DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* J Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. itt. l CENA: posamezna številka L 25. — Naročnin*: j mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: | mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni ! računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IX.- Štev. 36 Trst - Gorica 9. septembra 1955 Izhaja vsak petek lltuare o skupnosti in enotnosti Tržaškem ozemlj.u svoje delo in l skrb slovenski manjšini, njenemu razvoju in napredku v duhu ion donskih dogovorov v zaščito vseh | tam priznanih pravic. Taka politika naše narodne manjšine je politika etnične samoohrane, je borba za naš narodni obstoj, je borb* obrambe in ne napada. Zato mora biti vse naše delovanje na vseh področjih javnega življenja, ne političnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem, usmerjeno v. obram bo naše narodnostne individualnosti, ali na kratko, naše narodnosti. In kako branimo syojo nerodnost? S tem, da vsakemu Slovencu in Slovenki vzbujamo in kažemo na rodno zavest. Ali so ljudje, ki so komunisti in pod discipliro komunističnih političnih strank, ki so v rokah drugorodcev, v stanju resnično in stvarno vzbujati v Slovencih narodno zavest? Ob tem vprašanju naj postoji in razmišlja vsak tržaški, vsak zamejski Slovenec! Slovenski komunisti, ki so organizirani v. komunističnih strankah 7. Italijani na vodilnih mestih, katerim je internacionalizem eno iz med vodilnih načel in katerim je Kitajec - komunist prav tako bra kot Slovenec ali Nemec, nimajo večjega interesa na obstoju in razvoju slovenske manjšine: in če vso-eno tak interes na zunaj kažejo storč to ne i'z narodnega prepričanja, ampak iz takitike za. prodiranje v vrste Slovencev in za širjenje med njimi komunistične in ne narodne zavesti. To velja za one od Komunistične partije za Tržaško ozemlje, kakor za tltovce,, k' so se vpregli v komunistični voz tako imenovane Neodvisne sociali, stične zveze. Vse te »fratelančne« stranke, ki pridigajo komunistično fratelanco, ubijajo v Slovencih čut narodnosti, ki je predpogoj za o-hranitev naše narodne manjšine. Komunistična fratelanca je odtujila Slovencem več 1 ju'di kot vsa fašistična nasilja petindvajsetih let Zato se ne more Slovenec, ki mu je do ohranitve naše tudi z london skimi dogovori priznane in zajamčene narodne manjšine, strJifiti s komunisti v enotne kulturne organizacije. Ali 4e več. Naše kulturne in prosvetne organizacije so osnovane in delujejo na temeljih narodnosti, vere in svobode, komunistične pa na internacionalizmu, maiterialiizmu, protivenstvu in zanikanju svobode posameznika. Ubiti v našem človeku v. zamejstvu moralne vrednote ki izvirajo iz krščanske kulture, pomeni obsoditi ga v neizogibno narodno smTt. fldBnauBFjeva potvMoshvo Na čelu zahodnonemške delegacije je na povabilo sovjetske vlade včeraj odpotoval v Moskvo kancler Adenauer. Gre med drugim za. vprašanje združitve obeh Nemčij ter za določitev bodočega položaja Nemčije v Evropi. Sivet se zanima, pod katerimi pogoji so Sovjeti pripravljeni dopustiti nemško združitev, saj od teh v veliki meri zavisi bodoči razvoj odnosov med velikimi silami. Bližnji dnevi nam utegnejo dati odgovor na mnoga vprašanja. „Nova buržoazija“ v današnji Sovjetski zvezi Uredniki pri »Delu« so izredno živčni, kadarkoli jih potiplješ za razumniško žilico. V prejšnjih, časih so se s posebno zavistno naslado oblegali ob »dohtarske« naslove in se napihovali s tali ra no študen-tarijo, ki »rešuje današnji progresivni svet«. Zdi se, da gospodje pri »DeIu« niso popolnoma na linij: svoje »socielistične domovine«, al' da so vsaj v veliki zamudi z razvojem in dogodki v Sovjetiji. Zato morda ne bo odveč, če jim nekoliko osvežimo poglede na Moskvo in njene muhavosti. Ali obstoja v socialistični oče*-njavi nova »buržoazija« ali nekaj podobnega? Današnji socialni ustroj v Sovjetiji je zamislil in ustvaril Stalin. Vse do leta 1936 je sovjetska zakonodaja delila svoje podložnike v dva neenaka dela. V državljane in v osebe, ki niso imele niti aktivne niti pasivne volilne pravice, ki so bile torej v vsakem oziru brezpravne. Prav po isti poti je zvesto capljal tudi Tito. Razumništvo, inteligenca, se pravi znanstveniki, tehniki, šolniki, celotno izobražen-stvo sploh je sicer uživalo kot »delavna plast« državno - meščanske pravice. Moralo je služiti sovjetski državi, moralno in tvarno pa so ga gospodarji klevetali ne vse prete-ge. Približno tako, kakor to počenjajo še vedno prav pridno pri »Delu«. To razumništvo je veljalo kot »buržoazna inteligenca«, ki naj, gara samo toliko časa, dokler se n» vzgoji nova »proletarska inteligenca«, ki naj bi predstavljala mož- Beseda o razorožitvi Bazovica Pretekli torek smo se zopet spominjali naših borcev za svobodo, katerih mladost je ugasnila v ranem bazoviškem jutru, ugasnjena od pušk eksekucijskega voda čuvarjev režima, ki je Italijo zagrnil s temnim plaščem nasilja in je v njej uvedel moreče ozračje diktature in totalitarizma. Daleč smo od tega, da bi trdili, da smo takrat bi li edini, ki so nas v Italiji preganjali, zapostavljali, zapirali in kon ■ findrali. Naši trpini so se v ječah in konfiruicijah prepogosto sreča vali z italijanskimi političnimi preganjanci, da ne bi spoznali, kako trda knuta Mussolinija in njegovih opričnikov ne pozna prizanesljivo sti do vsega in vsakogar, ki ne mara ponižno ukloniti hrbta in sprejeti za svoje, kar reče in ukaže nezmotljivi »vodja*. Toda pri nas je bilo vendarle hujše. Ideološkemu besu se je pridružil še nacionalist'č-ni bes, političnemu zapostavljanju še veliko hujše, neznosnejše narod nostno zapostavljanje. Ukaz je bil, da je treba slovensko manjšino kot narodnostno skupino uničiti. Odgovoi-nim ni niti od daleč prihajalo na misel, da bi bilo pravilneje prav nasprotno: nuditi ji znosne pogoje življenja, o-rriogočiti ji, da vzraste v novo državo in se s svojo usodo sprijazni. Zato se ne smemo čuditi, da je v takih okoliščinah slovenski odpor dobil dvojno lice: ideološko, proti diktaturi kot taki, in narodnostno recimo nacionalistično. Slednje je bilo razumljiva in naravna reakcija na narodnostno zapostavljanje, katerega je preprosti človek, ki se za politiko neposredno ne zanima, občutil še huje kot pomanjkanje notranjepolitičnih demokratičnih svoboščin. Naši italijanski someščani se pri obravnavanju slovenskega stališča in hotenja v času med obema svetovnima vojnama navadno ustavljajo samo pri drugem licu. V naši takratni borbi vidijo samo odpor proti Italiji kot takšni, pozabljajo pa, da je osnovni vzrok vsega prav isti diktatorski in nasilni sistemiA proti kateremu se sami, v osrčju svoje države, niso borili s prav nič drugačnimi sredstvi, kot so se jih v trenutkih, ko je mera potrpljenja odpovedala, poslužili tudi nekateri pripadniki tukajšnje slovenske narodne manjšine. Ce se na eni strani takšna dejanja smatrajn 2a junaštvo, bi jih tudi tu ne smeli obsojati. Tolmačenje Bazovice v smislu kot ga je takrat postavi! fašistični tožilec, danes ni več u-mestno, ker ne upošteva okoliščin, do katerih nikdar ne bi prišlo, če bi bilo postopanje s slovenske manjšino drugačno. Tržaški Slovenci se tega dobro zavedamo. Zato ne slavimo štirih bazoviških mučencev kot borce proti državi, v kateri so živeli, temveč kot borce proti sistemu, ki jim je v tej državi zagrenil življenje. Ne pozabimo, da so nam odvzeli najdragocenejše osebne svo boščine, pravico na uporabo lastnega jezika, da so natm izpreminjn-li imena, da so nam zaprli vse slovenske šole. To je bil naš doprinos k skupni borbi za svobodo, ki so jo teptali, za človečanske pravice, ki so nam jih odrekali. Pri tem ni umestno, da bi z lekarniško tehtnico ugotavljali razlike med taktiko in gesli primorskih Slovencev in italijanskih odporniških gibanj. Vsak je pač delov 7 na način in je stremel v tisto stran, kakor in od koder je pričakoval hitro rešitev. Ko je italijanski ministrski predsednik ob letošnji desetletnici o svoboditve govoril o žrtvah, ki so padle, je poudaril, da izreka priznanje vsem, ki so žrtvovali sebe za. svoje ideale. Ljudem, ki izpostavijo za dosego nekega cilja samega sebe, ne sme in ne more nihče odrekati priznanja. Človeška družba bo vedno rabila ljudi, ki se ne strašijo odhoda v večnost, pri katerem neha vsak sebični račun. Oni krčijo pot v bodočnost, v najtemnejših trenutkih so največkrat edini zubelj protesta in upora človeške vesti. Takšni so bili Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič. Borci za svobodo, glasniki teptanih, tožniki pred Bogom in ljudmi. Zato jih slavimo. V znamenju medsebojnega pomirjen ja in stremljenja, da bi Slovenci in Italijani na vseh stičnih točkah zaživeli kot dobri sosedje, naj bi obojim ostala Bazovica kot opomin in opozorilo, da smo tu eni in drugi. Medsebojno prerekanje, ki ga spremljajo nacionalistične nestrpnosti, do sedaj ni rodilo dobrih sadov, pač pa le zlo in nesrečo, Zakaj ne bi poskusili enkrat z dobrim sosedstvom? Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, kot vsi zamejski Slovenci sploh so v grozeči nevarnosti za isvoj narodni obstoj. In na rodni obstoj, to je in mora ostati ohranitev narodnostne individualnosti svojega jezika, svojih narodnostnih običajev in vrednot, svoje zavesti, da je vsak poedinec pri padnik slovenskega narodnega telesa in slovenske skupnosti, to so predpogoji za obstoj slovenskega 'naroda. Slovensko ljudstvo je prežeto z željo za združitev vseh narodnih sil ker se spominja onih nedavnih časov, ko smo imeli na Tržaškem in v Istri samo eno narodno organizacijo, ki je vodila tržaške Slovence in Hrvate od uspeha do u-speha, od pridobitve do pridobitve pod okriljem skupnega vodstva, ki je stalo in delovalo na narodni podlagi in čigar izraz je bilo društvo »Edinost«. Vsi slovenski narodni domovi, vsa kulturna in prosvetna društva, vsa športne društva, slovensko dramsko in operno gledališče, Glasbena matica, Sokol, vs.’ naše gospodarske ustanove, zadruge, posojilnice In banke — splo!' vse, kar je bilo slovensko, je bil plod in sad ene same misli, ene same ideje: ohranitev slovenstva na teh tleh, kjer so naši pradedje že preko 1300 let živeli, delali ‘n se borili *a svoj ohsga je ameriški predsednik predložil na konferenci v 2enevi. To revolucionarno temeljno misel, ki med drugim predvideva zračni nadzor na območjih velesil, označujejo ironično kot nekako »legalizirano vohunstvo« in jo o-cenjujejo kot spretno taktično potezo. Vendar so anglosaksonski vojaški krogi prišli do prepričanja, da je ta načrt praktično izvedljiv in da predstavlja celo neke vrste Kolumbovo jajce. Pa tudi skromnejši Ednov načrt, ki predvideva v kritičnih obmejnih področjih na obeh straneh železne zavese skupne nadzorne skupine, zasleduje podobne cilje. Velesilam poskuša o-mogočiti, da v šibkem obmejnem pasu pravočasno ugotavljajo koncentracije čet, ki niso y skladu •? ■dogovorjenim sporazumom. To je v stvari isto, kar mislijo, tudi -Sovjeti. Tudi oni mislijo na postavitev nadzornih oporišč v velikih pomorskih in letalskih pristaniščih ter ne železniških in cestnih križiščih, kjer bi mednarodni opazovalci ugotavljali vsako nenavadno vojaško delavnost. Rešitev je pri Sovjetih Na prvi pogled se zdi, da bi bilo mogoče vse te predloge, ki v bistvu uporebljajo le različna tehnična sredstva pri zasledovanju istega cilja, povezati v. celoto. To bi vsekakor zajamčilo svetu občutek varnosti, kakršnega že desetletja ne pozna. Ostaja pa skeptično vprašanje: Ali totalitarna država, pri kateri je življenjski element totalr na skrivnost, lahko dovoli trajno nadzorstvo na lastinem ozemlju? Zahodu bi gotovo ne bilo težko podrediti se mednarodnemu nadzornemu ustroju, saj tako nadzorstvo v medsebojnih povezanostih v Atlantskem sporazumu že nekako obstoja. Za Vzhod pa bi tak ustroi pomenil prelom z dosedanjimi temelji lastnega političnega reda. A-li bi tak sovjetski ali rdečekitaj-ski državnik bil pripravljen za tak preobrat? Ce bi lahko pritrdilno odgovorili ne to vprašanje, bi postali izgledi za učinkovito razorožitev večji kakor so bili kdajkoli. Ce. ne, potem so vse bodoče razprave in pogajanja le lov za utvaro. ganski trust komunistične revolucije. Propaganda je pridno in vztrajno zmerjala »staro razumništvo«. Sprejem v diktatorsko vode no partijo je bil za te ljudi izredno otežkočen, njihovih gmotnih zahtev gospodarji niso upoštevali. Posebno hude čase je staro razum ništvo preživljalo v letih 1928-34 Takrat v Sovjetiji praktično ni bilo trgovine. Prebivalstvo so oskr bovale tako imenovane »zaprte a-provizacije«. Take aprovizacije so obstojale za vsak posamezni poklic Vlada pa je skrbela za to, da je rubelj predstavljal najrazličnejše vrednosti po tem, v čigavem žepu je .tičal. Eno in isto blago je imelo različne cene. Inženir je nominalno prejemal znatno višjo plačo od delavca, zato pa iu Hrvatov in šele potem naj govori, da je treba s poudarjanjem, da smo žrtve, končati! Žrtve fašizma pozor! Žrtve fašizma,, ki bi imele pravico do ugodnosti, ki jih zakon št. 96 od 10. marca 1955 predvideva, opozarjamo, na- dolo-čil-o istega zakona, po katerem, teče uživanje u-gc-dnost.i od dneva, ko je zakon stopil v veljavo, to je od 11. aprila 1955, če prizadeti vložijo prošnjo v roku šestih mesecev od -tega dne. Končni rok za vlaganje prošenj pa je eno leto od vstopa v veljavo navedenega zakona. „Nova buržoazija“ (Konec s 1. strani) nah so postavili učitelje, ki naj bi višje častnike in uradnike naučili plesov in lepega vedenja pri mizi, Na mesto »ljudskih kuhinj« so stopile restavracije najrazličnejših vrst, med njimi izredno luksuzne. Po zdraviliščih so postavljali sa natorije in okrevališča z vsemi u dobnostmi. Vse pa je bilo tako ure je-rto, da je vsak prejemal vse, od blaga pa do sanatorijev, strogo po činu. Načelo enakopravnosti se je sprevrglo v, skrajno neenakopravnost. -Takrat so po tovarnah vzdrževali celo vrsto različnih menz. Množica delavstva se je hranila z navadnim kosilom Za nameščence ,'e b’’a r^sebr-? rt n:-' pogrnjenih mizah in im..a je obstojal iz treh vrst jedil. Tretja menza je bila namenjena inženirjem in akademikom. Luksuzno opremljena z o-bilnim in okusnim kosilom. Končno 'je bila tu še menza za ravnateljstvo in najvišje funkcionarje. Tako je nastala zunanja slika neke nove buržoaz-ije z meščanskim nači-nom življenja. Ta slika pa je bila varljiva. Ce bi v Sovjetiji d-o-raščala v resnici neka nova buržoa-ziia, potem bi upravičeno lahko u-pali, da se bo sovjetska vladavina kaj hitro preobrazila. Nova bur-žoazija bi morala kaj hitro spremeniti gospodarsko in politično ..Lahkomiselnost begunce« V uvodniku »Novega lista« štev. 66 od 25. avgusta t. 1. beremo med dru-gim tudi sledeče: . . . »Lah-koim selno so ravnali vsi oni, ki so po podpisu londonske pogodbe bežali čez mejo, Da so ostali lepo doma, bi danes lahko potovali sem in tja, delavci in uradniki bi bili še nadalje v svojih službah ter živeli mirno z družinami na starih domovih.« Besede so sicer namenjene beguncem iz tržaške cone B pod jugoslovansko upravo, veljajo pa vsem beguncem iz Titovine, in jih tu tolmačim, ker predstavljajo tipičen primer sopotniške propagande za komunističnega gospodarja .tja vlrdi. Lepo je »Novi list« urejevati / udobnem kotičku kake kavarne, kjer si tovariš urednik poljubno lahko privošči dobro pijačo, doma ga pa čakata okusno kosilo in večerja, saj je honorarja za tnud-i polno delo gotov! Lepo je na takem položaju begunce grajati in jim dajati sopotniške nasvete; drugo pa je v komunistični diktaturi živeti in si pri nezadostnem zaslužku iskati hrano, obleko, perilo in obutev ter previdno paziti, da- te režimska policija ne prime! Le čud.no -se mi zdi to, da se no-volistarji, ki drugim s sopotniško modrostjo trpajo možgane, sami ne vrnejo v Titovino, kjer so povečini zelo veselo in udobno vsi živeli, dokler je vladal še kraljevi -dinar stare Jugoslavije! Res čudna je- ta zgodba, ki bi ji lahko rekli tiudi zgodba klerokomunistov, -ker se -hkrati izdajajo za klerikalce -in- s svojim zadržanjem in pisanjem T:-tov komunistični režim podpirajo! 'Pred nedavnim je približno enako modrost dal v časopisih objaviti tudi vodja goriškega begunskega urada, ki je seveda obče znan no-voldstar, ko je stavil predlog, naj se sestavi posebna komisija, ki naj pripravlja- povratek slovenskih in sploh jugoslovanskih beguncev v .komunistični raj, kjer se da živeti. Tudi ta gospod, ki ni primeren, da kot novolistar stoji na -čelu begunskega urada in dovoli, da urednik »Novega lista« beguncem svojo tiskano modrost vsiljuje, bi raje pogledal okoli sebe. Našel bi kar dva svaka ubežnika iz Titovine, ki se za nobeno ceno ne marata tjakaj povrniti. Saj nimata tistih privilegijev, ki jih on uživa, ko obiskuje Titovino. Oba sta poskusila., kaj -se pravi komunistična diktatura z vsemi krivicami, skrbmi, trpljenjem in žalostjo, na drugi strani pa demokratični sVet z osebnimi -svoboščinami! Radi bi slišali tudi besedo tistega vnetega novolistarja, katerega brat trpi v Titovi ječi, obsojen r.a ■dolga leta zapora. Kako bi se ta žrtev komunizma izrazila, -o komu nistični diktaturi in o svojem bratu novolistarju, hudemu nasprotniku SDZ in zagovorniku komunističnega režima?... Veljko IZ SLOVENIT K V TOLMINU PRVO JUGOSLOVANSKO PODJETJE ZA IZDELAVO AVTOMOBILSKIH SVEC V začetku preteklega meseca je bilo ustamovljeno v Tolminu prvo podjetje za izdelavo avtom, sveč v Jugoslaviji. Upajo, da bodo nekateri izdelki izšli že letos pozimi. Velika produkcija je seveda v kratkem času nemogoča, ker primanjkujejo še stroji in izurjeno delavstvo. Vsekakor tekom enega leta, ko bodo tudi dograjena nova poslopja tovarne, računajo, da. bodo začeli delovati s polno zmogljivostjo in izvajati serijsko produkcijo. Ta dogodek predstavlja brez dvoma nov napredek v jugoslovanski avtomobilski industrija, če pomislimo, da je bil do sedaj ta artikel izključno predmet uvoza. V SEPTEMBRU BURMANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA v JUGOSLAVIJI V začetku septembra 1.1. bo pri • šla v Jugoslavijo burmanska gospodarska delegacija za sklenitev novega -trgovinskeiga. sporazuma. Ta pogajanja imaio namen okrepiti gospodarsko sodelovanje med obema -državama v duhu tistih razgovorov, ki jih je premier U Nu i-mel s Titom ob svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji. Ob tej priliki je bil dosežen sporazum o dobavi burmanskega riža Jugoslaviji, Burma pa- bo dobavljala Jugoslar viji razno blago, posebno in-ves-U ■ cijsko opremo in predmete za široko potrošnjo. JUGOSLOVANSKI STROKOVNJAKI V TURČIJI Predpretekli -teden je odpotovala v Turčijo skupina 50 jugoslovanskih inženirjev, strokovnjakov in kvalificiranih delavcev za telekomunikacije. Tam- bodo v Smirni in drugih krajih vzpostavili telefonske in brzojavne proge, za katere bodo u-porabili material, ki je bil 'izdelan v jugoslovanskih tovarnah. Ostali bodo v Turčiji več mesecev. 