finale je dal naslednje rezultate: prvi Sneli (3' in 38"1), drugi Odložil (3’39”6), tv^tji z istim časom Davies (N. Zel.), nato pa Simpson z desetinko več. Baran, Bernard in Whetton so v finalu popustili. Torej v polfinalu boljši rezultati kot v finalu! Koristi v evropskem vzponu imajo predvsem Angleži in čehoslovaki. Za Poljake, oziroma za Barana tega ne moremo trditi. Baran je sicer izreden tekač, očitno pa ima na vsakem večjem tekmovanju tremo in rekordne podvige napravi, ko ozračje ni tako razgreto. Evropska zvezda je seveda Odložil, ki se je po predvidevanjih v nekaj letih razvil iz obetajočega mladega sred-njeprogaša v izkušenega, temperamentnega tekača, kot nalašč za tekmovanja, kjer je treba poleg dobrega časa doseči tudi dobro mesto.
BRUNO KRIŽMAN
Ušaj Savo 120, 6. Franco Robert 110, 7. Sosič Stani 110.
V metih pa so izstopali fizično bolj močni dijaki, tako n. pr. v metu krogle Frankič, v metu kopja pa Kodrič in požrtvovalni Ušaj.
Ko,pje: 1. Kodrič Pavel 27,48, 2. Ušaj/ Savo 26,04, 3. Bogateč Mauro |:5,40, 4. Frankič Bogdan 25,38, 5. Jančar Ljubo 24,91, 6. Kocjančič David 21,72, 7 Sosič Stani 20,46, 8. Franco Robert 20,25, 9. Žnideršič Ernest 17,65.
Krogla: 1. Frankič Bogdan 9,26, 2.	Bogateč	Mauro 9,19,	3. Kodrič
Pavel 9,09, 4. Franco Robert 8,36, 5. Ušaj Savo 7,83, 6. Jančar Ljubo 7,15, 7. Sosič Stani, 6,52, 8. Jerebica Walter 5,99, 9. Kukanja 'Pavel 5,32.
Že v začetnih metrih teka čez drn in stm, ki je meril približno 800 m, so se takoj oddala mesta, Konstantno in z dobrim tempom je vodil Franco in tudi neoviran pritekel skozi cilj. Drugo mesto je	z«.sedel	Jerebica,	ki	je zaostal
za zmagovalcem kakih deset metrov. Bolj oddaljen tretji pa je bil Sosič.
Kros: 1. Franco Robert 3’52, 2, Jerebica Walter 3’59,	3.	Sosič Stani	4’32.	RITTER
Juventus-Lokomotiv 2:1
TURIN, 14. — Potem ko se Je tekma med Juventus in Lokpmoti-vom iz Plovdiva končala v regularnem času neodločeno 1:1 (1:1), je v 12’ prvega podaljška Sivori dosegel zmagonosen gol. Tudi prvi gol je dal Sivori, za Bolgare pa srednji napadalec Kunčev. Pred 6000 gledalci je sodil Švicar Bucheli, ki v 7’ prvega podaljška «ni videl«, da je Del Sol z močnim udarcem v obraz knockautiral bolgarskega levega krilca Bojadžijeva. Juventus se je plasirala v semifioale tekmovanja za pokal velesejmskih mest; njen naslednji nasprotnik je Atleti-co iz Madrida.
MILAN, 14. — Pred 7000 gledalci je Milan premagal selekcijo Bukarešta z 2:0 (1:0). Gola sta dala Amarildo in Altafini.
Dober trening reprezentance SFRJ
BEOGRAD. 14. — Nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes v pripravah za nedeljsko srečanje z reprezentanco Francije v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala beograjsko moštvo Dorčol s i5:0. Reprezentanca, ki je igrala v postavi: škorič, Turkovič, Jusufi, Belin, Bastovič, Popovič, Sa-mardžič (Lukarič), Zambata, Osim, Galič (Dračič) in Skoblar, je prikazala zelo dopadljivo in pametno igro. Današnja tekma je bila ugoden trening za nedeljsko tekmo. Jugoslovanska reprezetanca bo v nedeljo nastopila brez šekularca, ki je poškodovan.
