GLAS
LETO XXIII. ŠT. 31 (1093) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 30. AVGUSTA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Prošnja za Božje
odpuščanje
  vetovno srečanje družin v Dublinu se je skleni-
lo s sveto mašo, ki jo je sveti oče Frančišek mi-
nulo nedeljo popoldne daroval v dublinskem
Phoenix parku. Družinam je dejal, da so privilegi-
ran kraj in pomembno sredstvo za širjenje Jezusove
'dobre novice'. Vse je spodbudil, naj z drugimi de-
lijo evangelij družine kot veselje za svet. Na začetku
maše pa je papež najprej prosil za odpuščanje za
zlorabe, ki so jih storili pripadniki Cerkve: “Včeraj
sem srečal osem oseb, ki so doživele zlorabo obla-
sti, vesti in spolne zlorabe. Potem ko sem zbral to,
kar so mi rekli, želim postaviti pred noge Gospo-
dovega usmiljenja te zločine in prositi odpuščanja
za to. Prosimo odpuščanje za zlorabe na Irskem,
zlorabe oblasti in vesti, spolne zlorabe s strani čla-
nov, ki so imeli odgovorno vlogo v Cerkvi. Še na
poseben način prosimo odpuščanje za vse zlorabe,
zagrešene po različnih inštitucijah, ki so jih vodili
redovniki in redovnice in drugi člani Cerkve. Pro-
simo odpuščanje tudi za primere izkoriščanja dela,
v katerega so bile prisiljene številne mladoletne
osebe. Prosimo odpuščanje. Prosimo odpuščanje
za vsakič, ko kot Cerkev nismo izkazali tistim, ki
so doživeli kakršno koli zlorabo, sočutje ter priza-
devanje za pravičnost in resnico s konkretnimi de-
janji. Prosimo odpuščanje za tiste člane hierarhije,
ki niso sprejeli nase odgovornosti za to boleče stan-
je in so molčali. Prosimo odpuščanje tistim otro-
kom, ki so bili odvzeti mamam ter za vsakič, ko je
bilo mamam, ki so iskale svoje otroke, rečeno, da
iskati otroke, od katerih so bile ločene, - in isto je
bilo rečeno sinovom in hčeram, ki so iskali svoje
mame - da je to smrtni greh. To ni noben smrtni
greh, to je četrta zapoved. Prosimo odpuščanje. Naj
Gospod ohranja in povečuje to stanje sramu in
skrušenosti in nam da moč, da se bomo še bolj zav-
zemali za to, da se te stvari ne bodo nikoli več zgo-
dile in da bo prišlo do pravičnosti. Amen”.
Jasne papeževe besede so prišle kot balzam na od-
prto rano vse Cerkve te dni. Po škandalih na Ir-
skem, v Čilu, v ZDA in drugod po svetu je jasno,
da ima papež Frančišek prav, ko od vsakogar od
nas, kristjanov, odločno zahteva, da se sramujemo
za dejanja, ki so jih počeli člani Cerkve, še posebej
za spolne zlorabe otrok in mladoletnih, kot tudi
naproša, naj molimo in prosimo Božjega od-
puščanja.
Na letalu na poti v Rim z dvodnevnega obiska na
Irskem je papež jasno povedal, da ne bo komentiral
pisma nekdanjega nuncija Vigano'ja, ki ga je te
dni obtožil, da je vedel za spolne zlorabe kardinala
McCarricka, ker, tako papež, “pismo govori jasno
samo po sebi”. Na vprašanje, kaj lahko storimo kri-
stjani pred spolnimi zlorabami, je bil papež
Frančišek jasen: “Takoj je treba spregovoriti, takoj!
Največkrat so starši tisti, ki ne verjamejo otroku,
da ga je duhovnik zlorabil. Takoj je potrebno spre-
govoriti”!
Na izrecno vprašanje, kaj naj oče in mati storita,
če izvesta, da je sin ali hčerka homoseksualec, lez-
bijka, je sveti oče odgovoril: “Potrebna je molitev,
nikogar se ne sme obsojati, obtožiti, skušati se je
treba pogovarjati, poslušati. Zavračanje homosek-
sualnega sina, hčerke je pomanjkanje očetovstva
in materinstva. Tvoja mama sem, tvoj oče sem, ne
pošiljam te stran”!
Papež Frančišek je jasen, ko govori o spolnih zlo-
rabah v Cerkvi, potrebno jih je takoj prijaviti, sod-
no preučiti, krivce kaznovati, predvsem pa teh stva-
ri Cerkev in njen vrh ne smeta skrivati in ne po-
metati pod preprogo, kot se je prevečkrat počenja-
lo, ampak jasno in javno obsoditi. Preveč gorja je
že bilo zaradi prikrivanja teh zločinov, Cerkev je
potrebna očiščenja, jasno pravi Frančišek.
S
Jubilejno Romanje na Sv. Višarje
“Marije se
držimo”
  epo sončno jutro je pospremilo poln av-
tobus goriških romarjev s tostran in on-
stran nekdanje meje na Svete Višarje. Tudi
letos je namreč Kulturni center Lojze Bratuž po-
skrbel za prevoz romarjev na svetovišarsko
srečanje Slovencev iz domovine, zamejstva in
zdomstva. Vsakoletni dogodek, ki kliče na ta
sveti gorski kraj veliko ljudi in ki sta ga kot vse-
lej organizirala Rafaelova družba in Zveza slo-
venskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, so-
financiral pa Urad Vlade RS za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, je potekal v soboto, 5. av-
gusta 2018. Na Svetih Višarjah se je zbrala
množica ljudi iz treh Slovenij: matične, zamej-
ske in izseljenske. Največ jih je bilo iz Slovenije.
Marsikdo je pogumno ubral pot pod noge in
pripešačil k Višarski Mariji po stari romarski po-
ti, kot smo nekdaj to zmeraj delali. Sv. Višarje
ohranjajo svoj božjepotni žar, čeprav se z žični-
co nanje povzpenja vse več “izletnikov”.
/ str. 4
Iva Koršič
L
www.noviglas.eu
“Dober lov!”
Tržaški in goriški volčiči in volkuljice so prvič 
skupaj taborili v Žabnicah
Pogovor
Mateja Černic
in Sanja Vogrič 
o skorajšnji
premieri 
otroške 
spevoigre
Kresniček 3
In memoriam
Andrej Capuder
  nogo
pre-
zgodaj
se je poslovil
Andrej Capuder,
pisatelj in
pesnik,
prevajalec in
politik, a za nas
tudi velik
prijatelj iz let,
ko smo o
demokratizaciji v matici komaj začeli upati, o
osamosvojitvi pa samo sanjati.
Spoznali smo se na Dragi, kamor je Andrej
Capuder začel redno zahajati še v časih, ko si
se že s samo udeležbo na študijskih dnevih
lahko nevarno zameril režimu. Kot pripadnik
generacije katoliških disidentov je pogumno
dal svoj prispevek kulturi upanja, ki jo je
Draga gojila od začetkov, da bi ohranila živo
zavest demokratične misli, smisel za
svobodno izmenjavo mnenj in pluralizem.
/ str. 15
Sergij Pahor
M
105. rojstni dan
Vse najboljše, 
g. Boris Pahor!
  isatelj Boris
Pahor je
26. avgusta
praznoval 105.
rojstni dan.
Pisatelju v
našem imenu in
v imenu naših
naročnic in
naročnikov
iskreno
čestitamo, mu
voščimo še veliko zdravja in prodornih misli,
zapisov, ki jih rad deli tudi z nami v Novem
glasu. Borisa Pahorja iskreno cenimo zaradi
njegove jasne in pokončne drže. Zato ni nobeno
naključje, če se ga je ob prazniku toliko ljudi
spomnilo, če mu je italijanski dnevnik Corriere
della Sera posvetil tudi naslovnico, če so se ga
spomnili prijatelji v Trstu in drugod po svetu.
Vse najboljše, gospod pisatelj!
/ str. 9
P
Na tiskovni konferenci v Trstu so v ponedeljek,
27. avgusta, predstavili program študijskih dnevov
Draga, ki bodo potekali ob koncu tedna v parku
Finžgarjevega doma na Opčinah. Letošnja Draga
bo v znamenju 70-letnice delovanja Slovenske
prosvete. Na konferenci so tudi povedali, da bo
letošnji prejemnik Peterlinove nagrade slovenski
politik, evroposlanec, sicer pa tudi prvi
predsednik slovenske demokratične vlade Lojze
Peterle; nagrado mu bodo vročili v nedeljo
popoldne. / str. 2
Letošnja Draga je pred vrati
Foto damj@n
Svet okrog nas30. avgusta 20182
Povejmo na glas
Draga je vedno aktualna
SDGZ in Servis
Spremembe v vodstvu
  ponedeljek, 30. julija, se
je sestalo predsedstvo
Slovenskega deželnega
gospodarskega združenja, da bi
sprejelo korake, ki jih je nareko-
val nenadni in prerani odhod
inž. Marka Stavarja. Stavar, ki je
bil dolgoletni član vodstva
SDGZ, pobudnik in več časa
predsednik sekcije samostojnih
poklicev ter dolgoletni pod-
predsednik Združenja. Od leta
2010 je opravljal funkcijo pred-
sednika podjetja Servis D. o. o.,
ki v sklopu dejavnosti SDGZ
opravlja komercialne storitve za
podjetja. Servis, ki zaposluje
okrog 30 oseb in na tržišču nudi
podporo preko 1.000 gospodar-
skim subjektom, se je tako čez
noč znašel brez vodilne osebe v
upravnem odboru.
Vodstvo SDGZ se je zato
odločilo, da bo njegovo vlogo
V prevzel predsednik ZdruženjaNiko Tenze, ki je bil v teh letihčlan upravnega odbora Servisa
in predstavlja kontinuiteto pri
vodenju
uspešnega
podjetja. Niko
Tenze se je za-
to odločil, da
se odpove fun-
kciji predsed-
nika SDGZ, od
katere se je že
nameraval po-
sloviti nasled-
nje leto, ob iz-
teku tretjega
polnega man-
data, ki so mu
ga zaupali čla-
ni. Predsed-
stvo SDGZ se
mu je zahvalilo za uspešno delo
v devetih letih, ko je opravljal to
funkcijo, in na njegovo mesto
imenovalo dosedanjega pod-
predsednika Roberta Frando-
liča, ki bo za zdaj ostal na čelu
deželne organizacije slovenskih
gospodarstvenikov do volilnega
občnega zbora, ki je predviden
za naslednje leto.
Frandolič bo tako prvi podjetnik
z Goriškega, ki bo
vodil deželno
strukturo sloven-
skega gospodar-
skega Združenja.
Vodstvo
Združenja je po-
sledično imeno-
valo novega
predstavnika v
upravni odbor
Servisa, in sicer
člana predsed-
stva SDGZ inž.
Petra Sternija, ki
bo podjetje odslej
upravljal v imenu
večinskega lastni-
ka skupno z Nikom Tenzejem in
Robertom Devetakom.
  udi letošnja Draga, že 53. po vrsti, je ak-
tualna in to na način, ki odločno prese-
ga t. i. dnevno zanimivost. Vedno je
namreč zasnovana z izbiro tehtnejših vsebin,
ki posegajo globlje in osvetljujejo preteklost,
sedanjost, prihodnost oziroma vse hkrati. Rav-
no tako je tudi to pot, kjer je organizator vzel
za izhodišče stoletnico Cankarjeve smrti in en-
kratno udarno misel in ustvarjanje enega od
osrednjih slovenskih pričevalcev. A Draga se
Cankarju ne bo posvetila dobesedno, torej s
takšnimi in drugačnimi pogledi na njegov
opus, pač pa bo predavateljem dala možnost,
da, izhajajoč iz sedanjega časa, osvetlijo nekaj
temeljnih problematik, če je le mogoče v du-
hu slavljenčeve neizprosnosti in boleče lju-
bezni do lastnega naroda. V tem smislu bo
prvi dan nastopila Erika Jazbar, znana časni-
karka in javna delavka iz Gorice, še posebno
zaslužna za Srečanja pod lipami v Kulturnem
centru Lojze Bratuž. Njeno predavanje nosi
naslov Pluralizem po slovensko, kjer iz napo-
vedi ni težko razbrati avtoričinega prodornega
tona, ki poslušalca ali bralca ne more pustiti
neodzivnega. Erika Jazbar je namreč mnenja,
da je katoliški del Slovencev v Italiji v tem času
popustil pri nudenju svojih vsebinskih pou-
darkov, kar ni dobro in zahteva globlji premi-
slek - vsekakor je misel živa in cankarjansko
izzivajoča. - V soboto bo imel besedo Aleš Šte-
ger, pesnik in pisatelj, eden mednarodno naj-
bolj uveljavljenih slovenskih avtorjev. Pod na-
slovom Misliti meje bo podal svojo podobo
meje in meja dandanes, ko so nas preplavili
begunci, tujci, ko je na meji s Hrvaško zrasla
slovenska meja z rezilno žico, ko torej rastejo
zunanje in notranje meje in smo se znašli v
omrežju utesnjenosti in že nemožnega obvla-
dovanja nastale situacije. Vse vodi v smer, ko
se meje lahko zarežejo celo v naše povsem
osebne odnose in nas osamijo. - V nedeljo bo-
sta nastopila nekdanji dolgoletni predsednik
Slovenske Karitas dr. Imre Jerebic in predsed-
nik prve slovenske demokratične vlade in tre-
nutno evropski poslanec Lojze Peterle. Vsebi-
na razmišljanja je več kot pomembna in nosi
naslov Kako reševati socialne probleme v Slo-
veniji. Znano je, da razviti svet v sunkoviti dir-
ki za razvoj ustvarja vse več revščine, kar je ne-
sprejemljivo in je nujno odločneje ukrepati,
pri čemer matična domovina ni izvzeta. Kako
torej lahko kristjani storimo več, saj je jasno,
da nadvse hvalevredna dobrodelnost revščine
ne more odpraviti, to morejo storiti le parla-
menti z bolj občuteno zakonodajo. - Letošnjo
Drago bo zaključil uveljavljeni novinar, ko-
mentator in univerzitetni docent Bernard
Nežmah z naslovom Nova slovenska politika.
Spregovoril bo o obrazcih volilnih izbir, o vlo-
gi medijev in družbenih omrežjih ne nazadnje
v luči nespodbudnega podatka, da se zadnjih
volitev ni udeležila niti polovica volilnih upra-
vičencev. - Draga bo potekala tudi v znamenju
slovesnega obhajanja 70-letnice Slovenske
prosvete in njenih članic.
Janez Povše
T
Komunike Urada za slovenske šole
Razpis rednega natečaja za
ravnateljsko osebje slovenskih šol
  Uradnem listu Republi-
ke Italije – 4. posebna iz-
daja – “Natečaji in izpiti”
z dne 3. avgusta 2018 je bil ob-
javljen razpis Deželnega šolske-
ga urada za Furlanijo Julijsko
krajino št. 7939 z dne 11. julija
2018 za 9 mest ravnateljev šol s
slovenskim učnim jezikom ali z
dvojezičnim, slovensko-italijan-
skim poukom v Furlaniji Julijski
krajini.
Na natečaj se sme prijaviti stal-
no zaposleno učno osebje slo-
venskih oz. dvojezičnih šol z
V magistrsko oz. specialističnoakademsko izobrazbo oz. pred-bolonjsko univerzitetno diplo-
mo in vsaj petletnim službovan-
jem.
Učno osebje, ki se želi udeležiti
natečaja, mora izpolniti obra-
zec, ki je priložen razpisu, in ga
z osebnega naslova certificirane
elektronske pošte (PEC) poslati
na naslov certificirane elektron-
ske pošte drfr@postacert.istru-
zione.it s pripisom “Natečaj rav-
natelji slovenskih šol _2018”.
Glede na to, da je bil razpis ob-
javljen 3. avgusta 2018 in da tri-
deseti dan po objavi pade na ne-
deljo, je zadnji rok za prijavo na
natečaj 3. september 2018 ob
24.00.
Podrobnosti o vsebini razpisa,
pogojih za udeležbo in načinu
prijave so natančno navedene v
samem razpisu, ki je dosegljiv
na spletni strani Deželnega šol-
skega urada za Furlanijo Julijsko
krajino (www.scuola.fvg.it), in
sicer pod razdelkom “Natečaj”.
Prav tu je objavljena tudi vpisna
pola, potrebna za prijavo.
Robert Frandolič
S 1. strani
Letošnja Draga ...
  etošnja Draga pa se bo
začela z uvodnim pozdra-
vom v petek, 31. tm., ko
bo po pozdravih uglednih go-
stov in predstavnikov oblasti
spregovorila kolegica Erika Jaz-
bar na temo Pluralizem po slo-
vensko. Sobotni popoldan bo v
znamenju razglabljanja sloven-
skega pesnika Aleša Štegra, ki bo
spregovoril o meji, ki lahko tako
povezuje kot ločuje. Šteger se bo
navezal tudi na Cankarja, čigar
besede iz predavanja Slovenska
kultura, vojna in delavstvo iz le-
L ta 1911 so tudi letošnje gesloDrage: “Prijatelji, rečem vam be-sedo iz srca: verujmo! Ker le v
veri je moč in zmaga in odrešen-
je”!
V soboto zvečer, ob 20. uri, bo
proslava ob 70-letnici delovanja
Slovenske prosvete, ki bo nosila
naslov Z roko v roki, za zamisel
in režijo je poskrbela dr. Maja
Lapornik, medtem ko bo slav-
nostni govornik Marij Maver.
V nedeljo zjutraj bo ob 9. uri na
Opčinah pod šotorom že tradi-
cionalna maša, ki jo bo letos da-
roval ljubljanski pomožni škof
dr. Anton Jamnik, ob 10.30 pa
bosta Imre Jerebic, dolgoletni
generalni tajnik Karitas ter
evropski poslanec Lojze Peterle
spregovorila o današnjem so-
cialnem stanju v Sloveniji, a tu-
di o tem, kako bi lahko težave s
skupnimi močmi rešili.
Ob 15.30 bodo podelili Peterli-
novo nagrado Lojzetu Peterletu,
nakar bo predstavitev knjige Bo-
ris Pahor - najini pogovori časni-
karke Darke Zvonar Predan. Ve-
liko zanimanje seveda vlada za
zaključno predavanje, ki bo na
Opčinah v nedeljo popoldan,
ko bo nastopil Bernard Nežmah:
govor bo o slovenski družbi, po-
litiki in še čem.
Slovenija / Komentar
Vlada po Marjanu Šarcu
  lada po Marjanu Šarcu. Za
prvo oceno se bomo po-
služili kombinirane pri-
merjave dveh bistvenih spremen-
ljivk: kadrovske sestave vlade in
prednostnih ukrepov, ki jih koa-
licijske stranke napovedujejo v
svojem programu. Začnimo z go-
spodarstvom.
Kdo je Andrej Bertoncelj?
Najzanimivejše je imenovanje
Andreja Bertonclja na mesto fi-
nančnega ministra. Kdo pa je
sploh Andrej Bertoncelj? Bil je v
upravi Slovenskega državnega
holdinga (SDH). Referenca, ki je
bila pomembna za vpoklic v
Šarčevo ekipo, pa naj bi bilo nje-
govo delo v upravah farmacevt-
skih družb Lek in Kemofarmaci-
ja. Tam je namreč spoznal Voj-
mirja Urlepa (nekdanjega pred-
sednika uprave Leka), ki je v
Šarčevem kabinetu ključna figura
z vlogo državnega sekretarja. Ur-
lep naj bi igral vlogo koordina-
torja nekaterih zahtevnejših mi-
nistrstev (predvsem financ in
zdravstva), Bertoncelj bi po tej lo-
giki bil Urlepova “izpostava” na
finančnem ministrstvu. Prav Ber-
tonclja pa bo v naslednjih mese-
cih čakalo nekaj nezavidljivo
težkih nalog. V programu koali-
cije sicer piše, da se bo Slovenija
držala pravil javnofinančne
vzdržnosti in da bo upoštevala fi-
skalno pravilo (nični javni pri-
manjkljaj oziroma izenačitev
V odhodkov s prihodki). To je Slo-venija v lanskem letu sicer že do-segla, a ob izjemno dobrih ma-
kroekonomskih pogojih 5-od-
stotne gospodarske rasti. Kaj bo v
prihodnosti, ko se bo ta faza
ohladila? Kako želi snujoča se
vlada ohraniti ravnotežje? Med
bizarnimi predlogi, ki so jih v
program uvrstili najbrž pod pri-
tiskom Levice (ta je prispevala
odločilne glasove za izvolitev Šar-
ca), je obdavčenje kapitalskih do-
bičkov, ki bi postali sestavni del
dohodninske osnove. Podjetja, ki
bi dobiček ne izplačala v dividen-
dah in bi ga namenila prihod-
njim investicijam, bi bila dodat-
no močno obdavčena. Ta do-
biček bi morala namreč v nasled-
njem letu prijaviti v dohodnino,
osnova za plačilo davkov bi bila
izrazito višja. Zaradi tega je Bo-
scarol v Odmevih prejšnji teden
že zagrozil z odhodom iz Slove-
nije. Sledilo bi mu najbrž še veli-
ko podjetnikov in gospodarskih
subjetkov, ki so odločno pripo-
mogli k tako opevani 5-odstotni
rasti.
Izsiljevanje Levice
Levica je za zunanjo podporo
iztržila precejšen izkupiček, po-
sebej ob ugotovitvi, da ne nosi
nobene odgovornosti za uspešno
izpeljavo mandata vlade. V smi-
slu, da bo zaslužna za “socialne
pridobitve”, ki jih je vsilila v pro-
gram, ob vseh morebitnih neu-
spehih Šarčeve ekipe pa bo lahko
mirno, kot opozicijska stranka,
napadala vlado. To je idealna po-
zicija za ohranjanje in povečevan-
je konsenza. Poglejmo še nekaj
dosežkov Levice v pogajanjih s
koalicijo. Veliko prahu je dvignila
koalicijska zaveza, ki je vezana na
pokojnine in za katero poleg Le-
vice stoji najbrž tudi Desus. V
programu je zapisano, da bo vla-
da v svojem mandatu dvignila
stopnjo obremenitve delodajal-
cev za pokojninske in invalidske
prispevke svojih zaposlenih v
višini 0,8 odstotkov letno oziro-
ma 3,2 odstotka v 4 letih. Posle-
dica tega bo dejstvo, da se bodo
podjetniki veliko težje odločali za
zaposlovanje, ker jih bo to preveč
stalo. Koalicija želi s tem napol-
niti pokojninsko in invalidsko
blagajno, ki je zaradi demograf-
skega neravnovesja (preprosto
povedano, vse več je upokojen-
cev, vse manj zaposlenih) že da-
nes nevzdržna. Dodatna obreme-
nitev delodajalcev bo imela na-
sprotni učinek od želenega.
Levica je dalje izposlovala “pred-
nostno pravico delavcev pri od-
kupu državnih podjetij”, kar bi
utegnilo biti samo še ena populi-
stična poteza. Podobne “odkupe”
smo v Sloveniji že videli. Mnogi
manj poučeni vlagatelji so se za-
radi tega začeli utapljati v dolgo-
vih. V obdobju certifikatov (to je
sicer drugačna zgodba) pa je
močno razpršeno lastništvo, v ka-
terem so lastniki podjetij in dru-
gih gospodarskih realnosti posta-
li navadni ljudje, rodilo številne
zgodbe t. i. pidovskih baronov.
Državno gospodarstvo
In še nekaj cvetk. Projekt drugi tir
bo odslej vodila Alenka Bratušek,
ki si je izborila tako želeno infra-
strukturno ministrstvo. Strateško
je to zelo pomemben resor, saj bo
v nove tračnice med Koprom in
Divačo šla dobra milijarda evrov
(ob predvidljivih aneksih pa še
precej več). Hkrati gre za neke
vrste kontinuiteto, saj je na mestu
prvega človeka podjetja 2TDK, ki
ta projekt vo-
di, do pred
kratkim se-
del politični
sopotnik
Bratuškove
Metod Dra-
gonja. Ugo-
toviti pa mo-
ramo, da
koalicijska
pogodba
uvaja
možnost iz-
ključitve tu-
jega partner-
ja iz tega projekta. Torej nič več
madžarskega partnerja, ki bi vse-
kakor za dobrih 200 milijonov
evrov razbremenil državno mal-
ho. Na prvo žogo bi lahko spet
ugibali, da je šlo za zahtevo Levi-
ce, čeprav bi z izključitvijo tujcev
bili zadovoljni tudi drugi koali-
cijski partnerji.
Pa še potencialni spor, ki bi se
lahko v teku mandata sprožil
med strankama SMC in Desus.
SMC je dosegla, da bo pristojno-
sti nad SDH, družbo ki urpavlja
10 milijard evrov vredno državno
premoženje, dobilo gospodarsko
ministrstvo. Ta resor bo še naprej
vodil Zdravko Počivalšek. SDH.
Kratek stik z Desusom pa bi lahko
prišel, ker bo koalicija istočasno
uvajala Demografski sklad, za ka-
terega se je prav Desus močno
zavzemal v prejšnjem mandatu.
Šlo naj bi za proces preoblikovan-
ja današnje Kapitalske družbe, ki
bi bila hkrati pokojninski sklad
in upravljalka državnega pre-
moženja. Iz dividend in upra-
vljanja državnih podjetij bi črpala
sredstva za pokojninsko blagaj-
no. V interesu Desusa bi seveda
bilo, da bi čim bolj oslabili SDH
ter da bi čim več podjetij prešlo v
upravo Demografskega sklada,
SMC in Počivalšek pa se bosta
zavzemala za ohranitev statusa
quo. Ker gre za velike vsote de-
narja in vpliva, je to področje po-
tencialno prava mina za novo
vladno ekipo.
P. S. Tem je seveda še veliko več…
zdravstvo, Erjavec na obram-
bnem ministrstvu (ponovno) na-
kupuje osemkolesnike, Cerarja
na zunanjem ministrstvu čaka
vprašanje meje s Hrvaško. Pa še
veliko drugega. A vse ob svojem
času. Mandat se je šele začel, časa
je še dovolj.
kil
Marjan Šarec
Aktualno 30. avgusta 2018 3
  Mateja Černic in Sanja Vogrič
Na odru Kulturnega centra Bratuž se bo zasvetil Kresniček
POGOVOR 
  bliskovito naglico se
bližata sreda, 5., in četrtek,
6. septembra 2018, ko bo-
sta ob 19. uri na odru velike dvo-
rane Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž premiera in prva ponovitev
otroške spevoigre Kresniček. L.
1928 je zgodbico o porednem kre-
sničku, ki je izgubil svojo lučko,
uglasbil dirigent in skladatelj Ra-
dovan Gobec (1909-1995), v vsem
iskrivem sijaju pa bo zablestela v
produkciji Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž, ki je že dalj časa raz-
mišljal o taki odrski postavitvi. Na
Goriškem imamo namreč kar ne-
kaj zelo kakovostnih otroških zbo-
rov, katerih vajeti
držijo smelo v ro-
kah talentirane in
zelo delavne pevo-
vodkinje. Prav za-
to je KCLB lahko
uresničil ta dolgo
načrtovani, po-
membni kulturni
dogodek. V juniju
je bila v KCLB
prva pevsko, gla-
sbeno, gledališko,
plesna delavnica,
v zadnjem tednu
avgusta pa poteka
še druga. Na njej
skupina nad pet-
desetih otrok, ki
pojejo v otroških
zborih MlPZ Emil
Komel iz Gorice,
OPZ Veseljaki iz
Doberdoba,
MLOPZ F. B. Sedej
iz Števerjana, OPZ
Vrh Sv. Mihaela,
OPZ Štmaver in v Mladinski pev-
ski skupini Vihar iz Sovodenj, in-
tenzivno vadi za septembrsko pre-
miero. Pevsko glasbeni del je v ro-
kah pri nas, pa tudi drugod, zelo
dobro poznane glasbene pedago-
ginje in pevovodkinje Mateje Čer-
nic, ki se tudi z otroki prav dobro
znajde, saj je ob svojih mnogih
glasbenih dejavnostih tudi učitel-
jica na OŠ P. Voranc v Doberdobu.
Kot pevovodkinja se je najbolj
uveljavila z DVS Bodeča Neža, ki
je prejela že ničkoliko nagrad. Za
seboj ima končano glasbeno pe-
dagogiko v Ljubljani, zdaj končuje
še magisterij slovenistike in pri-
merjalne književnosti. Magisterij
dirigiranja je končala prav letos.
Študirati ji je tako všeč, da bi to
delala kar vse življenje, – zatrjuje
Mateja, ki v Kresničku vodi ves
glasbeni del. V pogovoru nam je
razkrila marsikaj o pripravah na
ta lepi kulturni dogodek, ki bo go-
tovo enkratno doživetje za vse na-
stopajoče, pa tudi za občinstvo.
Te je presenetilo vabilo KCLB,
da bi vodila glasbeni del spe-
voigre Kresniček?
Bila sem zelo počaščena, ko sem
dobila to povabilo, ker se mi je
zdel zelo lep projekt, zanimiv in
primeren za goriško zborovsko re-
alnost, za mladinske in otroške
zbore, ki tu delujejo. Predvsem za-
radi tega, ker se je v zadnjih petih-
desetih letih nivo otroških zborov
povzpel zelo visoko. Zdi se mi zelo
dobra ideja, da predstavimo skup-
no glasbeno-gledališko produkci-
jo, ker otroci radi pojejo, a tudi za-
to ker je med otroki in najstniki
priljubljeno tudi gledališče. Zaradi
tega je združitev teh dveh umet-
niških vej odlična poteza.
Navadno vadiš petje s “sta-
rejšimi” pevci; je to morda tvo-
ja prva izkušnja s tako rosnimi
grli?
Svojo zborovodsko kariero sem
pravzaprav začela z vodenjem
Z otroškega zbora. V njem sem ime-la namreč pevce od štirih do sed-mih let, Male Veseljake, ki so bili
pripravljalna skupina za OPZ Ve-
seljake iz Doberdoba. Vodstvo
sem sprejela po spodbudi Lucije
Lavrenčič. Kasneje sem se med
študijem večkrat soočala tudi z
otroškimi zbori, pa tudi DVS Bo-
deča Neža je bila nekoč mladinski
zbor... Letos smo ustanovili novo
mladinsko pevsko skupino, poi-
menovano Vihar, ki deluje v
društvu Vrh Sv. Mihaela. Zato sem
spet v stiku z otroki. Zelo lepo iz-
kušnjo sem letos doživela v Mon-
tecatini Terme na zborovodskih
delavnicah. Tudi sama sem imela
atelje s srednješolskimi pevci, tako
da sem lahko malce primerjala ti
dve svoji soočenji pri vodenju
otroških zborov. V zadnjih letih
na teh delavnicah sodelujejo tudi
naše šole; opažam, da je to zelo
prijetna in kreativna izkušnja.
S katerim kriterijem ste izbirali
sodelujoče za spevoigro Kre-
sniček?
Začetna ideja je bila postavitev
spevoigre Kresniček Radovana
Gobca, kakor jo imamo v različici
za glas in klavir. Vedeli smo, da
obstaja tudi orkestrski part. Nekaj
časa se je zdelo, da je le-ta izgu-
bljen, potem pa so ga našli. To je
bila osnova za postavitev našega
Kresnička. Pri tem smo si zamisli-
li, da bi sodelovali pevci od deve-
tega do štirinajstega-petnajstega
leta. Prosili smo Patricka Quaggia-
ta, da bi priredil spevoigro v dvo-
glasje, tako da bi bila za naše pev-
ce malo večji in zanimivejši izziv.
Ker so nekateri že vajeni peti v
dvoglasju, jim le-to ni delalo
večjih preglavic. Prepričana sem,
da je treba iskati izzive in se z nji-
mi spopasti. Vsi pevci, ki sodelu-
jejo pri tem projektu, bodo po tej
pevski izkušnji laže peli v dvogla-
sju tudi pri svojih domačih zbo-
rih. Stremeti po bolj kakovostnem
nivoju in ga doseči, je zmeraj ve-
lika pridobitev za pevce in zbore.