29. sept. v Mirniku za Mirnik in -Skril je vo. Vpisovanje se bo vršilo od 20. do 30. septembra 1955. Otroci, rojeni 1 1949 (za prvi razred), so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju kozic in proti 'davici. Šolska maša bo- 1. oktobra 1955: pouk se bo pričel 3. oktobra ob 8.30. * * * Na šolah s slovenskim -učnim jezikom doberdobskega okrožja se bodo vršila popravni izpiti čez I., II. in IV. razred dne 20. in 21. septembra 1955, izpiti čez III. in V. razred pa po sledečem redu: 22. in 23. -septembra v Doberdobu, v Sovodnjah, v Rupi in v Jam-ljah; 24. in 26. sept. pa- v Ronkah, Gabri jah, na Vrhu in v Dolu. Vpisovanje se bo vršilo od 26. do 30. septembra. 1955. Otroci, rojeni 1. 1949 (za prvi razred), so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju kozic in proti davici. Šolsko leto 1955-56 se otvori 1 oktobra s šolsko mašo, redni pouk bo začel v ponedeljek 3. oktobra. strukturo rdečega carstva. Na žalost to ni neko novo meščanstvo, čeprav je ta plast prevzela meščan ski način življenja, pač pa je nekaj povsem drugega. Je to nov razred funkcionarjev, ki v imenu države upravlja proizvajalna sredstva, ki so državna last. Ta »organizirajoča plast« je v stanju, da vrši razdel-itev dobrin v, lastno korist. Je to povsem nov razred, katerega psihologija se šele oblikuje in katerega razvoja ni mogoče še oceniti. Zunanje kaže sovjetska najvišja plast zgolj razlike po činih. Kljub temu je sovjetsko razumništvo še vedno razkrojeno v dva dela: v »staro« inteligenco in v »novo«, k! je izšla 'iz revolucije. Nova inteligenca in delavska aristokracija dajeta prednost malomeščanskim zmazkom in modi iz časov pred prvo svetovno vojno. Ce vprašate današnjega sovjetskega komunista, kako to, da namesto »proletarskega« špartanskega načina življenju uvajajo odkrito meščansko udobje, vam odgovori: »Nismo revolucije sprožili zato, da bi prav tako slabo živeli kakor pod -kapitalizmom, pač pa zato, da živimo prav tako kot kapitalisti.« T > pojasnjuje tudi zanimivo okoliščino, da v današnji Sovjetiji prevladuj? moda iz leta 1914. Komunistična gospoda hoče prav tisto, kar ji je ostalo v spominu na »buržoazijo«. Prav zato -so prišle do veljave staromodne uniforme z zlatimi naramnicami —-tudi častniki in uradniki proletarskega in kmečkega pokolenja hočejo .izgledati kot '»pristni« častniki in uradniki, taki torej, kakršni so bili tisti leta 1914 pod carjem. »/Stara« inteligenca in njen naraščaj sta drugačna. To je inteligenca, ki danes največ zasluži. Ti krogi ne kupujejo novega pohištva. Ker ne -najdejo ničesar, kar bi jih moglo zadovoljiti, so -se vrnili s svojimi okusi za celo s-toletje nazaj. Kupujejo staro pohištvo prve polovice prejšnjega stoletja. Takrat je bil mah-agoni tisti les, iz katerega so izdelovali pohištvo za plemstvo in bogate trgovce. Tudi sedaj je -mahagoni zelo iskan les. Po sobanah zastopnikov te plasti -so razstavljene omare in pos-telje iz mahagonija in po stenah visij-o stare slike, akvareli in biedermajerske miniature. Povsod prevladujejo vezenine iz biserov, ki spominjajo na čase pred sto -leti. SVETOVNI KONGRES GLUHIH V ZAGREBU Od 23. do 27. avgusta se je vTŠil v Zagrebu svetovni kongres gluhih. Udeležilo se je kongrese 440 delegatov iz 30 evropskih in drugih držav ter okrog 1000 delegatov iz Jugoslavije, kateri -so skupno zastopali 30 milijonov gluhih- na svetu. -Sodelovalo je na kongresu 55 strokovnjakov za rehabilitacijo gluhih iz Evrope in Amerike ter 150 učiteljev in profesorjev, kateri so razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo gluhih. Kongresa se je u-deležil tudi delegat OZN. Obmejni promet in blaginja Obmejni promet z -malim trgovanjem, -kot ga videmski spo-raz-um predvideva, ne bo rodil zadovoljivega -uspeha in blaginje. To prepričanje prevladuje že dane-s, ko človek trezno premisli in računa, kaj in -koliko bo s tistim malim denarjem, ki mu je po sporazumu -dovoljen, lahko na eni ali drugi strani meje kupil! 2400 din na mesec, in sicer za enkratno ali pa za štirikratno potovanje. Saj ne zadostuje niti za prehrano! Mesa v. Solkanu ne bo močii kupiti in ga prinesti -v Gorico, ker ga še sami nimajo zadosti, kot vsi o-člvidci prav-ijo! Gnjat -so po videmskem sporazumu v Solkanu že povišali na' 1400 din. Vino pa že vemo. da je drago! Kmetje bodo morda bolj zadovoljni, ker bodo smeli prinesti kaj več svojih, pridelkov. V ostalem pa se bo v večji meri razvilo obiskovanje sorodnikov z -običajno -izmenjavo kakih malenkosti. Zalto menimo, da bi se mera- dovoljene valute morala znatno zvišati, da ine ostane sporazum samo na papirju in da se ne zgodi ka-kor s carine prostim pasom, ki ni rešil gospodarske krize. Razpis natečaja Drž, nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici raz pisuje -natečaj za mesto postrežni-ka. t Kdor se želi udeležiti natečaja, naj si ogleda razpis, ki je nabit na razglasni deski šole v ulici Ran-da-ccio 22. Rok za vlaganje prošenj je do 24. septembra t. 1. ŠOLSKE VESTI Na šolah s slovenskim učnim je vikom goriškega okrožja se bodo vršili popravni izpiti čez I., II. in IV. razred dne 20., 21. in 22. sep tembra t. 1., izpiti čez III. in V. razred pa po sledečem redu: 20., 21. in 22. septembra t. 1. v Gorici - -ul. Croce in ul. Randac-cio, v Standrežu. Podgori. Pevml in St. Mavru; 23. in 24. sept. na Plešivem: 26. in 27. sept. v Jazbinah; POPRAVEK -Pod -člankom »Popolna svoboda Slovencem« v »Demokraciji« od preteklega tedna beri pravilno v tretjem odstavku: »V maloštevilnih občinah, kjer v neki meri -Slovenci žive . . . « -V zadnjem odstavku istega član ka beri pravilno pa takole: »Ali pa obstoja med Francozi v dolini Aosta in med Nemci v dolini Gr«1 soney ter Ledinci na 'Tridentinskem kako iredentistično gibanje...'' DAROVI: Perin Josip daruje 1.009 lir za tiskovni sklad Slavka Uršiča. — Na j lepša hvala! GOSPODARSTVOI BLIŽA SE TRGATEV Kdor je pravočasno trte žveplal in škropil, ima lepo upanje na bogato trgatev. 2alibog pa se je rebula v nekaterih briških legah o-sula in je ne bo kot bi kmet pričakoval. Da pridelek pravilno spravimo in ga ne pokvarimo, moramo pripraviti snažno klet in posodo. Eno in drugo lahko že sedaj očistimo in pripravljamo. Omesti je v kleti vse stene in tlak; vlažna mesta potrositi z živim apnom v prahu, ki popije vlago. Stene pobelimo z apnenim beležem. pomešanim z ne koliko modre galice. Posoda pa mora biti čista zunaj in znotraj. Zunanji del operemo z vodo, ga posušimo v senci in nato z lanenim oljem namažemo. Obroče pobarvamo s črnim lakom ali pa z minijem. 'Notranjost posode pa vsakih nekaj -let ostrgamo r'nskega kamna (grampa), -ker se v njem skrivaj^ razne škodljive glivice kisa in za-vrelce. ki -utegnejo vino pokvariti. Na vsak način velja pravilo, da posodo, tudi tisto, ki smatramo za zdravo, z vrelo vodo in sodo razkužimo. predno jo napolnimo mošta. Na vsakih 6 do 7 hi prostornine vlijemo 20 do 25 litrov vrele vode s pol do en kg sode. Ko sod tako razkužimo, ga operemo s čisto v o d,o. Sod, katerega je plesnoba že globoko zajedla, moramo iz kleti odstraniti. Ce pa je plesnoba samo še površna, sod znotraj ožgemo. Kisel ali od zavrelce okužen sod ozdravimo z vrelo vodo in sodo, in sicer v. gori navedeni količini. To moramo ponavljati, dokler sod ne ozdravimo. Dobro sredstvo za pokvarjene sode je tudi žveplena kislina Sana-ton, živo apno. Prvega dobimo pri Vino-agrariji v Gorici, ki daje tudi tozadevna navodila. V kleti moramo vse železne dele stiskalnic, mlincev in vse druge posode z železno ščetko ostrgat: rjavine in jih z belim lakom pomazati, kajti mošt, ki pride v doti ko z železom, počrni! Trgatev pa moramo pričeti, ko je grozdje popolnoma dozorelo. To se zgodi, ko grozdni pecelj; oleseni in trtno listje zbledi, to je porumeni Razume se, da grozdja ne smemo pobirati, ko je mokro od dežja ali od rose. (Se nadaljuje) Tovarna pahiiitva PRinčič Tel. 32 K R M I N Cormons Pri menihih na So. Bernardu Kakor spiš, takšen si! (Pismo izletnika v Švico) Na dvorišču zavetišča na prelazu Vel. sv. Bernarda je med zidovi, ki so bili zgrajeni pred 800 leti, na ducate avtomobilov z vsega sveta. V. bližini gospodarskega poslopja so v pečino zabetonirani stebri najvišje žične železnice na sedeže na svetu. Izletnike potegne žica z višine 2470 metrov, kjer sotji zave tišče še 400 metrov navzgor na samo konico Chenalette, v bližin > Montblanca in 27 ledenikov. Tehnika je obvladaal vršace, .ukroti'a sneg in led. Samostanski predstojnik g. Girod ljubeznivo pripoveduje, da je pr-. • laz prehoden samo štiri mesece v -letu, nato pa vse zopet izgine pod debelo odejo snega. Življenje pa tudi v tej beli samoti ne preneha, čeprav je težavnejše in nevarnej še. Brezposelni, turisti, ubežnik1, cariniki, mejaši, včasih jih je dc petdeset dnevno, potujejo tudi ob zimskem času .in ob najslabšem vremenu skozi prelaz. Zatekajo se v zavetišče na zasluženi odpočitek. Menihi skrbijo, da posebno revni popotniki ne trpijo lakote in žeje Potrebnim pa nudijo tudi obutev in oblačila. Kamenito, sivo poslopje zraven kapele čuva, kar je narava v zadnjih desetletjih pustila na človeški minljivosti. Dve sto mrtvih, ki so jih požrtvovalni menihi izvlekli izpod snega na prelazu Sv. Bernarda. Mraz in na kisiku reven višinski zrak, to ohranja trupla skozi desetletja. Počasi pa se mrliči le sušijo in razpadajo v prah. V tei skalnati samoti niti ni dovolj zemlje, v katero bi pokopavali žrtve hribov. Odkar je prošt Bou-rgeois zavetišče moderniziral, vpeljal centralno kurjavo, električno razsvetljavo in telefon, in odkar dovažajo hrano, bolniške pripomočke in drugo s tovornimi avtomobili in ne več z nosilnimi mezgi, je življenje prijetnejše. Tudi popotniki uživajo ob »zaprtih mesecih« vse prednosti modernizacije. Osem kilometrov je dolga proga plazov na cesti prelaza. Ce preti resna nevarnost, telefonirajo menihi opozorila v sosedne vasi Bourg, Saint Pierre ali Saiint Rhemy, in šele ko mine nevarnost plazov, obvestijo telefonič-no prebivalstvo, da je prehod ceste na prelazu zopet mogoč. Vedno kadar se popotniki pozimi odpravijo na pot čez prelaz, se javljajo telefonično. Nasproti jim prihiti menih, novinec ali samostanski sluga in jih vodi po snegu ob signalnih drogovih do višine prelaza. Ob cesti na prelazu so postavljene v primernih presledkih telefonske kabine in iz njih po^t-nik, ki ga ogražajo vremenske nezgode, lahko kliče na pomoč. Tak poklic sproži v zavetišču poplah V takih primerih spremlja reševalce tudi eden izmed dvanajstih psov - bernardincev, kolikor jih še premore zavetišče. »Naši, ki so rešili toliko človeških življenj, se bodo že kmalu u maknili moderni tehniki,« je pripomnil eden izmed menihov. Tudi v teh dneh sredi avgusta kaže toplomer opoldne 16 stopinj C, pozimi pa se živo srebro skrči do — 30 stopinj C. Prav to podnebje in z njim povezani napori so izurili misijonarje za delo v divjih neraziskanih predelih kitajskega in prepovedanega Tibeta. Ze enajst misijonarjev s Sv. Bernarda je od 1. 1932, odkar so se menihi posvetili tudi misijonskemu delu, odšlo v Tibet. Cela vrsta mladih novincev, ki sedaj delujejo v zavetišču, namerava na misijonsko delo v Tibet. Ta novica je tudi razširila glas, da (tuimminimimmiimiiiitiiuitHiiHiuiHiHiimuimiiiitiitiHittiiiiii POD ČRTO NIKOLI NI PREKASNO! Nikolii nisem zatrjeval, da- sem junak na zobozdravniškem stolu. In vendar pravi moj zobozdravnik, -da obstojajo bajnoslovna bitje — brez živcev. On mora to že vedeti. Vsekakor jaz ne spadam med te redkosti človeškega plemena in se moram zato vedno ogledati za kakim simpatičnim in blagim zdravnikom. Takega sem tudi vedno našel in jpostala sva si prijatelja. Za-^o pa sem si moral dovoliti, da se mi je kot človeku in trpinu posmi-hal na zobozdravniškem stolu; tako se je zgodilo tudi zadnjič. »Ne, ne-e-e-e,« sem grgral med vrtanjem. »Stanko, že zopet pozab /ljaš, da ima vsak človek drugačno občutljivost dražljajev. Pri meni se to prenaša neposredno v samo središče živčnega ustroja in... stoj... počakaj no malo!« Zarežal se je po-smehovalno, kakor vedno pri takih mojih razlagah in je dobrohotno vključil majhne odmore med svoja žokanja po mojih ustih. Velikodušno mi je postregel z obilnimi kozarci -sveže vode za izplakovanje. Ni se pa mogel premagati, da mi ne bi posolil pod nos pripovedke o nežnih damah, ki so prav na tem stolu prave levinje v primerjavi z menoj. S temi svojimi zbod- nameravajo menihi zapustiti os-kr-bovališče na Vel. sv. Bernardu, kar pa ni res. Menihi bodo tudi še nadalje opravljali svoje človekoljubno delo. Prehod čez prelaz Vel. sv. Bernarda je za slovenskega popotnika. LAUSANNE 'm/<£•/''hiti Oehki ,4“ |A -f?ŽV.BStPifl V ITALI3, ki ljubi gorske vršace, posebno do živetje. Želim, da bi ga uživali še drugi slovenski vozači. Indijo js odhFil - Paljah Goa je košček zemlje, ki ga danes pozna že sleherni čitatelj časopisja. To je zadnji ostanek mogočnega portugalskega kolonialnega cesarstva na obali Sprednje Indije ki vzbuja poželenje- Nehrujeve Indije. Prav tako je tudi znano, dc je na tem mestu Vasco de Gama odkril indijsko celino 1. 1497-98 Vendar to ni bil prvi Evropejec na indijskih tleh. Ko se je karavela portugalskega raziskovalca zasidrala pred obalo, so jo obkrožili čolni domačega ru-javega prebivalstva. Nobenih so vražnih .namenov niso kazali, z zna- V založbi Andreja Deutscha v Londonu so pred kratkim izdali Litvinove spomine. Maksim Maksimovič Litvinov je .bil rojen 17. julija 1876 v Bialistoku, malem volin skem mestecu. Vzgajali so ga. če je o vzgoji sploh mogoče govoriti, v židovskem getu in njegovi nesnagi. To okolje mu je postalo tako zoprno in neznosno, da se je še ne popolnoma 17 let star javil za prostovoljca v carsko vojsko. Ko je odslužil nekaj mučnih in poniževalnih vojaških let — Židje v carski armadi niso uživali priljubljenosti — se je zapisal marksizmu. V Kijevu je njegova skupina štela v svojih vrstah tudi nekaj članov policije, zaradi česar so ga kaj kmalu zaprli. V zaporu sicer ni preživel dolgo, vendar je to zadostovalo, da se je izoblikoval v sž-ditega revolucionarje. Sodeloval je pri listu »Iskra«, ki so ga tihotapili v Rusijo vse do 1. 1903, ko se je Litvinov priključil Leninu in mu ostal zvest do konca. Po polomu revolucionarnega gibanja 1. 1905 je Litvinov pričel izdajati list »Nova;a žizen« (Nov> življenje). Njegovo znanje, angleščine (žena je bila Angležinja) je pripomoglo, da so ga poslali za sovjetskega zastopnika v London 1. 1917-18. Kmalu pa ga je angleška vlada zaprla, da bi rešila svojega državljana, slovitega, Lockharta, ki so ga s svoje strani zaprli Sovjeti. Kmalu pa sta bila oba izpuščena. Litvinov je nato nastopal na raznih mednarodnih konferencah kot sovjetski zastopnik. V letih 1930 do 1939 je bil Litvinov sovjetski komisar za zunanje zadeve. Ko pa so pričela pogajanja med Sovjeti in Nemčijo, so ga ljaji je zadel naravnost v črno moje občutljivosti. Reci Kraševcu, da je baba isto kot on, pa je slabše, ka kor če se mu toča usuje na teran-sko grozdje. Oči so mi kar belo zaplesale in mi obstale na njegovem zobovju. Zobovja! Možak ima tudi zobe; nikoli nisem o tem razmišljal. i»Kaj pa storiš ti, Stanko, če te bolijo zobje?« sem ga vprašal svetohlinsko. »Jaz? Zobobola pa jaz ne poznam! Se nikoli se mi ni kaj takega pripetilo!« »A1 tako,« sem s.i ponavljal na povratku domov in si krepko pritiskal robec na razbolelo lice. Zato se lahko posmiha svojim pacientom. Verjetno tudi pokojni Stalin ni vedel kai je zobobol, če ne bi svojim podložnikom tudi s to ljudsko pridobitvijo vtepal marksizem v glave. Ampak, ubogi Stanko, če ■tudi njega enkrat oplazi zobobol, njega, ki nima s tem nobenih izkušenj. Dejal pa je, da on ne pusti, da zaide stvar tako daleč, kakor ‘ > dopuščajo gotovi pacienti, in sploh ima on kot strokovnjak vse mož nos,ti, da pravočasno.... Nekaj tednov kasneje sem, našel prazino čakalnico. Ze na vratih pa je visel napis: »Zobozdravnik je ta teden odsoten.« Vendar sem vstopil v ordinacijo. Stal je sredi sobe z debelo čeljustjo. Zobozdravnik z oteklo čeljustjo! ; »Moraš k ki pa so izražali željo, da bi se razgovorili radi s poveljnikom. Na la djo je splezal belec, ki so ga takoj pripeljali pred začudenega povelj nika Vasca de Gama. Razgovor med belcema pa je bil težaven, bel-čev jezik je bil raziskovalcem neznan. Belec je bil namreč Poljak. Končno sta se možakarja za silo sporazumela a nekaj latinskimi besedami. Ta Evropejec je bil Poljak iz mesteca Gmiezno, ki je po dolgih pustolovskih, potovanjih preko U-krajir.e, Kavkaza in Perzije dospel v Indijo. Prvotno se je nameraval joosvetiti trgovskim poslom. Dežel-; pa, mu je tako ugajala, da- se je kaj kmalu naselil med domačini in priučil njihovega jezika. Vasco de Gama se je posluževal njihovih uslug pri nabavah prehrane in drugih potrebščin. Ko je admiral razobesil portugalsko zastavo v dokaz, da se je polastil dežele in želel odpluti dalje, je smatral, da bi mogel Poljak iz Gniezna okr-initi slavo portugalskega odkritja ir. ga zato ni hotel pustiti v- dežel' Goa. Z zvijačo ga je zvabil na krajšo vožnjo po morju kot povračilo za storjene usluge. Povsod ga je u-porabljal za tolmača. Ko pa je Poljak zahteval, da ga odpusti k svojcem, se ie admiral najprej izgovarjal, da je izgubil orientacijo, pozneje pa ga je vklenil v verige. Odlikoval ga ,ie z raznimi naslovi in kolajnami, s katerimi je razpolagal kot podkralj, odvzel pa mu je svobodo 70. vedno. Kot ujetnik vzhodnoindijskega zavojevalca je Poljak iz Gniezna umrl ma visokem morju in z običajnimi maritimnimi častmi so ga prepustili morskim valovom. nenadoma odstavili. Nadomestil ga je Molotov, ki je 23. avgusta 1939 podpisal zloglasno pogodbo, s katero s,i je Hitler izravnal pot za u-dar na Poljsko. Nemcem na, ljubo so ,ga februarja 1941 pognali iz komunistične partije, dočim so komunistične begunce iz Nemčije p-> Stalinovi zapovedi izročili Hitlerjevim oblastem. Ko pa je Hitler u-danil tudi na Rusijo, je Litvinov zopet priplaval na površje. Poslali so ga za veleposlanika v Washing-ton,. Svoje zapiske je Litvinov zaupal gospe Kolontaj, ki je bila sovjetska poslanica na Švedskem. Po njeni smrti 1. 1952, ki je sledila komaj nekaj mesecev smrti Litvino-va, so zapiski prešli v roke nekega njenega prijatelja., ki je prav -tako umrl. 'Zapiski so tako potovali skozi številne roke, dokler niso prispeli do založnika. Litvinov pripoveduje, da je bila prva Mussolinijeva žena Rusinja, ki je poznala Kamenova. sovjetskega veleposlanika v Rimu, in ki so ga kasneje pokončali. Številnim čistkam se je izogibal s svojo prirojeno prebrisanostjo. Med njim in Molotovom ni bilo prijateljstva. Sam zase pa je bil zelo občutljiv. ‘Na grobovih ustreljenih tovarišev se je zjokal in se zgražal nad krvoločnostjo Višinskega. Naravnost čudovito je, kako je mogel vztrajati ob Kobi (Kobe je bil Stalin). Seznanila sta se v. Londonu leta 1900. Drug drugega sta nazivala Koba in Papaša. -Papaša je v Londonu rešil Kobo ob nekem neugodnem srečanju z vinjenimi mornarji. Litvinovi spomini so napisani živahno in vsebujejo razne podrob- zobozdrevniku!« sem mu svetoval resno in zaskrbljeno. Strmel je name in stokal. »Tako daleč bi stvari ne smel zanemarjati,« bil sem poln sočustvovanja, »v resnici Stanko, pojdi vendar k zobozdrav niku!« »Oh,« je dejal, »ta mi tudi n? more pomagati.« Beseda je obvisela v zraku, umolknila sva. Pričel sem prizanesljivo in s spoznanjem, da Stanko ni zobozdravnik, pač pa, da ga boli zob kakor tebe in mene. »Stanko.« Obupano je odmahnil z desnico. Nagovarjal sem ga kot. malega otroka. Končno sem ga le spravil do poklicnega tovariša in ga držal za vlažno roko. Doživel sem največje zmagoslavje v svojem življenju: videl sem zobozdravnika, ki se je tresel pred zobozdravniškim svedrom. In to mi je pomagalo, kajti odločil sem se, da bom tudi sam poskušal z junaštvom, danes še ne, pač pa prihodnjič. Nikoli ni prekasno! Pepi Grinta ZRELOST LJUDI Dozorelost jabolka kaj hitro u-gotovimo, potreben je zgolj krepak ugriz, in vsa pričkanja izostanej ■> kar sama po sebi. Kdaj pa dozori človek?' Pri štirih križih, pravi moj prijatelj Boris. Na tem bo že nekaj Jordanija za ozor Mlada dežela med Rdečim morjem in Sredozemljem, Jordanija, je še pred kratkim preživljala težke čase. Najprej so umorili kralja Ab-dalaha, nato se je prestolu odpovedal kralj 'Talal. Nenadoma pa je dežela gospx>dars-ko zaživela. Gradbena delavnost v prestolnici Amain, kjer je bilo v. letih 1941-42 precej jugoslovanskih letalcev, je postala izredno živahna,. Ameriška pomoč je mnogo pripomogla h gospodarskemu vzponu. Z novimi namakalnimi napravami računajo, da bodo pridelek dvignili za 40 odstotkov. Tudi jordanska valuta se imenuje dinar. S kapitalom 15 milijonov dinarjev bodo spremenili v rodovitna polja med gorami ležečo dolino, ki meri v dolžino 100 km, v širino pa 3 do 45 km. S sosedno Palestino se še niso sporazumeli o izkoriščanju mejne reke Jordana. Največja bogastva Jordanije pa so ležišča 'fosfatov. Ko bodo pričeli z izkoriščanjem tega bogastva, bo Jordanija zalagala z umetnimi gnojili ves Srednji vzhod. Prav tako nameravajo zopet izkoriščati o-gromne zaklade kemičnih surovin, kii so raztopljene v vodah Mrtvega morja,- Izraelci so po svojem odhodu vse naprave uničili. Velike težave povzročajo Jordaniji slabe in nezadostne prometne zveze. S palestinsko voi.no je dežela odrezana od Sredozemskega morja in skoro celotni uvoz mora preko libanonskega, Beiruta. Prav za to se sedaj vlada trudi, da bi zgradila luko Aqaba na Rdečem morju. Potrebna pa je zgraditev 250 km dolge ceste, ki naj s-redišče države poveže z morjem. Dežela ima, vse pogoje, da se postavi na noge s pomočjo ameriških kreditov za pomoč gospodarsko nerazvitim deželam. nosti o ljubavnih zgodbah raznih sovjetskih poglavarjev. Pri tem so prizadeti tako Molotov, kot Kali-nin in Stalin. Posebno izrazite so njihove slabosti do plesalk baletnega ansambla, Litvinovi spomini pa pojasnjujejo tudi številne zakulisne igre sovjetsko tajne službe, ki vsebujejo naravnost neverjetne pikantnosti. Bazoviški mučeniki Na dan 6. septembra, pretekli torek, je zastopstvo SDZ položilo vence s slovenskimi trakovi rta spomenik padlim mučenikom na bazoviškem vojaškem strelišču. Na trakovih je bil napis: »Narodnim mučenikom Slovenska demokratska zveza«. Zastopstvo se je poklonilo žrtvam z nekaj minutnim molkom. S svoje strani so titovski komunisti v nedeljo izrabili petindvajsetletnico ustrelitve v čisto partij-sko-propagandne cilje. Tako slovenski, kakor italijanski govornik, sta se odlikovala s potvorbami zg o devinskih dejstev in poskušala prikazati štiri narodnjake kot borce za komunistične cilje. Italijanski govornik pa menda sploh ni vedel, kdaj in zakaj so padli slovenski narodni junaki. Na svečanosti so visele zastave, s katerimi padli niso imeli prav nobene zveze. Slovenske zastave z zvezdo niso nikoli poznali, prav tako tudi ne komunistične rdeče zastave. Na svečanost so zvabili kakih 300 ljudi, od katerih se je velika večina zgražala nad propagandnim početjem titovskih strankarskih profesionalcev, ki jim ni nič svetega na tem svetu. resnice, boste dejali, in prav zato sklepam, da se tu ” vam leta vrtijo tam okrog. V ostalem sem povsem vašega mnenja; tudi sam sem namreč štiridesetletnlk. Moj brat pa ni tega mnenja. S •tridesetimi leti, pravi, je človek že povsem dozorel. Ste že uganili; prav ta mesec je dopolnil trideseto leto. Kako naj ocenimo njegovo sodbo? Mi štiridesetletniki bomo že bolje vedeli od njega; kaj se vam zdi? Kako sva bita midva s tridesetimi še — ne bom rekel nezrela, vendar od dozorelosti še precej oddaljena! Najboljši dokaz, da sva zahajala v zmoto, ko sva se prištevala med dozorele.“Saj se še spominjate? V ostalem pa tudi moj dobri prijatelj Jožko ni najinega mnenja. Dobrohotno se smehlja in učeno maje z glavo. »Ne,« zatrjuje, »prava zre-los-t prihaja šele s petdeset; mi leti in nič poprej!« Menda mi ,ni treba razlagati, da je star petdeset let. Kje leži torej resnica? Mnenja so tako različna. Da bi prišel resnici do dna. sem vprašal starega Viktorja, ki je- te dni izpolnil devetdeseto leto in je duševno in telesno še vedno krepak, kakor to tako radi zatrjujemo. Našel sem ga prav slabe volje, in tega je bil kriv njegov prijatelj Pepi. Jezil se ie nad njegovimi nazori. Opazujte enkrat, kako spite v postelji! Morda to ni tako lahko, ker je opazovanje med spanjem nenavadno, s tujo pomočjo pa le gre. O tem, kdaj in kako dolgo spite; ali vas mika v posteljo že kmalu po večerji in ste zato že ob jutranji zori pokoncu; ali ste med onimi, ki se ne morejo spraviti spat pred popolnočnimi urami in jo zato tako radi potegnejo tja do dopoldanskih ur, o tem smo govorili pred časom tudi y »Demokraciji«. Takrat smo že nakazali, da je tudi lega telesa med spanjem za človeško zdravje pomembna. . Drži med spanjem pa pripisujejo ameriški psihologi. celo dpločene značilnosti in pri tem razlikujejo pet glavnih drž in vsaka od njih označuje čisto svojstven človeški tip: I vrsta. Kdor se v spanju zvije kot mačka in z brado pritiska na kolena ter se z -užitkom rad zakoplje pod odejo, spada — po tej razvrstitvi med nepogumne 1 j ud: katerim izgleda prihodnjost mračna in temna. Taki ljudje se radi izogibajo odgovornostim in zavračajo krivdo za lastne neuspehe na druge. So zelo nezaupljivi. Z godrnjanjem opravljajo svoje dolžnosti in le kot klopčič zviti v postelji se dobro in varno počutijo. Ne ugovarjajte, da je to nesmisel! Lega teh ljudi v postelji je podobna, drži otroka v materinem telesu. V podzavesti odkrivajo svojo željo, da bi jih nekdo zaščitil, da bi se držali materinega krila, da bi bili na varnem kot embrio. 2. vrsta. V to vrsto spadajo ljudje, ki leže diagonalno čez posteljo. 'Zelo lepo! Ti ljudje jemljejo življenje zelo lahko, težkočam pa pogumno gledajo v oči. V splošnem so zelo širokosrčni in zaupljivi. Seveda jih življenje včasih tudi ogoljufa, vendar ne Izgubljajo vere v človeka,. So dobri zakonski tovariši. Pri delu in v družbi so priljubljeni. Ljudje jih radi vabijo v goste. So to veseli, srččni ljudje. 3. vrsta. Sem spadajo ljudje, ki radi spijo na trebuhu. To ne pomeni nič dobrega. Njihovo življenje bi prav lahko potekalo srečno in zadovoljno. Namesto tega pa, so svojemu okolju1 pokazali hrbet. Z glavo tiče v pesku, oziroma v blazini. So samotarji, družbo sovraži jo. So sebični, nestrpni- in razdražljivi. Ti ljudje so včasih naravnost grozoviti. 4. vrsta. V to skupino spadajo ljudje, ki radi spijo na hrbtu. To so nemirneži. Preveliki idealisti, k! radi sanjarijo z odprtimi očmi. Sedanje življenje jih dolgočasi. Veselijo se časov, v katerih ne bo nobenih problemov, ki bi preganjali njihove romantične sanje. V svojih občutkih so omahljivi, ker iščejo v svojem sočloveku ideal, ki ga ni. Rekli so: »Ne grem a droga, dokler Udvne se ne bo zopet sprejeta v A ligo,« je dejal 22-letni mladenič, ko je sredi Vidma splezal na drog. Pri sebi je imel samo belo-črno majico (simbol kluba) ter protestno tablo. Deževalo je, -ljudje so vabi1! fanta, naj spleza z droga, a ni pomagalo. Sele policiji je uspelo, da je končala to brez dvoma edi-nstve no manifestacijo v nogometnem življenju. Poleg tega so v Vidmu imeli tudi nogometno zborovanje; govoril je neki poslanec, trgovine pa so bile ves čas govora zaprte. Pa tudi to ni pomagalo. Udinese (in z njo Catanie) je tudi po mne- »jPredno se človek izreka o takih stvareh,« je dejal, »bi moral le počakati na potrebno zrelost.« »Ampak,«! sem ugovarjal, »g*' spod Pepi je vendar že prekoračil osemdeseto leto.« »Saj to je tisto,« je zaničljivo u-govarjal gospod Viktor, »on je še čisto nezrel frkolin, ki ga ni jemati resno. Pred izpolnjenim devetdesetim letom bi si človek ne smel prisvajati pravico za sodbe o takih zadevah.« Ce človek stvari tako gleda, potem mu postane marsikaj razumljivo. Dejal bi, da si lahko razloži celoten potek svetovne zgodovine. Kajti, kdo pa doseže devetdeset let? Potem se res ne smemo čuditi, če vodijo svet zgolj nezreli ljudje. Dostavek. Izmed nezrelih so samo dvajsetletniki izvzeti. Ti so najzrelejši; tako zrel kakor je človek z dvajsetimi leti, ne bo nikoli več v življenju, in četudi bi dosegel starost sto let. Pa še nekaj. Današnji časi st, rodili ljudi, ki so kakor oškurži, k; na drevesu nikoli ne dozori, peč pa šele na tleh ali na polici. To bi se reklo, da dozorijo šele v grobu, med totalitarci je vsako leto -bogata letina oškuržev. Sad pa v zadnjih desetletjih očitno pojema. Hvala Bogu! Njihovo neprestano iskanje po dovršenosti je nenasitlj-ivo. Take ljudi v resnici lahko pomilujemo. 5. vrsta. Sem -spadajo tisti, ki spijo na strani, roka pa je zakopana v blazini. S tem razodevajo v podzavesti potrebo po ljubezni in prijateljstvu. Namesto da bi ta svoja čustva odkrito razkazovali, so sramežljivi v odnosu do nasprotnega spola. Pri delu pa so izredno pridni in navdušeni zlasti ob začetku nekega novega zapos-lenja. Posedujejo voditeljske sposobnosti in i-majo izrazit občutek za izbiro prave poti. V vzpodbudo in tolažilo pa je treba pripomniti, da v teku osem ur spanja spremeni telo lego do štirldesetkrat. Osnovna lega pa je vendarle odločilna za uvrstitev, kakršno- uporabljajo ameriški psihologi. OD TU /TV TAM Neka ameriška letalska družba je uvedla na progi Chikago - N.eu) York letala, ki so namenjena zgolj moškim potnikom. Ti se lahko v teh letalih sezujejo, odlagajo jopiče, kadijo, pijejo in se prosto pogovarjajo; skratka, počenjajo vse, česar jim v ostalih letalih ni dovoljeno. * * * Pri neki sodni razpravi v Dortu ■ mundu na Nemškem so obravnavali zadevo nameravanega zastruplje-nja. Obtoženec je zatrjeval, da je žrtvi postregel zgolj z uspavalnim praškom, ki so ga pri preiskavi tudi našli. Sodnik, državni tožilec in zagovornik so napravili po nekaj poizkusnih požirkov iz skodelice kave, v kateri so raztopili tri uspavalne praške. Prepričati so se hoteli o resničnosti obtoženčevih navedb. Kmalu za tem so morali ob ravnavo prekiniti zaradi splošne utrujenosti in zaspanosti sodnega dvora. • * * Francoska padalka Odette Rousseau je pri višinskem odskoku 8600 metrov postavila nov svetovni rekord. Drzna padalka je v prostem podu drvela 8200 metrov. Padalo je odprla šele 400 metrov nad, zemljo. Dosedanji svetovni rekord z višine 7246 metrov so leta 1952 postavili v Rusiji. * * » Zivinozdravnik dr. Hussar v Južni Afriki si je udomačil mladega lepa. Prijazni mladiček je svojemu redniku vsak večer splezal za blazino in mu toliko časa lizal plešo, d aje doktor zaspal. Cez nekaj tednov so pričeli na pleši poganjali IrJsje in dr. Hussar se zopet lahko postavlja s košato frizuro. Zdravniki menijo, da je rast povzročila masaža. nju prizivne komisije kriva vseh očitanih dejanj in verjetno nihče več ne bo rešil obeh moštev. Namesto inj-iju sp sprejeli med naj boljše Spal in Pro Pa.trio. * * * »Niti za treputek nisem dvomil v našo zmago,« je izjavil v nedeljo v Genovi Franjo Mihalič ob koncu štafetnega teka, po mestnih ulicah za zlati Mairanov pokal. Partizan iz Beograda je letos že drugič zmagal s Pavlovičem, Cerajem in Miha! ičefh v tej pomembni dirki, v kčteri je nastopilo štirideset moštev, iz Italije, Jugoslavije, Francije im Nemčije. Šestnajst kilometrov dolga proga je bila obrobljena z dvema nepretrganima vrstama občinstva. Zmagovitemu teku obeh jugoslovanskih štafet (drugo mesto je zavzela Crvena zvezda) je prisostvovalo vse mesto. Mihalič je takole končal svojo izjavo: »Men; tek po tlaku ne škoduje, ker se pripravljam za maratonski tek po ulicah Melbourna na bližnjih olimpijskih igrah.« • m * »Rad plačam tisoč dolarjev, če lahko streljam na jelena,« je dejal neki nemški lovec na jugoslovanski lovski razstavi v Nemčiji. Njegovemu mnenju so se pridružili še drugi prisotni bogati gospodje. In tako so sklenili kupčijo: 1000 dolarjev, to je približno 630.000 lir, v zameno pa dovoljenje za streljanje na jelena. Kljub temu, da še ni sezona, so samo v Nemčiji našli sto ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati tako visoko vsoto, da lahko gredo na lov za jeleni po jugoslovanskih gorah. * • • »Koliko spominov« se je zamisli! Frane Matošič y sredo zvečer, ko je nastopil na bolonjskem stadionu v enajstorici Hajduka proti Bologni. .»Takrat smo igrali izvrsten nogomet,« je nadaljeval priletni jugoslovanski nogometaš, ki je svoje čase bil profesionalec v vrstah Bologne. Tamkajšnje občinstvo ga še ni pozabilo. Dokaz za to je bilo dolgotrajno ploskanje na njegov fačun. ■milini LITVINOVI SPOMINI ■..... ... . I II. III I ŠPORTNI DROBIŽ i V E S TI s T R tA Š K EGA Zaslužen pokoj k raških komunistou Pasja vročina, ki že delj časa pa- TRŽAŠKI PREPIHI ri naš kameniti Kras, je tudi komuniste prisilila, da si v senci lepil* Spominov *a preteklost nabe-rd novih, moči za negotovo bodoč nost, ‘ki — kljub vsem tihim željam posameznih rdečih poštenja-kovičev — ne obete nikake »progresivnosti« več.... Razen tedenskih partijskih sestankov podeželskih celic in sekcij, kjer malomarno prežvekujejo že stokrat premlete »teme« o upravičenosti ali neupravičenosti sovjetske politike do Tita in 'njegovih tukajšnjih udobno živečih nameščencev, dalje o raznih podvigih na kulturnobojnem in a-gitacijskem področju, predvsem v zvezi z upadanjem števila koristnih bedakov in s kaj slabimi uspehi, ki jih beležijo pomehkuženi odseki za »rekrutacijo« novega partijskega »materiala« med mladino, ni nikake dejavnosti več. 'Ali je temu resnično vzrok vročina ali stoje morda pred naročeno likvidacijo svojih kompromitiranih podjetij v slučaju, da prida do formalnega razpusta slavnega Kominiforma in s tem do avtomatičnega prepleskanja »delavskih« partij ter prisilnega odhoda elitnin »demokratov« z nevarnimi nalogami v podzemlje? Vsekakor bi »spremembe« ne smele dolgo izostajati ker so za prihodnje leto 'napovedane volitve in bodo naši udarniki morali krepko pljuniti v roke, če bodo hoteli svoje volivce prepričati, da imajo sveto pravico do dejanske povezave s titofašisti, do katerih jih veže staro prijateljstvo in najemniško ustrahovanje ljudi z ugrabitvami in uboji, ki so in o-stanejo najslavnejše pridobitve nedavne preteklosti. Vsekakor bodo pred temi tveganimi posli tudi njihovim lastnim pristašem potrebni izurjeni specialisti, da jim preperejo skisane mož gane. Koko se bo pa to »pranje« obneslo pri njihovih in titovskih bivših volivcih, je seveda drugo vprašanje.... Devinsko opozorilo V zadnji številki »Demokracije« smo na goriški strani čitali zanimiv in poučen članek, ki krepka razgalja nečastno »poslanstvo« novopečenih Titovih »katolikov« v zamejstvu. Pri tem se človeku nehote vsiljuje vznemirjajoče vprašanje, do kje sme segati naročeno in plačano rovarjenje komunističnih sopotnikov in kje bi mu morale b> ti postavljene — v skupno korist katoliške in narodne stvari — točne meje! Po vsebini navedenegi-članka sodeč, se dr. Besednjak s tožbo v roki bržkone zaganja v kako vidno katoliška osebnost naše m.njšine na Goriškem, ki je kdaj v »Katoliškem glasu« brez oklevanja in strahu opozorila slovensko javnost na nevarnost petokolonskih — od komunistov podprtih — podvigov, ki imajo očiten namen, da spodkopljejo ugled in zaupanje ljudi v vsako gibanje, ki se častno ir pošteno bori proti komunistični kugi, ki je, našemu narodu doma ir. v zamejstvu povzročila toliko gor-]&. Toda stvar ne zanima samo to žitelja, ampak vso našo javnost Zato pričakujemo, da pride na mo rebitni razpravi kjerkoli do popolnega razčiščenja in da se zlorabljanje katoliškega imena od strani točno identificiranih kom. sopotnikov za vselej neha! Gonja šBmpolajskih komunistov proti L g. dekanu Prejeli smo iz Sempolaja: Komunistični »Primorski dnevnik« je v dobrem tednu časa priobčil v zvezi s policijsko prepovedjo titovskega pevskega koncerta na dan cerkvenega opasila predzadnjo nedeljo v Sempolaju kar tri članke, od katerih zasluži posebno pozornost oni, ki je izšel prejšnji torek 30. avgusta. V tem članku najdeš tolikšno pestrost, da se v nji le težko znajdeš. Tu se namreč prepletajo: kultura s sabotažo, koncert s policijo, ogorčenje s pokopališčem, starost * »mladostjo« — pra vi labirint komunistične babiloni-je.... Vse besedičenje pa ima en sam jasen cilj in namen: zmanjšati u-gled tamkajšnjega č. g. dekana! Njemu skuša anonimni člankar naprtiti intervencijo za prepoved mitinga itd. itd. V prvem članku 28. avgusta (kjer stoji beseda Bog zapisana z malo začetnico: bog!) se pisec še nekam pohlevno '»zgraža« nad upravičenim gospodovim negodovanjem zaradi motenja glavnega cerkvenega praznika in se pri tem samo sklicuje na kulturo. Gospod urednik! Pred dnevi sem nekje bral, de je Tito v nekem svojem govoru u-gotovil, da se je življenjska raven v njegovi Jugoslaviji dvignila v primerjavi s predvojnimi časi. Jaz se • socialnimi in gospodarskimi vprašanji poklicno ne u-kvarjam im moje šolsko znanje je na teh področjih isto kakor Titovo. Oba sva torej nestrokovnjaka, čeravno pravijo, da je bil Tito nc koč sindikalist, ki pa se je bolj zanimal za politično - revolucionarna vprašanja, kakor pa za praktična socialna in gospodarska razmišljanja. Kot računar pa sem bil v ljudski šoli in v gimnaziji vedno prav dobro ocenjen. Avgusta meseca sem obiskal brata nekje v Sloveniji. Je preprost delavec, ki s svojimi petdesetimi leti še ni prišel na zeleno vejo poroke in lastnega doma. Tudi on je dober računar. Pred vojno je kopaj v strugi Ljubljanice in zaslužil minimalno mezdo 40 dinarjev na dan ali 1040 dinarjev na mesec. Danes je tovarniški delavec in zasluži 37 dinarjev na uro ali 7696 dinarjev na mesec. Ta moj brat ie 1. 1938 kupil svoj mesečni zaslužek 343 kg dobrega in okusnega enotnega kruha, danes ga, kupi pri Titu s svojim mesečnim zaslužkom 162 kg. Ne sprašujte, kakšen ie ta kruh! Bele- ne da bi seveda upošteval dejstvo, da je za cerkveno opasilo določena ena sama nedelja v letu, medtem ko jih .za koncerte in zabave nikomur ne zmanjka. V drugem članku, o katerem govorim uvodoma, pa je komunistični čarodej tako besen, da očita č. g. dekanu, žara di njegovega doslednega in premočrtnega stališča (ki je med drugim tudi v skladu s cerkvenimi predpisi) celo pomanjkanje smisla za slo vensko kulturo in mu »mladostno« svetuje, naj . . . »pusti svoje mesto kakemu mlajšemu duhovniku«.... Po kakšnih funkcijah vse hrepeni njegova »ljudsko demokratična« fantazija: rad bi bil vedno mlad (za stare zahteva odslovitev!), rad Slovenec, rad komunist, rad vernik, rad škof.... In kako se rad po vaseh ljudem vsiljuje. Vsi bi mu morali delati zapovedano (!) reklamo in celo v cerkvi bi njegovi »tovariši« morali imeti monopol, kot da bi naši ljudje ne vedeli kolikšne in kakšne zasluge imajo komunisti prav ne tem področju! Mi — in a. nami vsi dobri šempolajski verniki — pa dobro vemo, koliko dobrega je č. g. dekan storil na dušnopastirskem in narodnem polju v dolgih letih svojega službovanja in smo mu za vse to hvaležni. Zato je bes njegovih nasprotnikov prav toliko kilav in smešen, kakor je kilava in smešna njihova komunistična »kultura«! In ta me bo prevladala, kajti, če bi prevladala, bi ves svet postal eno samo veliko brezno.... ga kruha si je 1. 1938 nakupil moj brat za svojo takratno plačo 260 kg, danes go dobi za sv-^jo današnjo plačo 85,50 kg. Govedine si je 1. L938 lahko nakupil 104 kg, dane.: pa polnih 19,20 kg. Pomislite, da je meso v Jugoslaviji v primerjavi z našimi razmerami razmeroma najcenejša prehrana. Moj sorodnik je bil 1. 1937 uradnik s tremi leti državne službe in z mesečno plačo 1800 dinarjev, danes ima v isti službi 21 let službe in zasluži na mesec 12.300 dinarjev. Tudi on je samec. L. 1937 se je hotel poročiti. 'Za opremo prvovrstnega izdelka spalnice iz orehove korenine so takrat zahtevali 17.000 din. Služiti bi moral zanjo nekaj več kot devet mesecev, danes stane ista spalnica 240.000 din. Prislužil bi si jo komaj v 19 mesecih. Po tem vzorcu lahko vsak sam izračuna, za koliko je Tito v svoji Jugoslaviji »dvignil« življenjsko raven prebivalstva. Ce bi tako postopal z uredniki »Primorskega dnevnika«, »Soče«, »Gospodarstva« in i»Novega lista«, bi ti zaslužili povprečno ne imesec po ca 22.528 lir. Račun izvršimo takole: Plača po ljubljanskem merilu je 12.300 din, to je 256 kg (48 din za kg) enotnega kruha. Ta kruh je v Trstu po 88 lir, kar znaša 22.528 lir. »Primorski dnevnik« — in z njim popolnoma soglašam — zahteva minimalno plačo za Trst Lit 60.000, to je 682 kg enotnega kruha. Ta stane v Ljubljani 32.736 din. To velja za kruh, industrijski izdelk' pa so tam absolutno dražji kot tu. N. pr. ključavnica »Yale« stane v Trstu L 1200, Ljubljani 4500 din. Teh 32.736 din, ki pa še dolgo ne pomenijo 60.000 lir, »Primorsk' dnevnik« in »Gospodarstvo« ter »Novi list za lastnega brata ne zahtevajo. Res bi tudi debelo' pogledali, če bi urednikom 1. okt. postregli s kuvertami po 22.528 lir.... Ali se Vam ne zdi, g. urednik, da bi Tito bolie storil, če bi o življenjski ravni, ki je najnižja na Zahodu, raje molčal. Jaz nisem strokovnjak, kakor tudi ni on, jaz nisem državni poglavar, on pa je sicer ne po volji naroda, pač pi bajonetov, je pa le, vsaj v tem trenutku. Tito je res astronomsko dvignil »življenjsko raven« sebi in svojim, zato pa se je tako strahotno znižala ostalim Jugoslovanom. Pepi z Grete Šolske vesti Na Višji realni in klasični gimnaziji v ulici Lazzaretto Vecchio fl-II traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-56 od 1. do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na o-glasni deski. Popravni izpiti se začnejo v torek 6. t. m. ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Zrelostmi izpiti se začnejo 19. septembra. * * * Ravnateljstvo Državne nižje sred nje šole v. Trstu sporoča, da je ro* za vpisovanje od 1. do 20. septem- Komunistični pravniki, filozofi in zgodovinarji Pred časom je zgrajeni komin-formist ob neki priložnosti prisegal, da imajo v uredništvu »Dela« juriste, filozofe in zgodovinarje. Morda je vse ,to res, pozna pa se tega presneto malo ali nič. Med pravnike so včasih prištevali tudi državne tožilce; v komunističnih državah pa je med »ljudskimi tožilci« pravno znanje zgolj reakcionarna navlaka. Zato se nam zdi, dc' kurzive v zadnjem »Delu« pod naslovom »Nedoslednost antikomunistov« ni napisal pravnik, peč pn »ljudski tožilec« iz vrhpoljskega komunističnega vseučilišča. Le take vrste »pravniki« lahko skotijo dogmatično obtožnico naslednje vrste: »...Nočejo slediti zdravi pame i (namreč »patentirani, a že davno falirani antikomunisti pri Demokraciji«. — Pri tem bi skromno pripomnili, da v našem uredništvu ni faliranih študentov!) in po svojem lastnem preudarku grajati ali hvaliti: rajši se slepo podrede direktivam nadrejenega središča... To središče je namreč samo propagandna agencija velikih ameriških in angleških fabrikantov topov, letal....« — Kako krasna popevke članov ljudskih sodišč in NKiVD! Se pokojni Berja bi je bil vesel.... No, na Zahodu pa je treba že nekaj več argumentacij in manj gostilniškega žargona za javnega to-I žilca, ki je na Vzhodu vaška klepe- bra 1955. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Vpisovanje v Drž. .nižjo strokovno trgovsko šolo v Trstu pri Sv. Ivanu se vrši vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda vse do vključno 25. sept. 1955. Šolnine ni. * * * Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih1 razredov pri Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v I., II. in III. .razred vsak dan do vključno 24. septembra t. 1., in to v ravnateljstvu v Nabrežini. Staršem priporočamo, da pohite z vpisom svojih otrok in ne odlašajo na poslednji dan. Glasbena Aola SPNI Vpisovanje novih in lanskih gojencev v Glasbeno šolo SPM prične 20. sept. 't. 1. in traja dnevno od 10. do 12. ure \ ulici Machiavelli 22-11. Poučevalo se bo vse instrumente, teorijo iii stranske predmete. I. NATEČAJ VIN in vinska razstava S sredstvi tukajšnje Mestne hranilnice in s sodelovanjem Agrar nega konzorcija in Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo je' Pokrajinsko poljedelsko nadzor-ništvo v Trstu razpisalo I. natečaj vini in vinsko razstavo pridelkov Tržaškega ozemlja. Pogoji za udeležbo so naslednji: 1) Natečaja se lahko udeleži j t vsi krajevni proizvajalci vina. Sleherni Vinogradnik ima pravico predložiti tudi več vrst vin. Za u-deležbo na natečaju je treba predložiti prošnjo na Pokrajinsko poljedelsko nadzorništvo v Trstu, u-lica Ghega 6, nejkasneje do 30. septembra 1955. 2) Posebna komisija bo ob:skala kleti vinogradnikov in izbrala 30 vzorcev vina, ki jih bo smatrala za vredne za vinsko razstavo na tržaškem sejmišču. 3) Pri izbiri bo komisija poleg kakovosti upoštevala tudi .ustreznost kleti im njeno vzdrževanje, kakor tudi vzdrževanje posode, dvig proizvodnje in količino. 4) Lastniki 30 izbranih vrst vina so dolžni staviti komisiji na razpolago določeno količino vina za prodajo na razstavi. Za polnjenje vina v steklenice in predložitev bodo proizvajalci prejeli pravočasno vsa navodila. Stroške bodo pokrili iz razpoložljivih sredstev. 5) Posebna komisija bo ocenjevala 30 vrst vzorcev, razstavljenih na razstavi, in postavila prednostne lestvice in razdelila nagrade. 1 prva nagrada L 30.000; 2 drugi nagradi po L 25.000; 3 tretje nagrade po L 20.000; 5 četrtih nagrad po L 15.000; 5 petih nagrad po L 10.000; 7 šestih nagrad po L 10.000. Komisija 'te premije lahko tudi spremeni. tulja in klavniški mesar obenem. Glede »političnih in narodnih izkoreninjencev« pa naj se revolucionarni zaslužkarji in vojni dobičkar ji pri »Delu« kar pošteno primejo, za nos in vprašajo: 1) Kdaj so .zamenjali nekdanje politične izkaznice z današnjo partijsko legitimacijo in 2) koliko je komunističnih celic v mestu in okolici, kjer še razpravljajo v slovenščini. Ce jim je spomin opešal, jim ga bomo ob priložnosti osvežili. Tudi seznam izkoreninjencev imamo pri roki. Nam so vsi fabrikamti topov in letal prav toliko vredni kot hujskaške kuhinje KP. Skoda in Zbro-jevka pa tudi ne zaostajata za A-meriko, saj sta po vojni — po komunističnih uradnih statistikah — povečala proizvodnjo za 246 odst. v primerjavi s proizvodnjo Bene-ševe republike. Tudi sovjetski in priprežniški komunistični fabrikan-ti orožja in municije menda niso »industrijci uspavalnih praškov«. Filozof pri »Delu« zasluži vsekakor popravni izpit -iz logike. Jasno je, da zahodni svet ve — in mi sm-n z njim soglasni v veri — da se je TAKTIKA sovjetske zunanje poli tike obrnila za 180 stopinj, ne pa tudi STRATEGIJA, ki je ostala do danes nespremenljiva. Samn eno skromno vprašanje: Ali se je komunizem odrekel ali se ni svetovni revoluciji? SE NI! S kakšnimi sredstvi jo bo poskušal uresničiti? S fabrikanti orožja in municije! To je logika, g. filozof; s palmovo vejico in golobi g. Picassoja ne bo svetovnih revolucij! To mora biti znano vsakemu partijskemu pripadniku. Pa še nekaj o zgodovinarju pri »Delu«, ki takole razlaga zgodovino ZSSR: »...Kar se tiče natolce-vanih razlik v raznih dobah sovjetske zunanje politike, pa gospodi pri Demokraciji nujno priporočamo, da si ogledajo kakš-ho objek tivno zgodovino....« No, pa si oglejmo raje kar zgodovinska dejstva, kakor pa kako »objektivno« zgodovinsko knjigo, saj so dogodki ljudem, ki so pre ko-račrli 25 let, še v svežem spominu. »ZSSR in njeni voditelji so bili vedno za mir in mirno sožitje med narodi,« pravi »Delo«, mi pa bomo zgodovinske dogodke razvrstili kar po časovnih zapovrstnostih: 1) Sept. 1939 so voditelji ZSSR naravnost v hrbet napadli 'Poljsko in si po končani drugi svetovni vojni osvojili dobro polovico njenega ozemlja z nad 15,5 milijonov prebivalcev. Nato so s pomočjo rdečih bataljonov podredili vs-' poljsko državo, na čelo kvizlinške vojske pa postavili sovjetskega, maršala. Tega niso dosegli niti s palmovo vejico, niti z mirovnimi golobi.... 2) Lete 1940 so voditelji ZSSR napadli Finsko in si osvojili Karelijo. 3) Sept. 1939 so si ti »miroljubni« voditelji najprej nasilno prisvojili litvansko okrožje .Vilno, naslednje leto pa celotno Litvo. 4) L. 1940 so si isti »miroljubneži« nasilno prisvojili samostojno državo Estonijo. 5) Istega leta in na isti n&čin so pobasali tudi .tretjo baltiško državo Latvijo. 6) L. 1940 so ti dični voditelji skupno s Hitlerjem zbarantali Besarabijo, ob koncu vojne pa se polastili še Bukovine in dela Moldavije ter vso Romunijo vključili v svoj izkoriščevalski gospodarski in nasilniški socialni ustroj. 7) Is.to se je zgodilo s pomočjo rdečearmejcev in NKVD z Bolgarijo. 8) Enaka usoda je doletela sosedno Madžarsko. 9) Od Češkoslovaške so »miroljubni« voditelji ZSSR odščipnlili Podkarpatje in 1. 1948 z nasiljem podredili vso državo sovjetskim plačancem. 10) Ista usoda je po milosti Kremlja doletela Jugoslavijo. 11) Prav tako se je zgodilo s svobodo Albanije. 12) V letih 1945 - 48 so voditelji ZSSR nagnali priprežnice na Grčijo, in tu so jo po končnem prebujenju Zahoda prvič dobili po grabežljivih prstih. 13) Vzhodna Nemčija in do pred kratkim del Avstrije sta bili deležni podobne »miroljubnosti s sosedi« s strani sovjetskih voditeljev. Od 12 evropskih držav, ki so jih sovjetski voditelji napadli v zadnjih 15 letih, so tri izginile v celoti y sovjetsko malho. V Aziji sovjetski voditelji niso bili nič manj »miroljubni«. Prilastili so si: 1) Velik del Mongolije; 2) Del Mandžurije; 3) Tanm Tuvo; 4) Severno Korejo; 5) 25. '.unija 1950 so posredno | napadli Južno Korejo; 6) S sovjeitskim orožjem ,in sovjetskimi vojaškimi svetovalci, so sovjetski »miroljubni« voditelji postavili na Kitajskem na oblast komunistično manjšino; 7) Sovjetski voditelji so zanetili komunistični upor v Indokini; 8) Svoje prste so sovjetski voditelji mešali po Gvatemali, po Tibetu, po Sundskem otočju, po Malaji, v Laosu in še kje drugod po svetu. To so dejstva, dejstva nasilja irt krvi. To so ofenzivni ukrepi za dosego končnega cilja: svetovne revolucije. Vse drugo je zgolj taktično slepomišenje plačancev svetovne revolucije. ■Sovjetski voditelji so v resnici bogato poskrbeli za to, da »paten tiranim, a že davno faliranim antikomunistom pri Demokraciji nikdar ni šla in tudi danes ne gre v račun sovjetska zunanja politika.« Res je, gospodje pravniki, filozofi in zgodovinarji pri »Delu«, samo neumna teleta drvijo prostovoljno v klavnico. Teh telet pa je čedalje manj, in to vam napenja trebušno votlino. Obljubljamo vam pa ponovno, da bomo postali resnično »falirani antikomunisti« y, trenutku, ko bodo sovjetski voditelji preklicali »svetovno revolucijo«, razveljavili zgodovinske zapovrstnosti zadnjih 37 let, zavrgli aziatsko dikJ taturo, ustvarili in obnovili demokracijo in postali zopet ljudje. Dokazi za to pa niso smehljaji Hru-ščeva, niti odprte vožnje z avtomobili, pač pa poravnava vse .težjih računov nasproti človeštvu in njegovemu dostojanstvu. Priložnosti za te dokaze je obilo in precej smo vam jih kar tu lepo našteli. Da se za konec poslužimo še vaših besed: »Ce bi bila, postavimo, popolnoma odpravljena vsakršna mednarodna napetost in bi bila za daljšo dobo (zakaj pa samo za daljšo dobo in ne za vedno — verjetno zaradi svetovnorevolucionarnih ciljev) odstranjena nevarnost vojne,« bi ostali — dodajemo mi — komu mistični zaslužkarji brez zaposle-nja.... Kakšna škoda! TVRDKA S KOLONIALNIM BLAGOM, jestvinami in raznim i-šče mladega potnika, že veščega odnosno začetnika’ z dobro voljo, za Trst in okolico. Ponudbe poslati na upravo 'i-sta pod značko: »Zastopnik«.. MALA DRUŽINA (dve osebi) išče služkinjo pošteno, zmožno hišnih del. Ponudbe poslati na upravo lista pod značko: »Služkinja«. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 Vespa 125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU. Vespe RABLJENE ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P. I A G G I O « PRODAJNA AGENCIJA: TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940 Mizarji ■ Deske srrireko- Kmetovalci V ve, macesnov« podjetnih! m in trdih letov, trame 1« var- kete nudi najugodneje TEL. CALEA 90441 TRST Vlala Sonnlno, S 4 Izlet SDZ na Koroško Preteklo soboto in nedeljo se je vršil že tradicionalni izlet 'SDZ in pevskega zbore »A. Tanče« iz Nabrežine. Tudi letos smo si izbral! prelepo Koroško za cilj našega dvodnevnega izleta. '5r soboto v zgodnji uri je udobni avtobus odpeljal 56 izletnikov .v -najlepšern razpoloženju. Po kratkem pristanku v Pontebi ter po hitro opravljenih formalnostih na meji, smo že pred poldne prispeli v Beljak, prvi cilj našega potovanja. Po izvrstnem kosilu v hotelu »Post« smo si nekoliko ogledali mesto in še pred 15. uro smo se odpeljali v Annenheim, postaja žične vzpenjače za goro Kanzei. od koder smo se potem dvignili na še višji vrh Gerlitzen z _ dvema vzpenjačama. Tu, na 1950 m visokem grebenu, smo občudovali pod seboj vso Koroško, le žal, da je bil zrak v dolini nekoliko meglen. Ko smo se dodobra vse naokoli nagledali ter po okrepčilu v visokem gorskem hotelu, smo se po isti poti spet spustili v dolino, od koder nas je avtobus odpeljal k večerji v Beljak. Po večerji se je v restavraciji »Hotel Post« razlegala naša ubrana slovenska pesem, kjer je pevski zbor »A. Tanče« zapel več lepih narodnih in umetnih pesmi. Prenočili smo istotam. Drudi dan, v nedeljo, smo se že pred 9. uro odpeljali naprej proti Celovcu, kjer smo se med potom ustavili v Porečah ob Vrbskem jezeru, biseru lepe koroške zemlje. V Celovcu smo se ustavili le dobro uro, nakar nas je avtobus odpeljal v prekrasno Rožno dolino. Pot nas je vodila mimo Svetne -vasi, Bistrice, Sveč, Podgorja, Sv. Jakoba v Loče. Cesta ni bila preveč udobna, a lepa dežela je to odtehtala. V Ločah ob Baškem jezeru so nas že čakali v gostilni Pušnik, kjer so nam pripravili res izvrstno kosilo. Kmalu se je okoli nas zbralo več domačinov. Ni preostajalo drugega, kot da pevski zbor zopet .zapoje nekaj pesmi. Pod vodstvom g. Pertota je pričel zbor s pravim koncertom naših pesmi.' Ob vsaki pesmi se j.’ navdušenje dvignilo tako, da nas ob uri odhoda niso pustili odpotovati ter so vedno zahtevali, da še nekaj zapojemo. Pevci so ugodili, tako da se je naša .pesem na Bušni-kovem dvorišču razlegala še pozno popoldne. Končno je bilo le treba odriniti, ker na programu je bil še kratek pristanek ra Vrbi. Slovo je bilo zelo prisrčno, vsem domačinom je bilo zelo žal, da nismo -mogli še ostati. Tisti popoldan bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. Odpeljali smo se nato mimo Baškega jezera v Rožek in v Vrb j ter po kratkem odmoru nato dalje v Beljak, od koder smo po večerji spet zasedli naš avtobus, ki nas je nato potegnil proti domu. Res krasen izlet, ob najlepšem vremenu, kjer smo videli mnogo lepega in novega, kjer smo se srečali z našimi brati, bo ostal vsem udeležencem v prav prijetnem spominu. Izletnik Titopa žlpllenjska raoen?!