Politični ogled. Avstrijske dežele. Iles velike morajo biti zmešnjave na Dunaji, ki so celo naših sloven8kih poslancev lotile se. Pri obravna^i no^e postave o zemljiškem da^ku so spr^a gla807ali za predlog S7oje 7e8ine 7 doti8nem odboru, kojemu je predsedo^al knez Lobko^ic; potem pa ko so posamezni paragrafi prišli 7 pretres, potegnili so naenkrat k nemškim liberalceoa, usta^akom, ki Z7e6inoma ne zastopajo kmeta, ampak mestjane itd. ter so pomagali predlogom Iiberalce7 k zmagi. Zakaj so to storili, tega nobeden ni izpo7edal; še celo kone5ni cenilni komiaijoni bodo taki, kakoranib si žele liberalci in jiho7 finan5ni 7odja Chertek. Okoli 80 poslance^ se je pred gla8oyanjem akrilo. Emetski volilci so po naa^etih 7e6ine pri5ako7ali posta^e, po katerej bi zemljiš8nega da^ka toliko pla5e7ali, kolikor bi mogli, a sedaj se jim bo ga nalagalo, kolikor bo finan8ni minister hotel imeti. Vsaj nam se tako zdi. Eer pa naae poslance poznamo kot poštene može, zato mislimo, da so morali imeti tebtnih uzroko7 za 87oje nam še nerazumlji^o glaso^anje. Dalje se bojimo za aložnost težko priborene 7ečine 7 drža^nem zboru, 8e se kaj enakega še parkrat zgodi. Zlasti pri obra7na7i proračuna bo treba složnosti brez ozira na male koristi za kaki kot. Gla^na reč je, da dobi narodno-konaervati^na 7ečina ministerske stole 7 oblast, sicer škoda, da se na Dunaji mudijo. — Liberalni usta^aki porabijo, kar le 7 roke dobijo, da bi naae poslance razckojili. — Enez Lichtenstein in poslanec Lienbacber sta pismeni predlog 7ložila, naj se šolske razmere tako popra^ijo, kakor naše 7erske, nia^ne iu narodne potrebe zabte^ajo, žolsko obisko^anje pa se naj od 8 na 6 let skrči; predlog je podpisan tudi od naših slo^enskih poslance^. — Ministei- Stremajer še ni odstopil; 7sa reč je se zopet za^lekla. — Jud dr. Menger je zaropotal zoper česke škofe, zakaj tirjajo 7erskih sol; pra^i, dahočejo med ljudi 7sejati nemir in prepir med prebi^alstvo, ki 7se kar gori za brez^erske šole. (No, se 7e, le tisti, ki sami za 7ero ne marajo ali jo so^ražijo). Menger 7praia ministre, kaj hočejo storiti zoper žuganje škofo^? Pismeno rprašanje podpisal je tudi mariborski Dubatscb in celjski Foregger. Vnanje države. Zopet se mnogo go^ori o straho^itej 7ojski sred Evrope. Presilnih atroško7 za 7ojašt7o ne more niti Bismarko^a Nem8ija prenašati dalje nego par let. No, in 7 tem času se bode 7ojska sprožila. Uže sedaj Francozi skrbno 7abijo Italijane in Ruse nas^ojo stran, Bismark lovi Italijane in Avstrijo — Rusi pa ae baje za ta slu5aj ho8ejo z Angleži popolnem porazumiti. Boj in tekmo7anje začelo je ae toraj uže 8 peresom in jezikom, napoaled bodo zagromele puške in kanoni. Bismarku očitajo sosedi, da ho8e Nem8ijo raztegnoti od Se^ernega in Baltiakega do Jadranskega in Cinega morja. Vo)ako7 za to ima najbbljših 2 milijona mož. — Ruska carica 7rnola je se 7 Petersburg, kder umira. — V Bajkošu blizu Carigrada podrla je se koBarna in zasula 500 tui-ških oficirje^ in 7ojako7. — Bolgarski knez se je podal k ruskemu carju. — Italijani so osno^ali društ^o, ki ima skr- beti, da se Avstriji 7zame Trst in Trident. — Š^icarji so izposodili 35 milijono7 za 7ojaške potrebe. — S^edi utijujejo s šancami mesto Kristijanijo. — Se7erna-Amerika naineiatra geuerala Granta tretjič izvoliti za predaednika.