Zato smo za Kresnička imeli tudi
avdicije. Glede na to, da je v spe-
voigri več solističnih vlog, smo si
želeli ponuditi možnost “soli-
stičnega” nastopanja otrokom
naših zborov. S pomočjo njihovih
pevovodij smo na avdicijo pova-
bili take člane zborov, ki ne bi bili
samo dobri pevci, ampak bi imeli
tudi smisel za igro. Take pač, ki
ljubijo nastopanje na odru. Pri
tem smo bili prijetno prese-
nečeni: velika večina od teh, ki so
se prijavili na avdicijo, sploh ni
pokazala nikakršne sramežljivo-
sti, ne pri petju ne pri drobni gle-
dališki improvizaciji. Ta izkušnja
ni imela v sebi nič tekmovalnega,
vse je potekalo v tesnem sodelo-
vanju z zborovodkinjami. Poleg
teh malih pevcev bodo v spevoigri
nastopili še trije bolj “odrasli”,
med šestnajstim in osemnajstim
letom.
Kako so otroci in najstniki v teh
razigranih počitniških dneh
sploh sprejeli ta pevski izziv? Je
bilo težko jih pripraviti do kon-
centracije?
Mislim, da je bilo to pravo obdob-
je. Po koncu šole so se malo raz-
divjali, potem pa so lahko malce
resneje poprijeli za delo. Po svojih
dosedanjih izkušnjah
dela z otroki in mladimi
vem, da, če jim ponudiš
kaj zanimivega in to
sprejmejo kot osebni iz-
ziv, jim to ni nobena
muka in rezultat je go-
tovo dober. En teden v
juniju smo imeli ra-
zlične delavnice, od
pevske do plesne in gle-
dališke. Otroci so začeli
tudi že izdelovati kostu-
me. Program se je, po
starostnih skupinah, vil
od devete do petnajste
ure. Seveda so bile vmes
tudi sprostitvene pavze.
Nikoli se ni dogodilo,
da bi bili otroci pri tem
zdolgočaseni, nasprot-
no, še miriti jih je bilo
včasih treba!
Učnega kadra nas je bilo
kar nekaj. Poleg mene
in Sanje Vogrič so bile še
Damijana Čevdek Jug,
Martina Hlede, Lucija Lavrenčič,
Katja Terčič in Tamara Kosič, ki je
upravljala vse zadeve. Od devetih
do poldne smo delali, potem je bi-
lo na vrsti kosilo, po njem je bila
kratka pavza. Ko so besedilo in pe-
smi Kresnička že znali na pamet
in je vse dobro steklo, smo imeli
tudi druge pevske igre.
Torej ni bilo težav pri delavni-
cah. Rada bi vedela, ali si to spe-
voigro že poznala? Morda si
kdaj sama pela katero od pe-
smic iz Kresnička?
Pesmica, ki jo vsi najbolj pozna-
mo, tista spevna o lučki, se
večkrat pojavlja v repertoarju
otroških zborov. Tudi jaz sem jo
že poznala. Na to temo je osnova-
nih precej ostalih pesmic v spe-
voigri, ker se pač ta motiv pona-
vlja. To osrednjo pesmico sem že
vadila v kakšnem drugem
zborčku, osebno pa Kresnička ni-
sem nikoli prepevala, čeprav je
ena izmed najbolj znanih sloven-
skih spevoiger za otroke. Tudi šte-
verjanski zbor jo je imel na pro-
gramu ob 50-letnici društva.
Kaj pa bi povedala o orkestraciji
Patricka Quaggiata?
V orkestru, ki bo spremljal spevoi-
gro, bodo odrasli orkestraši, prav
zato da bodo imeli mladi pevci so-
lidno oporo. Glede na našo posta-
vitev, v kateri nastopa nad petde-
set otrok, smo hoteli prirediti in-
strumentalno zasedbo. Godala so
ostala, kot so v originalu. Ublažili
pa smo zvok (posebno trobente),
da ne bi prekril petja otrok. Orke-
ster bo sestavljen iz približno de-
setih instrumentov, kar je precej
zvesto temu, kar je uporabljal skla-
datelj Gobec. Patrick je orkestriral
tako, da je v bistvu skušal ostati
čim bolj zvest klavirskemu partu.
Z orkestrom bomo vadili zadnja
dva ali tri dni na avgustovski de-
lavnici. Repetirali pa smo s klavir-
jem.
/ str. 12
Iva Koršič
  ladi univerzitetni štu-
dentki Sanji Vogrič, ki
je lani končala sloven-
ski znanstveni licej v Gorici, je
vodstvo KCLB zaupalo režijo spe-
voigre Kresniček. Sanjo namreč
že od mladih nog veseli gleda-
liška umetnost (gotovo jo je z njo
“okužila” tudi mama Katerina
Ferletič, ki je zavzeta oboževalka
modrice Talije). Z njo se je že po-
bliže srečala kot igralka v raznih
ljubiteljskih gledaliških skupinah,
pa tudi že kot zelo uspešno mlada
režiserka, ko je na oder postavila
“družinski mijavzikal” Obuti
maček Andreja Rozmana Roze z
mladinsko gledališko sku-
pino O‘Klapa, ki deluje v
sklopu Skupnosti družin
Sončnica, v sodelovanju s
Kulturnim centrom Lojze
Bratuž. Z zagnanostjo in
veseljem se je lotila režije
Kresnička in pri tem prev-
zela tudi nalogo koreo-
grafinje, saj ji je tudi ples
zelo pri srcu. Tudi z njo
smo imeli kratek pogo-
vor, da bi nam povedala,
kako si je zamislila režijo
spevoigre, ki vključuje
nad 50 otrok, kar predsta-
vlja za režiserja nemajhen
izziv. Mlada Sanja je obe
vlogi navdušeno sprejela.
Z odkritim nasmehom na
obrazu in trdno voljo ji je
uspelo se lotiti vsega in
uresničiti tudi ta novi
odrski podvig.
To je že tvoja druga iz-
kušnja pri režijskem
vodenju muzikala oz. spevoi-
gre. Tokrat sicer v njem nasto-
pajo malo mlajši izvajalci kot
v Obutem mačku. Si zaradi te-
ga naletela na kakšne težave?
Priznati moram, da so bili vsi
izredni in so me vsi poslušali. Tre-
ba je bilo drugače delati kot pri
Obutem mačku, tudi zato ker sem
se tokrat morala “spopasti” z
večjimi skupinami igralcev.
Je bilo zaradi množice nasto-
pajočih koreografsko delo
težje?
Bilo je težje, a tudi lažje, ker je bilo
skupinsko delo, ni bilo indivi-
dualno. Vsaka skupina nastopa-
jočih, ločena po starosti, ima do-
ločeno vlogo, primerno letom.
Kako si sploh pristopila k tek-
stu? Si ga že prej poznala? Si se
morda zgledovala po kakšni
njegovi izvedbi?
Spevoigro Kresniček sem že poz-
nala, ker smo tisto znano pesmi-
co iz njega že peli v pevmski
osnovni šoli Josip Abram. Naj kot
zanimivost povem, da je bila ta-
krat moja učiteljica glasbene
vzgoje prav Mateja Černic.
Tekst so mi dali v vpogled orga-
nizatorji tega širokopoteznega
načrta. Ko sem prebrala zgodbo,
sem hotela uravnovesiti glasbeni
del z gledališkim. Dramaturško je
namreč skopi tekst malce nepo-
poln. Je brez nekega celotnega
vsebinskega loka. Zato sem dopi-
sala nekaj besedila, tudi zaradi te-
ga, ker v našem Kresničku nasto-
pa veliko otrok in vsi si želijo odi-
grati kakšno vlogo. Žal bi mi
namreč bilo, če bi se kdo izmed
njih ne mogel izkazati. Besedilo
je v glavnem izraženo v pesmih,
zato sem celotno zgodbo malce
razvila, dopisala zaplet in razplet.
Nekaj sem dodala, da bi bila vse-
bina gledališko bolj celovita. Ker
je igra namenjena mlajši publiki
- lahko si jo seveda ogleda vsakdo,
saj nagovarja tudi odrasle –, sem
hotela kontekstualizirati, da bi
M otroci lažje spremljali vsebino.Istočasno sem želela vliti vanjomalo otroške iskrivosti in pored-
nosti, nagajivosti. Tako so trenut-
ki, ko se nekateri kregajo, smeje-
jo, zato je vse živahnejše. Očitno
je bilo to otrokom zelo všeč, tako
da sem z rezultatom kar zadovol-
jna. Ko sem se sicer bolj poglobila
v tekst, sem opazila, da ga lahko
interpretiramo na različne
načine. Kresniček se npr. upira
Soncu. Pravi: “Kaj koristijo mi
zvezde, lunca, niti sonca več ne
rabim”. Sonce je nekakšno
božanstvo na trati, kjer je vse živo.
Luna, zvezde in sonce so ne-
kakšna mistična telesa. Zato sem
se nekoliko povezala z miti. Kre-
sniček zasmehuje vse te “luči” na
nebu, zdi se mu, da so popolno-
ma odveč. Ker je aroganten, izgu-
bi lučko... Čeprav je otroška pra-
vljica, vsebuje kar nekaj takih
“mističnih” motivov, na katere se
lahko navežemo, npr. na srednje-
veški motiv luči. Sonce Kresničku
spet vrne razum, ga privede do te-
ga, da začne spoštovati druge. V
začetku namreč ponoči vse budi
s svojo lučko.
Tudi s kostumskega vidika nismo
želeli napraviti nekaj banalnega,
neko preprosto otroško pravljico.
Hoteli smo jo nadgraditi tudi s
kostumi. Mislim, da bo tudi odra-
sla publika marsikaj odnesla od
te vsebine.
V Kresničku je veliko petja v
živo. Kako si uskladila pevske
dele s koreografijami, da bi bili
otroci kos petju in plesnemu
koraku?
Pri izdelavi Kresnička sem se po-
dala v glasbeni svet. Koreografi-
rati pevske dele je zelo komplici-
rano. Če npr. dvigneš ramena, se
dihanje spremeni, če hodiš, mo-
raš hoditi počasi. Sicer je vse zelo
omejeno, tudi zato ker sem pač
imela pred seboj otroke, ki jih
med petjem nisem mogla prisili-
ti, da bi “tekali”. Vsekakor pa v
uprizoritvi spevoigre ni nobenega
“mrtvega dela”, vedno se nekaj
giblje. Za nekatere izvajalce je to
prva odrska izkušnja; prav gotovo
pa je za marsikoga prva na tako
velikem odru. Zato smo skušali
dati pozornost na kontrolo telesa,
gibov, da bi se na veliki površini
odra igralci ne “izgubili”. Čeprav
je bilo nastopajočim v začetku
malo težko, jim v resnici koreo-
grafija pomaga kontrolirati telo,
medtem ko pojejo. Pomembno
je, da vedo, kaj je treba narediti v
določenem trenutku, da se ne
premikajo po odru “tjavendan”.
Si morala razgibati in obogatiti
celotno odrsko dogajanje?
Sama si nisem vzela te pravice, da
bi zelo spreminjala tekst. Mislim,
da je zgodbica povzeta po slika-
nici oz. po besedilu za otroke.
Kresniček gre najprej k polžu, na-
to k drugim živalicam... Zdi se,
kot da bi listali po straneh slika-
nice, moč le-te pa je v ilustraciji.
Če to odvzameš, nastane neka
praznina. Ker se pa naš način
uprizarjanja ne ujema s tistim iz
slikanice, smo morali nekaj do-
dati, in sicer tiste vezne dele, da
postane zgodbica bolj razumljiva.
V našem Kresničku nastopa res
veliko otrok. To je moja prva taka
izkušnja, a prav
zaradi tega
uživam. Vsi se
premikajo,
plešejo po mo-
jih koreografi-
jah. To je zame
velika zadeva.
Vsi so zelo ubo-
gljivi in pridni.
To delo mi je v
veliko veselje.
Ker so v Kre-
sničku plesni in
glasbeni deli, je
že vse nekako
razgibano. A tu-
di tisti zgolj
“igralski, igra-
ni” trenutki, pri
katerih je v
ospredju besedi-
lo, so koreogra-
firani.
Ti je bilo težko
si zamisliti ko-
reografijo?
Koreografija je nastajala sproti.
Ob poslušanju pesmi ti pade na
misel koreografski korak. Ko se
mi je utrnila zamisel, sem napra-
vila neko strukturo, potem pa ne-
kaj dodajala, odvzemala, seveda
zmeraj upoštevajoč zmogljivost
nastopajočih starostnih skupin.
Vesela sem, ker so homogeni, vsi
so dovzetni za ples. Vse se vije kot
neka “koreografska nit”.
Tekstu pa sem, kot rečeno, dodala
nekaj nagajivosti. Nekatere like
sem značajsko obarvala, da pride
do izraza karakterna komika.
Skušala sem delati na besedilu,
značajih in situacijah. Še sama
sem se pri tem želela preizkusiti
v teh različnih načinih komike.
Zelo me veseli ustvarjati z mladi-
mi izvajalci, ker so spontani, po-
sebno najmlajši, s katerimi je res
lepo delati. A tudi starejši, ki ima-
jo kaj pripomniti, mi ne ugovar-
jajo.
V otroških predstavah je po-
membna tudi vizualna podo-
ba. Kaj ste si domislili, da bi bil
Kresniček tudi kostumsko pri-
vlačen?
Kostume si je zamislila Danijela
Klanjšček, moja teta. Tudi ona se
je lotila dela z velikim navdušen-
jem, saj ima že izkušnje iz muzi-
kala Obuti maček.
Ona je izredna. Njena bujna do-
mišljija se kaže še posebno pri do-
datkih, ki bogatijo kostume. Tudi
to je vse harmonično, nič ni pre-
več. Tudi s kostumi sem zelo za-
dovoljna. Pri izdelavi rekvizitov
pa pomagajo tudi otroci. Pona-
vljam: še nikoli nisem delala s ta-
ko dobro skupino otrok. Vizualno
gledano, je vse osredotočeno na
naravo, vse se sklada s kontek-
stom. Zelo zelo sem vesela, kako
izgledajo kostumi. Vse imamo že
nekako izdelano, na delavnici v
zadnjem tednu v avgustu mora-
mo namreč pohiteti.
/ str. 12
Iva Koršič
Foto dd Foto dd
Kristjani in družba30. avgusta 20184
S 1. strani
“Marije se držimo”
  o ustaljeni navadi se je
program tokratnega 30.,
jubilejnega, Romanja treh
Slovenij začel za višarsko cerkvi-
jo v dopoldanskih urah s preda-
vanjem pravnika in
politologa prof. dr.
Dejana Valentinčiča.
Pod naslovom Vsi
smo Slovenci, več
nas združuje, kot
ločuje, je povedal ve-
liko tehtnih misli, ki
jih posebej objavlja-
mo. Pozdrave so izre-
kli med drugimi
msgr. Janez Pucelj
kot soorganizator
Romanja treh Slove-
nij, Lenart Rihar, dr.
Zdravko Inzko in dr.
Branko Zorn, ki je
spregovoril kot nek-
danji predsednik
Sveta slovenskih
krščanskih izseljen-
cev v Evropi (SSKIE),
začetnika teh srečanj
na Svetih Višarjah. Povedal je, da
se je to gibanje pričelo zato, ker
so se tudi laiki po zgledu izsel-
jenskih duhovnikov, ki so se
večkat srečevali, da bi razpravlja-
li o svojih težavah, želeli
združiti, da bi še sami imeli po-
dobna snidenja s slovenskimi
P intelektualci iz domovine inEvrope. Prav zato so ustanoviliSSKIE l. 1987 pri Slovencih na
severu Francije v kraju Meri-
court. Srečanja so nato imeli
dvakrat na leto. Prvo na Sv.
Višarjah je bilo l. 1989, ko je sli-
karka Marjanca Savinšek izdela-
la nalepke s podobo Sv. Višarij.
Ko se je dr. Branko Zorn vrnil iz
Francije v domovino, l. 1995, je
skrb za to romanje prevzela Ra-
faelova družba. Sam je pre-
pričan, da so ta višarska srečanja
še zelo aktualna in pomembna,
ker Sloveniji toliko let po osa-
mosvojitvi še zmeraj manjka
zrelosti, tako politikom kot vo-
livcem, pa tudi samostojnega
razmišljanja in odgovornosti do
domovine in državljanov.
Romanja se je udeležil tudi Lojze
Peterle, poslanec Evropskega
parlamenta v poslanski skupini
ELS-ED, podpredsednik Evrop-
ske ljudske stranke, podpredsed-
nik Evropskega združenja fede-
ralistov (UEF).
Višarsko svetišče se je napolnilo
do zadnjega kotička (veliko ver-
nikov je moralo ostati kar pred
cerkvijo), ko je bila slovesna sv.
maša, ki jo je z izseljenskimi in
drugimi duhovniki daroval
murskosoboški škof msgr. dr.
Peter Štumpf. V homiliji je, na-
vezujoč se na prvo berilo iz 2.
Mojzesove knjige, poudaril,
kako je pri ohranjanju
krščanske vere pomemben
zgled prednikov, ki so nam
“podarili krščansko vero in
tradicijo kot najbolj žlahten
dar, ki ga iz roda v rod nosi-
mo kot jedro naše osebnosti
in narodne identitete”. Skli-
cujoč se na drugo berilo
apostola Pavla v pismu
Efežanom, je škof
dejal, da omalo-
važevanje ali pa
celo zanemarjan-
je verske etike lah-
ko povsem uniči
krščanske skup-
nosti. “Pragma-
tična vera bo ved-
no življenje posta-
vila na kocko”.
Zaustavil se je tu-
di pri delovanju hu-
diča, “ki se hoče
ugnezditi v kulturo,
politiko, socialo in si
ne pomišlja občasno
privzeti celo videz re-
ligioznosti. Pri tem pa
v ljudeh uničuje
  ragi rojaki, zopet smo zbrani
pod plaščem Višarske Matere
Božje, ob že tridesetem romanju
matične, zamejske in zdomske Slovenije.
Na veliko mestih in koncih tega sveta se
zbiramo Slovenci, a upam si reči, da nik-
jer na tako lepem koščku zemeljskega ra-
ja kot prav tukaj, pri Višarski Mariji. Pa
ne le zaradi čudovite gorske narave in
cerkvice s poslikavami Toneta Kralja,
ampak tudi zaradi ljudi dobrega srca, ki
si tukaj vsako leto radi stisnemo roke, iz-
menjamo nekaj besed ter dajemo ko-
rajžo za naprej. Predvsem pa je to zbira-
lišče najlepše zaradi vsebine romanja, ko
se k nebeškemu Očetu obračamo s pri-
prošnjo za vse tri duše slovenstva – za
matično, zamejsko in zdomsko. Naš naj-
večji pisatelj Ivan Cankar, katerega sto-
letnico smrti letos praznujemo, je v svo-
jem zadnjem predavanju izrekel besede:
“Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa njena
pljuča”. Te besede lahko in moramo da-
nes preoblikovati v: “Slovenija je srce
slovenstva, zamejstvo in zdomstvo pa
njegova pljuča”. Prepričan sem, da ko
razmišljamo o prihodnosti slovenskega
naroda, je možnost le ena, ali bodo
preživele vse tri razsežnosti slovenske bi-
ti – matična, zamejska in zdomska – ali
pa nobena od njih.
Toda kaj danes sploh pomeni biti Slove-
nec? Dovolite mi, da danes skupaj z va-
mi nekaj misli namenim prav temu
vprašanju: mozaiku slovenskih identitet
in opredelitev v 21. stoletju.
Postaviti si upam smelo trditev, da nihče
izmed rojakov, ki so danes izven matične
Slovenije, pa čeprav se tam čisto dobro
počutijo in je to njihov dom, tam izvor-
no ne živijo po lastni volji. Niso bili na-
silno preseljeni le begunci izpod ob-
močij Soške fronte, žrtve fašističnega in
avstrijsko nacionalističnega nasilnega
preseljevanja, predvsem učitelji in du-
hovniki, žrtve nacističnega pregona ko-
roških Slovencev ter ostalega nacistične-
ga izganjanja in povojni porabski depor-
tiranci s strani madžarskih komunistov.
Enako so v nasprotju s svojimi željami
morali domove zapustiti tudi politični
begunci, ki so naše narodno ozemlje za-
puščali najprej zaradi fašističnega razna-
rodovanja, kasneje pa komunističnega
množičnega pobijanja vseh, ki niso de-
lili njihove ideologije. Tudi vsi ti niso
imeli druge izbire, kot si z begom rešiti
svoje življenje. A če sledimo družboslov-
nim teorijam, da nobene migracije niso
prostovoljne, se moramo zavedati, da tu-
di vsi, ki so na tuje odšli za večjim kosom
kruha, ker jih domača zemlja ni zmogla
nahraniti, tega niso naredili po svoji vol-
ji, ampak druge izbire niso imeli. Ko ta-
kole razmišljamo o naši zgodovini, po-
stane jasno, da je zgodovina Slovencev
zgodovina izseljevanja. Le Bog ve, koliko
naših mater in očetov je na hišnih vratih
čakalo svoje otroke, da pridejo nazaj, a
teh nikoli več ni bilo.
Na žalost pa se zgodovina rada ponavlja.
Ko govorimo o izseljevanju, moramo še
posebej pomisliti na približno 9000
mladih, ki se zadnja leta vsako leto izse-
lijo iz Slovenije. Jim je Slovenija mati ali
mačeha?
Zelo me boli tudi vsakokrat, ko slišim,
da so si koroški ali beneški Slovenci sami
krivi za raznarodovalne pritiske zaradi
odločitve na plebiscitu. Takšne izjave
kažejo nerazumevanje, kako številni de-
javniki vplivajo na človekove odločitve,
opredelitve in identitete ter v katerih
okoliščinah so se rojaki na obeh plebi-
scitih tako odločili, kaj jim je bilo oblju-
bljeno in kaj nato uresničeno.
Pol milijona Slovencev živi danes v so-
sedstvu ali raztresenih po vseh koščkih
tega našega sveta. A to ni le tragika, pro-
blem in izguba narodnega telesa. Je tudi
priložnost in kulturna vrednota. Govo-
rimo lahko o globalni panslovenski
družini.
A preveč preprosto bi bilo razmišljati, da
vse Slovence tega sveta opredeljujejo vse
iste lastnosti, vzorci in motivacije. Vsak-
do mora svoje slovenstvo živeti v svojih
družbenih pogojih. Družbe se spremin-
jajo, vsaka po svoje, in tako se tudi ljud-
je.
Pogled v zamejstvo
Ko se danes zazremo na Koroško, zibelko
slovenskega naroda, je kulturna dejav-
nost koroških Slovencev impresivna.
Preko sto kulturnih društev, pevskih
zborov in gledaliških skupin, ki delujejo
po vaseh, daje tem krajem neizbrisen
pečat. Rezultat vsestranske kulturne po-
nudbe tudi za otroke je tesnejša kasnejša
zasidranost mladih v kulturnem, špor-
tnem, gospodarskem in humanitarnem
življenju narodne skupnosti. Na žalost
mladi za zdaj ne kažejo enakega nav-
dušenja za politično delo. Skoraj vse-
splošno ponavljanje, da jih manjšinska
politika ne zanima, da se v zastopniških
organizacijah ne prepoznajo ter da s sta-
rejšimi ne čutijo povezave, je kar neko-
liko zaskrbljujoče. Sam verjamem, da je
ločevanje življenja narodne skupnosti in
tudi političnega udejstvovanja enako,
kot bi poskušali ločevati lahek vetrič od
močnega vetra. Nemogoče. Tudi sam
pritrjujem misli, da bi manjšina, ki
ničesar več ne bi zahtevala, bila že mrtva
manjšina. Zato upam, da se bo v prihod-
njih letih vse več mladih opogumilo tu-
di v tej smeri. Dolžnost starejših pa je,
da mladim dopustijo, da določene stvari
naredijo tudi drugače. Drugače in boljše.
Tudi na avstrijskem Štajerskem je
manjšina veliko bolj kulturno, kot pa
politično umeščena. Pavlova hiša in kul-
turno društvo Člen 7 sta pomembna ste-
bra slovenske prisotnosti. A med do-
mačini so očitno pustili hude posledice
dogodki, ko so se po koncu 1. svetovne
vojne leta 1919 štajerski Slovenci pove-
zali v Katoliško slovensko izobraževalno
društvo, je bil predsednik Matej Pintar
umorjen. Temu je sledilo dolgo zatišje.
Ko je bilo leta 1988 ustanovljeno
društvo Člen 7 pa je predsednica Andrea
Haberl-Zemljič na svoj dom prejela pi-
semsko bombo. Pavlova hiša in društvo
Člen 7 sta veliko naredila za čezmejno
povezovanje in miroljubno vzdušje.
Čaka pa ju še pomembno in naporno
delo, da se v teh krajih avtohtone slo-
venske poselitve spet prebudijo še vedno
zatrte slovenske identitete.
20. stoletje ni bilo blagodejno niti do
porabskih Slovencev v današnji Madžar-
ski. Veliko olajšanje je bilo po demokra-
tizaciji obeh držav, ko je meja spet po-
stala prepustna. Po pripovedovanju ljudi
iz Slovenije, ki so bili vpeti v to porabsko
renesanso pred četrt stoletja, so bili gle-
de razvoja Porabja zelo optimistični. Slo-
venija je namenila izdatno materialno
pomoč, slovenske organizacije so se lepo
razvijale. Žal pa vsa pričakovanja niso
obrodila sadov. V mladih porabskih
družinah je tako danes slovenščina že
skoraj neslišan jezik. Zaradi boljših eko-
nomskih možnosti pa se številni iz po-
rabskih vasi selijo v bližnjo Avstrijo ali v
notranjost Madžarske.
Ne le na Madžarskem, tudi povsod dru-
god je slovensko identiteto izven krajev
avtohtone in strnjene poselitve veliko
težje ohranjati. Dejstvo, da danes več po-
rabskih Slovencev živi v Monoštru ali v
Budimpešti, kot v vseh porabskih vaseh;
da več koroških Slovencev živi na Duna-
ju, kot pa po vsej južni Koroški; več be-
neških Slovencev pa v Čedadu ali v Vid-
mu, kot v vseh beneških dolinah, pome-
ni za ohranjanje našega zamejskega
življa poseben izziv. Odgovora na to di-
lemo še niso našle ne te skupnosti same,
ne njihove zastopniške organizacije, ne
lokalne in državne oblasti, niti Republi-
ka Slovenija kot njihova matična država
in država zaščitnica.
Profesor na višji slovenski šoli v Trstu mi
je ob pogovoru o današnjih mladih Slo-
vencih v Italiji dejal: “Nobenega dvoma
ni, slovenska identiteta postopoma ble-
di, a v vsakem razredu se najde tudi par
mladih, ki so kot TIGR-ovci”. Pozitivna
sprememba vzdušja med manjšino in
večino je, enako kot v ostalih zamej-
stvih, vidna tudi v Italiji. To na eni strani
pomeni bolj sproščeno narodnostno
opredeljevanje, na drugi strani pa tudi
za manjšino, ki je od vseh veljala za naj-
bolj trdno zavedno in navezano na Slo-
venijo, varljivo lagodje, ko je topljenje v
italijanski družbi manj opazno. Čeprav
ne moremo spregledati, da politična in
gospodarska moč manjšine šibi, manjša
se udeležba v narodnostnih strukturah,
trdna narodno zavedna jedra pa se umi-
kajo dvojezičnosti, ne smemo spregle-
dati tudi dejstev, da so slovenska društva
na teritoriju še zelo živa in privabijo ve-
liko ljudi, vse več mladih študira v Slo-
veniji in se čez mejo tudi poroča, poja-
vljajo se nove pobude, v katerih svoj od-
sev najdejo različni odtenki narodne
skupnosti, tudi taki, ki so dolgo morali
biti ob strani. Dogodki, kot je bil poskus
vsiljene reforme lokalnih samouprav ali
vsiljenega združevanja glasbenih šol, pa
kažejo, da so manjšinske pravice tudi da-
nes vse prej kot nekaj samoumevnega.
Žal v vseh zamejstvih na daritvenem ol-
tarju dobrih odnosov med manjšino in
večino kratko potegnejo manjšinske pra-
vice.
A vendarle v Videmski pokrajini, kjer je
bilo slovenstvo najbolj potlačeno,
opažamo pozitivne spremembe tudi na
tem področju. Končno tudi oblasti vse
bolj priznavajo slovensko dušo teh kra-
jev. V vaseh Kanalske doline še vedno
poteka živahno kulturno življenje, slo-
venske strukture pa so vse bolj razvejane.
Skrajni čas pa je, da se sistematično uredi
tudi učenje slovenskega jezika, kjer se že
leta zatika, kar je povsem nedopustno.
V Reziji vidimo vse bolj samozavestno
delovanje naših pripadnikov slovenske
manjšine, kar nas lahko zelo veseli. Upa-
mo pa, da bo na občinskih volitvah na-
slednje leto Rezija dobila vodstvo, ki bo
spoštovalo demokratična načela 21. sto-
letja in bo svojo politiko raje kot na mi-
tih gradilo na dejstvih. V Nadiški dolini
mladi, ki so izšli iz dvojezične šole v Špe-
tru kažejo veliko življenjske energije za
nadaljnji razvoj teh skupnosti. Slovenske
kulture in identitete ne le ohranjajo, am-
pak s številnimi novimi pobudami tudi
razvijajo in posodabljajo. Verjamem, da
tudi vsega obsojanja vredni dogodki, kot
je bila letošnja prepoved slovenščine
med prvim svetim obhajilom v Špetru,
ne bodo zavrli vse večje pokončnosti pri-
padnikov slovenske manjšine, za katere
se zdi, da so v zadnjih letih kot Feniks
skorajda vstali iz pepela. Nova pozitivna
sprememba je vidna prav v teh dneh, ko
je bilo odločeno, da bo odslej mogoče
otrokom poslušati verouk tudi v slo-
venščini. To je še bolj razveseljivo, ker je
pobuda prišla od samih staršev.
/ dalje
D
krščansko etično zavest in odgo-
vornost. Ljudi tako usmerja v la-
godni tok misli, občutenj in žel-
ja. Tako postajajo ubogljivi in
upogljiv ter lahek plen tistih, ki
si želijo popolne moči in nadzo-
ra nad njihovim zasebnim in
družbenim življenjem in celo
nad njihovim verovanjem”.
Omenil je papeževo opozorilo
na nevarnost teorije spola, ki je
“ideološki pojav, ki je nekakšna
posledica marksističnega neoli-
beralnega humanizma” in vodi
v uničenje življenja.
“Višarska romanja treh Slovenij
že tri desetletja odmevajo v slo-
venski javni prostor kot eno sa-
mo vprašanje: Kam gremo Slo-
venci”? je naglasil msgr. Štumpf.
“Višarska Romanja treh Slovenij
so vedno bila in bodo romanja
za zdravo Slovenijo. Spominjajo
nas na naše dedne časti in opo-
minjajo, da jih ohranjamo kot
vrednote, ki smo jih po naših
starših prejeli iz očetovskih do-
brotnih dlani samega Boga. Ne-
beška Mati Marija je Mati vseh
narodov. Nikogar ne izključuje.
Ona tudi Slovencem doma, v za-
mejstvu in v tujini ohranja
krščansko tradicijo, ki ohranja
in neguje življenje. / … / Marije
se držimo, da vzdržimo na poti
vere in ohranimo krščansko tra-
dicijo, ki se veseli življenja! ”
Po maši je bil na ploščadi za cer-
kvijo kulturni program, ki sta ga
z lepim izborom pesmi in gla-
sbenih del izoblikovala Vokalna
skupina Cantate Domino in
Kvartet klarinetov Godbe lju-
bljanskih veteranov.
Govor Dejana Valentinčiča
Vsi smo Slovenci, več nas
združuje, kot ločuje (1)
Dejan Valentinčič (foto DP)
Foto DP
Foto DP
Kristjani in družba 30. avgusta 2018 5
In memoriam
G. Efrem Mozetič
  rejšnji teden je po 77 letih
služenja v vrstah duhov-
nikov koprske škofije
umrl njihov starosta, g. Efrem
Mozetič, ki je zadnji dan ja-
nuarja letos praznoval 100 let.
G. Mozetič izhaja iz mirenske
župnije. Po osnovni šoli v roj-
stni vasi je kot desetletni otrok
šel v goriško Alojzijevišče, kjer
se je pripravljal na vstop v se-
menišče. Po gimnaziji je opra-
vil bogoslovje. V mašnika je bil
posvečen na praznik apostolov
sv. Petra in sv. Pavla, 29. junija
1941, prvo mašo pa je v Mirnu
pel 6. julija, sredi druge svetov-
ne vojne. Njegovo novomašno
geslo se je glasilo: Milost vam
in mir v obilju (1 Pt 1,2).
Rad je pomagal ljudem v stiski.
Skupaj z drugimi duhovniki je
med drugo vojno organiziral
nabiranje hrane in oblek za in-
ternirance v Gonarsu. Duhov-
niško službo je opravljal v ra-
P
zličnih župnijah po Krasu in
Brdih, med drugim v Temnici,
Lipi, na Vojščici, v Dutovljah,
Skopem, Koprivi, Gradnem, Vi-
polžah, Šmartnem, Kožbani,
Verdrijanu, Gorenjem Cero-
vem, Kozani.
Dobrodelna akcija “Vincencijev
koledar 2018/19”
Tudi letošnjo jesen bo marsikatera slovenska župnija
sodelovala pri dobrodelni akciji “Vincencijev koledar
2018/19”. Župnije bomo pri nedeljskih mašah obiskali
člani Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki
smo že osmo leto zapored pripravili Vincencijev koledar.
Gre za stenski
koledar, ki vsebuje
mesece od
septembra 2018 do
decembra 2019.
Letošnji koledar je
nastajal pod geslom
Marija skoz’ življenje.
V objektiv smo skušali
ujet i  znamenja,  ki
prikazujejo, kako nas
Mari ja spremlja v
vseh trenutkih
življenja. Z nami je
zjutraj in zvečer, doma
in na potovanju, na
poti  in kr ižpotju.
Spremlja nas pri delu
in počitku, molitvi in
češčenju,  v
preizkušnjah in na
križevem potu, skratka povsod.
V akcijah preteklih let smo z zbranimi darovi lahko opremili
novo mizarsko delavnico, uredili dom za tri brezdomne
osebe ter kupili, prenovili in opremili stanovanje za družino
brez doma, ki jo zdaj spremljamo.
Letos bodo zbrana sredstva namenjena gradnji hiše za
družino v stiski. Po lanskoletni akciji smo namreč intenzivno
iskali ugodno stanovanje za nakup in obnovo. Iskanje žal
ni obrodilo želenih sadov, a smo rešitev naposled le našli
pri Marijinih sestrah, ki so nam v Predosljah podarile
parcelo z razpadajočo hišo. Z vašo podporo bomo hišo
podrli in zgradili novo, ter tako zagotovili prostore še eni
družini v stiski.
Nov Vincencijev koledar bo na voljo po župnijah v okviru
omenjene akcije, lahko pa ga naročite tudi po elektronski
pošti (info@drustvo-vzd. si) ali po telefonu (041 286 454).
Priporočen prispevek za koledar znaša 10 evrov.
Veseli smo, da lahko skupaj gradimo dom za vse, ki ga
nimajo. Bog poplačaj za vsak vaš dar!
Kratke
V razmislek
Medjugorski dogodki
  v. oče je 5. julija 2018 ime-
noval s posebnim odlo-
kom za apostolskega vizi-
tatorja v župniji Medjugorje
msgr. Henryka Hoserja, ki je
tam bil že pred časom. Preden
je msgr. Hoser prišel v Medju-
gorje, je maševal v Neaplju.
Tam je med mašo povedal, da
“demonske sile hočejo uničiti
Medjugorje”. Obenem je opo-
zoril, da je v tem romarskem
kraju prisotna tudi mafija. Ka-
tera, od kod, tega ni povedal!
Po govoru se sklepa, da je mislil
prav na mafijo v južni Italiji.
Msgr. Hoser je skupaj z apostol-
skim nuncijem za BIH msgr.
Luigiem Pezzuto, preden je šel
v Medjugorje, obiskal mostar-
sko-duvanjskega škofa msgr.
Ratka Perića. Msgr. Perić je po-
vedal, da je zadovoljen, da je
Sveta stolica poslala za Medju-
gorje vizitatorja. Obenem pa je
ponovno pripomnil, kar je že
bilo večktat uradno povedano,
da škofijski ordinariat v Mo-
starju ne prizna za resnično no-
benega medjugorskega prika-
zanja, nobenega sporočila, no-
bene skrivnosti, vštevši tistih,
ki so se dogajale prvih sedem
dni.
Na god sv. Jakoba, 25. julija
2018, ki je zavetnik župnije v
S Medjugorju, je nadškof Hoserkot apostolski vizitator imelslovesno mašo, pri kateri je bil
tudi papeški nuncij za BIH
msgr. Luigi Pezzuta, skupaj z
mostarskim frančiškanskim
provincialom in mnogimi du-
hovniki. Pri mašnem nagovoru
je msgr. Hoser rabil te besede:
“Mi Medjugorci”! S tem je ho-
tel poudariti, da je tudi on
eden izmed tamkajšnjih
župljanov.
O tem dogodku se je veliko pi-
salo. Na blogih, v časopisih, pa
tudi na televiziji so veliko po-
ročali. Lahko pa smo prebrali
tudi nekaj zelo kritičnih zapi-
sov uradnih cerkvenih novi-
narjev. Kakor koli. “Tudi v
Medjugorju se nekaj spremin-
ja. Čas pa bo pokazal svoje”.
PRIPIS:
- Neki novinar je tako modro-
val: “Mostarski škof msgr. Perić
bo za nekaj let upokojen. Tedaj
se bo tudi medjugorsko
vprašanje razrešilo”.
- Zanimiv je tudi zapis: “ … V
Medjugorje pride na leto okrog
milijon in pol romarjev, turi-
stov, radovednežev. Vatikan je
ugotovil, da se tu pretakajo ve-
like vsote denarja, za katere se
mora vedeti, kako je z njimi. -
Normalno je, da, kjer je veliko
ljudi, se tam 'obrne' tudi veli-
ko denarja. Verjetno je tudi tu
naloga kontrole msgr. Hoser-
ja”?
- Pricurljala je novica, da je
msgr. Hoser bival na nunciatu-
ri v Sarajevu cel teden, preden
je dobil potrebna pooblastila iz
Vatikana. Se razume, če teh ni
imel, se ni mogel predstaviti
lokalnemu ordinariju, to je
msgr. Ratku Periću, saj je ta bil
do tega dne tudi uradni ordi-
narij za Medjugorje.
- Govor je o vizitatorju župnije
Medjugorje, to je msgr. Hoser-
ju. Sprašujejo pa se, ali ima lo-
kalni škof nad to župnijo še
kakšno kompetenco? Bo lahko
še vedno za Medjugorje nasta-
vljal ali odstavljal duhovnike?
- Zelo se je v časopisih razpisal
tudi eden od nekdanjih
frančiškanov, češ, zakaj ni
prišel tudi mostarski škof so-
maševat na dan sv. Jakoba, ko
je vizitator msgr. Hoser nasto-
pil službo in je tam bil celo pa-
peški nuncij. Malokdo pa ve,
da prav ta pater, eden od tistih
hercegovskih frančiškanov, ki
je bil ob “hercegovskem
slučaju” suspendiran, živi na
Širokem Brijegu, redno mašuje
in je celo birmoval. “Medju-
gorski vizitator bo imel kar ne-
kaj dela, pa tudi spoprijeti se bo
moral s trnjem, ki se je globoko
zajedlo v tamkajšnjo hercegov-
sko Cerkev”.
Ambrož Kodelja
Vstajenje je Jezusovo poveličanje
V prvi krščanski skupnosti so predstavili Jezu-
sovo vstajenje kot vrhunec zgodovine in začetek
izpolnitve sveta. Jezus je s svojo osebo in svojim
delom začel prihodnost sveta in človeštva v Bo-
gu. Sveti Pavel pravi: “Saj vemo, da Kristus, po-
tem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre;
smrt nad njim nima več oblasti” (Rim 6,9). To
življenje ni oživitev prejšnjega, ampak povsem
novo in spremenjeno, obnovljena človeškost v
Svetem Duhu.
Novo stvarnost Vstalega je skušala prva skup-
nost opisati z različnimi besedami in simboli.
Zato so ob vsta-
jenju govorili
tudi o pove-
ličanju. Zlasti
evangelist Ja-
nez poudarja
Jezusovo zma-
go nad smrtjo
in predstavlja
stanje slave, v
katerega je sto-
pil. Tretji izraz-
ni način je po-
višanje, ki po-
meni življenje
človeškosti v
Božji večnosti.
Vstajenje je
oživitev mrtve-
ga Kristusa.
Aramejski vzklik: Maranatha, ki izhaja iz prve
krščanske skupnosti,  (1 Tes 1, 9) govori o vsta-
jenju, ki je dobilo mesijanski značaj. Jezusa so
umorili kot zmotnega mesija, pa ga je Bog raz-
glasil za resničnega Mesija, kot Gospoda in Kri-
stusa.  (Apd 2,36; 5,31) To povzdignjenje je pri-
kazano kot ustoličenja kralja, Jezus je kralj po-
slednjih časov. V tej veri so močno upali na nje-
gov drugi prihod.  (1 Tes 4,15; 1 Kor 1,17) Pet-
najsto poglavje Prvega Pisma Korinčanom po-
vezuje Jezusovo vstajenje z vstajenjem človeštva
od mrtvih ob njegovem drugem prihodu. Sveti
Pavel se je srečal s to novo stvarnostjo Jezusa na
poti v Damask.
Kristusovo gospostvo in poveličanje se ne na-
naša le na prihodnost, ampak objema tudi se-
danjost in zgodovino. Pismo Filipljanom go-
vori o njegovi duhovni moči, po kateri je prišel
na svet. Zato uporablja besedo izpraznjenje od
svojega ali izničenje. (kenoza) V tem stanju je
nekako zakril svoje Božje veličastvo in postal
blizu vsem stanjem človeške krhkosti, kar je bi-
stvo ljubezni. Sveti Janez Zlatousti pravi: “Ostal
je, kar je bil, le privzel je, kar ni bil: postal je
meso in ostal to, kar je bil, Bog Logos”.  (Janez
Zlatousti) Hvalnica govori o poveličanju njego-
ve človeškosti. “Ni vzel, česar bi prej ne imel,
ampak je kot človek prejel, kar je kot Bog že
imel”.  (Teodoret)
Bog ga je po tej
veliki daritvi po-
višal in dal tudi
njegovi pove-
ličani človeško-
sti tisto slavo,
kot jo je imel
pred prihodom
na svet. Tudi v
Pismu Ko-
lošanom govori
sveti Pavel o
prvorojenstvu
Gospoda pred
stvarjenjem in o
prvorojenstvu
vstalih od
mrtvih.  (1 Kol
1, 15-20)
O večnem bivanju Sina pri Očetu in njegovi
žrtvi v zemeljskem življenju govori evangelist
Janez. Na njegovo življenje in zlasti trpljenje gle-
da v luči bodoče slave in poveličanja. Vse je po-
vezano med seboj, v povezavi križa in vstajenja
se razodeva njegova osebna bit kot pokorščina
Očetu,  (Jn 4,34; 5,30), tako je sprejel svoje
trpljenje. V izročitvi v Božjo voljo se je zgodil
njegov prehod k Očetu,  (13,1) v njegovo slavo.
(17,5) Oče je sprejel Sinovo predanost tako, da
ga je povišal in mu dal oblast, v kateri se bo
vrnil kot prihodnji maziljenec (1 Tes 1,10; Apd
3,20) in sodnik človeštva. Vstajenje in križ sta
dva obraza iste skrivnosti, prehod Gospoda v
novo bivanje pri Očetu, ki je tudi nov način
bližine za človeštvo. Jezus odslej živi svojo člo-
veškost na Božji način.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (34) PRIMOŽ KREČIČ
Frančišek: “Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje” 
Pismo Božjemu ljudstvu 
“s sramom in kesanjem”
  rejšnji teden je papež
Frančišek namenil Božje-
mu ljudstvu posebno pi-
smo z naslovom Če en ud trpi,
trpijo z njim vsi udje. Izšlo je
približno teden dni potem, ko
so v ZDA objavili poročilo ob-
sežne raziskave o spolnih zlora-
bah predstavnikov katoliške
Cerkve v ZDA, torej pred deli-
katnim apostolskim potovan-
jem na Irsko 25. in 26. avgusta
ter pred napadom msgr. Carla
Marie Viganoja, ki zahteva pa-
pežev odstop.
V pismu, ki se začenja s trditvijo
“Če en ud trpi, trpijo z njim vsi
udje”, Frančišek ostro obsoja
P zlorabe, poudarja nično toleran-co in prosi odpuščanje za storje-ne grehe. “Gre za zločin, ki pov-
zroča globoke rane bolečine in
nemoči predvsem v žrtvah, a tu-
di v njihovih svojcih in v celot-
ni skupnosti, vernikov ali never-
nikov”, je po poročanju portala
vaticannews. va zapisal papež.
“Ko gledamo v preteklost, ne bo
nikoli dovolj storjenega, ko se
prosi za odpuščanje ali se hoče
popraviti povzročeno škodo. Ko
gledamo v prihodnost, ne bo
nikoli premalo vsega, kar se
počne, da bi dali življenje kultu-
ri, v kateri se takšne situacije ne
le nikoli ne bodo ponovile, am-
pak ne bodo našle mesta, da bi
se prikrivale in trajale. Bolečina
žrtev in njihovih družin je tudi
naša bolečina, zato je treba še
enkrat poudariti naše prizade-
vanje za zagotovitev zaščite mla-
doletnikov in odraslih v ranlji-
vih situacijah”. V omenjenem
poročilu, ki razkriva, da naj bi v
zadnjih 70 letih več kot 300 du-
hovnikov zlorabilo najmanj ti-
soč otrok, je zapisana izkušnja
tisoč žrtev spolnih zlorab. Take
rane nikoli ne izginejo, ampak
nas obvezujejo, da na vso moč
obsodimo to grozoto ter se tudi
osredotočimo na izkoreninjenje
te kulture smrti, je še napisal in
poudaril: “S sramom in kesan-
jem, kot cerkvena skupnost,
priznavamo, da nismo znali biti
tam, kjer bi morali biti, da ni-
smo pravočasno delovali, ko
smo spoznali razsežnost in re-
snost škode, ki je bila pov-
zročena v mnogih življenjih.
Zanemarili in zapustili smo ma-
le”. Zato smo kristjani kot skup-
nost “poklicani kot Božje ljud-
stvo, da vzamemo nase bo-
lečino naših bratov, ranjenih v
mesu in duhu”. Solidarnost v
najglobljem in najzahtevnejšem
pomenu besede naj postane naš
način oblikovanja sedanjosti in
prihodnosti. “Nujno je, da kot
Cerkev priznamo in obsodimo z
bolečino in sramom grozljivo-
sti, ki so jih storili posvečene
osebe, kleriki in tudi tistii, ki so
imeli poslanstvo bdenja in varo-
vanja najranljivejših”. V prihod-
nje moramo zagotoviti, da do
takšnih dejanj ne bo več priha-
jalo in da se jih ne bo več prikri-
valo. / D
Zaradi njegovih lastnosti so ga
povsod radi sprejeli. V letih
svojega dejavnega pastoralnega
delovanja je bil med ljudmi
znan po svoji vitalnosti in
energičnosti, zanimal se je za
ljudi, življenje in ohranjanje
narodnega duha. Leta 2009 je
stopil v duhovniški dom v
Šempeter, leto kasneje pa v
Center starejših Pristan v Vi-
pavo: tam so se 17. julija 2016
spomnili njegove 75. obletni-
ce mašništva, duhovniške
obletnice, ki jo dočaka res
malokdo. Upokojeni škof Me-
tod Pirih je tedaj lepo pove-
dal: “Človeška narava je taka,
da je povezana tudi z različni-
mi križi, preizkušnjami, bo-
leznimi in starostjo. Tudi ta
čas je lep, rodoviten in blago-
slovljen, če ga živimo skupaj
z Gospodom in če svoje
trpljenje in preizkušnje
združujemo s Kristusovim
trpljenjem”. V centru Pristan
so 31. januarja letos s praz-
nično mašo in družabnim
srečanjem v prisotnosti škofa
Piriha, sobratov, rojakov in ne-
katerih županov proslavili še
njegov častitljivi jubilej, stoti
rojstni dan. Na spominski po-
dobici, ki so jo delili ob zahval-
ni maši, je bilo zapisano: “Daj,
Gospod, da bomo mislili na ti-
sti dan, ki se ne bo končal”. Po-
kojni g. Efrem Mozetič je
učakal ta dan. Pokopan je želel
biti tam, kjer je še največ časa
deloval med ljudmi, v Šmar-
tnem; tam je namreč ostal kar
šestnajst let. Dne 23. avgusta
popoldne je pogrebno mašo v
tamkajšnji cerkvi sv. Martina
daroval koprski škof msgr. Jurij
Bizjak ob somaševanju okrog
30 duhovnikov. Več oseb se je
od pokojnika poslovilo z bese-
dami, polnimi hvaležnosti. / D
Goriška30. avgusta 20186
Kaiser Karl Festival 2018 za mir
med narodi
Primorsko orgelsko društvo, ki so ga ustanovili
marca 2016, nadaljuje s svojimi načrti in z
vrednotenjem orgelskega sveta. Orgle so
instrument, ki najbolje izražajo Evropo, njeno
zgodovino in vrednote. Društvo je doslej pomagalo
nekaterimi župnijami pri umestitvi nekaj manjših
pozitivov. Njegovi člani trenutno sodelujejo pri
obnovi nekaterih zgodovinskih instrumentov, pri
postavitvi novih velikih orgel v koprski stolnici, pri
obnovi in preselitvi starih Callidovih orgel iz 18.
stoletja. Lani so blagoslovili nove Zaninove orgle na
Jazbinah pri Števerjanu, ki so sodoben in
pomemben instrument. “Prepričani smo”, pišejo v
tiskovnem sporočilu, “da bo tudi letošnji festival,
skupaj z drugimi načrti (posebno tečaji nadškofijske
orglarske šole), predstavil vsaj majhen prispevek h
kulturnemu in duhovnemu razvoju naših krajev in k
pospeševanju priložnosti za nove rodove, ki
hrepenijo po optimizmu, po novih in močnih
vrednotah”.
Spored koncertov letošnjega festivala:
Nedelja, 2.9.2018, ob 19.45, Cerkev Marijinega
oznanjenja v Ljubljani: Pier Damiano Peretti (A),
orgle
Torek, 4.9.2018, ob 20. uri, Župnijska cerkev sv.
Štefana v Vipavi: Pier Damiano Peretti (A), orgle
Nedelja, 16.9.2018, ob 20.45, bazilika v Ogleju:
Olga Zhukova (RU), orgle
Nedelja, 30.9.2018, ob 17. uri, Mirenski Grad, Miren
(Slo): Ensemble Super flumina Babylonis (I-SLO)  (2
orgel, čembalo, baročna kitara, harfa, regal, čelo, 6
solistov)
Sreda, 3.10.2018, ob 20.30, cerkev Rosa Mistica v
Krminu: Duo Clavier (I)  (glas, viella alto – flavte,
viella tenore, orgle, čembalo)
Sobota, 26.10.2018, ob 20.30, cerkev Presvete
Trojice v kraju Ovaro (UD): Gustav Auzinger (A), orgle
Sobota, 10.11.2018, ob 18.45, Jazbine (Števerjan):
Giampietro Rosato (I), orgle in čembalo
Četrtek, 15.11.2018, ob 20.30, stolnica v Gorici:
Alberto Gaspardo (I), orgle
S štandreško dekanijo na Barbano
Štandreška dekanija vabi na romanje na Barbano,
ki bo letos v soboto, 15. septembra. Ob 16. uri bo
odhod čolna iz Gradeža, ob 17. uri sv. maša, litanije
in procesija; letos bo vodil novomašnik “za duhovne
poklice in blagoslov v novem šolskem letu”. Cena
za avtobus in barko znaša 15 evrov. Vse večerne
maše na to soboto, 15. septembra, odpadejo.
Informacije od ponedeljka do petka med 8.30 in
12. uro na tel. št. 0481 21849.
Kratke
  Dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest
Prevarani sokoli
SREČANJE POD LIPAMI 
  četrtek, 2. avgusta, so na
Srečanju pod lipami
predstavili zajetno
monografijo Prevarani sokoli, ki
sta jo spisala avtorja dr. Ivan Čuk
in dr. Aleks Leo Vest. Večer, ki sta
ga priredila Krožek Anton
Gregorčič in Kulturni center
Lojze Bratuž, je vodil dr. Jože
Dežman, ki je med drugim
spremljal knjigo kot recenzent. V
uvodnih besedah je predstavil
avtorja, ki sta po poklicu športna
pedagoga in je zato še bolj
zanimivo, da sta se lotila te teme.
Dr. Aleks Leo Vest je prisotnim
uvedel temo monografije.
Povedal je da sta z dr. Čukom
zelo radovedna človeka in ko sta
spoznala Viktorja Murnika,
zavednega Slovenca in Sokolca,
sta začela tudi z raziskovanjem
in pisanjem. Zanimalo ju je,
zakaj je sokolska organizacija
izginila po drugi svetovni vojni.
Največ informacij sta dobila v
partijskih arhivih.
Dr. Ivan Čuk je potem s
pomočjo projekcij prikazal
prisotnim svet, skozi katerega sta
se sprehodila s kolegom. Najprej
je orisal sokolsko organizacijo in
se osredotočil predvsem na
pomen, ki ga je imela vzgoja. Za
Sokole so bile temeljnega
pomena telesna, moralna,
narodna in demokratska vzgoja.
Sokoli so hoteli imeti zdrave,
pametne, moralne, narodno
zavedne in demokratične člane.
Bili so zelo jasno pravno urejeni.
Ustanovljeni so bili po zakonu o
sokolstvu kraljevine Jugoslavije,
to je bil 300 strani dolg
dokument, ki je urejal celotno
delovanje Sokola, od zveze,
preko žup, do društev in članov.
V Sloveniji je bilo med vojnama
pet žup, in sicer Mariborska,
Celjska, Kranjska, Ljubljanska in
Novomeška.
V Začetno je imela partija zelonegativen odnos do Sokola in gaje hotela uničiti. To se je
spremenilo okoli leta 1932.
Najden dokument dokazuje zelo
natančno poročilo o sokolski
organizaciji, v katerem
ugotavljajo, da je organizacija
lahka tarča za prevzem, da ima
denar in da ima mladino, ki je
narodno zavedna in se da
manipulirati oz. upravljati s
telovadbo. Sokolov je bilo
250.000 in ti bi lahko postali
bodoča armada komunistične
partije. In res so začeli iskati
somišljenike med Sokoli in jih
tudi dobili. Z njimi je partija
hotela prevzeti posamezna
društva, kar jim je tudi uspelo. V
tistih, kjer so se Sokoli uprli, pa
so se razdelila na dvoje.
Partija je na različne načine
prevzemala funkcije v
organizaciji, npr. prevzeli so
sokolski tisk, vnašali politiko v
društvo in zbirali voditelje, ki so
bili partiji podrejeni.
Od tega trenutka delujejo dve
sokolski organizaciji. Tista, ki jo
vodi partija z voditelji, ki naj bi
ne imeli dovoljenja pri
odločitvah, in prvotna
organizacija.
Po drugi svetovni vojni gredo
Sokoli v ilegalo in ni več javnih
informacij o
njihovem
obstoju in
delovanju.
Realnost je, da
so Sokola
ukinili vsi
totalitarizmi 20.
stoletja, in sicer
fašizem pri nas,
nacizem ob
okupaciji
Gorenjske in
Štajerske in po
vojni še
komunizem, najprej v Sovjetski
zvezi in kasneje v Jugoslaviji.
Ukinili so ga, ker niso
potrebovali moralne in etične
vzgoje, saj ko dovoljuješ
medsebojno ubijanje, ta vzgoja
propade. Demokratična in
narodna vzgoja pa nista bili
potrebni, saj je prevladovalo
enoumje in primarnost
komunističnega
internacionalizma. / MČ
Društvo goriških upokojencev
Na piknik pod Kanin
  epa in bogata razlaga,
tudi v domačem
narečju, prijaznega in
zelo razgledanega vodiča
Sandra Quaglie, ki je goriške
upokojence popeljal na
ogled Rozajanskega duma in
muzeja brusačev, 4.
avgusta, v Stolbici v
dolini Rezije, bo prav
gotovo ostala v lepem
spominu. V kratnih
obrisih je nanizal
zgodovino teh krajev
in omenil
neprecenljivo bogastvo
ljudskega izročila, ki
premore okrog 4.000
ljudskih pravljic,
katerih pripoved bi
zahtevala čas enega
leta. V dolini Rezije je
svoj čas obstajalo
sedem vasi s približno
6.000 prebivalci, danes
L ostajajo obljudene samo šeštiri s 1000 prebivalci.Zanimivo je, da rezijanska
govorica premore kar štiri
različice. V vasici Stolbica, ki
jo štejejo za “en sam muzej”,
je značilno, da v pogovorni
inačici odpadeta črki “h” in
“g”. V stoletjih so se v
domačo govorico vrinile
tudi nekatere tujke, ki
izhajajo iz furlanščine ali
nemščine, te so namreč
posredovali domači brusači
iz svojih delovnih
popotovanj v tujih kulturnih
okoljih. Izlet so upokojenci
zaključili z druženjem v
restavraciji Carnia. / (in)
  Družina Devetak z Vrha Sv. Mihaela
Zavezani tradiciji, odprti novemu
SREČANJE POD LIPAMI 
  a zadnjem poletnem
Srečanju pod lipami, ki
sta ga Kulturni center
Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič priredila v torek, 7.
avgusta, je bila v gosteh
družina Devetak z Vrha Sv. Mi-
haela, in sicer Avguštin Deve-
tak, Gabriella Cottali in njune
štiri hčerke Sara, Tatjana, Tjaša,
Mihaela. Pred začetkom pogo-
vora je otroški pevski zbor z
Vrha Sv. Mihaela, ki se je pred
kratkim poimenoval Etko
Mužetko, zapel številnim pri-
sotnim prav pesmico Etko
Mužetko in še venček sloven-
skih narodnih pesmi. Zboro-
vodkinja in predsednica pro-
svetnega društva Karen Ulian,
ki je med drugim Avguštinova
nečakinja, je na kratko predsta-
vila bogato delovanje društva.
Pod okriljem društva delujejo
štirje zbori: Bodeča Neža,
otroški pevski zbor, mladinska
pevska skupina Vihar in cerkve-
ni pevski zbor. Društvo pa pri-
reja še veliko dejavnosti, kot so
pevska revija Zlata grla, koledo-
vanje, barvanje pirhov, kreso-
vanje, izleti po slovenskih po-
teh ter delavnica Na Krasu je
krasno.
Zgodbo o tradiciji, delu in
uspehu družine je vodil kultur-
ni delavec Jan Leopoli, ki je na
kratko predstavil družino. Po-
vedal je, kako je na obisku v go-
stilni začutil, da je pojem
družine za Devetakove zelo po-
memben. To je potrdil tudi Av-
guštin Devetak, ki je dejal, da
so v družini upanje, vera, ljube-
zen; in če ti kaj v življenju
N zmanjka, se obrneš do družine.Razkril je, da je razumel pomendružine, že ko je bil mlad, in ga
potem predal tudi hčerkam. Tu-
di žena Gabriella se strinja s
tem dejstvom in dodaja, da
kljub napornim trenutkom, ko
je največ dela in težav, z ljubez-
nijo do družine in do dela se da
vedno premostiti vse.
Sledil je pogovor s starejšo hčer-
jo Saro, ki je samostojna pod-
jetnica in ima kmetijo, na kate-
ri prideluje sadje in zelenjavo
ter pripravlja marmelado, med
in sokove. Tudi zanjo sta zelo
pomembni družina in narava;
če naravo spoštuješ, pravi, ti tu-
di vrne zaupanje.
Tatjana, dolgoletna kuharica v
Lokandi Devetak, se pa počasi
oddaljuje iz kuhinje, saj je od-
govorna za administracijo, kar
terja vedno več časa in energij.
Skrbno ureja tudi dvojezične
informacije na spletni strani in
socialnih omrežjih, saj, čepav
smo v Italiji, ima slovenstvo od
nekdaj velik pomen za
družino.
Tjaša, ki je med drugim som-
melierka, je v gostilni odgovor-
na v jedilnici in za vina. Letos
poleti je izkoristila možnost de-
la za mesec dni v priznani re-
stavraciji šefa Massimilijana
Alajma La Montecchia v Pado-
vi. Tjaša, ki se je takoj vključila
v skupino priznane restavracije,
je priznala, da se je iz te iz-
kušnje veliko naučila in nekaj
tudi doprinesla k delovanju do-
mače gostilne.
Najmlajša članica družine Mi-
haela pa je v gostilni neke vrste
“jolly”, saj pomaga v baru, v
kuhnji in pri strežbi, a zdaj se
bo osredotočila na kuhanje, saj
se nekaj let uči in pripravlja za
to nalogo.
Moderatorja je potem zanima-
lo, kaj družino moti glede go-
stov. Povedali so, da so nekateri
gostje vedno manj potrpežljivi,
kdaj nespoštljivi in najslabši ti-
sti, ki mislijo, da vse vedo in jih
celo učijo, kako bi morali dela-
ti. Gabriella in Tatjana, ki sta
kuharici, sta tudi povedali, da
jih motijo tisti, ki zahtevajo po-
pust, kar zanje pomeni ne-
spoštovanje do kvalitetnih pri-
delkov, ki jih uporabljajo, in do
dela, ki sta ga vložili v pripravo
jedi, saj so cene primerne in
občasno celo prenizke.
Veliko zanimivih stvari so se še
dotaknili govorci, kot spre-
membe v gostinstvu v letih, ob-
nove gostilne, pomembnosti
teritorija in hrane. Na koncu, a
ne najmanj pomembno, je bil
govor o narodni zavesti. Av-
guštin je povedal, kako so bili
v družini vedno narodnozaved-
ni in kako so od vsega začetka
v gostilni imeli vse dvojezično.
Nekoč so bili težki časi, saj ne-
kateri gostje, ko so videli slo-
venski jezik v meniju, so kar
odšli brez pozdrava. Zdaj je teh
ljudi na srečo vedno manj in je
več tistih, ki se raje kaj naučijo,
zato, je zaključil Devetak, se no-
ben slovenski gostilničar ali
podjetnik ne sme bati govoriti
in pisati v slovenščini ali dvo-
jezično, saj je to del nas, naše
kulture, naše tradicije in našega
teritorija. / MČ
Foto DP
KUlturni center Lojze Bratuž in Associazione cure palliative “Mirko
Špacapan” Amore Per Sempre in Krožek za družbeno-politična
vprašanja “Anton Gregorčič” razpisujejo nagrado “Mirko Špacapan”.
- Nagrado financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan,
predsednica Ustanove Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan”
Amore Per Sempre.
- Nagrada je namenjena posameznikom, ustanovam in organizacijam
iz goriškega prostora za pomembne dosežke ali življenjsko delo v
korist slovenske narodne skupnosti na raznih področjih.
- Nagrajence lahko predlagajo ustanove, organizacije ali posamezniki.
- Predlog in utemeljitev morata biti zaprta v kuverti označeni z
napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Nagrado Mirko Špacapan”.
- Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega
centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do
30. septembra vsakega leta.
- Kuverte bodo odprli člani komisije.
- Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo
Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Cure Palliative “Mirko
Špacapan” Amore Per Sempre ter Krožek za družbeno-politična
vprašanja “Anton Gregorčič”.
- Nagrado podeli predsednica društva Associazione Cure Palliative
“Mirko Špacapan” Amore Per Sempre na priložnostnem večeru.
- Odločitev komisije je dokončna.
Nagrada “Mirko Špacapan”
Goriška 30. avgusta 2018 7
  “6 za ... eno razstavo”
Svetlobe in sence
KC LOJZE BRATUŽ 
  soboto, 25. avgusta, so
v galeriji Kulturnega
centra Lojze Bratuž od-
prli prvo prireditev nove sezo-
ne, skupinsko razstavo “6 za...
eno razstavo”. Gre za priredi-
tev, ki jo že dvajset let prireja
koordinacijski odbor Združen-
ja fotoklubov na Goriškem, ka-
terega člani so Fotoklub Sku-
pina 75, Circolo fotografico
Castrum, Circolo fotografico
Isontino, Fotoclub Il Torrione,
Fotoclub Lucinico in Gruppo
Fotografico Accademia Euro-
peistica. Številne prisotne je
najprej pozdravila predsedni-
ca Kulturnega centra Lojze
Bratuž Franka Žgavec, ki se je
zahvalila organizatorjem in
vsem fotografom, ki so sode-
lovali pri razstavi. Prav tako se
je zahvalil tudi predstavnik ko-
V ordinacijskega odbora Giovan-
ni Viola. Povedal je, kako je
nastal koordinacijski odbor in
kako so se časi v dvajsetih letih
spremenili. Zahvalil se je vsem
fotografom, predvsem Enzu
Galbatu, Silvanu Pittoliju in
Loredani Prinčič, ki so na po-
seben način pomagali pri or-
ganizaciji letošnje razstave, in
Fotoklubu Nova Gorica za čez-
mejno sodelovanje.
Tema letošnje razstave, ki bo
na ogled do 14. septembra
med 17. in 19. uro ter ob prire-
ditvah, je Svetlobe in sence.
MČ
  soboto, 11. avgusta, so
se nekdanji števerjanski
mladi in prijatelji od-
pravili na kratek izlet. Tudi
naša županja si je vzela čas in
se napotila z nami. Šli smo v
Studenec pri Domžalah na
ogled gledališke predstave “Le-
po je biti muzikant“. To je igra
z glasbo Slavka in Vilka Avse-
nika ob 65-letnici njunega
ustvarjanja. V polno zasede-
nem avtobusu smo obujali
spomine na stare čase, ko smo
v vasi vedno kaj počenjali. Po
V krajšem postanku med potjosmo prišli do cilja. Tam smo siobložili mizo in si privoščili
lep pik-nik, ki je nadomestil
večerjo. Organizatorji smo po-
skrbeli, da je bilo vsega dovolj,
in zraven so še udeleženci pri-
nesli marsikaj. Ko smo po-
večerjali, pokramljali in se na-
smejali, smo se odpravili na
naša mesta v lep gledališki pro-
stor. Program je bil res odlično
naštudiran, tako da smo res
uživali ob lepih Avsenikovih
melodijah. Že med potjo smo
Ronke / Ob prazniku farnega zavetnika
Vrhunski orgelski in
harfski večer
  udi letos je Ženski zbor
iz Ronk na predvečer
občinskega in farnega
praznika ob sv. Lovrencu v
sodelovanju z istoimensko
župnijo in Primorskim orgel-
skem društvom poskrbel za
odličen koncert v ronški cer-
kvi, posvečeni sv. Lovrencu.
Ker smo Slovenci v Laškem
povezani z g. Mirkom Butko-
vičem, ki je diplomiral na
T akademiji za glasbo v Ljublja-ni in je zrasel tudi v naši sre-di, je tudi letos poskrbel za res
lepo oblikovan koncert, ki je
navdušil številno občinstvo.
Tokrat sta mu prišli na po-
moč dve obetavni mladi in
nadarjeni umetnici, soprani-
stka Rebeka Pregelj in harfi-
stka Alice Martina. Po uvod-
nih besedah kaplana Mirka
Franetovicha in presednika
Čestitke
V petek, 3. avgusta, sta stopila na
skupno življenjsko pot Stefania in
Filip. Maja in Mitja ter vsi domači
jima iz srca čestitamo.
Obvestila
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča, da bo društveni
sedež v Gorici na korzu Verdi
51/int. zaprt do 31. avgusta.
Knjižnica D. Feigel bo do 7.
septembra 2018 odpr ta od
ponedeljka do petka od 8. do 16.
ure.
SSO sporoča, da je v avgustu
goriški urad odprt za javnost od
torka do četrtka po običajnem
urniku.
Kulturni center Lojze Bratuž v
sodelovanju z Galerijo Ars in
Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala
ob Soči pripravlja za jesen 2018
spominsko razstavo o tržaški
slikarki Eldi Piščanec. Zato se
obrača na zasebnike, ki imajo v
lasti dela Elde Piščanec, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago
za obdobje razstave. Informacije
na tel.  (+39) 0481 531445, pon.
- pet. od 8.30 do 12.30 ali po
elektronski pošti
info@centerbratuz. org.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 31. 8. 2018 do 6. 9. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 31. avgusta (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 1. septembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 2. septembra: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 3. septembra (v studiu
Sanja Vogrič)
Torek, 4. septembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 5. septembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Zvezdnato nebo - Izbor melodij.
Četrtek, 6. septembra (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
poravnali račune in se odločili,
da darujemo manjšo vsoto de-
narja za tam živečo družino, ki
živi v denarni stiski. Jure
Sešek, ki je v Števerjanu že poz-
nan kot festivalski napovedo-
valec in tudi igralec v tej igri,
je poslal naslednje sporočilo:
“Dragi Števerjanci, predsednik
društva se je posvetoval in
odločili so se za družino ene
izmed igralk, ki odrašča v tri-
najstčlanski družini. Enajst
otrok! So fejst in zaupanja
vredni ljudje. Ja, po predstavi
se pa srečamo. Srečno pot in
upam, da boste uživali na
predstavi. V imenu društva pa
hvala za vse vaše dobro delo!
Hvala, Jure”! Po predstavi je z
odra sam Jure Sešek pozdravil
števerjansko županjo in prisot-
ne Števerjance.
V Števerjan smo se vrnili v
prvih jutranjih urah, rekla bi
prav kulturno obogateni in ve-
seli, čeprav malo trudni. Za or-
ganizacijo izleta se prav lepo
zahvaljujemo Lojzetu, ki je po-
skrbel, da se je vse izteklo, kot
je treba, in še za zakusko Jerici
in ženam, ki so skrbele, da na
mizi ni manjkalo hrane in pi-
jače. Ob odhodu domov smo
se izletniki priporočili za orga-
nizacijo podobnega izleta vsaj
enkrat letno.
J.
Izlet Števerjancev v Domžale
Ogled gledališke predstave 
“Lepo je biti muzikant”
ŽePZ Karla Muccija je dejav-
nost orgelskega društva pred-
stavil zagrajski župnik Gio-
vanni Sponton, ki je tudi
omenil večerni program. Se-
stavljale so ga sakralne sklad-
be različnih avtorjev.
1) Federico Mirko Butkovič,
orgle, 2 skladbi
1. a) Bernardo Storace (1637-
1707), Ciaccona
b) Anton Bruckner (1824 -
1896), Ave Maria (original za
zbor)
2) Alice Martina, harfa, 3
skladbe
1. a) G. F. Händel, Concerto
in b flat major: Andante alle-
gro, Larghetto
2. b) G. Tailleferre, Sonata za
harfo: Allegretto, Lento, Per-
petuum mobile
3. c) R. Squillaci, Preludij
3) Rebeka Pregelj, sopran in
Mirko Butkovič, orgle, Franz
Joseph Haydn (1732-1809),
Salve Regina g-mol.
Na koncu se je izvajalcem
zahvalil domači župnik Ren-
zo Boscarol, ki je vedno rad
prisoten na tradicionalnem
dogodku; med drugim je
spomnil, da letos poteka 50-
letnica podpisa pobratenja z
občinama Wagna in Metlika.
Za glasbene užitke se je zah-
valil tudi Karlo Mucci, ki je
navzoče povabil v bližnje pro-
store na družabno srečanje.
KM
V organizaciji ZCPZ Gorica 22. in 23. septembra
Seminar za mlade organiste 
s prof. Renato Bauer
  druženje cerkvenih pev-
skih zborov Gorica organi-
zira v soboto, 22., in v ne-
deljo, 23. septembra, v cerkvi Ma-
rije Pomočnice na Jazbinah semi-
nar za mlade organiste, ki ga bo
vodila prof. Renata Bauer. Za
naše srečanje je zapisala nasled-
nje:
“Da, orgle so tako fascinanten in-
strument, da se jim ne morem
dovolj čuditi in jih občudovati še
danes. Ob igranju nanje se
počutim kot dirigent, ki mora v
istem času usklajevati in obvla-
dovati na stotine piščali ter
vzdrževati zvočni in estetski red.
Z Po drugi strani pa, kot je rekelsam Bach, je dovolj položiti rokena tipke in ob pravem trenutku
zaigrati pravilno. Vse se pa začne
s prvim pritiskom na tipko in po-
tem še s pritiskom nog na pedal-
ne tipke... Na povabilo spoštova-
nega g. župnika in akademskega
glasbenika Mirka Butkoviča mi
ni bilo težko odgovoriti z DA, da
bi odstrla čudoviti svet orgelskih
zvokov otrokom in mladim. Ni
strahu, na orglah lahko zvenijo
tudi sodobne skladbe, pa tiste, ki
jih mladi radi pojejo, ne le sklad-
be 'starih mojstrov'. Čeprav v
Sloveniji poučujem orgle na lju-
bljanski Akademiji za glasbo,
občasno poučujem tudi orgle in
klavir na nižji stopnji, kjer v zad-
njem času opažam ponovno za-
nimanje za največji instrument.
In če znaš igrati na orgle, niso
'daleč' tudi druga sorodna gla-
sbila, kot so klavir, čembalo ali
klavikord. Kdo se lahko upre tem
čarobnim zvokom?
Vabim vse, ki vas privlačujejo
zvoki orgel, da se mi pridružite
in se naučite kakšno novo sklad-
bo ali dve. Vsi ste dobrodošli - če
še ne znate igrati ali pa če že kaj
igrate”.
Informacije dobite pri g. Mirku
Butkoviču ali v uradu Združenja
cerkvenih pevskih zborov Gorica
(tel. 0481 31817) od 3. septembra
dalje ali po elektronski pošti na
naslovu zcpz. go@gmail. com.
Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Cure Palliative “Mirko
Špacapan” Amore Per Sempre in Združenje cerkvenih pevskih zborov
razpisujejo priznanje za oblikovanje koncerta nabožne glasbe “Bogomir
Špacapan”.
- Priznanje financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan,
predsednica Ustanove Associazione Cure Palliative “ Mirko
Špacapan” Amore Per Sempre.
- Priznanje je dodeljeno slovenskim društvom, ustanovam ali
organizacijam iz goriškega prostora.
- Na priznanje se lahko prijavijo zbori, društva, ustanove ali
organizacije z glasbenim sporedom za mašni obred in koncert, ki bo
potekal vsako leto v cerkvi sv. Justa v Podgori. Prvi spominski večer
bo v petek, 29. marca 2019. Celotni spored mora biti podrobno
pripravljen z vrstnim redom izvajanja skladb, z navedbo vseh
izvajalcev tudi ev. instrumentalistov in lahko traja največ 60 min.
- Predlog mora biti zaprt v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ
- Predlog za Priznanje Bogomir Špacapan”.
- Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež
Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170
GORICA, do 30. septembra vsakega leta.
- Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije.
- Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo
Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative
“Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter Združenja cerkvenih
pevskih zborov- Gorica.
- Priznanje podeli na koncertu predsednica društva Associazione
Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre.
- Odločitev komisije je dokončna.
Priznanje “Bogomir Špacapan”
Foto DP
Kultura30. avgusta 20188
Ovrednotimo umetnino, ki je za daljši čas “poniknila”
Tone Kralj in Slovanska
kapela Lamberta Ehrlicha
  zadnjem zvezku revije Ac-
ta Historiae Artis Sloveni-
ca, ki jo od leta 1996 redno
izdaja Umetnostnozgodovinski
inštitut Franceta Steleta na SAZU-
ju, je umetnostna zgodovinarka
Ana Lavrič posvetila daljši in z
običajno izčrpnim dokumentar-
nim gradivom podprt članek o
dveh slovansko-slovenskih svet-
niških panteonih, ki sta nastala v
previsnih letih druge svetovne voj-
ne. Prvega je pod budnim očesom
Jožeta Plečnika leta 1939 izvedel
Slavko Pengov in je še danes viden
na zunanji fasadi mizarske delav-
nice v poslovilnem kompleksu lju-
bljanskih Žal. Slovanska kapela sv.
Cirila in Metoda, ki jo je Tone Kralj
poslikal v Akademskem domu sv.
Cirila leta 1940 po naročilu Lam-
berta Ehrlicha, pa je veljala za iz-
gubljeno, njeno dokaj celovito po-
dobo pa nam posredujejo fotogra-
fije in članki, objavljeni ob blago-
slovitvi, in nedavno odkriti skrom-
ni fragmenti. Ti so se pokazali ob
preurejanju prostora za potrebe
učilnice Waldorfske šole, ki domu-
je v nekdanjem Cirilovem domu
na Streliški ulici ob vznožju lju-
bljanskega gradu.
Bogoslužju namenjen prostor je
Kralj slikarsko razdelil na dva dela,
s slovansko-ekumensko vsebino je
zamejil prezbiterij, s slovensko-ma-
rijansko vsebino pa zaznamoval
občestveni del, namenjen študen-
tom, ki so prebivali v domu. V sre-
dišču oltarne stene tako stojita slo-
vanska apostola Ciril in Metod, po-
kristjanjeni Slovani za njunim
hrbtom pa tvorijo iluzionistično
globok apsidalni polkrog. Z leve
V
proti desni si sledijo Slovenci,
Hrvati, Srbi, Čehi, Slovaki, Poljaki
in Rusi, za njimi, na skrajnem de-
snem robu, se je sam Tone Kralj tu-
di portretiral. Nad to množico ver-
nikov se v ozadju dvigajo narodna
svetišča - naj tu omenimo samo Sv.
Višarje in Sv. Goro - čeznjo pa se
pneta mavrična loka. Krajši strani-
ci prezbiterija dopolnjujejo liki
prostostoječih slovanskih svetni-
kov: na severni steni stojijo drug
ob drugem Rus sv. Vladimir, Pol-
jaka sv. Andrej Bobola in sv. Kazi-
mir, Hrvat bl. Mar-
ko Križevčan in
Čeh sv. Venčeslav;
na južni, krajši steni
še Rusinja sv. Olga,
Slovenka sv. Ema
Krška in Čehinja sv.
Ljudmila.
V občestvenem de-
lu je Kralj upodobil
Gospo Sveto z voj-
vodskim prestolom
kot temelj sloven-
ske državnosti in
božjepotno svetišče
na Brezjah, dalje še Brezmadežno
kot zmagovalko nad peklenskimi
silami - k njej se z leve in desne
obračajo pomoči potrebni -, ob
vratih pa ekspresionistično podan
prizor Jezusa, ki pomiri vihar.
Evangelijski odlomek izzveni kot
odkrita aluzija na akademski klub
Straža, ki ga je vodil Ehrlich, in gla-
silo “Straža v viharju”. Poslikavo je
umetnik zaokrožil na stropu z
zmagoslavnim Križanim, ki je ob-
dan s Sv. Trojico in simboli evan-
gelistov.
Slikarsko opremo kapele je v ce-
loti poravnal iz lastnega žepa
Lambert Ehrlich, ki je Toneta
Kralja najbrž poznal zaradi do-
mačih Svetih Višarij. Svetišče in
Križev pot je dolenjski umetnik
poslikal leta 1930, o njegovi po-
vezavi z naročnikom priča tudi
nagrobnik družine Ehrlich na
pokopališču v Žabnicah. Kapelo
je Lambert Ehrlich blagoslovil
17. novembra 1940, točno leto
za tem, ko so nacisti na Češko-
slovaškem zaprli vse univerze in
višje šole. Iz Prage je zato v Lju-
bljano pribežal Čeh František
Valena, v domu pa je stanoval
tudi Slovak Ján Kostiha, ki je
študiral slovenščino. Njuna prisot-
nost je bila med drugim porok, da
je bila kapela tudi dejansko slovan-
ska.
Ehrlich si je s slikarskim naročilom
nakopal tudi velike težave, saj se je
del lotil brez vednosti škofijskega
ordinariata in lastnikov stavbe. V
nos je šla tudi javna hvala Kraljeve
poslikave ob blagoslovitvi. Vse to
je privedlo do dolgih razčiščevanj
in naposled do novega dogovora z
lastniki, ki je bil podpisan 7. okto-
bra 1941. Ehrlich je ohranil dostop
do knjižnice in kapele, dom pa bi
moral zapustiti najkasneje do 1. av-
gusta 1942, a so ga 26. maja, v isti
Streliški ulici, likvidirali komuni-
stični VOS-ovci.
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (28)
Jože Kukec (2)
Dne 5. septembra je Slovenec poročal o zasliševanju
obtožencev na prvem tržaškem procesu in v zvezi s tem
najdemo tudi ime Jožeta Kukca: “Bidovec je tudi izpo-
vedal o delovanju Kukca, ki je bil te dni ubit na italijan-
skem teritoriju tik meje. Na omenjenem sestanku, o
katerem je Bidovec govoril, je bil navzoč tudi Kukec.
Na tem sestanku se je govorilo, da je treba ubiti nekega
Bratoša. Kukec se zdi, da je tudi avtor poskušenega
požiga šole na Gropadi pri Trstu”. Isti časopis je 11. sep-
tembra dodal še nekaj za-
nimivih podatkov: “Isti li-
sti trdijo, da je bil Kukec v
tesnih zvezah z Bidovcem
in Valenčičem in zdi se, da
je Valenčič Kukca prevažal
večkrat na svojem avto-
mobilu”. V referatu “Pepe
Kukec, strah in trepet
fašistov” je prof. Samo Pa-
hor izrazil prepričanje, da
je bivši praporščak in od-
bornik Orjune na Rakeku Jože “Pepe” Kukec pripravljal
osvoboditev obtožencev. 5. septembra je časopis Jutro
poročal: “Iz Postojne so prispeli karabinjerji in fašistični
miličniki ter takoj preiskali usmrčenega napadalca. Iz
dokumentov, najdenih pri njem, so ugotovili, da se
piše usmrčeni Josip Kukec iz Postojne, vodja tamošnjih
Orjunašev”.
Italijanom je bilo torej takoj jasno, da so ujeli zelo po-
membnega sovražnika. Tako nadaljuje z opisom do-
godkov novinar Jutra: “Italijanska oblastva so lani raz-
pisala na Kukcovo
glavo 20.000 lir.
Trdi se, da so našli
v njegovem žepu
po sebne vojaške
ma pe in razne do-
kumente, ki so ze-
lo važni za varnost
države. Poleg oro -
žja in listin so našli
tudi kompas in
živila, s katerimi bi
se mogel hraniti
Kukec v šumi več dni. /… / “Piccolo” po-
roča, da se je pripetil incident na koti 581,
na kateri so stražili trije miličniki. Ko sta
bila dva miličnika pod malim šotorom,
je odšel Mojze proti nekemu grmu. Iz ne-
posredne bližine nekaj metrov je padel
proti njemu revolverski strel. Duš je star
bojevnik in se je s puško v roki približeval
napadalcu. Videl je, kako napadalec beži
in pri tem strelja. Pogodil je Mojzeja, ki je
mrtev obležal v grmu, dočim je bil mi-
ličnik Caminada ranjen v prsa. Dušu je
uspelo približati se napadalcu, dočim je
drugi napadalec pobegnil. Med milični-
kom in Orjunašem je nastalo ruvanje, v
katerem je Duš napadalca usmrtil, a je bil pri tej priliki
tudi sam ranjen v desno roko. Napadalec je miličniku
med obrambo odgriznil velik kos mesa”. Visoka de-
narna nagrada v primeru aretacije Jožeta Kukca je bila
posledica njegove dolgoletne dejavnosti, v kateri je lik-
vidiral več fašističnih nasilnežev, ki so terorizirali slo-
vensko prebivalstvo, pa tudi nekatere ovaduhe. Leta
1928 je z drugimi or-
junaši in z “velikim čelnikom” (ali “vojvodo”) sloven-
ske Orjune Markom Kranjcem za kratek čas bil v jugo-
slovanskem zaporu z obtožbo, da je sodeloval pri umo-
ru bivšega orjunaša Egidija Perica, katerega je Orjuna
že nekaj časa obtoževala, da je konfident generalnega
konzula Italije v Ljubljani Gavottija. Iz arhivov je raz-
vidno, da je italijanska policija, preko svoje mreže kon-
fidentov, pozorno sledila poteku tega procesa in
mrzlično prevajala obravnave in pričevanja (po
Kukčevi izpustitvi je spet odredila najvišjo stopnjo nad-
zora na meji). Časopis Orjuna je objavil pismo, ki naj
bi ga generalni konzul Gavotti pisal goriški in tržaški
prefekturi 27. julija 1927: “Neki konfident tega kr. kon-
zulata, ki glede njegove zanesljivosti še nisem na ja-
snem, mi je danes sporočil, da organizira ljubljanska
Orjuna roparski napad z namenom, da izropa promet-
ni avtomobil, ki nosi perijodično na progi Gorica, Sv.
Lucija-Idrija plače za idrijske rudarje. Čaka se samo na
osebe, ki bi bile pripravljene izvesti to projektirano ak-
cijo. Namen te je pač ta, priti do denarja (katerega ti
zločinski člani Orjune vedno iščejo in to za sebe — pod
pretvezo, da je za patrijotične čine) kakor se je to zgodilo
ob priliki žalostnega in glasovitega ropa v Prestranku,
ki se je izvršil na Vel. soboto 1926. leta in ki je bil tudi
organiziran od Orjune, kakor mi je še danes zjutraj po-
trdil gori navedeni konfident, ki mi je tudi izjavil, da je
bil še pred 2. leti član Orjune, pa se je potem umaknil,
ker je videl, da zločinski karakter organizacije vedno
bolj prevladuje v vrstah ljubljanske Orjune”.
“veliki čelnik” slovenske Orjune
Marko Kranjec. Sliko je italijansko
ministrstvo za notranje zadeve
poslalo vsem prefekturam, s
pripisom, da gre za “nevarnega proti-
italijanskega agitatorja”.
Dimitri Tabaj
Italijansko ministrstvo za
notranje zadeve in
prefekture so policijskim
organom posredovali več
fotografij Jožeta Kukca
(tukaj v uniformi Orjune).
Arturo Bocchini, vsedržavni vodja italijanske policije,
si je zelo prizadeval za nevtralizacijo Kukca. Bil prvi
mož fašistične tajne službe OVRE in ožji sodelavec
vrhovnega poveljnika SS Heinricha Himmlerja
(slednji je poznan tudi kot glavni organizator
holokavsta), s katerim je usklajeval delovanje OVRE
in Gestapa na mednarodni ravni. Na sliki: desno
Artuto Bocchini, levo SS general Kurt Daluege.
Jože “Pepe” Kukec, “veliki čelnik” slovenske Orjune Marko Kranjec in
drugi orjunaši so bili leta 1928 za kratek čas v jugoslovanskem zaporu z
obtožbo, da so sodelovali pri umoru bivšega orjunaša Egidija Perica,
katerega je Orjuna že nekaj časa javno obtoževala, da je konfident
generalnega konzula Italije v Ljubljani Gavottija. Iz arhivov je razvidno,
da je italijanska policija, preko svojih konfidentov, pozorno sledila poteku
tega procesa in mrzlično prevajala obravnave in pričevanja (po Kukčevi
izpustitvi je spet odredila najvišjo stopnjo nadzora na vzhodni meji).
Miličniku in črnosrajčniku Romanu Moiseju, ki je padel pod Kukčevimi
streli, so fašisti posvetili ulico v Tržiču. Bil je pripadnik oddelkov, ki so
zagotavljali varovanje italijanskih meja med potekom procesa proti
“slovanskim teroristom” (bazoviškim junakom).
Kot ugotavlja Ana Lavrič, poslikava
Slovanske kapele združuje Ehrli-
chovo prizadevanje za krščansko
edinost in “njegov politični pro-
gram, v katerem je načrtoval zvezo
slovanskih narodov v okviru velike
srednjeevropske konfederacije od
Baltika do Egeja. Slovenija naj bi
imela v uniji posebno vlogo pove-
zovanja severa z jugom in vzhoda
z zahodom; Kralj je najbrž (tudi)
zato na začetku kompozicije izpo-
stavil in likovno poudaril Svete
Višarje, ki na tromeji slovanskega,
germanskega in romanskega sveta
predstavljajo povezovalno poslan-
stvo slovenskega naroda, t. j. Ehrli-
chovo idejo 'višarskega sloven-
stva'”.
Usoda Slovanske kape-
le je z nasilno smrtjo
naročnika in povojno
diktaturo kot kraška re-
ka za daljši čas ponik-
nila pod vidno
površino, a je še naprej
tlela v zavesti Toneta
Kralja, ki je “na izviren
način interpretiral
Ehrlichove verske in
politične misli”. Serijo
slovensko-slovanskih
svetnikov je kmalu za
tem, leta 1944, ponovil
v cerkvi sv. Jožefa v
Soči, presenetljivo pa
srečamo posamezne likovne
motive in kompozicijske oprije-
me bistveno kasneje, v štan-
dreški župni cerkvi sv. Andreja
apostola, ki jo je Kralj poslikal v
letih 1963 in 1964. Najbolj in
najprej nas pritegne prizor Jezu-
sove pomiritve viharja, saj se go-
riška slika neposredno naslanja
na ljubljansko predhodnico in
v primerjavi z ostalimi poslika-
vami štandreške cerkve še ved-
no ohranja ekspresionistični
naboj vzora. Upravičeno ga je
Verena Koršič Zorn vzporedila
z začetnimi Kraljevimi stvaritva-
mi iz 20. let prejšnjega stoletja.
Ljubljanski je slična tudi upodo-
bitev Brezmadežne, ki je v Štan-
drežu prav tako stisnjena v ozek in
navpičen pas med dvema okenski-
ma odprtinama, k njej pa pritekajo
zdaj vaški otroci v molitvi in z bar-
vanimi šopki cvetlic. Tudi sveta Ci-
ril in Metod na desnem delu sla-
voločne stene sta mlajša “brata”
ljubljanskih slovanskih apostolov.
In končno, v prezbiteriju, Kristu-
sov vnebohod v objemu oblakov
in s polkrogom apostolov in po-
božnih žena na novo interpretira
kompozijcijsko rešitev oltarne ste-
ne Slovanske kapele. Morda je rav-
no ta spomin narekoval še pono-
vitev avtoportreta, le da se je Kralj
tokrat postavil v skrajni levi kot.
Opazne sledove Slovanske kapele
sv. Cirila in Metoda, ki je nastala v
“višarski navezi” Lamberta Ehrli-
cha in Toneta Kralja, lahko tako
prepoznamo (vsaj) še v slikarskem
okrasu cerkve sv. Jožefa v Soči in
cerkve sv. Andreja apostola v Štan-
drežu. Zato lahko le upamo, da se
bo nadaljevalo odkrivanje in resta-
vriranje preostale poslikave Slo-
vanske kapele, saj bosta z njo “Lju-
bljana in slovenski kulturni pro-
stor - kot utemeljeno zaključuje
Ana Lavrič - bogatejša za umetni-
no, ki jim je bila podarjena pred
skoraj osmimi desetletji”.
Saša Quinzi
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Kristusov vnebohod, Štandrež (foto Sclauzero)
Jezus pomiri vihar, Štandrež (foto Sclauzero)
Kultura 30. avgusta 2018 9
  emo, da nas boste še
spremljali in nas še pod-
pirali. Hvala za vse, kar ste
naredili za slovenstvo in ohran-
janje slovenske besede, narodne
zavesti in naše identite v našem
in v vseslovenskem prostoru! Ra-
di vas imamo zaradi vaše naklon-
jenosti do našega dela, a predv-
sem zato, ker stojite trdno zasi-
drani v slovenstvu, solidarnosti
do šibkejših in poštenju! V
našem in v imenu vseh naših
bralk in bralcev vam iskreno
voščimo veliko dobrega in lepe-
ga, pa še kaj napišite, tudi za naš
Novi glas, pri nas imate vedno
odprta vrata, to veste in to vedite
tudi v prihodnje!
V knjigarni Dom knjige v Kopru
so prav na pisateljev rojstni dan
predstavili njegovo najnovejše
delo Brez Kocbekovega sodelo-
V vanja ne bi bilo Osvobodilnefronte. Predstavitve sta se ude-ležila tudi soavtorja Peter Kovačič
Peršin in Mihael Glavan. Kocbe-
kov iskreni prijatelj Boris Pahor
je knjižico napisal v sodelovanju
z Glavanom in Kovačičem
Peršinom prav za ta svoj jubilej.
“Kocbek je že vnaprej videl, da
mora Slovenija postati del evrop-
ske zgodovine. Vendar naj bi bilo
po njegovem mnenju to težko
doseči, ker smo majhni in zato za
velike evropske države ne najbolj
pomembni”, je povedal Pahor.
“Boris Pahor je želel spričo pora-
sta fašizma v Evropi in razvred-
notenja Kocbekovega delovanja
in naše osvobodilne borbe na-
praviti eno knjižico, ki bi bila
spomin, obramba njegove časti,
hkrati pa tudi obramba časti na-
roda samega. Kot pravi Pahor, če
bomo mi kot narod zavrgli svoj
osvobodilni boj, svojo proti-
fašistično držo, svojo privrženost
demokraciji in svobodi, smo si
zaprli svojo prihodnost”, pa je
povedal Kovačič Peršin.
Kovačič Peršin je s Pahorjem na-
redil intervju, v katerem Pahor
opisuje svoja stališča do sedanjih
napadov na Kocbeka.
  noči med 20. in 21. av-
gustom 1968 so čete
Varšavskega sporazuma z
izjemo Romunije vdrle na
Češkoslovaško in s silo zatrle
poskus socializma s človeškim
obrazom, kot ga je skušal uvesti
Aleksander Dubček. V radij-
skem uredništvu smo zvedeli,
da je skupina čeških in slo-
vaških pisateljev na letovanju v
domu Društva slovenskih pisa-
teljev na Belem križu nad Pira-
nom. Vodjo izmene sem pre-
pričal, da me je z magnetofo-
nom poslal v Piran. Podpred-
sednik Društva slovenskih pisa-
teljev Jože Dular me je takoj
sprejel in mi pomagal v spora-
zumevanju z gosti. Bili so z
enim ušesom pri radijskem
sprejemnikom, da bi ujeli vsa-
ko, najmanjšo vest o dogajanju
v domovini. Začetka so me
spraševali, če so sovjetske čete
V res napadle Češkoslovaško alipa gre za izmišljotino zahod-njaške propagande. Vse bolj ja-
sno pa je bilo, da je prevladala
politika Leonida Brežnjeva o
omejeni suverenosti.
Češki pisatelj in disident Karel
Pecka je bil takoj pripravljen, da
za naš radio pove, kako težko je
na Češkoslovaškem misliti z la-
stno glavo. S kolegi je sestavil
odprto pismo, ki so ga poslali
kolegom-pisateljem v Sovjetsko
zvezo, na Madžarsko, Poljsko,
Bolgarijo in v Vzhodno
Nemčijo, torej v države, ki so
napadle Češkoslovaško. Kasneje
sem zvedel, da je bil Karel Pecka
nekako rojen disident, saj je kot
študent izdajal ilegalno revijo
“Za pravdu”, ki je kritizirala re-
alsocialistično zvrst umetnosti.
Leta 1949 je skušal zbežati v Za-
hodno Nemčijo, vendar so ga
ujeli in obsodili na enajst let za-
pora, ki jih je preživel v delov-
nih taboriščih. Zgodbe pripove-
dujejo življenje obsojencev, ki
so kot sužnji delali v rudniku
urana Jachimov. Leta 1968 jih je
objavil v knjigi “Kraj umira-
jočega človeka”. Po desetih letih
je bil izpuščen, dobil je službo
odrskega tehnika v Narodnem
gledališču v Pragi.
Tedaj 42-letnik Ludvik Vaculik
je bil že poznan kot avtor mani-
festa “Dva tisoč besed”, ki je
izšel v najpomembnejših čeških
in slovaških medijih 27. junija
1968, potem, ko je dan prej na-
rodna skupščina odpravila pred -
hodno cenzuro. Manifest je Va-
culik naslovil na delavce, kme-
te, znanstvenike, umetnike in
vse državljane, da bi vplivali na
bližnji kongres partije. Javnost
je zaprosil, naj na vse možne
načine, tudi z demonstracijami
in stavkami zahteva odstop ti-
stih, ki so zlorabili položaj.
Spomnil je, kako je že junija
opozarjal na možnost, da bi tuje
sile Varšavskega pakta lahko po-
segle v notranje zadeve Češko-
slovaške. Edino kar lahko stori-
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
Ivana Kobilca ali Ivana Kobilica?
V ljubljanski Narodni galeriji so pred kratkim odprli retrospektiv-
no razstavo slovenske slikarke Ivane Kobilce (1861–1926), ki bo na
ogled do 10. februarja naslednje leto. Naj bo ta priložnost povod
za Jezikovnico o sklanjanju ženskih imen in priimkov ter tvorjen-
ju svojilnih pridevnikov iz teh priimkov. Ob priimku omenjene
slikarke bi me marsikdo popravil, češ da se pravilno zapiše Kobili-
ca, saj je tudi “žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima noga-
ma”, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika – kobilica, ne
pa kobilca, kot ji sicer pogovorno rečemo marsikje na Sloven-
skem, tudi na Štajerskem.
Najprej torej razčistimo, da se je ena prvih
uspešnih slovenskih slikark pisala Kobilca, ne
pa Kobilica. Priimek Kobilica tudi obstaja. Ne
nazadnje se tako piše znani slovenski maneken
in humanitarec Alen Kobilica. To, da se priimki
pogosto ne ujemajo s pravilno pisavo občnih
besed, po katerih so nastali, je pogosto. Še en
znani Slovenec, pisatelj Tone Partljič, je že
večkrat povedal, da se njegovi sorodniki večino-
ma pišejo Partlič, samo njega je neki tankove-
stni uradnik ob rojstvu zabeležil kot Partljiča, in
je tako ostalo. Pomislimo samo na različice
priimkov, kot sta Volk in Vovk ali pa Komel in
Komelj, Cergol in Cergolj pa še Vizintin ali
Vižintin, pri čemer fašističnega spreminjanja slovenskih primor-
skih priimkov sploh ne bom načenjala, saj vemo, da je variant
ogromno. Če bi slikarki vsiljevali priimek Kobilica namesto Kobil-
ca, bi šlo za t. i. hiperkorektnost, ko torej pravilno popravljamo v
napačno. Kot če bi priimek Kadivc spreminjali v Kadivec ali Jer-
menc v Jermenec ali Bolka v Boljka. Poznamo tudi žensko ime
Manca poleg imena Manica, kjer je prav tako prišlo do izpusta sa-
moglasnika kot pri Kobilci in Kobilici, čemur se strokovno reče
vokalna redukcija in je značilna za narečja, manj pa za knjižni je-
zik. Priimke pišemo torej tako, kot piše v posameznikovih doku-
mentih.
Drugo jezikovno vprašanje pri Ivani Kobilci je, ali je prav Ivane
Kobilce ali Ivane Kobilca. V prvem primeru sklanjamo tako ime
kot priimek, v drugem primeru pa samo ime, podobno kot če pri
priimku Kobilca ne bi šlo za samostalnik ženskega spola, pač pa
samostalnik moškega spola – v to skupino sodi največ slovenskih
priimkov. Zgled za drugi primer imamo v imenu in priimku pred
kratkim preminule slovenske slikarke Metke Krašovec, kar seveda
sklanjamo čisto običajno: Metka Krašovec, Metke Krašovec, Metki
Krašovec itd. Prav je Ivane Kobilce in Ivane Kobilca.
Pa še na eno jezikovno vprašanje lahko odgovorimo pri Ivani Ko-
bilci. Kako se namreč tvori svojilni pridevnik iz njenega priimka
oz. kako sploh izraziti njeno svojino? Če bi šlo za moškega, bi re-
kli Kobilčeve slike. Pozor! Ne Kobilčine, temveč
Kobilčeve slike, če gre za moškega. Podobno je
prav Sašev in Mitjev in Lukov (v primerih
moških imen Aljoša, Mitja in Luka), narobe pa
Sašin, Mitjin in Lukin. Svojilni pridevnik Sašin
izhaja iz ženskega imena Saša. Tako ločimo, če
mislimo slovensko igralko Sašo Pavček ali pa nje-
nega igralskega kolega, ki se piše Saša Tabaković.
Je potemtakem prav tudi Kobilčin? Ni narobe, če
rabimo pridevnik Kobilčin (npr. Kobilčine slike),
kljub temu pa se priporoča raje slike Ivane Kobil-
ca ali Ivane Kobilce. Če gre za svojilni pridevnik,
ki izraža svojino ženske, in to iz priimka, ki je sa-
mostalnik ženskega spola (poleg Kobilce so taki
še Muha, Vuga, Verginella itd.), je prav tudi Mu-
hin, Vugin in Verginellin, nikakor pa za sliko Metke Krašovec ne
moremo rabiti Krašovčina slika, čeprav je jezikovno to izvedljivo
(ne polomimo si jezika in tudi beseda je berljiva), enako tudi ne
za knjigo Zofke Kveder – Kvedrina knjiga, temveč knjiga Zofke
Kveder. Bomo videli, kaj bo prinesel čas, mogoče se bo kdaj uvel-
javila tudi taka norma pri svojilnih pridevnikih iz vseh priimkov,
ki jih nosijo ženske.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za
humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pra-
vopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi
brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
45
mo, mi je dejal, je, da podpre-
mo našo vlado, če je treba, zudi
z orožjem. Želeli smo, je še do-
dal, več humanosti in svobode
v domovini in s tem dokazati,
da imajo vsi narodi na svetu
svoje mesto in svojo vlogo. Iz
srca se je zahvalil slovenskim pi-
sateljem, ki so jih sprejeli v naj-
težjih trenutkih, jim priskočili
na pomoč, izrekli in izkazali so-
lidarnost. Želim, da se vsaj njim
ne bi bilo treba bati za bo-
dočnost in da bi bili kmalu naši
gostje v Pragi.
Pred očmi imam objokan obraz
slovaške pesnice in prevajalke
Štefanije Partošove. Zdelo se mi
je, da je dokaj starejša od 48 let,
kolikor jih je tedaj imela. Hlipa-
je mi je rekla “ne morem verjeti,
da so nas napadli bratje, s kate-
rimi smo se skupaj borili proti
nacifašizmu. Ta tragedija me je
osebno prizadela, vse svoje
življenje sem posvetila te-
snejšim stikom med Sovjetkso
zvezo in Češkoslovaško. V Sov-
jetski zvezi sem bila vrsto let,
vzljubila sem ljudski program in
ljudstvo kot tako. Moskvo sem
imela rada kot svojo hčerko, kot
svojega človeka. In zdaj tak uda-
rec, tako razočaranje. Je to še
vedno tista Sovjetska zveza?
Neizmerno mi je žal, da sem kaj
takega doživela, raje bi umrla.
Na obisk je prišla znanka iz Sov-
jetske zveze, ki je imela očeta
pokopanega na Slovaškem. Pri-
povedovala je, kako so jo znanci
in prijatelji rotili, naj ne potuje
v Bratislavo, češ da je tam proti-
revolucija in da se živa ne bo
vrnila domov. Kljub temu je od-
potovala, naletela na dobre lju-
di, ki so ji na železniški postaji
pomagali nositi kovček, jo pra-
vilno napotili. Ko je prišla na
očetov grob, ga je našla
okinčenega s svežim
cvetjem. To je več kot
prijateljstvo do mrtvega
sovjetskega vojaka. ”
Intevjuval sem še Karla
Šiktanca, ravnatelja ene
največjih praških založb
“Mlada fronta”, njegovo
ženo Heleno, Miroslava
Fabero, Mario Knjazevo,
otroško pesnico Kristo
Bendovo, ki je bila dru-
gič v Piranu. Spoznal
sem še Petra Partoša in
Jaroslava Seiferta, ki se
je, ko je imel manj kot
30 let uprl moskovski
politiki Klementa Gott-
walda, zato je bil izključen iz
partije. Leta 1984 si je prislužil
Nobelovo nagrado za književ-
nost, vendar je bil bolan, oblasti
pa niso dovolile, da bi nagrado
dvignil njegov zet.
V Domu slovenskih pisateljev je
preživljal počitnice tudi slovaški
zdravnik in dramatik dr. Štefan
Kralik. Nekaj dramskih del je
napisal že med drugo svetovno
vojno, potem pa skoraj vsako le-
to po eno. Morda je največji
uspeh doživela leta 1966 njego-
va drama “Bogovi ne ljubijo re-
snice” na odru Slovaškega na-
rodnega divadla. V njej je iz-
pričal svojo vero v svobodno
življenje.
Dirjal sem v uredništvo in prvi
intervju je bil v oddaji še istega
dne. Vodji izmene, tedaj smo bi-
li pod popolnim nadzorom ita-
lijanskih kolegov, sem predla-
gal, da bi intervjuje prevedli v
italijanščino in jih poslali v
Rim. Osrednje redakcije zanima
le, kar se dogaja v Italiji, je za-
vrnil predlog. Ko so šest let ka-
sneje Jaroslavu Seifertu dodelili
Nobelovo nagrado za književ-
nost, sem kolegu, ki je zavrnil
prevod v italijanščino, pokazal
agencijsko vest o Nobelovi na-
gradi z dodatkom, da je bil Sei-
fert avgusta 1968 v Piranu.
Saša Rudolf
V nedeljo, 2. septembra, bodo v
sklopu študijskih dni Draga na
Opčinah predstavili knjigo pogo-
vorov urednice dnevnika Večer
Darke Zvonar Predan z naslovom
Najini pogovori, sam pisatelj Pa-
hor pa je v teh dneh dal več od-
mebvnih intervjujev, v enem od
njih je tudi povedal, da še vedno
redno piše!
S 1. strani
Vse najboljše ...
50-letnica
Praga 1968
Aleksander Dubček
Tržaška30. avgusta 201810
  ragi Livio,
v petek, 10. avgusta,
ko je bil na Opčinah
tvoj pogreb, sem bil v Do-
brni, na sklepnem dnevu po-
letnega seminarja ZCPZ in ta-
ko se ga nisem mogel ude-
ležiti. Naj se torej vsaj na teh
straneh poslovim od tebe.
Čeprav sem te prvič v živo
srečal, ko sem na radiu začel
sodelovati pri programskem
oddelku, si mi bil že dolgo
znan po glasu, saj si bil eden
mogoče najbolj prepoznav-
nih moških glasov našega ra-
dia. Slovenščina ti je tako zve-
nela, da je bilo lepo te po-
slušati, in sprašujem se, v kolikšni
meri si to lepoto govorjenega jezika
prinesel od doma, kar naj bi med
drugim potrjevalo besede pisatelja
Milana Lipovca, ki je nekoč dejal, da
govorijo Brkinci žlahtno slo-
venščino. Tvoji starši so bili doma iz
Slop, če se ne motim, in ta žlahtnost
brkinske govorice se je nato odražala
tudi v vsem tvojem nastopanju.
Po glasu te torej poznam, odkar sem
živ, saj si službo napovedovalca na-
stopil leta 1958, kot 23-letni fant. Ve-
liko pa si nastopal že prej. Že v di-
jaških letih si se vključil v znamenito
igralsko skupino, ki je nastopala v
dvorani Marijinega doma v ulici Ri-
sorta, pod mentorstvom nepozabne
Stane Kopitar Oficija. Kot Šentja-
kobčan si se namreč naravno pri-
družil igralcem, ki so v tistih letih
odigrali nič koliko predstav. Bila je to
odlična šola in tako ni čudno, da si
se kaj kmalu znašel v vrstah igralcev
Slovenskega odra in Radijskega odra,
kjer si to igralsko in jezikovno znanje
še nadgradil ob uprizarjanju zelo ra-
zličnih vlog..
Ko mi je tvo-
ja nečakinja
Ivana, v so-
boto, 4. av-
gusta, spo-
ročila, da si
umrl, in sem
ugotavljal,
da bi 14. av-
gusta dopol-
nil 83 let, so
se mi v mi-
slih zvrstili
spomini na
mnoge
skupne radij-
ske vsakdan-
josti. Med
drugim na smešen dogodek, ko sta
nekoč z Gregorjem Pertotom v režiji
dve začela brati naslove poročil, a te
je zaradi nekega tipkarskega škrata in
asociacije, ki je temu sledila, popadel
tak smeh, da si morali po večkratni
prekinitvi, zapustiti studio in se po-
miriti na hodniku, medtem ko je
Gregor s profesionalno resnim to-
nom sam bral dalje. Do solz si se ta-
krat smejal in še danes ne vem, kako
se je Gregor lahko koncentrirano
zadržal, da ni tudi on sam bruhnil v
smeh.
Vedno ti bom hvaležen za bralske na-
svete in priporočila, ki si mi jih dal,
a tudi za prijazen pristop, ki si ga imel
do mene, takrat mladega in neiz-
kušenega zunanjega sodelavca. Na
radiu si bil tudi sindikalist pri CISL
in kmalu si sprejel tudi večje odgo-
vornosti na pokrajinski ravni, kot
predstavnik gledališkega in igralske-
ga sektorja. V tem smislu si deloval
tudi kot član pokrajinskega in kasne-
je vsedržavnega vodstva tega sindi-
kata. Večkrat pa si kot sindikalist v
slovenščini in italijanščini nastopal
kot govornik na prvomajskih prosla-
vah in drugih javnih shodih. Ob La-
porniku in Saši Rudolfu si bil tudi
član radijske 'športne ekipe' in si se
kot odličen igralec namiznega tenisa
večkrat udeleževal notranjih špor-
tnih tekem med sedeži. Mislim, da
je v vitrini, ki še danes stoji na hod-
niku v šestem nadstropju radijske
hiše, kar nekaj pokalov, ki jih je za
tržaški sedež RAI odsvojila vaša eki-
pa. Kot ljubitelj športa si dolga leta
deloval kot špotni delavec in organi-
zator v vodilnih strukturah Bora in
kasneje ŠZ Jadran ter same ZSŠDI.
Nedvomno si bil človek, ki je rad po-
magal in to na različnih področjih,
od športa do politike, saj si, še zlasti
po upokojitvi leta 1994, sprejemali
razne zadolžitve v vodstvu Sveta slo-
venskih organizacij in predvsem v
raznih 'skupnih' organizacijah, med
drugim pri SSG ali v upravnem svetu
Zadruge Primorski dnevnik. Dolgo
let pa si skrbel tudi za upravljanje ne-
premičnin Slovenskega doma v
Trstu.
Dragi Livio, moram končati. Tako ob
koncu tega zapisa naj ti najprej izra-
zim svojo hvaležnost za vso prijaz-
nost, ki si mi jo naklonil, a tudi priz-
nanje za vse to delo, ki si ga zavzeto,
kompetentno in dosledno opravljal
v dobrobit vse naše skupnosti v sve-
sti, da je potrebno iskati skupne
točke za sodelovanje, ne da bi se od-
povedovali svoji identiteti ali speci-
fičnosti.
Ko zdaj tam v nebeškem Jeruzalemu
spremljaš dogajanje na radiu in širše
v našem zamejskem prostoru, naj te
prosim, da bi kot nekdanji sidnikalist
stopil do Najvišjega in ga prosil, da
bi se milostno ozrl na nas in nam dal
zdrave pameti in pravih, spodbud-
nih misli, da bi pozitivno nadaljevali
delo, ki ste ga prejšnji rodovi zastavi-
li.
Zbogom!
Marko Tavčar
P. S.: Naj v svojem imenu, a tudi v
inemu Novega glasa in njegove upra-
ve ob koncu izrazim globoko občute-
no sočalje ženi, gospe Silvi in hčer-
kama Vidi in Kristini z družinama ter
sestri Lidiji.
D
Evropske mladinske manjšinske organizacije
Skozi pravljice
spoznavali manjšine
  d 5. do 12. avgusta je Grou, mestece v
nizomemski pokrajini Friziji, gostil
YEN-ov seminar Diversity festival z
naslovom “Terp of Tales”. YEN (Youth of Eu-
ropean Nationalities) je krovna organizacija,
ki združuje mladinske manjšinske organizacije
iz celotne Evrope. Seminarja se je udeležila tu-
di skupina predstavnic slovenske manjšine v
Italiji in pripadnic društva MOSP (Mladi v od-
krivanju skupnih poti), ki je že dolga leta
včlanjen v YEN.
Letošnjega semi-
narja se je ude-
ležilo približno 50
mladih manjšin-
cev, ki so zastopali
18 različnih
manjšin iz Evro-
pe. Če jih našteje-
mo nekaj, so to bi-
li Nemci iz Mad -
žarske, Nemci iz
Rusije, Danci iz
Nemčije, Vlahi iz
Srbije, Makedoni-
je in Romunije,
Retoromani iz Švi-
ce...
YEN-ovi seminarji
potekajo štirikrat letno, poletni seminar Dive-
risty festival pa je vedno kulturno obarvan. Le-
tos so udeleženci seminarja s pravljicami in
zgodbami manjšin predstavljali in sestavljali
nove zgodbe. Udeleženci so imeli možnost, da
izbirajo med štirimi različnimi delavnicami:
pevsko, gledališko, digitalno in delavnico pi-
sanja zgodb. V vsaki so na različne načine pri-
povedovali nove zgodbe, s katerimi so se po-
tem predstavili na zaključni prireditvi, ki je po-
tekala v mestu Ljouwert – Leewarden, v pavil-
jonu MeM – Livingroom of languages in so se
je lahko udeležili vsi mimoidoči. Na njej se je
predstavila gledališka skupina, ki je s svojimi
prizorčki povezovala celotno dogajanje, pevski
zbor, ki je pel pesmi različnih narodov in
manjšin (po slovensko so zapeli O Vrba), ude-
leženci pripovedovanja zgodb so prebrali pe-
smi in zgodbe, ki so jih napisali na delavnici,
predstavili pa so tudi kratke filmske zgodbe, ki
so jih pripravili v digitalni delavnici.
Poleg delavnic je bil na programu tudi celod-
nevni izlet, na katerem so si udeleženci semi-
narja ogledali terp Hegebeintum, najvišjo
točko v Friziji, visoko 8m in mesto Leewarden.
Isti dan so imeli tudi “medkulturno tržnico”,
na kateri se vsaka manjšinska organizacija
predstavi s svojim delovanjem in tipično hra-
no in pijačo. Tržnica je bila namenjena tako
udeležencem seminarja kot širši publiki, ki se
je zbrala v paviljonu MeM. Večer pa je pope-
strila asturijska glasbena skupina Xera.
YEN-ovo poslanstvo je tudi to, da udeleženci
seminarjev vsakič spoznajo drugo manjšino in
njihovo realnost, zato se seminarji vsakič od-
vijajo v drugem kraju (dvakrat so seminar pod
okriljem MOSP-a organizirali tudi v Trstu). Le-
tos so torej spoznali frizijsko manjšino na Ni-
zozemskem in njihovo manjšinsko organiza-
cijo FYK (Frysk Ynternasjonaal Kontakt).
Prihodnji seminar bo potekal v Bratislavi od
8. do 14. oktobra, čas za prijavo pa je do 31. av-
gusta.
Urška Petaros
O
  onec junija in potem v juliju se
je dogajalo, da so po nalogu
županov Občin Trst in Devin Na-
brežina (na oba je pritisnil prefekt, sled-
njega pa naj bi opozoril državni pravd-
nik v Trstu) občinski redarji dosledno
nalagali globe tistim avtomobilistom, ki
so parkirali svoje jeklene konjičke ob
Obalni cesti pod Nabrežino in pod Sv.
Križem. Ni šlo samo za kopalce, ki ho-
dijo do morske obale pri Brojnici, Pri
čupah ali še kam, ampak tudi za tiste, ki
obdelujejo svoje paštne na tem po-
dročju. Je že res, da na tistem območju
Obalne ceste velja prepoved parkiranja,
vendar so bile oblasti v zvezi s tem vsaj
do letos precej tolerantne, kot ugotavlja
Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke
SSk, v italijanskem tržaškem dnevniku
z dne 12. julija. Gabrovec se v tem član-
ku tudi vprašuje, zakaj niso občinski re-
darji (pa tudi policija in karabinjerji, op.
pisca) enako brezkompromisni npr. do
šoferjev tovornjakov, ki na območju od
Sesljana do Štivana tudi marsikdaj na-
redijo kak prometni prekršek. S tem v
zvezi bi podpisani opozoril na nekatere
kršitve cestno prometnega zakonika, ki
so se v glavnem nekaznovano dogajale
in se še dogajajo na območju opuščene
bencinske črpalke družbe Agip pred
prav tako zapuščenim motelom Idea
(prej Agip) v Devinu, na križišču med
bivšo državno cesto št. 14 in bivšo držav-
no cesto št. 55 nad izviri Timave v Šti-
vanu ter na področju, kjer ista cesta št.
55 prečka z nadvozom kmalu po Štiva-
nu železnico Trst-Tržič-Benetke oz. Trst-
Tržič-Videm. Kršitelji so v veliki večini
šoferji tovornjakov.
Posnetek kakih deset na območju
opuščene bencinske črpalke Agip v De-
vinu parkiranih velikih tovornjakov je
z nedelje, 5. avgusta 2017. Njihovi šoferji
so bili v glavnem iz držav Vzhodne
Evrope in so tam parkirali za konec ted-
na, ko je težki promet prepovedan. To
se ni dogajalo samo na omenjeni konec
tedna, ampak tudi veliko prej in pozne-
je. Seveda imajo ti to-
vornjaki hrupne hla-
dilne naprave, ki zara-
di vročine lahko tečejo
neprenehoma po več
ur in zelo motijo prebi-
valce okoliških hiš, ki
jih na tistem področju
ni malo. Nekateri od
teh so se zato obrnili
do karabinjerjev in tu-
di na policijo, da bi
oboji posegli in zadeve
uredili. Dva policista
sta neko nedeljo res
prišla z marico in nek-
do od prisotnih je obe-
ma pokazal prometna znaka, ki izrecno
prepovedujeta dostop tovornjakov na
območje bivše črpalke s ceste št. 14. Vi-
dela sta tudi znaka, ki prepovedujeta do-
stop na isto območje, ker je privatna la-
stnina družbe Agip, a vse ni dosti zale-
glo. Eden od mož postave je namreč po-
vedal, da bo o zadevi poročal svojim na-
drejenim, a da tovornjaki ne morejo
proč zaradi sobotno-nedeljske prepove-
di vožnje. Kljub prekrškom nista agenta
naložila kake globe nobenemu od voz-
nikov parkiranih kamionov. Ti so po-
tem pod noč brez težav odpotovali vsak
proti svojemu cilju. Ker so se protesti
prebivalcev okoliških hiš nadaljevali tu-
di zaradi nedopustnih higienskih raz-
mer v bližini divjega parkirišča, je
družba Agip oz. ENI na opozorilo občin-
ske uprave postavila težke betonske pre-
grade na območje bivše bencinske
črpalke. Toda tu pa tam kak kamionist
vseeno zapelje tja svoje težko vozilo in
tam nemoteno vedri med soboto in ne-
deljo, ker sil javnega reda navadno ni na
spregled.
Podpisani sem se zaradi vsega tega pa
zaradi prometnih prekrškov, o katerih
sem vedel, da se dogajajo na štivanskem
križišču med cesto št. 14 in cesto št. 55,
podal tja 24. julija in bil tam nekako od
11.00 do 11.25. Naslednji dan in še 26.
julija sem bil obakrat okrog poldne na
območju železniškega nadvoza ceste št.
55. Tako sem 24. julija opazil, da so vsi
tovornjaki, videl sem jih vsaj pet, ki so
prihajali po cesti št. 14 iz smeri Tržiča in
na križišču zavili na levo na cesto št. 55
proti Jamljam in Gorici, zapeljali čez
polno sredinsko črto, ki se začenja na
samem križišču in se nato vleče kakih
100 ali več metrov dalje po taisti cesti št.
55. Zgodilo se je tudi to, da je šofer ve-
likega kamiona, ki je prišel iz goriške
smeri po cesti št. 55, zavil na tem
križišču kljub prepovedi z le-te na de-
sno, da bi vozil po cesti št. 14 v smeri
proti Tržiču. Pri tem je seveda tovornja-
kar zaradi ostrine ovinka zapeljal svoje
težko vozilo na zanj levi pas ceste št. 14,
tako da za nekaj trenutkov zasedel vso
to cesto, tj. oba njena pasova. Vse to, kot
rečeno, v pičli pol uri. Prekrški so bili
kar hudi, zlasti v zadnjem primeru, toda
kakega moža postave ni bilo od nikoder.
Zanimivo je tudi na železniškem nad-
vozu ceste št. 55. Pred nadvozom se ce-
sta zoži in nekaj metrov pred njim pa
nekaj metrov za njim so
njeni upravitelji dali iz-
brisati polno sredinsko
črto. Kadar tovornjak
zapelje nanj ali iz go-
riške ali iz štivansko-
tržaške smeri, zasede
dober del obeh pasov
ceste. Če se tam srečata
navadni avtomobil in
tovornjak, se vozili mo-
rata v bistvu ustaviti. Kaj
pa se dogaja, če se tam
srečata dva težka kamio-
na, pa si ni težko pred-
stavljati. Še dobro, da sta
v bližini nadvoza posta-
vljena prometna znaka, s katerima se
daje prednost tistim vozilom, ki priha-
jajo iz Štivana, medtem ko bi se morala
vozila, prihajajoča z goriške strani, tudi
ustaviti, če je treba. Problematično pa
je, kadar se ta znaka ne spoštujeta. In to
se tudi dogaja.
Ob vsem navedenem se porajajo neka-
tera vprašanja. Ali je cesta št. 55 zgrajena
tako, da prenese težki promet? Velja to
tudi za most – nadvoz nad železnico?
Kdo pravzaprav kontrolira, kako je s sta-
bilnostjo tega mostu? Kako pa je še z
mostom čez Vipavo med Gabrjami in
Rupo? Ene in drugih se namreč dnevno
poslužujejo poleg kar številnih avtomo-
bilistov več kot stotina voznikov težkih
vozil. Kaj pa problem nastajanja dolgih
kolon za temi vozili in odgovarjajočega
onesnaževanja? Če naletiš na katerega
izmed teh kamionov kmalu po Štivanu
(v smeri proti Gorici) ali po Gabrjah (v
smeri proti Štivanu) in nato po Dolu, ga
namreč zelo težko prehitiš zaradi ovin-
kov, omejitev hitrosti in drugih promet-
nih omejitev. Tam pa so možje postave
kar pogosto postavljeni in globe so prav
tako pogoste. Največkrat jih plačujejo
vozniki navadnih avtomobilov, kadar
poskušajo prehiteti kako počasno vozilo
… Tudi zato se postavlja drugo vprašan-
je: zakaj so policija, karabinjerji in
občinski redarji ob Obalni cesti, kot
uvodoma povedano, v Jamljah, Dolu in
skoraj do velikega krožišča pri Vrtojbi
prisotni, drugod, kjer se dogajajo kar
težki prometni prekrški, pa jih ni tako
pogosto? Ali nis (m) o udeleženci v pro-
metu pred zakonom vsi enaki?
Sicer se je ponedeljek, 30. julija, razširila
vest, da so tržaški podžupan Paolo Poli-
dori ter Massimo Romita, občinski od-
bornik v Devinu Nabrežini, skupno z
Giorgiom Damianijem, upraviteljem
družbe FVG Strade, sporazumno našli
neko rešitev za parkiranje ob Obalni ce-
sti. To so do danes v glavnem udejanjili.
Toda spet se postavlja vprašanje pra-
vičnosti. Kako bo s tistimi, ki so v zad-
njih časih prejeli globo zaradi nepravil-
nega parkiranja ob isti Obalni cesti po
možnosti tam, kjer je zdaj po posegu
omenjenih funkcionarjev parkiranje
dovoljeno? Zakaj niso na državnem
pravdništvu, prefekturi in na obeh
županstvih poskrbeli, da bi bil ta dogo-
vor sklenjen prej, vsaj ob začetku turi-
stične sezone, tako da ne bi bilo potreb-
no tako brezkompromisno sankcioni-
ranje avtomobilistov?
Aleš Brecelj
(več fotografij na www.noviglas.eu)
K
Javni protest
Al' vsi glih al' pa noben?
In memoriam
Utihnil je žametni
glas Livia Valenčiča
Foto dd
Foto A. Brecelj
Tržaška 30. avgusta 2018 11
Obvestila
Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS,
ul. Pascoli 31, bo v torek, 11.
septembra (kot vsak drugi torek v
mesecu), ob 16.30 v cerkvi v I. nad.
(z dvigalom na oddelek Margherita,
nato levo); vabita Področni svet
Pastoralnega središča in
Vincencijeva Konferenca.
Slovenka, intelektualka v zrelih letih, želi z
oktobrom za nekaj mesecev najeti
ne predrago sobo s kopalnico in wc-
jem na tržaškem Krasu, kjer živijo
Slovenci. Ponudbe prosim na
breda_stele@yahoo. com.
Darovi
Ob 39. obletnici smrti drage tete s.
Ahacije Kacin darujeta Marija in
Metka 100 evrov za Zavod sv.
Družine.
V spomin na prijatelja Livija Valenčiča
darujejo družine Buzečan, Germani,
Klinec in Pahor 100 evrov za
Vincencijevo konferenco v Trstu in
100 evrov za Slovensko dobrodelno
društvo.
Za podporo delu Franca Saksida-Trst, za
misijone: Felicita Pavšič, Nova
Gorica 30 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami darujeta
Irma in Savina Piščanc 20 evrov.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Gracijela 10
evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
Za prevozna sredstva v misijonih
(MIVA): E. G. 50, N. N. 200, N. N.
100 evrov.
Za lačne otroke p. Jožeta Andolška
– Etiopija: S. Ž. 30 evrov; v spomin
na prijatelja Livia Valenčiča darujejo
družine Germani, Klinec, Pahor in
Buzečan 200 evrov.
Za riž otrokom p. Pedra Opeko –
Madagaskar: v spomin na Vidinega
očeta Livia Valenčiča darujejo
sošolke 90 evrov.
Za slovenske misijonarje: Radovan
Legiša 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
Dekliška vokalna skupina
Vesela pomlad na festivalu
Europa cantat v Talinu
  ekliška vokalna skupina
Vesela pomlad z Opčin
je letos sklenila, da bo
tudi poleti pevsko aktivna. Pev-
ke so se namreč odločile, da se
bodo udeležile največjega zbo-
rovskega festivala v Evropi, in
sicer Europa cantat, ki se je letos
odvijal v Talinu.
Festivala se ude-
ležujejo zbori iz ce-
lotne Evrope, pa tudi
izven. Ta poteka tako,
da imajo pevci vsako
jutro vaje v atelieju,
na katerega so se pri-
javili, popoldne in
zvečer pa so na vrsti
koncerti različnih
zborov, ki so ude-
leženci festivala, in
tudi več imenitnih
glasbenih skupin.
Koncerti so se odvija-
li v različnih ve-
ličastnih dvoranah v
Talinu, v raznoraznih cerkvah
in na trgih, kjer so organizatorji
postavili začasne odre.
Dekleta pevskega zbora Vesela
pomlad so se udeležila delavni-
ce Can you hear me?  (Ali me
slišiš?), ki jo je vodil priznani
angleški skladatelj in zborovod-
ja Bob Chilcott. V enem tednu
so skupaj z zborom iz Nemčije
D in iz Estonije ter nekaterimi po-samezniki naštudirale reperto-ar, ki je obsegal nekatere pesmi,
ki jih je napisal prav Chilcott,
eno skladbo pa je prav za festi-
val napisala estonska skladatel-
jica Selga Mence.
Dekleta so bila nad delavnico
navdušena. V enem tednu so se
od Boba Chilcotta naučile mar-
sikaj, poleg tega so njegove vaje
potekale v sproščenem vzdušju,
ker je Chilcott vsako skladbo
posebej predstavil z osebnega
zornega kota, med vajami je
včasih uporabil nekaj angleške-
ga humorja, vsekakor pa se je
izkazal za zelo pozitivno osebo,
ki je v vsaki stvari videl pozitiv-
ne plati. Zadnji dan delavnice
je mlade pevke nagovoril s
krajšim govorom, v katerem
jim je vlil poguma za prihod-
nost in jim zaželel, da bi v
življenju delale tisto, kar jih naj-
bolj veseli.
Zbor Vesela pomlad pa je bil ze-
lo aktiven tudi s svojimi koncer-
ti. Ker je na festivalu zastopal
Italijo, je nastopil tudi v sklopu
Italian nights v hiši Feniarco
skupaj z drugimi italijanskimi
zbori. Hiša Feniarco je bila go-
stoljubno središče za vse ude-
ležence festivala, ki je med dru-
gim po kosilu prijazno ponudi-
la italijansko kavo.
Poleg tega so dekleta nastopila
tudi v slovenski hiši, v kateri so
promovirali naslednji festival
Europa cantat, ki ga bo leta
2021 gostila Ljubljana.
Nastopile pa so še na dveh kon-
certih: na dvorišču Trnuljčice so
se predstavile z ljudskim progra-
mom slovenskih pesmi, tako iz
naših krajev kot iz Slovenije, v
svoj program pa so vključile tu-
di dve tržaški ljudski. V cerkvi
sv. Olafa pa so se predstavile še
s cerkvenim programom.
Svoje potovanje v Ta-
linu so sklenile z za-
ključnim koncertom
delavnice, kjer so pol-
noštevilni publiki
predstavile program,
ki so se ga naučile s
Chilcottom.
Festival je dekletom
dal novega zagona, ki
so ga prav gotovo pri-
nesle domov in s ka-
terim bodo gradile
svojo prihodnjo pev-
sko udejstvovanje. Ko
so slišale toliko ra-
zličnih zborov iz cele
Evrope, so se nad pet-
jem še bolj navdušile.
V društvu Vesela pomlad se še
enkrat uradno zahvaljujejo
vsem sponzorjem, ki so pripo-
mogli, da so se lahko udeležile
tega festivala: deželni zborovski
zvezi USCI, Slovenski prosveti,
SSO-ju, ZSKD-ju in openskim
trgovcem.
Urška Petaros
Seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst
Tokrat v prijazni Dobrni
  radicionalni glasbeni se-
minar, ki ga organizira
Zveza cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta za vse svoje včlan-
jene zbore in za vse organiste, je
bil letos od 5. do 11. avgusta na
Štajerskem, v zdravi-
lišču prijazne vasice
Dobrna. Kot običaj-
no je bila tudi letos
ponudba zelo kako-
vostna, saj je pevce
učila prof. Damijana
Božič Močnik, med-
tem ko se je z orga-
nisti ukvarjal prof.
Gregor Klančič, oba
izredno priznana
profesionalca na
svojem področju, ki
sta pevce iz celotne
tržaške pokrajine že
poznala, saj sta na
podobnih seminar-
jih v priredbi ZCPZ
že večkrat sodelovala. Damijana
Božič Močnik (rojena sicer v
Šempetru pri Novi Gorici, je torej
Primorka) je po poklicu ravnatel-
jica osnovne šole Davorina Jenka
v Cerkljah na Gorenjskem, je pa
izredna glasbenica in med dru-
gim tudi dirigentka MePZ Anton
Foerster iz Ljubljane in pa umet-
niški vodja okteta Oremus (kot
zanimivost, člani so vsi duhov-
niki). Gregor Klančič je profesor
glasbe na Univerzi v Ljubljani na
Teološki fakulteti, zborovodja
(med drugimi vodi tudi Ljubljan-
ski zbor Consortium musicum)
in organist (razen tega, da je od
leta 1999 organist v Ljubljanski
stolnici, je tudi ravnatelj in pro-
fesor Orglarske šole v Ljubljani).
Zveza ponuja torej res izredno
kakovosten seminar za pevce in
organiste, ki lahko v enem tednu
izpopolnijo svoje glasbeno znan-
je. Ob učenju pa je vsako leto tu-
di dovolj časa za oddih in dobro
T počutje. Letos so za kraj seminar-ja torej izbrali Terme Dobrna, kiso najstarejše delujoče slovensko
termalno zdravilišče, saj ima več
kot šeststoletno dokumentirano
termalno tradicijo, ki toplo vodo
iz zemeljskih globin uporablja v
zdravstvene namene od leta
1403 dalje. Kdor je želel, se je lah-
ko tudi letos udeležil vodenega
izleta v bližnje mesto, tokrat v
Velenje in na vodeni obisk velen-
jskega gradu, kjer so podrobno
opisali zgodovino kraja.
Pevski teden se je torej tudi letos
odvijal kot običajno: zjutraj pev-
sko izobraževanje in vaje novih
pesmi, popoldne pa čas za tele-
sno in duhovno sprostitev. Petek
pa je bil namenjen zaključnemu
piljenju vsega, kar so se ude-
leženci naučili, in zaključnim
nastopom, saj se kot vsako leto
doslej v župnijski cerkvi najprej
izkažejo tečajniki organisti, nato
mešani zbor zapoje novo
naučene pesmi za priložnostno
sveto mašo, kjer domačini lahko
prisluhnejo, kako mašno po-
božnost sooblikujejo zamejski
Slovenci in katere cerkvene pe-
smi so se naučili med tednom.
Nato sledi nastop – krajši koncert
(programa posvetnih pesmi) v
hotelskih prostorih za goste in
vse, ki z zanimanjem poslušajo,
kaj so cel teden vadili pevci. Pev-
ski program je tudi letos pope-
strila Lučka Susič s svojo obnovo
pevskih doživetij v verzih, kar je
že postalo pravi običaj na za-
ključnem večeru.
Vsakoletni pevski seminar, ki ga
prireja ZCPZ iz Trsta, je torej prav
pester in zanimiv, saj se vsi ude-
leženci pevsko izobražujejo in
imajo tudi možnost, da se med
sabo spoznavajo. Nikoli ne
zmanjka priložnosti za iskrene
pogovore, pevske improvizacije
ob najrazličnejših trenutkih, pri-
jateljskih stikih in izmenjavah
najrazličnejših izkušenj. Tak se-
minar je odlična priložnost za
vse, ki bi radi ob intenzivnih kva-
litetnih pevskih vajah tudi izko-
ristili prijeten oddih zase. Odbor-
niki Zveze cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta pa bodo morali v
prihodnje premisliti, kako bi lah-
ko pritegnili več mladih pevcev
in organistov na tako kakovostne
seminarje, saj je res škoda, da je
predstavnikov mlajših generacij
le za vzorec. Kdor se je seminarja
udeležil, lahko le potrdi, da se iz-
plača, ko si vzamemo teden za
duhovno in telesno obogatitev.
MAP
Vsako leto na pomlad
bi vsak pevec vedel rad,
če in kdaj bo seminar,
da pripravi svoj denar.
Potlej vneto kritizira,
da mu sploh ni všeč izbira.
Kaj pa letos mu ni prav,
da lahko je godrnjal?
Dobrna je zdravilišče.
Kaj naj tam zdrav človek išče?
Dirigenta vedno v dvoje
si delita, kar se poje.
Letos EN SAM?! Čeprav zlat,
bo dolgočasen za zbežat'!
A nazadnje – kaj se hoče-
ker je v Trstu strašno vroče,
vsakogar le to zanima,
če v hotelu bo vsaj klima.
Kaj?! Smo gostje depandan-
se?!
Sveti Bog! Potem ni šanse!
A ko se avtobus tam ustavi,
v hotelu Park upravnik pravi:
“Tukaj, žal, ni vaše mesto!
Pojdite nazaj na cesto! ”
Pod soncem, ki prav močno
peče,
vsak svoj težki kovček vleče,
da vstopi kot kak kup nesreče
v hotel, ki se mu Vita reče.
A ko prestopi vrata veže,
se mu v nasmeh obraz razleze:
klime hlad in sladoled,
na mehke divane pogled
v hipu čisto ga prevzame
in odtlej je konec drame!!!
Niti dobro se ni usedel,
vprašajo, če bi kaj jedel.
Seveda bo, saj ni zabit!
Zdaj vrnil se je apetit.
Bolj kot vsa bogata hrana
pa vse razveseli... Damijana!
“Kakšna Damijana? ”
“Močnik, ne! ”
se nevednežu pove.
“Čudno, da od vseh jedi
najbolj močnik vsem diši... ”
Mi, ponosni, da vse vemo,
koj nevednežu povemo:
“Damijana Močnik, ta je pri-
ma!
Noben zbor boljše vodje nima.
Srečni smo, da je pri nas.
Vemo, z njo ne bo dolgčas.
Ko uči, res ni pardona,
tam kraljica je le ona.
Vendar vmes, ko se bo pelo,
bo zabavno in veselo.
Štiri ure -kar ni šala-
bo ekipa z njo zdržala.
In tako na prvi dan
polni smo pričakovanj.
Dobro vsi razpoloženi
(čeprav že zjutraj prepoteni)
se borimo za svoj stol,
čakamo programček nov.
Ko dobimo svoje mape,
pa ostanemo brez sape:
deset pesmi in še več,
čisto novih, je preveč!
A Damijana kar zahteva,
da se jih takoj prepeva.
Z enim “učom” brati smemo,
z drugim “učom” roko njeno
gledati in ji slediti,
nikdar tempa zamuditi.
To je rahlo nemogoče!
Ona popustiti noče:
“Kej gledaste u note? Kej
študiraste še kar naprej?
Je besedilo težko, novo?
“Gospod usmili se” ste prou
gotovo
že čuli kdej! - Al' nikder prej?
Gor glavo vsak in mene glej! “
A čez dva takta ali tri
se ista scena ponovi:
kot čreda nojev je ves zbor.
Nihče ne dvigne glave gor.
Ženske spredaj vsaj sledijo.
Moški zadaj pa trpijo,
ker imajo s tem težave,
od napora težke glave
in izbuljene oči,
da Damijani se zazdi,
da jo gledajo grdo.
“Ma kej vi gledaste tako
vašo ženo? Tu ne grejI”
In se smejemo kot prej.
Počasi stanje se izboljšuje.
A ko je mimo vsaj najhuje,
je na vrsti izgovarjava,
ki ni nikdar tista prava.
Damijana pravi, se sprašuje,
kaj je beseda, ki jo čuje:
je “nebeškivragospa”
morda nova kletvica?
Ne! Tista čudna packarija
pravilno se glasi (Marija
je) “nebeških vrat gospa”!
Par poskusov nam dokaže,
da Damijana se ne laže,
ko pravi, da je le stvar volje,
pa se izgovarja bolje.
Če se bolj krepko izgovori,
iz ust proteza NE zleti!
Vsako péto besedilo
ima svoje sporočilo,
skladatelj pa ga podčrtuje.
To pevcu ne sme biti tuje.
Včasih, ko se nam ne da,
pasivno pojemo “La -la.. ”
Seveda to ni petje pravo.
“Srce imejte in pej glavo!
Niso vse pesmice enake!
Zakej se dereste ku srake?
Vladar sveta je Bog, ste znali?!
Še na Boga boste kr'čali?!
Tu pa o zvezdi govori,
ne o kisli kumari!
Z glasom kažeš spoštovanje,
nežnost, prošnjo ali sanje. ”
Pevci vse smo razumeli.
A… smo potem zares uspeli
izpėlniti pričakovanja?
Ali to ostane sanja?
Nam resnično se je zdelo,
da se je danes bolje pelo.
Če ni tako, kot se nam zdi,
naj nam Damijana oprosti!
Lučka Susič
PEVSKI SEMINAR 2018 – Dobrna
Človek pomisli kdo si,
le bitje zmot in težav,
ki z oblastjo, prevar in laži
igraš se z usodo ljudi.
V resnici pa, samo prah vesolja!
Pred ogledalom postoj,
v njem videl pravi obraz boš tvoj.
Ti skrivaš, a skriti se ne da
kar ogledalo govori.
Ono ne laže, kakor želel bi ti.
Zgubano lice, utrujene oči
gledajo čas, ki hitro beži.
Uresničit bi sanje blodne želel,
a svoje usoda je sanje imela.
Zgrnila se noč je
nad ogledalo življenja,
duša zdaj išče svoj pravi obraz.
Pavel Vidau
Ogledalo
Foto M. Maver
Aktualno30. avgusta 201812
TAKI SMO (48)Katja Ferletič
40 let muzikala Grease, epskega dela, zgodbe o
ženski emancipaciji
Grease ali “Briljantina”, znani ameriški muzikal,
ki je napolnil kinematografske dvorane po vsem
svetu, je 16. junija letos praznoval 40. rojstni dan.
Film še danes predstavlja pravi mit, zato je Acade-
my, organizacija, ki vsako leto podeljuje oskarje,
obeležila pomembno obletnico in 15. avgusta na
rdečo preprogo dvorane Samuel Goldwyn Theater
v Beverly Hillsu povabila glavne junake muzikala.
Na svečani projekciji legendarnega filma sta se
srečala protagonista in druga dva pomembna
igralca v filmu: Olivia Newton-John, ki je igrala
Sandy, John Travolta, ki je igral Dannyja, Didi
Conn, ki je igrala Frenchy, in Barry Pearl, ki je v
filmu bil Doody. Dolgo je že, odkar so dijaki višje
šole Rydell osvojili srca najstnikov; čeprav je od
premiere minilo že toliko let, pa je film priljubljen
še danes, mogoče tudi zato, ker se z njegovimi pro-
tagonisti istovetijo tudi starejši gledalci, ki jih zgod-
ba ponovno vrne v višješolske klopi. Režiser Ran-
dal Kleiser še danes pravi, da takega uspeha filma
sploh niso pričakovali. Protagonisti filma so se na
rdeči preprogi pokazali v odlični formi. Prekrasna
Olivia, ki ima da-
nes 69 let, in 64-
letni John, ki osta-
ja zelo karizma-
tičen igralec, sta
skupaj pozirala fo-
tografom in celo
zaplesala nekaj ko-
rakov iz zaključne
koreografije filma
na notah uspešnic
“Summer Nights”
in “You’re the one
That i Want”.
Film temelji na
broadwayskem
muzikalu in govo-
ri o ljubezni dveh
višješolcev. Posne-
li so ga v Los Ange-
lesu, in to v le dveh mesecih. Zanj so porabili samo
šest milijonov dolarjev, do danes pa je prinesel že
več kot 400 milijonov zaslužka in je bil naju-
spešnejši muzikal vse do Mamma Mia (2008).
Danny Zuko (John Travolta) je lep fant, ki ga vsi
ostali fantje spoštujejo, dekleta pa so vanj zalju-
bljena. Sandy Olsson (Olivia Newton-John) je ne-
dolžno dekle, ki se je pred kratkim preselilo iz Av-
stralije v ZDA. Danny in Sandy sta se spoznala in
zaljubila med počitnicami na plaži, a poletje se je
končalo in šla sta vsak po svoji poti. Jeseni pa pre-
senečenje: oba bosta obiskovala isto višjo šolo. Še
sta si všeč, a njun odnos se je spremenil, Danny
mora obdržati svojo vlogo nepoboljšljivega žen-
skarja in zato prezira Sandy. Zgodba se nato razvija
in protagonista se zavedata, da se ljubita. Kljub
mnogim zapletom skupaj zaplešeta, Danny posta-
ne spoštljiv fant, Sandy pa pokaže, da ima močan
značaj, na koncu pa se še odpeljeta z letečim avto-
mobilom. Kljub razlikam sta premagala težave in
uresničila svojo ljubezen. Olivia in John sta na
čudovit način zaigrala vlogi zaljubljenih najstni-
kov, čeprav sta v resnici imela že 30 in 23 let (vse-
kakor manj kot Stockard Channing, ki je s svojimi
33 leti igrala vlogo Rizzo, brezsramne voditeljice
Pink Ladies).
Originalni Grease, broadwayska gledališka pred-
stava, je bil prvič izveden v Chicagu. Zgodba je
bila manj lahkotna in za njeno postavitev na oder
so baje porabili komaj 171 dolarjev. V londonski
predstavi leta 1973 je Dannyja Zukoja igral Richard
Gere; ko so se pa producenti odločili, da bodo sne-
mali film, so za to vlogo izbrali Henryja Winklerja,
Fon-zieja iz nadaljevanke Happy Days, ki je bil že
povsem v vlogi s svojim usnjenim jopičem in poz-
navanjem vseh “juke-box” in “drive-in” iz 50. let.
Winkler ni sprejel, zato se je režiser Kleiser odločil
za Johna Travolto, ki je bil še vedno dokaj neznan
igralec in je ravno končal snemanje filma Vročica
sobotne noči. Olivia Newton-John pa je že bila
znana pevska zvezda, ki je imela nekaj hitov na
glasbenih lestvicah; tako režiser kot Travolta sta si
za vlogo Sandy želela prav njo, ki pa je začetno
oklevala, po daljšem nagovarjanju pa le sprejela
vlogo. Režiser je tako odločil, da nekoliko prilagodi
skript in da bo najstnica Sandy Avstralka, tako kot
Olivia, ki se je s težavo učila ameriškega naglasa.
Grease je prišel na kinematografsko platno leta
1978 in se je počasi uveljavil kot eden najpomem-
bnejših “pop-pojavov” vseh časov. Je muzikal, ki
je očaral mlade
80. let, a je ostal v
srcih tudi nasled-
njih generacij gle-
dalcev, saj je poln
glasbenih hitov, ki
se še danes vrtijo
po radijskih posta-
jah: “Hopelessly
Devoted to You”,
“You’re The One
That I Want”, “We
Go Together” in
seveda “Summer
Nights”, ki je osta-
la na vrhu an-
gleških radijskih
lestvic celih 7 ted-
nov in si je prido-
bila platinasto
ploščo. Na začetku ni bilo kinematografskega kri-
tika, ki bi govoril o Greaseju kot o mojstrovini, vsi
pa so gotovo cenili njegovo sposobnost prikazo-
vanja obdobja poznih 50. let in vloge, ki jo je imela
tedaj ženska: film govori o pravici žensk do preje-
manja lastnih, prostih izbir in uživanja v življenju
in gotovo ne zagovarja prototipa podrejene ženske,
ki je bil v modi v tistem času - v tem smislu je Grea-
se tudi zgodba o emancipaciji. Film je še popula-
ren zaradi vedno aktualne tematike, odlične glasbe
in nostalgije za nekimi, vsaj navidezno bolj mir-
nimi časi, v katerih sta se prepletala ekonomska
rast in neomejeno zaupanje v ameriški “mit”, ki
ga niso še skazili negativni zgodovinski dogodki -
od umora predsednika Kennedyja (1963), do Ni-
xonovega Watergate (1972-1974) in vojne v Viet-
namu (1955-1975).
Grease je epsko delo. Med igralci je vladala izredna
kemija. Ker so bili starejši in so se morali vživeti v
naivne najstnike, med snemanjem filma niso sko-
raj nikoli zapustili svoje vloge. Najbolj komplici-
rano življenje je tedaj imela lepotica Olivia New-
ton-John, ki se je s težavo ločila od lika Sandy in
še posebno njenih oprijetih črnih hlač, ki so ji jih
šivilje pred snemanjem dobesedno zašile na ose-
bi.
  Pogovor: Mateja Černic
Na odru ...
S 3. STRANI 
Na junijski delavnici je že bil
postavljen prvi del operete. Je
to res?
V juniju smo imeli posamezne
vaje. Sanja Vogrič je vadila na
odru. V zadnjem tednu avgusta,
od 27. do 31., pa osvežujemo to,
kar smo se naučili. Po svojih iz-
kušnjah vem, da, kar se otroci
naučijo, ne pozabijo tako hitro.
Daljša pavza med junijem in av-
gustom je bila zelo dobra, ker se
je na tak način malce vse
“uležalo”.
Ste morda vadili tudi kaj po-
leti posamezno?
Pevsko ne. Igralski del pa ja.
Več pozornosti, tudi z igralskega
vidika, je bilo seveda treba na-
meniti solistom.
Glavnina v igri je usmerjena v
glasbo. Besedila so bolj skopa;
zgodba ni bila dodelana, zato jo
je Sanja Vogrič dramaturško do-
polnila. Zelo sem vesela sodelo-
vanja z njo. Zdi se mi zelo do-
bro, da tu v zamejstvu združimo
svoje moči. Ona ima zelo dobre
ideje, pozna tudi pevski “apa-
rat”. Ve, kaj lahko pevec počne
na odru. Saj je sama nekaj let
pela tudi pri Bodeči Neži. Tudi
jaz sicer imam v zboru zelo rada
koreografsko-gledališke vložke.
Zato me zmeraj navdušuje, ko
lahko sodelujem tudi na tem
področju. Prepričana sem, da
mora tudi koncert imeti neki
koncept (“glavo in rep! ”), da
ima neko rdečo nit, ki povezuje
pesmi.
Največ se tudi glede tega nava-
diš na tečajih in natečajih. Srečo
imamo, da zdaj pevci in pevo-
vodje lahko obiskujemo marsi-
katere tečaje in se udeležujemo
tekmovanj v raznih državah. Ta
mobilnost je zelo pozitivna. Sa-
ma npr. pojem v Sieni v stolnem
zboru (Coro della Cattedrale di
Siena “Guido Chigi Saracini”)
pri večjih projektih. To je profe-
sionalen zbor, ki poje za cerkve-
ne praznike. Vodi ga moj nek-
danji profesor dirigiranja, Lo-
renzo Donati, mednarodno
uveljevljeno ime; med drugim
je bil gojenec na tečajih za kom-
pozicijo na akademiji Chigiana.
V juliju sem bila dva tedna v Sie-
ni, ko so imeli Chigiana Inter-
national Festival & Summer
Academy 2018. Odkar je tam
Lorenzo Donati, so tudi tečaji za
dirigiranje. Mi smo imeli dva
tedna zborovodski tečaj; kot
slušatelj sem tudi dirigirala
zbor. Za dirigiranje smo imeli
namreč na razpolago zbor, v ka-
terem tudi pojem, kot sem prej
omenila. V Sieno se vozim dva-
krat-trikrat na leto. Akademija
domuje v zgodovinski stavbi.
Vaje imamo v sobanah, v kate-
rih so same umetnine. V takih
okoliščinah dobivaš nove ideje.
Spoznavaš, kako drugi delajo, in
moraš znati “pobirati”, prisvo-
jiti si znanje.
Kako bi nagovorila gledalce,
naj si pridejo ogledat otroško
spevoigro Kresniček?
Ogledati si jo je vredno predv-
sem zato, ker je to ena prvih oz.
redkih produkcij, ki jih imamo
na Goriškem za otroke oz.
otroške in mladinske zbore. S
produkcijo Kresnička smo go-
riškim otroškim zborom, ki de-
lujejo vsak zase, dali možnost,
da skupaj ustvarijo nekaj lepega,
kakovostnega, pevskega in gle-
dališkega, nekaj pač, kar jim je
všeč. KCLB jim je dal možnost,
da so naredili nekaj drugačne-
ga. Pri tem so vsi sodelovali z ve-
likim navdušenjem. Spevoigra
je vredna ogleda, ker je res lepa
priložnost za otroke in ker je
“zamejska, goriška produkcija
doc”. Tudi režijsko bo zanimiva,
ker ni uokvirjena v kalupe
otroških igric. To je reinterpre-
tacija te spevoigre. Tudi kostumi
so zelo izvirni, sicer zvesti izvir-
niku.
Zaradi vsega tega bo “goriški”
Kresniček gotovo zelo zanimiv.
  Pogovor: Sanja Vogrič
Na odru ...
S 3. STRANI 
Kakšna pa bo scenska podoba
glede na to, da mora biti oder
prost zaradi koreografskih zah-
tev?
Skušamo ustvariti nekaj inovativ-
nega, zato bo scena nekaj poseb-
nega.
Kako so potekale vaje?
Bili smo zmeraj razdeljeni po
skupinah. Proti koncu junijske
enotedenske delavnice smo na
oder postavili celoto “na grobo”.
Naredili smo sicer več, kot sem si
predstavljala. Imamo pač malo
časa za vse. Nastopajoči morajo
biti stalno koncentrirani. Vmes
smo seveda imeli tudi razbreme-
nilne premore. Delali smo
sočasno pevski in gledališki del.
Na odru so bili seveda tudi tre-
nutki, ko smo se lahko nasmejali.
Nisem namreč taka, ki zahteva
strogo tišino. Nočem, da bi bila
ta odrska izkušnja nekaj napor-
nega zanje, nekaj, kar jim ne bi
bilo všeč. Nočem, da bi dobili za-
radi mene odpor do odra. Mi-
slim, da na odru vsi občutijo ne-
ko veselje, kar velja seveda tudi
zame, ki bi hotela še naprej gojiti
to svojo ljubezen do gledališke
umetnosti.
V avgustu potekajo vaje na enak
način, le bolj intenzivne so.
Otroci vadijo istočasno ples, pet-
je in vse ostalo. Ples so sicer urili
na odru že junija, da je bilo lažje
učenje premikov. Ker so nekateri
prvič na odru, mogoče nimajo še
tistega občutka telesa v prostoru,
kar se pa tiče glasbe, imajo vsi
smisel za ritem, za ples. Med nji-
mi so tudi taki, ki kar sami pri-
pomnijo, kje so preveč hitri ali
prepočasni.
Tudi v memoriranju besedila so
bili hitri. Ker je toliko nastopa-
jočih, ima vsak le nekaj stavkov,
razen protagonista. Vsi smo se na
odru zelo zabavali, a se pri tem
tudi zavzemali za to, da bi bilo
vse čim boljše opravljeno. Karko-
li smo poskusili, so radi sprejeli
in naredili. Ni jim bilo nerodno,
ker se pač poznajo med seboj,
čeprav pojejo v različnih zborih.
Starši se morajo zavedati, kakšen
potencial imajo doma!
Zame in zanje je bilo lepo delati,
kljub temu da nas je čas zmeraj
preganjal.
S kakšnimi besedami bi nago-
vorila gledalce, naj si pridejo
ogledat Kresnička?
Po značaju sem taka, da se ne za-
dovoljim le s tem “samo, da je”.
Tudi v postavitev Kresnička vla-
gam in vlagamo veliko truda, za-
to mislim, da bo vreden ogleda.
To je taka predstava, pri kateri
vsakdo lahko dobi nekaj, mlajši
in starejši gledalec. Primerna je
za zelo mlado publiko, ki jo pri-
tegnejo kostumi, dogajanje...,
starejši otroci že boljše dojamejo
besedilo, odrasli gledalci pa lah-
ko opazijo neko harmonijo tudi
v scenski podobi, v kostumih.
Meni je najbolj pri srcu to, da se
otroci med nastopanjem tudi za-
bavajo, ker želim, da je predstava,
tudi vizualno, užitek tudi za na-
stopajoče, da jim to ni v napor.
Želim, da jim je v zabavo tudi to,
ko so v kostumih in se gledajo v
ogledalo ter ogledujejo drug dru-
gega. Če se oni zabavajo, se bo
tudi publika. Čeprav je težko biti
na odru in dojeti, kaj in kako po-
teka na njem, jim bom to skušala
razložiti. Predvsem pa seveda
želim, da se zavedajo, da sami
nosijo veliko odgovornosti.
In memoriam
Umrl je pesnik in slovenski
akademik Ciril Zlobec
  94. letu starosti je umrl
pesnik in akademik Ci-
ril Zlobec. Bil je zadnji
še živeči pesnik slavne četve-
rice, ki je po vojni presekala
takratno pesniško usmeritev
z intimistično zbirko Pesmi
štirih. Podpisal je približno
30 zbirk poezije, številna nje-
gova dela so prevedli v tuje je-
zike. Ukvarjal se je tudi s poli-
tiko.
Ciril Zlobec je bil pesnik, ro-
manopisec, publicist, preva-
jalec, novinar, urednik, član
Slovenske akademije znanosti
in umetnosti ter nekdanji po-
litik. V slovenski kulturni
spomin se je vtisnil že z inti-
V mistično pesniško zbirko Pe-smi štirih, ki jo je leta 1953 iz-dal skupaj s Kajetanom Ko-
vičem, Janezom Menartom
in Tonetom Pavčkom. Od ta-
krat je objavil približno 30 pe-
sniških zbirk ter dva romana,
več knjig esejev in publicisti-
ke.
“Motivika njegove poezije
največkrat niha med resigna-
cijo in vitalizmom. To
doživetje prikazuje zlasti v
treh območjih – v spominih
na otroštvo, v erotiki in vsak-
danji stvarnosti. Zlobčev verz
je prost, notranji ritem se ne-
prestano spreminja in je zato
nenavaden, slog je mešanica
abstraktnih pojmov in kon-
kretnih podob, kar ustreza
vsebini. Ta je večidel reflek-
sivna, vendar z naslonitvijo
na konkretne situacije, do-
godke in osebe, ” je o njegovi
poeziji v Pregledu slovenske-
ga slovstva zapisal Janko Kos.
Širšemu bralstvu je najbolj
znan kot pesnik ljubezni. Ob
njegovem 90. rojstnem dnevu
leta 2015 mu je Mladinska
knjiga namenila izbor njego-
ve ljubezenske poezije v knjigi
Ljubezen – čudež duše in te-
lesa. Izmed več kot 200 lju-
bezenskih pesmi je izbor
opravil sam, in kot je tedaj po-
vedal za STA, je iz svoje ljube-
zenske lirike naredil življen-
jsko zgodbo ter skoznjo prika-
zal fenomen ljubezni, kot ga
je živel sam.
Med njegovimi pesniškimi
zbirkami so še Pesmi jeze in
ljubezni (1968), Dve žgoči
sonci (1972), Vračanja na Kras
(1974), Beseda (1985), Nove
pesmi (1985), Rod (1988),
Moja kratka večnost (1989),
Ljubezen dvoedina (1993),
Stopnice k tebi (1995), Mojih
sedemdeset (1995), Skoraj
himna (1995) in Ti-jaz-midva
(1995).
Številna njegova dela so pre-
vedli v tuje jezike, prevajal pa
je tudi sam, med drugim ne-
katera vrhunska imena sve-
tovne literature, kot je Dante.
Pesnik, rojen na Krasu, je obi-
skoval gimnazijo v malem se-
menišču v Gorici in Kopru,
od koder so ga izključili, ker
so odkrili, da piše pesmi v slo-
venščini. Leta 1942 je postal
aktivist OF, ob razpadu Italije
pa se je pridružil partizanom.
Kasneje je diplomiral na lju-
bljanski slavistiki, se zaposlil
kot novinar ter deloval v kul-
turnih uredništvih različnih
medijev. Ukvarjal se je tudi s
politiko, med drugim je bil na
prvih večstrankarskih volit-
vah leta 1990 izvoljen v pred-
sedstvo prve samostojne slo-
venske države. Ob kopici priz-
nanj je leta 1982 dobil Prešer-
novo nagrado.
Slovenija 30. avgusta 2018 13
Blagoslov cerkvenega zvonika
Cerkveni zvonik je ponos vsake vasi, saj zaokroža njeno podobo
in že na daleč približa domači kraj. V Rodiku so letos zaključili
z njegovo obnovo, ki jo je za opasilo blagoslovil koprski škof
msgr. dr. Jurij Bizjak. Pri tem so bili navzoči župnik Niko Čuk,
županja Saše Svetelšek Likavec, župan vasi Gregor Mihelj,
predsednica turističnega društva Irena Cek Babič ter številno
občestvo.
V nagovoru je izrekel resnično zahvalo in čestitke za vsa lepa
dela, ki so bila strokovno opravljena in je prepričan, da bo
nekaj časa držalo. Besedo je navezal na snope žita, ki so krasili
cerkev in pri -
čajo o času
žetve ter na -
kazujejo, da
vsi sadovi,
tako s polj in
njiv, kot tudi
obnovitvena
dela, pri ha -
jajo od Gos -
poda. Vsaka
maša je sa -
ma po sebi
zahvala, še
dodatno pa
se lahko Bo -
gu zahvalimo
za vse, kar je
dozorelo ob
letošnjem
opasilu.
Veliko ve se -
lje pa nas
vabi, da po -
mislimo tudi na druge, je poudaril, ki trpijo revščino in
pomanjkanje in da je lahko tudi za nas enkrat drugače. Kot
pravi apostol Pavel, naj nam bo vodilo: “Znam živeti v obilju, a
znam živeti tudi v pomanjkanju”; v smislu posta in odrekanja,
ki naredi dobro človekovemu počutju. Nagovor je sklenil s
svetopisemskim pregovorom: “Ne dajaj mi ne bogastva ne
uboštva, ampak vsak dan primerno hrano, da te sit ne pozabim
in prelačen ne začnem prezirati”.
Pri maši je sodeloval domači cerkveni pevski zbor, ki ga že več
kot 50 let skrbno vodi Edi Race, na orglah pa je tokrat igrala
Andreja Hrvatin. Peli so mašo, ki jo je l. 1972 spisal Anton
Kosovel, oče Srečka Kosovela, za potrebe svojih zborov, ko je
deloval kot organist v Tomaju. Po maši je sledilo veselo druženje
na farovškem vrtu, pod latnikom, ob dobrotah rodiških
gospodinj. / Jba
Rodik
V novem šolskem letu tudi novosti, ki vzbujajo pridržke
Predsedniki in ministri prejšnjih
neuspešnih vlad spet na oblasti!
  Sloveniji bo čez nekaj
dni, na začetku jeseni,
kot že dalj časa
napovedujejo, začela delovati
nova vlada. Nastala je na
politično premeten način,
kakršen je redek v drugih
državah parlamentarne
demokracije. Slovenska
demokratska stranka, relativna
zmagovalka nedavnih izrednih
parlamentarnih volitev, ni
imela dovolj zaveznikov, in
torej glasov za vzpostavitev
nove sestave organov
parlamentarne in izvršilne
oblasti, zato jo je pet drugih
strank politično osamilo, in so
same sestavile novo
parlamentarno in vladno
koalicijo. To so stranke, ki so
na volitvah pretežno
nazadovale, bile znane po
neuspešnih predsednikih vlad
in ministrih. Znane osebnosti
koalicije, Karl Erjavec, Alenka
Bratušek in Andreja Katič, pa
tudi niso bile izvoljene v
Državni zbor.
Slovenci smo očitno dobili še
bolj levičarsko in upamo si
reči, tudi nesposobno vlado,
kot smo jo imeli v preteklih
slabih štirih letih. Predsednik
državnega zbora je postal
Dejan Židan, sicer tudi
predsednik stranke Socialnih
demokratov, vlade pa Marijan
Šarec, znan tudi kot komik in
zabavljač. Bivši premier Miran
V Cerar bo novi zunanji minister.Ta naj bi bil soodgovoren insokriv za zlom slovenskega
zdravstva. Dr. Marko Noč,
predstojnik kliničnega oddelka
za intenzivno interno
medicino, v ljubljanskem
univerzitetnem kliničnem
centru, je v dveh zelo
odmevnih intervjujih
zapisal, “da še enega tako
slabega mandata vlade
slovensko zdravstvo ne bo
preživelo”. V zvezi z novo
vlado pa meni, “da je
slovenski narod žal preveč
potrpežljiv in mirno prenaša
krivice, ki se mu vsak dan
dogajajo”. V tedniku
Demokracija so na ovojnici
ob fotografiji novega
premiera Marjana Šarca
zapisali, “da v Slovenijo
prihaja neodgovorna
socialistična vlada, ki bo
delovala proti podjetništvu
in ekonomski svobodi. Z
novo vlado se je zgodil tudi
umor Slovenije”. Med
mnogimi ocenami in
mnenji o novi vladi navajam še
prepričanje dr. Dimitrija Rupla,
enega od tvorcev slovenske
države in dolgoletnega
zunanjega ministra, “da se
kažejo težnje, da Slovenija
postane socialistični otok sredi
Evrope, kar je tudi znamenje
naše zaostalosti in čudaštva”.
Toda obstajajo tudi kritike
stališč, ravnanj, sloga,
uporabljenega v besednjaku, in
drže Janeza Janše. Igor Gošte,
novinar in pisatelj, je o tem v
Reporterju napisal komentar z
naslovom Podiralec mostov. Za
izhodišče svojih trditev je
uporabil mnenje iz knjige
Antona Tomažiča, enega izmed
političnih pomladnikov, z
naslovom V objemu slovenske
pomladi. Takole je zapisal:
“Najbolj zaslužen za to, da je
zacvetela slovenska pomlad in
da je odigrala tako uspešno
vlogo v slovenski zgodovini, je
bil Janez Janša. Najbolj
zaslužen za to, da je slovenska
pomlad tako prekmalu
ugasnila, pa je tudi in
predvsem Janez Janša! ”
Novinar pa dodaja, “da si Janez
Janša resnične zmage na
volitvah morda niti ne želi,
kajti v opoziciji je lahko tisto,
kar zadnje čase kaže, da je.
Nekdo, ki za sabo podira
mostove”.
Sicer pa v Sloveniji postaja
največja nevarnost za
demokracijo in njen razvoj
stranka Levica. Ta je z vlado
Marjana Šarca sklenila
sporazum o sodelovanju, z
njim pa bo Levica lahko
soodločala o vseh najvažnejših
vprašanjih vodenja in
upravljanja države. Omenjena
stranka, ki jo vodi študent Luka
Mesec, ki je svoje izobraževanje
prekinil in se posvetil politiki,
ima v svojem programu boj za
nekakšen demokratični
socializem, primer take
ureditve pa naj bi bila
Venezuela. Levica bo lahko
zadržala in blokirala vsako
vladno odločitev, vsak vladni
ukrep, ki ji ne bi ustrezal. Ta
stranka, v kateri je veliko
levičarskih skrajnežev, bo
skratka lahko vodila prefinjeno
igro, s katero bi izigrali
večinsko voljo volilcev in
parlamenta ter do obisti
zlorabili oblast.
V politiki in tudi v velikem
delu t. i. običajne javnosti še
vedno odmeva intervju
zgodovinarja in časnikarja
dr. Jožeta Možine z
zgodovinarjem dr. Jožetom
Dežmanom, ki je bil
objavljen na TV Slovenija. Za
najbolj oster in žaljiv odziv
sta se odločila organizacija
Zveza borcev in njen
predsednik Tit Turnšek.
Zanikata vse, kar sta navedla
zgodovinarja o naši
preteklosti in žrtvah med
vojno in po njej. Po njunem
zatrjevanju vse, kar se
zatrjuje, pomeni prevračanje
zgodovine. Predsednik Zveze
borcev Tit Turnšek zahteva
tudi ukinitev televizijske
oddaje z naslovom
Pričevalci, ki jo vodi dr. Jože
Možina. V njej predstavlja
zgodbe ljudi, ki so bili žrtve
revolucije. Časnikarju,
zgodovinarju, uredniku in
pisatelju dr. Jožetu Možini so
po objavi omenjenega
intervjuja grozili s fizičnim
napadom in s smrtjo.
“Zaskrbljujoče je”, piše Božo
Rustja v reviji Ognjišče, “da
smo na zborovanju, ki ga je
Zveza borcev z izredno majhno
udeležbo priredila v Kopru,
lahko videli napise zoper
Cerkev in transparente, ki so
pozivali k nasilju nad
novinarji. Odmev so bili
napadi na novinarje
komercialne televizije, kmalu
nato pa v Novi Gorici na
novinarko in snemalca
nacionalne televizije. Postalo je
nujno, da bi morala vodstva
medijev nasilje nad svojimi
časnikarji in drugimi sodelavci
bolje in ostreje obsoditi.
V ponedeljek, 3. septembra, se
bo v Sloveniji začelo novo
šolsko leto, ki je za mnoge
družine tudi novo veroučno
leto. Pristojno ministrstvo je
domnevno na zahtevo iz
Evropske komisije uvedlo
nekatere novosti, ki so naletele
na začudenje in pridržke.
Odslej si bodo dijaki gimnazij
in drugih srednjih šol lahko
kar sami pisali opravičila za
svojo odsotnost pri pouku. Po
novih določbah bodo
polnoletni dijaki svojim
staršem lahko prepovedali
vpogled v svoje ocene pri
pouku, si sami pisali razna
priporočila in dokumente,
profesorji pa dijakov ne bodo
smeli poslati iz razreda, če
bodo motili pouk. Psihologinja
prof. dr. Zdenka Zalokar-Divjak
pa je tistim, ki se zavzemajo za
pouk tujega jezika že v prvem
razredu osnovne šole,
svetovala, “da gredo v razred,
kjer bodo ugotovili, da tretjina
učencev govori nerazumljivo
in otročje, tako da jih je še
slovenščino in njeno
izgovarjavo potrebno učiti”.
Marijan Drobež
Polemika
Resnica na pohodu
  edavni intervju dr. Jožeta
Možine z dr. Jožetom
Dežmanom je povzročil
veliko razburjenje, zlasti v borčev-
skih vrstah. Intervjuja nisem po-
slušal, sem pa prestregel nekaj
skrajno surovih napadov na oba
udeleženca intervjuja. Če je bila
v intervjuju izrečena kaka nere-
snica ali žalitev, se mora pač kri-
vec zanjo opravičiti, kar pa ne
more biti razlog za surove napade
na RTV SLO, z zahtevami za uki-
nitev programov, ali pa za po-
grom zoper dvoje oseb, ki sta vsa-
ka na svojem področju dali izje-
men prispevek k normalizaciji
slovenske družbe, pretežno poha-
bljene skozi polstoletno indoktri-
nacijo propadle ideologije. Take
zahteve in pogromi namreč sodi-
jo v najbolj mračna režimska le-
ta.
Pomembnejši od tega plehkega
človeškega prerivanja okrog inter-
vjuja pa se mi zdi trezen razmislek
o obravnavani temi, ki je izzvala
te žolčne reakcije. Počasi se bo
namreč treba sprijazniti z dej-
stvom, da so revolucionarni
zločini in nasilje, o čemer je bil
pol stoletja zapovedan kazensko
sankcioniran molk, neločljiv del
naše polpretekle zgodovine, ki je
s sesutjem komunizma in demo-
kratizacijo družbe izbruhnila na
dan z vso silovitostjo. In del tega
procesa, ki ga ne bo nihče več
ustavil in ki predstavlja zorenje
družbe, zapiranje še vedno od-
prtih ran in s tem tlakovanje poti
k spravi, je tudi intervju ter ves
hrup okrog njega. Italijanski ra-
zumnik Carlo Bo je nekje zapisal,
“da se nikdar ne bo zgodilo, da bi
moč resnice ugasnila. Vsak na-
sprotnik, sovražnik, ali tekmec
N mora prej ali slej spoznati, da ob-stajajo naravni zakoni, ki so večniin urejajo življenje narodov. Do
zdaj se še nikomur ni posrečilo,
da bi se jim ognil”. V duhu te iz-
jave je Evropski parlament leta
2009 sprejel resolucijo, ki obsoja
kot zločinske vse tri totalitarne
režime (nacizem, fašizem in ko-
munizem). Trditve mnogih levih
slovenskih intelektualcev, da se ta
resolucija ne tiče Slovenije, so ob
srhljivih podatkih, ki jih bomo
navedli v nadaljevanju, pravo bo-
gokletstvo. Kot prvo je npr. Alek-
sander Ranković v svojem refera-
tu v Zvezni skupščini v Beogradu
januarja 1951 poročal (Reporter,
24. 10. 2016), da je bilo v Jugosla-
viji v obdobju 1945-1951, to je v
povojnem času (!), pobitih, pre-
težno izvensodno, okrog 568.000
ljudi, to je za kakih 70 Srebrnic (z
okrog 8.000 žrtvami), ali storjen
pravi genocid nad pripadniki ju-
goslovanskih narodov. Zraven te-
ga pa še 3.777.776 zaprtih. Dr.
Milko Mikola pa je v polemiki z.
dr. Rudijem Rizmanom (Demo-
kracija, 27. 8. 2015) na podlagi ar-
hivskih dokumentov navedel na-
slednjo bilanco tega povojnega
komunističnega nasilja na slo-
venskem ozemlju: 14.000 izven-
sodno pobitih Slovencev in več
kot 100.000 izvensodno pobitih
pripadnikov drugih jugoslovan-
skih narodov ali skupno za do-
brih 13 Srebrnic. Pa obstoj več kot
20 koncentracijskih in delovnih
taborišč, okoli 15.000 političnih
obsojencev, 25.000 političnih za-
pornikov, blizu 60.000 nasilnih
razlastitev premoženja in tako na-
prej brez konca. Kajti Teharje, Hu-
da jama, Barbarin rov, Tezno,
Konfin, Šentvid in še prek 600 po-
dobnih množičnih morišč, ki so
že in še bodo privrela na dan, so
neizpodbitna, bridka, kruta in
pretresljiva dejstva.
S temi množičnimi poboji vojnih
ujetnikov, civilistov, ranjencev, in-
validov, otrok ipd., ki so z med-
narodnimi konvencijami
(Haaškimi, Ženevskimi idr.)
zaščitene skupine prebivalstva,
smo do tal poteptali temelje med-
narodnega humanitarnega prava.
V zvezi z umrlimi vojnimi ujetni-
ki in ugotavljanjem njihovih gro-
bov pa pravi 20. člen Ženevske
konvencije (Reporter, 12. 10.
2014), “da naj vse podatke o po-
kopih in grobovih popiše služba
za grobove, ki jo ustanovi država,
ki skrbi za vojne ujetnike. Seznam
grobov in podatke o vojnih ujet-
nikih, pokopanih na pokopa-
liščih ali kje drugje, naj bo posre-
dovan sili, katere pripadniki so bi-
li ti vojni ujetniki…” Ali pa: “Sila,
ki skrbi za vojne ujetnike, mora v
primeru smrti ali poškodb vojne-
ga ujetnika izvesti preiskavo in če
preiskava pokaže krivdo ene ali
več oseb…, mora sprejeti vse
ustrezne ukrepe za sodni pregon
odgovorne osebe ali oseb”. In še
to, da imajo družine pravico, “da
zvedo za usodo svojih sorodni-
kov”, in so tako vse strani v sporu
dolžne zbirati podatke o po-
grešanih ali smrtnih žrtvah ter si
jih sporočati. Prav tako morajo
države varovati posmrtne ostanke
in grobove umrlih, olajšati dosto-
pe do njih in zagotoviti trajno
spoštovanje in vzdrževanje gro-
bišč. Čemu je bilo, ob navedenih
določbah mednarodnega prava,
podobno naše ravnanje, to je
množično izvensodno pobijanje
z mednarodnim pravom zaščite-
nih skupin prebivalstva, zagre-
banje na desettisoče trupel v tan-
kovske jarke z buldožerji, njihovo
odlaganje v opuščene rudniške
rove, metanje v kraške jame in na-
laganje hlodovine, smeti, od-
služenih avtomobilskih gum,
pokvarjenega mesa in konzerv
nanje, prepuščam v presojo bral-
cu, ker sam ne najdem pravega
izraza za to človeško izvrženost.
Morali so priti Bošnjaki s svojo
Srebrnico in nam dati lekcijo, ka-
ko civiliziran narod ravna s svoji-
mi mrtvimi, njihovimi grobovi in
grobišči. Partijski veljaki pa, ki so
zrežirali ta grozodejstva in jih iz-
vedli preko “svojih zanesljivih iz-
brancev”, so, čeprav zaslužni za
uspešen boj proti okupatorju, z
njimi potisnili Slovenijo na civi-
lizacijsko dno, naredili iz nje
evropsko Kambodžo, onečastili
NOB in s tem po krivem tudi
omadeževali vse tiste partizane,
ki s temi grozodejstvi niso imeli
nobenega opravka in zanje mor-
da sploh niso niti vedeli. Iz krvni-
kov, ki so prostovoljno ali prisilno
izvajali množične likvidacije teh
nebogljenih ljudi, pa so naredili
nove žrtve, od katerih so se mno-
gi po tej moriji zatekli v alkohol,
drugi so iskali pomoč v psihia-
tričnih klinikah, nekateri so se
odločili za samomor, ali pa jih je
ta pekel zaznamoval do konca
življenja, jim udarjal ven iz obra-
zov in oči in travmatiziral tudi nji-
hove družinske člane. Kako so
veljaki doživljali v sebi to svojo
morilsko orgijo, pa mogoče ve
kdo od njihovih najbližjih ali pa
sam Bog, če je to šlo z njimi v
grob. Povrhu vsega pa smo jih po
vojni nekritično povzdigovali v
nebo, jim postavljali spomenike,
vsepovsod obešali njihove slike,
imenovali po njih mesta, trge, uli-
ce, šole in tovarne in kar je na-
jhujše, smo z njimi polnili šolske
učbenike, jih pol stoletja posta-
vljali za vzornike novim rodovom
in jim prek pošastne propagan-
dne mašinerije prali možgane.
Nekaj časa tudi moje.
Milan Gregorič
Dr. Marko Noč
Aktualno30. avgusta 201814
NATUROPATSKI NASVETI (210)Erika Brajnik
Žajbelj
Žajbelj, Salvia officinalis, najdemo skoraj v vsa-
kem vrtu. Ime izvira iz latinščine “salus”, kar po-
meni zdravje, ozdravljenje. V srednjem veku je
žajbelj dejansko veljal za zelišče, ki odpravi vsako
zdravstveno težavo. Posadili so ga v vsak vrt, saj je
veljalo prepričanje, da človek, v čigar vrtu raste
žajbelj, ne bo umrl! Zgodba pripoveduje, da, ko je
sveta družina bežala pred vojaki, ki so iskali novo-
rojenčke, da bi jih pobili, je bil žajbelj tisti grm, v
katerega so položili Jezusa, saj ga je skril pred vo-
jaki.
Žajbelj je magično zelišče,
ima svojo energetsko vred-
nost čiščenja prostora,
odlična so kadila iz žajblja,
ki jih najdemo v specializi-
ranih prodajalnah. Toda tu-
di samo zelišče, če ga damo
v vodo, s katero pomivamo
stanovanje, razkuži prostor
negativnih energij. Zelo
pomaga v primeru nasilne
smrti ali samomora v družini, če se pojavljajo po-
navljajoče more. Takrat pomijte stanovanje z žaj-
bljem in zadihali boste! Žajbelj razkuži prostor in
odstrani negativno energijo. Osebno ga upora-
bljam za čiščenje svoje sprejemnice. Rada ga tudi
žvečim surovega.
Črnogledi, depresivni posamezniki naj izvajajo
inhalacije z žajbljem. V zapisih Karla Velikega naj-
demo omembo o žajblju, kjer avtor pravi, da je
žajbelj zdravilen, a tudi zelo nevaren oziroma
smrtno nevaren. S tem bi se kar strinjala (v nadal-
jevanju glede spodbujanja hormonov). Zelišča
nam lahko pomagajo, a lahko postanejo tudi zelo
nevarna, zato vedno svetujem uporabo svežih ze-
lišč, če se le da.
Žajbelj povzroča veliko koristnih učinkov: deluje
protivnetno, diuretično, odpravlja krče, niža
krvni sladkor, ureja ženske hormone, ker vsebuje
flavonoide, zato odsvetujem uživanje žajblja ose-
bam, ki so na hormonski kuri (npr. kdor je imel
operacijo raka na prsih in je bil rak hormonsko
odvisen in je na hormonski kuri). Žabelj pomaga
proti oblivom v meni, nerednim menstruacijam,
odpravlja predmenstrualni sindrom, amenorejo
(odsotnost menstruacije).
Pijte 1 skodelico na dan, v
katero ste dali 2 lista žaj-
blja, pustite v kropu 2 mi-
nuti.
Žajbljev čaj odlično od-
pravlja bolečine v grlu.
Obožujem ga za grgranje
večkrat na dan, ko me bo-
li grlo. Niža krvni sladkor
in odpravlja tresavico ter
notranjo tresavico. Sku-
hajte 5 lističev žajblja v 3 dl vode, pustite v kropu
2 minuti in pijte čez cel dan.
V kitajski tradicionalni medicini se žajbelj upora-
blja za odpravljanje depresije s pitjem in inhalaci-
jami, ker odpravlja negativne misli in negativno
energijo. Odlično deluje tudi pri nespečnosti.
Žajbelj svetujem tudi za izvajanje kopeli, v kopel
iz njivske preslice lahko dodate sveži žajbelj kar v
kad oziroma v precejeno preslico, in nato izvede-
te normalno kopel. Toplo svetujem tudi najstni-
kom v puberteti, ko jih zapopade obdobje “nega-
tivnih misli”.
www. saeka. si
Sinji vrh, 24. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas
Polno prgišče lepote 
in dobrote
  d 13. do 17. avgusta 2018
je na Sinjem vrhu nad
Ajdovščino potekala 24.
mednarodna likovna kolonija
Umetniki za karitas pod naslo-
vom “Polno prgišče lepote.. ” (I.
Cankar).
S tem geslom se Škofijska karitas
Koper poklanja Ivanu Cankarju,
ki je v svojih delih, prav tako kot
Karitas, opozarjal na socialno
problematiko v
družbi. Izkupiček
prodanih likovnih
del bo Karitas name-
nila pomoči mla-
dim.
Od ponedeljka do
petka so v ateljeju na
Sinjem vrhu, skupaj
s častnim gostom
Klavdijem Tutta,
ustvarjali izbrani
umetniki: Marina
Bahovec, Damijana
Bijek, Sead Emrić, Vi-
vijana Kljun, Mirjana
Matič, Vinko Prislan,
Milan Razboršek, Pia Zavrtanik in
Tadej Žugman. Občasno so bili
prisotni tudi strokovni sodelavci
Jože Bartolj, Silva in Azad Karim,
Bogdan Soban, Milena Gregorčič,
Janez Štros in Tone Seifert, vse
dni pa Lucijan Bratuš, Mira Ličen
Krmpotić in likovna kritičarka
Anamarija Stibilj Šajn ter voditel-
jica projekta Umetniki za karitas
Jožica Ličen. Za vse je gostoljub-
no skrbela družina Vidmar.
Delovno vzdušje, ki je zajemalo
tudi medsebojno spoznavanje in
izmenjavo izkušenj je najprej zaz-
namoval drugi dan kolonije, ko
so umetnike obiskali številni me-
diji in najbolj pogosto je bilo
vprašanje 'zakaj darujejo svoj ta-
lent in svoj čas v koloniji Umet-
niki za karitas? ' V pogovoru, ki
ga je vodil Jože Bartolj, pa smo
spoznali drug drugega in ob po-
slušanju je prevladalo spoznanje,
O da je umetnost sila, ki spreminjačloveka in družbo. Kar nekaj po-zornosti smo posvetili 24-letni
zgodovini Umetnikov za karitas,
saj so bili prav vsi letošnji ude-
leženci v tej koloniji prvič.
Na praznični dan, smo družno na
gradu Kromberk obiskali pregled-
no razstavo iz različnih ustvarjal-
nih obdobij Klavdija Tutta. Pod
večer pa smo se zbrali pri sveti
maši na Otlici, ki jo je ob so-
maševanju domačega župnika in
še treh duhovnikov daroval de-
kan Vipavske dekanije. Pri maši
smo se spomnili pokojnih umet-
nikov, ki so sodelovali v koloniji
Umetniki za karitas in jih ni več
med nami, naj omenim samo ne-
katere: Marjan Tršar, Stane Jarm,
Zvest Apolonijo, Zmago Jeraj,
Zmago Posega in še deset drugih.
Po maši smo družno obiskali Hie-
ronimov grob in tja pod Sinji vrh
je zazvenela Slomškova V nebe-
sih sem doma.
Višek druženja je bil v četrtek, saj
je ob dnevu odprtih vrat delovno
vzdušje obiskalo veliko ljubiteljev
likovne umetnosti, prišlo pa je tu-
di 50 slikarjev, ki so 'prgišče le-
pote' oplemenitili s svojim de-
lom. Skulpturo Ivana Cankarja je
v lesu z motorno žago ustvaril
Vlado Cencelj.
Pod noč so bila že na ogled po-
stavljena nastala likovna dela, saj
je 61 avtorjev ustvarilo kar 124
slik in še nekateri so sporočili, da
jih prinesejo kasneje.
V kulturnem programu so nas,
kot vedno, razveselili Mladi z Go-
re, še posebej pa domači pevski
zbor Angelski spev, ki je prav v ta
namen prvič zapel himno kolo-
nije Prgišče lepote in dobrote. Be-
sedilo zanjo je
napisala voditel-
jica Župnijske
karitas Otlica Ivi-
ca Vidmar, ugla-
sbila pa njihova
zborovodkinja
prof. Katarina
Vidmar. Dodat-
no vzpodbudo
za ustvarjanje za
druge in pomoč
ljudem v stiski
sta z nagovorom
in zahvalo pri-
spevala koprski
škof dr. Jurij Biz-
jak in ajdovski župan Tadej
Beočanin.
Druženje obiskovalcev in umet-
nikov se je zavleklo pozno v
večer, saj je bil pogled na dolino
pod Sinjim vrhom tja daleč do
morja in zvezd enkraten.
Vsi udeleženci so v znak hva-
ležnosti za celotedensko sodelo-
vanje prejeli lično zahvalo škofa
Jurija, protokolarno vino župana
Tadeja in okus iz Vidmarjeve
shrambe.
V veselje umetnikov in tudi vseh
nas, ki v tem gibanju sodelujemo
je bila odločitev nekaj obiskoval-
cev, da še sveža likovna dela re-
zervirajo in bo tako tudi njihov
dom postal prgišče lepote in do-
brote.
Razstava Umetniki za karitas 2018
bo na Sinjem vrhu do konca sep-
tembra, oktobra pa se seli v Ko-
per.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 28. avgusta 2018, ob 13. uri
Za našo hišo
teče Vipava.
Včasih, ko je
veliko dežja, se
spremeni v
grozljivo kačo,
ki s svojo ihto
požira drevje,
kamenje, veli-
ke kose nasipa in kubične metre zemlje -
našega vrta. V obdobjih, ko že dalj časa ne iz-
datno dežuje, pa postane reka le počasen po-
toček, po katerem teče voda leno po svoji poti,
in na rečno strugo, njeno kamenje posije son-
ce. Vsakokrat je sprememba, struga je dru-
gačna, na površju se prikaže drugačen kamen.
Če se odločimo za sprehod in sledimo rečni
strugi, bomo prav v kratkem dospeli na kraj,
kjer se Vipava izliva v Sočo. Tudi ta se v ob-
dobjih suše sramežjivo sleče svojih voda in raz-
krije golo, belo, okroglo kamenje. Pred leti pa
je ob nizkem vodostaju prišlo na dan nekaj
posebnega: kamniti skladi, razvaline antične-
ga rimskega mostu. Zgodovinarji pravijo, da
je to bil most “Pons Sontii” na cesti, ki je iz
Ogleja vodila v Ljubljano mimo Ajdovščine in
Vrhnike. Cesta je bila pomembna tako za trgo-
vino kot za vojaške premike od zahoda proti
vzhodu in obratno, zgradili so jo na začetku
1. stoletja pr. Kr. Most je bil velik, grajen z ve-
likimi kamnitimi skladi in lesenimi oboki, ki
so morali zdržati hudourniško silo tedanje
Soče, ki v svojem srednjem toku ni imela jezov
kot zdaj. Most je povezoval Sovodnje z Majni-
cami na kraju ob cer-
kvici sv. Marijinega
srca, to je še nadaljnji
dokaz, da sta bili na-
selji že od nekdaj zelo
povezani.
Večina sovodenjskih
gospe pred odkritjem
kamnov v strugi Soče
zgodbe o rimskem
mostu ni poznalo, ra-
de pa se spominjajo,
kako so se vsako zad-
njo nedeljo v avgu-
stu, s čolnom, na po-
dročju nad “rosto”,
jezom, kjer je bila vo-
da dovolj globoka,
peljale čez Sočo k
maši na Majnice. Cer-
kvica je bila popolno-
ma porušena med prvo svetovno vojno. Leta
1923 so jo spet zgradili, po zaslugi msgr. Sedeja
so leta 1926 uvedli tradicionalno mašo in pro-
cesijo. Liturgičnim obredom je seveda sledila
celodnevna družabnost ob stojnicah, na kate-
rih so trgovci ponujali najrazličnejše jedi, slad-
karije in predmete: torbice, dežnike, poceni
nakit, “štikane”, vezene prtičke, punčke z le-
pimi oblekicami in plastično cvetje. Moja
tašča se spominja, kako ji je mama kupila pi-
sano vetrnico na paličici, gospe Mariji pa je
ostala v srcu “balka na laštiki” - to je bila žogi-
ca iz blaga, v kateri je bila žagovina, na njej pa
je bila pritrjena daljša elastična vrvica. Otroci
so bili popolnoma iz sebe. Nikjer, razen ver-
jetno na Andrejevem sejmu v Gorici, niso vi-
deli toliko lepih, pisanih stvari na kupu. Stoj-
nice so dolgo časa občudovali, v mislih izbi-
rali, domov pa so prinesli pač samo to, kar jim
je lahko kupila mama, ki se seveda ni vedno
ujemalo z njihovimi razkritimi ali nerazkriti-
mi željami, vsekakor so se vedno veselili in
pridno izrazili hvaležnost. Bil je praznik, po-
memben dogodek ne samo za sovodenjsko
vaško skupnost, pač pa tudi za ljudi, ki so živeli
v bližnjih vaseh in so se za to priložnost s so-
vodenjskimi sorodniki in prijatelji praznično
oblekli in s čolnom odpravili k maši. Pred
križarjenjem so seveda obiskali sovodenjske
domove, kjer so spretne gospodinje za to pri-
ložnost vedno pripravile prigrizek, kakšno sla-
dico, torto ali piškote, tako da so pred izletom
dobili gostje kaj za pod zob. Vsaka gospa se
spominja specialitete, ki so jo pripravljali pri
njej doma za to svečano priložnost. Med
množičnimi recepti so prišli na dan tudi živo
rumeni piškoti z marmelado - prava poletna
praznična jed!
KORENJEVI PIŠKOTI
Sestavine:
50 dkg rahle bele moke, 25 dkg naribanega
korenja, 25 dkg masla, 1 zavitek pecilnega
praška, ščepec soli, čvrsta marelična ali bre-
skova marmelada za nadev, sladkor v prahu.
Priprava:
V skledo damo moko, na koščke narezano ma-
slo, sladkor in pecilni prašek ter drobno nari-
bano korenje. V primeru, da je korenje zelo
mokro, dodamo še malo moke. Dobro pregne-
temo. Pripravljeno testo razdelimo na tri
hlebčke in damo za kakšno uro na hladno.
Testo razvaljamo na za nožev rob debelo in ra-
zrežemo na kvadratke (po želji lahko tudi na
kroge). Na sredino vsakega kvadratka damo
žličko marmelade, ki naj bo čim bolj čvrsta,
da ne teče iz piškotov. Prepognemo in lepo raz-
poredimo na pekač. Piškotki naj bodo dva cen-
timetra oddaljeni eden od drugega. Pečemo
na 175-180 stopinj približno 15-20 minut. Pa-
ziti moramo, da se ne prepečejo: barva mora
ostati lepo rumena. Piškoti so krhki, zelo oku-
sni in lepe barve. Ko se ohladijo, jih še potre-
semo s sladkorjem v prahu in serviramo go-
stom, naj bo to pred križarjenjem ali po njem!
Torej, kot ponavadi, samo še: “Bog žegnaj”!
Drage bralke in bralci Novega glasa, če vam je
kak recept posebno pri srcu in bi ga radi delili
z drugimi ljubitelji okusne domače kuhinje,
mi ga lahko zaupate in pošljete na gorica@no-
viglas. eu.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (5)
Pevski zbor Angelski spev
Aktualno 30. avgusta 2018 15
Kje sem doma?
Gore, ki sanjajo o Nepalu (1)
  o, da sem doma povsod
in nikjer, že vsi vedo.
Korenin nimam, v srcu
pa nosim kraje, ki so nekako
prešli vame, na katere sem se
mimogrede navezala. Postali
so utrinek na moji poti. Ali
morda celo več. Morda celo
del življenja. Trst ostaja moje
rodno mesto, kljub temu da
težko shajam s Tržačani,
kljub temu da prometa in
onesnaženja ne prenašam. A
vendar na tistih ozkih
prometnih ulicah še vedno
lebdijo vsi moji spomini.
Tam nekje je moje otroštvo.
Tam so vse neizsanjane sanje.
In ko pomislim na Trst, na
mesto mojega otroštva, me
nekje v prsih zaščemi.
Sicer ljubim gore. Morda
zaradi lepote. Ali zaradi
samote, o kateri sem ravno
danes razpravljala s
prijateljem Jurijem. Da nisem
samotar, sem trdila. On pa,
da jo nosim v sebi. Kot jo
nosimo vsi. Najbolj tisti, ki
nam je bolečina prirojena.
Kljub temu največkrat
bežimo pred njo. Pred
samoto. Strah in opojnost
neizbežne tišine. Tako težko
jo včasih prenašamo, a
vendar jo potem iščemo
znova in znova. Bežimo od
nje, da se potem vračamo v
njegovo naročje. Ljubim
samoto. In ravno zato ljubim
Benečijo, kjer živim in bom
morda po številnih selitvah
tudi ostala. In Karnijo.
Kamor se skrijem, ko si
zaželim najžlahtnejše samote
z izbranim okusom. Tam,
med gorami je samota doma
od vedno. Večna je.
Moj prvi spomin na Karnijo
T je spomin na otroškokolonijo v Rigolatu. Vfurlanskem jeziku Rigulat.
Mama me je vpisala tja, da bi
bila nekaj tednov
v gorah, daleč od
mestne vročine,
predvsem pa od
problemov, ki smo
jih imeli v družini.
Ni pa vedela, kako
težko mi je,
šestletni deklici,
ko čakam v vrsti v
temačnih,
zatohlih prostorih
nekje v ulici san
Nicolo'. In se,
medtem ko otroci
stopamo na
avtobus, tesno
oklepam mamine
roke in velikega
kovčka. In jočem.
Karnije tedaj
nisem razumela in
Rigolato mi je bil
bolj ječa kot
gorsko letovišče.
Spominjam se, da
nam učiteljice,
mlade in
neizkušene, niso veliko
povedale o vasici sredi gora
in o življenju v njej. Kraja
nismo spoznali, gora v
okolici, ki so prelestno lepe,
se sploh ne spominjam.
Sprehajali smo se največ po
glavni cesti, še zdaj čutim
vročino, ki nas preganja, ko
se pomikamo mimo
številnih ovinkov ob cestni
varovalni ograji, ki se kot
kača vije med pregretim
asfaltom in smrekami. In
spominjam se nedelj, ko so
me zaman silili k maši in
sem skrivaj ušla k glavni
cesti, kjer sem nestrpno
čakala na starše. V prvi
razred sem hodila takrat in
Karnija mi je bila preveč tuja,
da bi jo začutila.
Rada bi se vrnila v Rigolato,
sem letos, neke poletne
nedelje, rekla možu.
Zahlepela sem po spominih.
Po otroštvu. Zaželela sem si,
da bi spet zašla v tišino
pozabljenih vasic, do katerih
sem kot otrok čutila nekak
nerazumljiv odpor. Zaradi
preglasne tišine,
razpadajočih kamnitih hiš,
samote in ujetosti v ozka grla
pozabljenih dolin.
Tolmeč je na poti v Karnijo
zadnje večje središče, kjer
lahko najdeš vse kar
potrebuješ za udobno
življenje. Lekarne,
veleblagovnice, gradbeni
material, celo bolnišnico
imajo, pa večjo industrijsko
cono. Pot pelje še skozi trg
Villa Santina, nekje na robu
med nižino in Karnijo, ki se
začenja počasi vzpenjati.
Nato se dolina zoži, prikažejo
se gore, vse boj mogočne in
navadnemu smrtniku
nedosegljive. Pokrajina je vse
lepša, a vse bolj daleč od
tega, kar imenujemo
civilizacija. Peljemo se v
osrčje Karnije.
Ovaro, Davar v furlanščini, je
lična vasica sredi mogočnih
gora in očarljive pokrajine.
Kazi jo le hrupna prometna
cesta, ki gre skozi središče in
deli naselje na dva dela.
Škoda, obvoznica bi bila tu,
kjer je dolina še
vedno široka,
odlična rešitev. Na
neki steni je lepak
s prelepimi
skalnatimi
balvani. To ni
Nepal, piše na
njem, to je naša
Karnija. Prelepa,
pomislim. Prelepa
in polna bolečine.
Tako kot v Ovaru
se tudi v Rigolatu
ne ustavimo.
Vasica je lepo
obnovljena, nekaj
ozkih ulic je
namenjenih
pešcem. Veliko
lepša je, kot sem
pričakovala. In
sprašujem se, kako
da mi gore v
okolici sploh niso
ostale v spominu.
Tako mogočne so,
da vsakogar
začarajo. Zaman iščem
poslopje z ograjo in igriščem,
kjer me je mesec dni mučilo
domotožje. Menda so ga
podrli ali prenovili. Videz
vasice se je v petdesetih letih
močno spremenil. Petdeset
let, pol stoletja. A meni se zdi
včeraj. Noro, kako mineva
čas in kako živi ostajajo
občutki, spomini, podobe iz
otroštva.
V Rigolatu, kjer le nekaj
domačinov sedi pred vaškim
bifejem in sreba kavo, se
spomnim Soške doline, ki
zdaj v avgustu prekipeva
zaradi številnih turistov.
Povsod jih je preveč, polne
so jih ceste, gostilne,
trgovine, poti in reka. Tu
nikogar. Samo plakati, ki
zaman vabijo. Pa brez
zamere, Karnija je veliko
lepša, vsaj meni. Gore so tu
zares edinstvene, divje,
nedostopne, mogočne, polne
nerazsikanih lepot, cvetja,
razgledov. Morda sem
pristranska. Morda mi je ta
domovina molčečih,
preprostih in ponosnih ljudi
priprasla k srcu. A vseeno,
vsakič, ko sem tu, med
karnijskimi gorami, se
sprašujem, zakaj se turisti
raje odločajo za Avstrijo, za
Dolomite, za Soško dolino.
Karnija je neizživeta poezija,
neskaljena tišina, smrečje, ki
se zajeda v skalovje, tiha,
skoraj neotipljiva idila
razgledov in mozaik
pokrajin.
/ dalje
Suzi Pertot
Odbojka
Loris Mania' velika pridobitev 
za naše športno gibanje
  red novo športno sezono
v ekipnih panogah je bi-
lo pri nas dogajanje po-
leti najbolj razgibano v odboj-
karski srenji. Po dolgih letih
ne bomo imeli več zastopni-
kov v državnih prvenstvih ne
pri ženskah ne pri moških,
precejšnje zanimanje pa vlada
za povratek deklet Zaleta v naj-
višjo deželno C ligo. Trener
Edi Božič bo tu ob lanski gar-
nituri imel na razpolago še
dve okrepitvi, Arbanassijevo in
Winklerjevo.
Nova zgodba pa se piše pri
moških Sloge Tabor. V Repnu
so se, kot smo že pisali, odpo-
vedali enotni državni B ligi, v
kateri so se na igrišču belo-
rdeči maja sicer obdržali.
Uprava kluba pa je nato oceni-
la, da je spričo pomanjkljivega
igralskega in odborniškega ka-
dra ter finančnih sredstev naj-
bolj modro stopiti korak nazaj
in spet začeti iz C lige. Obraz,
okoli katerega gradijo novo
svežo zgodbo, je Loris Mania',
do lani prvoligaš, ki je sklenil,
da na pragu štiridesetih ostane
doma (je iz Števerjana, a biva
na Tržaškem) in se posveti
družini. Nekdanji državni re-
prezentant v vlogi libera med
drugim stavi na trenersko pot,
tako da bo prevzel vodenje ne-
katerih ekip v Sloginem mla-
dinskem pogonu, oblekel pa
P bo tudi, kot igralec (najverjet-neje celo podajalec), dres član-ske ekipe v tretjeligaškem tek-
movanju. Slogo Tabor bo še
dalje vodil trener Gregor Je-
rončič, ki skupaj z Maniajem
obljublja čisto profesionalen
pristop do dela v telovadnici.
Loris je to poletje tudi ponovil
priljubljen odbojkarski kamp
za mladino v Nabrežini pod
okriljem Združenja slovenskih
športnih društev v Italiji. Za
ves naš šport je zelo pozitivna
tudi novica, da se je profesor
Ivan Peterlin, predsednik in
desetletja alfa in omega pri
Slogi, spet pojavil v javnosti po
hudih zdravstvenih težavah.
Vsi smo ga zelo pogrešali.
V moški deželni C ligi bo na
startu tudi Olympia, ki
združuje slovenske odbojkar-
ske sredine z Goriškega. Trener
ostaja Robert Makuc. Sodelo-
vanja med Slogo Tabor in
tržaškim društvom Coselli v
obliki skupne ekipe pa ni več.
Odbojkarske postave so
prav te dni začele s pripra-
vami na prvenstva, ki se bo-
do začela sredi oktobra.
Po selitvi Lorisa Maniaja v
Trst bomo po poldrugem
desetletju prvič tudi brez za-
mejskega odbojkarja v itali-
janski A1 ligi. Zato pa bodo
kar štirje igralci nastopali v
državni A2 ligi. Srebrna
olimpijska kolajna iz Aten
2004, veteran Matej Černic,
ostaja na južnem delu Škor-
nja in bo igral za Taviano iz
bližine Lecceja. Jernej Ter-
pin, zadnji dve sezoni v
Monzi v A1, bo nastopal za
Mondovi' v Piemontu, San-
di Persoglia (lani pri Motti
v B ligi), tako kot Terpin pro-
dukt Olympie, in rosno mladi
David Umek (ki se je izkazal v
dresu Sloge Tabor) pa bosta ce-
lo soigralca v Alessanu vedno
iz Apulije. Nekaj slovenskih
deklet pa bomo imeli po dru-
goligaških tekmovanjih. O
njih kdaj drugič.
HC
Loris Mania’
  In memoriam
Andrej Capuder
S 1. STRANI 
  o je Andrej Capuder za-
vestno branil in zago-
varjal tako v svojih dveh
predavanjih, ki jih je imel na
Dragi (1987 in 1997) kot tudi
v diskusijah. To mu je dalo
moč in drznost, da je po prvih
povojnih demokratičnih vo-
litvah sprejel v prvi slovenski
vladi ministrstvo za kulturo.
Moč in drznost, ker ni bilo
lahko krmariti slovensko kul-
turo proti toku, ki ga je ustva-
rilo večdesetletno enoumije,
zlasti še, ker je bilo zelo težko
najti ljudi pripravljene sodelo-
vati pri odpravljanju posledic
totalitarizma. Vcepljeni strah
je prevladal in še danes mar-
sikoga nepopravljivo pogoju-
je. Njegov “Ora et labora” je
T postal znamenit moto,začenši pri zgrešenem nagla-su, ki je osramotil slovensko
televizijsko hišo. Postal je si-
nonim za odklanjanje vsega,
kar sta počela minister Capu-
der in Demosova vlada obe-
nem. Dejstvo je, da ministra
take intelektualne teže Slove-
nija ni več doživela.
Andrej Capuder se je sicer ro-
dil med vojno, a ga lahko šte-
jemo kot pripadnika tiste ge-
neracije intelektualcev, ki so
se formirali v obdobju med
obema vojnama, ki je bilo za
slovensko kulturo tako plod-
no in razvejano. Sadovi so se
poznali tudi pri Capudru, ki je
bil sposoben posvetiti deset
let svojega življenja prevajanju
Danteja. Njegova Božanska
komedija je najlepši in najz-
govornejši spomenik, ki si ga
je sam postavil in bo priča nje-
gove sposobnosti, strokovne
solidnosti in umetniške
ustvarjalnosti, tako tekoč je
njegov verz in tako prepričljiv
njegov prevod. V slovensko
kulturno dediščino je prispe-
val še vrsto drugih prevodov,
z lastnimi literarnimi deli in
poezijami je osvetlil del slo-
venske duše, ki mu je bila
močno pri srcu, kot pričajo
njegove besede, ki so na Dragi
leta 1987 takole izzvenele...
”Ta Slovenec in ta Slovenka si
ne želita živeti v zadrgnjenem
stanju. Želita si širine in svo-
bode, hočeta negovati svoj
osebni, narodni, verski in člo-
večanski spomin”. Tak Slove-
nec je bil Andrej Capuder in
takega bomo ohranili v spo-
minu prijatelji z Drage.
V Repnu je bilo minuli konec tedna izjemno slovesno, saj so ob 50-letnici Kraške hiše in Kraške
ohceti združeno priredili Kraško ohcet, pa čeprav tudi letos žal ni bilo prijavljenega para. Kot so
povedali organizatorji, še vedno upajo, da bodo v prihodnje našli par, ki se bo poročil, in bodo
lahko s prireditvijo, ki je več kot praznik, saj je zmes običajev, tradicije, folklore, pripadnosti in še
česa, nadaljevali. Kraška ohcet je namreč gotovo eden najbolj obiskanih praznikov pri nas. Vseeno
se je kljub slabemu vremenu zbralo več kot petdeset parov v narodnih nošah, prišla sta tudi prva
poročenca Kraške ohceti, Mira Piščanc in Angelo Kermez, ki sta proslavila zlato poroko. Narodne
noše so bile tudi pri maši, ki jo je daroval župnik Anton Bedenčič, veselje pa je trajalo s plesom ob
glasbi in dobri jedači in pijači ves dan.
Foto damj@n
Kraška ohcet 2018
Aktualno30. avgusta 201816
  V Žabnicah
Združeni tabor goriškega
in tržaškega krdela
SZSO 
  ajmlajša veja Slovenske
zamejske skavtske orga-
nizacije je zadnji teden
julija prebila na taboru v koči sv.
Jožefa v Žabnicah. Šlo je za pose-
ben tabor, saj sta tokrat taborili
dve krdeli, in sicer tržaško krdelo
Rdeče rože in goriško krdelo Sam-
bhur.
Šestnajst volčičev in volkuljic se
je v torek, 24. 7., s svojimi voditelji
in pomočniki odpravilo v deželo
Keltov, ki so jo ogrožali zlobni
Seurri. Irci in Škoti so med celim
tednom sledili navodilom dobre
čarovnice Blair, ki jih je pozivala
na to, da s skupnimi močmi
rešijo Verubri, edino ozemlje, na
katerem je še vladala dobra čarov-
nija. Mladi skavti so zvesto opra-
vljali določene naloge, ki so jih
vodile do skupnega cilja. Prvi dan
so na tabornem prostoru posta-
N vili zgradbe: vhod, koše za smetiin jambor, drugi dan so se odpra-vili na izlet po dolini Bartolo, da
bi našli zdravilne predmete, s ka-
terimi bi vlili nekaj moči prijazni
čarovnici. Blair je Ircem in Ško-
tom naročila tudi, naj spoznajo
svojo antično kulturo, tako so
mladi skavti spoznavali irske
značilnosti, Shinty – škotski
šport, izdelovali loke, lutke, s ka-
terimi so zvečer popestrili taborni
ogenj, spoznavali so rastline v
okolici in pekli so piškote. Ker pa
se je veliki boj vedno bolj bližal,
je proti koncu tabora prišla na
vrsto tudi vadba zanj. Med špor-
tnim dnem so se volčiči in vol-
kuljice dveh krdel preizkušali v
različnih panogah: vleku vrvi,
skavtballu, shintyju, metu kopija,
metu hloda, pindul-pandulu, po-
kanju vodnih balonov ter pobi-
ranju zamaškov iz vrča vode s sla-
micami. Kljub temu da so vse
skupine uspešno opravile naloge,
se tistega večera čarovnica ni pri-
kazala, da bi dala nadaljnja navo-
dila. Namesto nje je med Kelte
prišel zlobni Seurr, ki je pustil gro-
zilno pismo, v katerem je bil skrit
tudi čarovničin namig, s katerim
je volčiče in volkuljice tudi opo-
gumljala za to, da bi naslednji
dan v boju premagali zlobneže.
Res so se nasled-
njega dne v
bližini taborne-
ga prostora pri-
kazali Seurri. Po
dolgem in zah-
tevnem boju so
jih Kelti vendar
premagali, rešili
čarovnico in
dobro čarovni-
jo. S svojimi de-
janji so Irci in
Škoti dokazali,
da je hudobijo
možno prema-
gati le s skupni-
mi močmi in
prijateljstvom,
ki so ga udeleženci tabora v teh
dneh spletli tudi izven okvirov
svojega krdela. Zadnji dan tabora
so bili na vrsti tudi kosilo za
starše, taborni ogenj in sv. maša,
ki jo je daroval pater Simon Peter
Berlec; seveda pa nista manjkala
snemanje zastave in žaganje jam-
bora, s katerima se je tabor urad-
no zaključil.
NC
  Tabor goriške čete v Gornjem kotu na Dolenjskem 
V Sherwoodskem gozdu
SZSO 
   ottinghamski šerif in njegovi pajdaši z
višanjem davkov hromijo angleško
ljudstvo. Pridružite se meni in mojim
somišljenikom! Little John” Sporočilo je prebivalce
Arnolda (Modrasi), Trowella (Lisice), Cliftona (Pu-
me), Wilforda (Sove) in Bramcoda (Gamsov) nago-
vorilo že ob koncu skavtskega leta, ko so sklenili, da
se res pridružijo. V Sherwoodski gozd so se zatekli
20. julija 2018; že dan pred tem pa so tja, na travnik
v Gornjem kotu ob Krki, dospeli člani višjega voda
(fantje in dekleta zadnjega oz. predzadnjega leta iz-
vidništva/vodništva), ki so postavili najosnovnejše
zgradbe. Skupaj z mlajšimi brati in sestrami so nato
nadaljevali: postavili so si šotore, kuhinje vodov, iz-
delali zgradbo okoli jambora in platformo za
spuščanje z vrvjo, pa tudi police za kuhinjo in ostale
zgradbe, ki so potrebne, da lahko življenje na taboru
steče.
Življenje je v Sherwoodu kmalu steklo po ustaljenih
tirnicah: prebujanje ob pisku, telovadba, zajtrk, ku-
hanje na ognju, prepevanje s kitaro, nočne straže. Tu-
di za obisk poti preživetja sosednjih tabornikov se je
našel čas, a kaj, ko so se skozi gozd v noči iz sobote
na nedeljo potepali pajdaši nottinghamskega šerifa,
ki so s sabo imeli ključe zakladnice v gradu, kjer so
shranili krivično pobrane davke. Izvidniki in vodnice
so pogumno zakorakali v noč, poiskali pajdaše in jim
odzveli ključe, da so se lahko že naslednjega dne po-
dali na grad - v Žužemberk po zaklad. Na nedeljsko
jutro so se peš podali do cekrvice sv. Mohorja in For-
tunata, ki leži na griču nad Žužemberkom. S petjem
in branjem so sodelovali pri sv. maši, po kateri je vod-
nica Tina še predstavila zaključno nalogo svoje oseb-
ne specializacije: zapela je svojo priredbo molitve Oče
naš. Takrat pa je bil že skrajni čas, da se poiščejo kri-
vično odvzeti šilingi! S pomočjo vodičke so si izvid-
niki in vodnice po vodenem obisku gradu pridobili
(čokoladne) cekine, ki pa so jih, na povabilo Robina
Hooda, tudi razdelili med meščane. A izleta še ni bilo
konec: na dvorišču gradu so se namreč začele sred-
njeveške igre: metanje obročkov, streljanje z lokom,
borba na hlodih, hoja s hoduljami, pa celo srednje-
veški oklep so si nekateri lahko oblekli. Pred slove-
som je bil čas še za srednjeveški ples. Celo tega so jih
naučili!
V ponedeljek je bil na vrsti športni dan, ki ga je v
sklopu svoje osebne specializacije pripravila vodnica
Vida. Deževnemu dnevu navkljub so se zvrstile razne
vodne igre, štafetni teki, v zrak pa je poletel tudi ro-
verček. Tudi torkov dan se je začel mirno: v vasi so iz-
delovali zvezke in bobne, oblikovali glino, barvali
blago z naravnimi barvami in šivali vrečke za zlatni-
ke, pa tudi kuhali s koprivami. A ko se je dan prevesil
v drugo polovico, se je zgodilo nepredvidljivo! Šerif
je ugrabil Lady Marion! Prebivalci angleških mest so
sklenili, da bodo o vsem dogajanju obvestili kralja
Riharda Levjesrčnega, ki se bori v Sveti deželi, a da bi
verjel njihovim besedam, so nujno potrebovali žige
iz njihovih matičnih mest. Vsako mesto - vod se je
torej odpravil na orienteering po žig, nato pa še do
varnega prenočišča. Na tabor so se vrnili naslednje
jutro, popoldan pa preživeli ob uprizarjanju zgodb
in legend, ki so jih slišali po poti v obliki kamišibaja
- japonskega gledališča.
V četrtek Lady Marion še vedno ni bilo nazaj! Robin
Hood je ugotovili, da je najverjetneje skrita na domu
šerifove svetovalke-čarovnice Mortiane, ki prebiva v
Hudičevem turnu v Soteski. Vsi skupaj so se podali
na pot in Marion je res bila tam. Rešili so jo iz zapora,
domov pa so prinesli tudi nekaj čudežnih predmetov,
ki jih je hranila čarovnica. S pomočjo Azeema, Robi-
novega služabnika, so nato razvozlali pomen vsakega
od teh predmetov: soli, vode, sveče in glinenega srca.
Zakon ljubezni mora vedno biti nad normami in pra-
vili, kar še toliko bolj za kristjane, saj se moramo tru-
diti, da bi najprej videli človeka in njegove potrebe.
Popoldan je tako minil v znamenju duhovnosti, ki
se je navezovala tudi na aktualnost. Izdelovali pa so
tudi simbolične škatlice z darilcem za družine, da bi
se doma lahko še kdaj pogovorili o teh temah.
V sherwoodskem zatočišču je tiste dni začelo zman-
jkovati hrane: mesta so se zato preizkusila v igri. Drug
drugemu so s skalpiranjem lahko odvzeli šiling, ki
pa je bil enakovreden 100 gramom testenin. Ob kon-
cu so spoznali, da je vendar za vse bolje, če si hrano
enakovredno razdelijo.
Tudi letos sta na svoj račun prišla tudi predzadnji in
zadnji letnik, ki ju na taboru vedno čaka posebna iz-
kušnja in preizkušnja. Prvi (štirinajstletniki) so se po-
dali na raid: Sandi, Vida in Ester so zakorakali proti
cilju, ki so jim ga voditelji označili na zemljevidu, in
si v vasi sami poiskali prenočišče. Hajkovci (Tomaž,
Tina, Bernard, Majda, Vanja, Michela, Julija, Petra)
pa so po dvojicah odšli vsak v svojo smer, po poti pa
so si morali preskrbeti tudi hrano. Ob vrnitvi jim je
načelnica obredno umila noge. Sledil je pogovor o
prehojeni skavtski poti, o željah in ciljih za prihod-
nost, ko bodo iz čete stopili v noviciat in se nato
odločili, ali bodo pot nadaljevali v klanovski skup-
nosti kot roverji in popotnice.
Med tem časom pa se tudi prvi trije letniki, ki sesta-
vljajo četo, niso dolgočasili: čas so posvetili eni izmed
štirih točk skavtizma po Badnu Powellu, pomoči
bližnjemu. Prečkali so reko in v Podgozdu spoznali
čebelarja Francija Horvata in njegovo gostoljubno
družino. Kar na prikolici traktorja jih je odpeljal do
bližnje vasi, kjer so skupaj pograbili travnato
površino, nekateri pa so sklatili jabolka. Preden bi se
preko mrzle Krke vrnili na tabor, so jim ponudili še
bogato malico.
Sobotno popoldne je bilo namenjeno obiskom: prišli
so starši, none in nonoti, sestrice in bratci. Skupaj so
pokosili, se kopali v reki in se spuščali po “zip line-
u“. Kmalu je bil čas za razvedrilni program, na kate-
rem so staršem predstavili škeče in kamišibaj zgodbe,
pa tudi zapeli kako pesem. Dan s starši se je sklenil z
doživeto sv. mašo, ki jo je daroval jezuit, Goričan po
rodu, p. Ivan Bresciani. Med darovanjem so zadnji
letniki na oltar ponesli predmete, ki so zaznamovali
njihovo izvidniško pot, vsak otrok pa je med obre-
dom svojim staršem poklonil tudi omenjeno škatli-
co.
A tabora še ni bilo konec. S pomočjo meniha so v
Dolnjem kotu izvedeli, da imajo štirje šerifovi pajdaši
svoja prebivališča prav v bližini. Izvidiniki in vodnice
so dobili nalogo, da še ponoči v gozdu poiščejo pre-
bivališča in si zapomnijo njihove kode. Medtem pa
so iskali tudi dragocene puščice in napadali krog, v
katerem so pajdaši hranili šilinge. Drugo jutro je spet
prišlo do nepredvidljivega zapleta, saj so izginili Little
John, Will, Lady Marion in Azeem. Pajdaši so jih ukle-
nili na grajskem dvorišču. Zato, da so jih rešili, so
morali sherwoodski prebivalci najprej prečkati “re-
ko”, s časopisnimi kuglami zbiti stolp, šele nato pa
so se lahko skalpirali - a le s tistim pajdašem, čigar
kodo so našli v minuli noči. Bitka je trajala kar dolgo,
na koncu pa jim je vendar uspelo rešiti vse voditelje.
Vrnili so se v vas, kjer se je kmalu začelo praznovanje.
Rihard se je vračal, šerifa so premagali. Zadnji večer
je minil ob slovitem procesu, ko je sodnik pravično
kaznoval vse nepokorščine razigranih mladincev.
V ponedeljek, 30. 7., so tako še pospravili tabor, po-
delili nagrade (zmagovalni vod: Lisice, naj vodnica:
Tina, naj izvidnik: Bernard), zapeli pesem slovesa in
se utrujeni, a polni novih doživetij, vrnili domov,
Vodstvo tabora se iz srca zahvaljuje okoliškim kme-
tom, Dragu, Ivanu in Igorju, Franciju in družini za
vsestransko pomoč, pa tudi kuharicam in pomočni-
kom ter tehničnemu vodstvu Carlu Poli, Mauru Le-
banu in družini Terpin, ki so bistveno pripomogli k
temu, da so lahko uspešno izvedli tabor.
Energični galeb
“N
Premestitve župnikov in nastanek novih pastoralnih enot 
Pastoralna preureditev
goriške Cerkve
  oriška nadškofija se pri-
lagaja časom in razme-
ram ter stopa na pot ko-
renite pastoralne reorganizacije.
Nadškof msgr. Carlo Roberto Ma-
ria Redaelli je, kot napovedano,
sklenil, da uvede obliko trajnega
sodelovanja med župnijami v
obliki pastoralnih enot. Do
odločitve je prišel šest let po pri-
hodu v Gorico, po času, ko je go-
tovo veliko opazoval in molil za
krajevno Cerkev, pa tudi potem,
ko so nekateri duhovniki ponu-
dili svojo razpoložljivost in so se
nekateri župniki odpovedali svoji
službi ali jo izročili v njegove ro-
ke. Tako so izdelali lestvico pre-
mestitev z željo, da bi ustanovili
nova pastoralna področja, ki jih
bodo sestavljale razne župnije, je
zapisano v tiskovnem sporočilu,
ki ga je izdal ordinariat ob pred-
stavitvi sprememb dne 7. avgusta.
Goriško Cerkev v to “reformo”,
ki bo uradno stopila v veljavo 14.
septembra, silijo časi, zlasti šte-
vilčno zmanjševanje in staranje
duhovnikov, ki se bo gotovo še
kako poznalo tudi v prihodnjih
letih. Ko je danes število duhov-
nikov “še vedno primerno”, je
skrajni čas, da začnejo uvajati
večje sodelovanje med župnija-
mi. Obliko, ki so jo izbrali, so že
uvedli marsikje po Italiji in v tuji-
ni: gre za to, da se posamezna pa-
storalna enota zaupa ekipi, ki jo
bo vodil duhovnik - odgovorni in
župnik vseh povezanih župnij - v
G
sodelovanju z enim ali več du-
hovniki ter diakoni, redovniki in
redovnicami. V ekipi naj bi bili
tudi laiki: nadškof se jim je za raz-
položljivost za sodelovanje izrec-
no zahvalil, saj gre za “znamenje
zrelosti v veri in povezanosti ne
samo z duhovniki, ampak tudi z
Gospodom in s Cerkvijo”.
Ob predstavitvi je msgr. Redaelli
izrazil željo, “da bi lahko taka pa-
storalna enota, ne da bi razvred-
notila posebnosti vsake posamez-
ne župnije, rastla v občestvu, v
misijonskem poslanstvu in v
iskanju novih oblik službenega
sodelovanja za vedno širšo cer-
kveno soodgovornost”. Napove-
dal je pastoralno vizitacijo, ki bo
dragocena priložnost za opogum-
ljanje že obstoječih in ustaljenih
pastoralnih enot (v mnogih pri-
merih dajejo že odlične rezultate:
bratsko in učinkovito sodelovan-
je med duhovniki, vidnejšo pa-
storalno živahnost, občestveno
rast) in za spremljanje prvih ko-
rakov novih.
Kar se tiče slovenskih župnij na
Goriškem, ne bo sprememb, saj
so zaradi majhnega števila du-
hovnikov tako ali drugače že po-
vezane. Le g. Karlo Bolčina, žup-
nik v Štandrežu in vaseh sovo-
denjske občine, bo prevzel še fun-
kcijo župnijskega upravitelja pri
sv. Roku v Nabrežini: slovenske
maše bo v Nabrežini še naprej da-
roval p. Hajšek. Dosedanji na-
brežinski župnik, g. Ugo Bastiani,
se bo zaradi zdravstvenih težav
vrnil v rojstno Koprivno, kjer bo
sodeloval s tamkajšnjim župni-
kom. Nabrežinska župnija torej
ne bo stopila v novo pastoralno
enoto, ki se bo oblikovala na za-
hodnem delu tržaškega Krasa, ki
po novem sodi pod tržiški deka-
nat. V to se bodo vključile župnije
sv. Marka v Ribiškem naselju, sv.
Janeza Krstnika v Štivanu oz. De-
vinu in sv. Frančiška v Sesljanu.
Nov načelnik te pastoralne enote
bo postal sedanji župnik Ribiške-
ga naselja, g. Fabio La Gioia. Sled-
nji pa bo lahko še naprej računal
na pomoč g. Giorgia Gianninija,
ki bo kot župnijski pomočnik še
naprej živel v Devinu in tam da-
roval maše v slovenščni in itali-
janščini.
(dalje prihodnjič)
DD
foto dd