»
UNIVERSALTECNICfl
RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV — REX - UGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
DR. DUŠAN KIRMA VNCR
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Začetki slovenske so-	. ,
čolne demokracije v desetletju 1884-1894»
Stavkajoči ali odpuščeni kurjači plinarne so se zbrali kot poslušalci na galeriji, poleg njih pa še dosti drugih Slovencev, organiziranih vsekakor docela brez zveze s prvimi zato, da bi priredili ovacije svojemu voditelju Nabergoju, ki so ga bili na prejšnji seji občinskega sveta Italijani silno napadli zaradi tega, ker je v dunajski poslanski zbornici kritiziral protislo-vansko šolsko politiko tega sveta; tako mu je «dr. Angeli očital, da je vedoma govoril neresnico, ko je izjavil, da Slovani sestavljajo tretjino prebivalstva tržaškega«, in mu končno skoraj govoriti niso več dali. Tokrat pa ga je galerija ob vstopu v dvorano mestnega sveta burno pozdravljala. Nato je prišla na dnevni red ((interpelacija« »mestnega« svetnika Rascovicha radi v plinovej tovarni pred malo dnevi odpuščenih delavcev, ker so zahtevali, da se jim njih stanje zboljša«, med njimi «tudi takih, ki služijo že do 20 let v rečenej tovarni«. Zaradi hrupa na galeriji pa razpravljanju ni bilo mogoče slediti. Zato je Rascovich zahteval, naj galerijo izpraznijo. Tedaj je Nabergoj pripomnil, «da so (običajno) mestni uradniki glavni razsajalci na galeriji«; tej pripombi Je sledil «zopet
silen vihar v dvorani in na galeriji«, ki so jo izpraznili. Nato je predsednik poklical Nabergoja k redu zaradi razžalitve mestnih uradnikov in mu ni dovolil zagovora. Tako je sejo prikazalo poročilo v ((Edinosti«. Zaključiti moramo, da se Nabergoj nikakor ni hotel v vprašanju odpuščenih plinarniških kurjačev solidarizirati z radikalnim italijanskim nacionalistom Rascovichem, čeprav gotovo tudi ni nameraval izrecno odobriti protidelavskega ukrepa vodstva plinarne. Značilno je, da je dopis ((Slovenskemu Narodu« o tej «burni seji« najprej — umljivo poudaril «ovacije galerije za Nabergoja«, nato pa skušal zmanjšati pomen demonstracije v zvezi z Rascovichevo interpelacijo: «Nemiri zaradi interpelacije o odpuščenji kuncev plinovne fabrike imajo le lokalni tržaški pomen brez političhega ozadja«. Z vidika tržaškega delavskega gibanja pa je imela ta zadeva naravnost globoko ((politično ozadje«, o čemer nas bodo poučili nadaljnji dogodki.
Na naslednji seji mestnega sveta po kakih desetih dneh se je razprava o plinarniških kurjačih nadaljevala. Poročilo upravnega sveta plinarne je k odpustu dotedanjih kurjačev in k namestitvi novih ugotavljalo: «Izstopivši delavci so bili večinoma tujci, sedaj nameščeni so pa Tržačani.« K tej ugotovitvi je z užitkom pripomnilo uredništvo ((Edinosti«: «Oho! Torej v tem grmu tiči zajec!« Rascovich pa je v mestnem svetu ugovarjal: «V tej zadevi naj bi se bil upravni svet postavil na višje, etično stališče in naj bi resno preudarjal o zahtevah delavcev, katerih posel je skrajno težaven. Zahteve delavcev odbile so se odurno in upravni svet ni uvaževal dotičnega sklepa mestnega sveta.« Predložil je ((resolucijo, v kateri se obžaluje postopanje mestnega sveta in izreka želja, da bi se našla neka srednja pot v pomirjenje (odpuščenih) delavcev.« Čeprav je Rascovichu pritegnil še dr. Spadoni — prav tako radikalen italijanski nacionalist ali iredentist-gari-baldinec-mazzinijevec — in menil, «da domovinstva delavcev ni jemati v poštev, kajti socialno vprašanje stoji više nego
ona politika, katera se tera (!) z domačega zvonika« je večina sveta Rascovichev predlog odklonila, ne da bi se bil v debati oglasil bodisi Nabergoj ali kateri drugi slovenski predstavnik proti brezobzirnemu ravnanju tržaške italijanske bur-žoazije s kurjači, ki so bili dejansko v znatni večini Slovenci! Namesto da bi bila — gledano z delavskega stališča — ((Edinost« udarila zaradi tega po Nabergoju, pa se je v posebni notici iste številke spravila nad — ((gospoda Rascovicha ljubezen do delavcev« kot ((ljubezen s pogoji«, ki «značijo smrtno sovraštvo do naše narodnosti«. Le če bi se bila «Edinost» zavzela za prizadete delavce in kajpada če bi bili to storili tudi narodnjaški predstavniki v občinskem svetu, bi bila lahko na vsej črti upravičeno napadla Rascovicha. Tako pa je bil njen očitek, češ da «se je vsiljeval za zagovornika delavcem tovarne za plin«, prav čuden in je bila videti malo tehtna očitno upravičena kritika njegovega šovinizma; odpuščene kurjače je bil namreč Rascovich v prostoru ((Delavske zveze«, kamor so ga povabili, odgovarjal od vsakršnega slovenstva in je — po ((Edinosti« — takole «apostrofoval došle delavce, ki so slučajno slovenskega rodu: ,Jaz bi že delal za vas, toda ni lepo, da se potegujete za Nabergoja. Ako bi vpili ,fuori Nabergoj’ (= ven z Nabergojem), bilo bi bolje za vas in gospodje v mestni zbornici bi imeli več zaupanja in večjo naklonjenost do vas.’« K temu je pripomnila ((Edinost«.; «Torej prijateljstvo s pogoji. Mi pa menimo, da če komu hočemo pomoči, treba je, da storimo to brez pogojev in brez besedi. Ako stavimo pogoj, skazana .dobrota’ ni več dobrota. Ako je smatral g. Rascovich stvar rečenih delavcev za pravično, moral je, ako je poštenjak, ž njim simpatlzovati — naj si bodo ti delavci slovenskega ali italijanskega rodu. Toda pri naših Italijanih veljajo druga načela pri deljenju dobrot.« A čeprav je to storil poglavitno iz svojih šovinističnih računov, se je Rascovich vendarle zavzel za odpuščene kurjače ne glede na njihov rod, medtem ko se je Nabergoj v danem primeru
dejansko postavil na stališče, da se ga delavci ne tičejo, pa čeprav so slovenskega rodu!
«La Confederazione operaia« je poročala, da so na mesta 39 na cesto vrženih plinarskih kurjačev sprejeli na delo «4‘ individuov, deloma pometačev, deloma istrskih kmetov, delo ma bivših kurjačev v plinarni«. List je pohvalil zavzemanj« Rascovicha in Spadonija za odpuščene in je posebej navede! Spadonijevo zavračanje ((argumenta«, da so novi delavci pc večini iz tržaške občine, medtem ko odpuščeni niso bili Trža čani: «Za me je socialno vprašanje višje od vaškega zvonika in je človeštvo (1’umanitk) višje od narodnosti.« Vsekakor j« levo mazzinijevsko krilo italijanske buržoazije s svojim za vzemanjem za plinarniške kurjače izpričalo spretnost. Ista in naslednja številka tržaškega delavskega lista sta izkazoval: denarno zbirko za stavkajoče in izprte-odpuščene plinarniške kurjače. Mesec dni pozneje je list napovedal za 10. avgusta ((veselico v prid ubogim družinam kurjačev občinske plinarne«. Policijska direkcija pa je veselico prepovedala, kakor je iz interne utemeljitve razvidno, zaradi tega, ker bi takšna vese lica pravzaprav pomenila posredno odobritev gibanja plinarniških kurjačev in ker si ((Delavska zveza« s takšnim pribav-ljanjem podpor tistim delavcem, ki zaradi gibanja izgubijo delo, «skuša pri delu tukajšnjih delavcev pridobiti ne nenevaren vpliv«! V spisih se je ohranil seznam 30 odpuščenih plinarniških delavcev, med njimi tri četrtine Slovencev iz bolj ali manj bližnjega zaledja mesta poleg nekaj Tržačanov in enega Nemca 'z Dunajskega Novega mesta.
KLEMENČIČ IN NABERGOJ
V isti številki lista «La Confederazione operaia«, ki je prinesla napoved — potem prepovedane — veselice, beremo v prevodu govora doslej nam neznanega Andreja Klemenčiča na slovenskem shodu v Skednju 13. junija 1890 naslednji odstavek:
(Nadaljevanje sledi)
UREUNI®1 VO: TRST - UL. MONTECCHI 8 II. TELEFON 93-8U8 ln 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Penico l-II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprel- četrt (Tlet™ '29 am'	^1°°	llr- celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965.	- Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari tre 3/1
.	račun	pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-60386 - OGLASI: Cene oglasov:	Za vsak mm » širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ln goriške ookratln* se
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst