Št, 30 Gorici, v torek dne 5. maja 1914 Tečaj XL1V. hhaja takrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne, Stane na leto K 10* — .. 7< »......2*50 Posamične številke stanejo . . . 8, vin,. Ra naročila bres doposlane naročnine 86 ne oziramo. Telefon št. 83. *Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upvavnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v L nadstr, na )*?o v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Izredni primanjkljaj deželnega proračuna za leto 1914. (Konec.) Sedanje deželne naklade. "Naklade, ki jih sedaj pobira goriški deželni zalog, so te-le: a) doklada po 20% na zemljarino, b) doklada po 20% na hi-, šarino, c) doklada po 20% na hišno naj-marino, d) doklada po 30% na osebne davke (obrtnino in rentnino), e). doklada po 120% na užitnino vina, mošta in mesa in f) davščina 4 K od" hektolitra piva. Dohodek od 20%tne doklade na užitnino. in davščine i K od hektolitra piva gre . v prid okrajnih šolskih zalogov (deželni zakon od dne 14. januarja 1906). Naslade označene od a~f so ostale .nespremenjene že od leta 1906 sem, torej tekom dobrih. 8: let, Da. se bode, moglo presoditi, ali in V; koliko bi se moglo navedene, naklade povišati, je podal deželni .računski urad tako-le obrazloženje.: 1. Doklade k neposrednim davkom, ki jih naša dežela, pobira od davkoplačevalcev, so v primeri-z doklacjami, ki jil| imajo druge dežele,. n a -v i d e z n o jako PJČle, . - ..•.¦•;¦;..¦; .*: , >'¦<¦' . ,. ¦. i ' To izvira-v rprvi vrsti od- tod, da< na Goriškem prenašajo stroške za šole, ce~ ,stc in bolnike dotični šolski, cestni in občinski zalogi, -dočim v drugih deželah taki POtroški so sprejeti praviloma v proračune deželnega zaloga. Okrajne- in občinske doklade k neposrednim davkom so v zadnjih letih tako poskočile, da nas mora to resno skrbeti in da je to otežkoqilo in skoraj da onemogočijo vsako nadaljpo „pp-viševanje le teh v prid deželnega zaloga. Vsa obremenitev neposrednih davkov dežele za avtonomne namene je-razvidna iz tega-le .razpregleda.; -• - Avtonomne doklade znašajo namreč: za deželne namene (povprečno) 22^/r, za Šolske namene 90, 94. 125 in 150$, za cestne namene od 20 do 50%. za občinske namene: v 196 občinah do 100% v 71 občinah, od .100.-do 2,Q.,Q%, v. 8. občinah nad 200%. ,/ - ' ....... ._ ,., .,„. Tu se pa ni vpoštevalo niti doklad, ki jih pobirajo cerkvene občine, niti občinskih doklad v delu (§ 74 obč. reda), niti slednjič doklad na obrtnino, ki jih pobira' trgovska zbornica. 2. Doklade na užitnino vina, mošta in mesa. Erarska užitnina je podvržena idežel-ni dpkladi po 120% in občinskim dokla^ dam. 1-i so znašale leta 191.2: v 198 občinah do 100% in v. 75 občinah od 100 do '" .200%. Od tistega časa naprej se je obremenitev znatno zvišala, vsled česar se lahko trdi, da erarska užitnina je obdačena z avtonomnimi dokladami po 220% povprečno. To kaže, da je podvržen povžitek vina v naši vseskozi vinorodni deželi skupnemu davku od a) 19 K od hektolitra, v krajih I. razreda, b) 14 K 27 v od hektolitra, v krajih II. razreda. Ni treba torej tu navajati nadaljnih argumentov v dokaz, da je vseskozi nemogoče še nadalje poviševati sedanjo deželno doklado na užitnino vina, mošta in mesa. 3. Deželna davščina na povžitek piva znaša 4 K od hektolitra. Ako se doda tej obremenitvj občinska davščina in dotični erarski davek, se spozna, da je povžitek piva obdačen komaj z 10 K od hektolitra, dočim je. najvažnejši deželni pridelek namreč vino obremenjeno s 14 K 27 v — 19 K od hektolitra; Pivo vživa torej obdačilen privilegij, ki je v naši deželi vseskozi neopravičen; toda kljubu temu niso zadobile ponovne resolucije, ki jih je deželni odbor po nalogah deželnega zbora vložil in ki so stre-mile za tem, da bi se doseglo primeren povišek deželne davščine od piva, zaže-lienega vspeha in nasprotno, tudi pred kratkim je bil deželni odbor obveščen z dopisom c. kr. namestništva od dne 4. decembra 1913 štev. IX—290 (odb. štev. 15339/13), da je. c. kr. finančno minister-stvo vnovič zavrnilo vlogo za povišek deželne davščine na pivo. Enaka usoda ie zadela identično vlogo vloženo leta 1909 (odb. štev. 10106/09). Pfedviduie se, — tako pravi poročilo dež. rač. urada — da deželni zastop ponovi svoj postulat, da se zenači obdačba vina in piva; toda ne bi bilo modro, da bi se stavilo preveč upanja v dober vsneh te nkc'je in tim mani pa. da bi se pričako-vnlo večiecra dohodka od morebitnega po-viška davščine od piva v namen, da bi se ž nJim deloma pokril primanjkljaj deželnega proračuna za leto 1914. električna centrala u Tržiču. Da se ustreže povišanju : oddajanja električne eneržije; so napravile »Off icine Elettriche deli' Isonzo« v Tržiču veliko po najnovejših izkušnjah opremljeno parno napravo, ki oskrbuje od J. jan. 1914 skupno z dosedanjimi napravami za. proizvajanje toka. razpečevališče z električno .eneržijo. Umestno je torej, da na kratko opišemo to.centralo in ž njo v zvezi-stoječe razdeljevalne naprave. Parna centrala v Tržiču je zgrajena zvezano.-na obstoječe- centrale : vodnih' moči ob kanalu.Dottori in bo tvorila po popolni zgradbi, parno-rezervo za Velike-naprave vodnih moči, ki se imajo zgraditi ,o b Zgornji Soči. Dosedanja zgradba električnih naprav obsega dva turbo-agregata po 2800 Kva, more pa se zvišati na 5000 Kva; v celem sestavu bo elektrarna razpolagala skupno1 z nad 36000 PS. ••- .¦¦¦'¦¦¦> Naprava se deli v prostor s kotli, v prostor,s stroji in v pretikalnico in prostore transformatorjev. Med centralo in mestom se gradijo delavske hiše, ustrezajoče vsem zahtevam v higijeničnem pogledu in glede oskrbe delavcev. Kotli so sedaj štirje s 340 m2 vročinske površine in za 14 atmosfer obratnega pritiska. Vsak kotel more dati normalno 20 kg pare s 14 atmosferami nadpritiska in 360 °C več vročine pri 80% uporabnem efektu. Največ se jamči 24 kg za kvadratni meter vročinske površine. Napravljena para gre po ceveh v parne turbine;-turbini sta sedaj-2; dajeta po 3000 PS pri turi 2520 na minuto in delata s paro 13 atmosfer napetosti in temperaturo 325 °C. Para gre od tu v kondenzator, kjer se spremeni v vročo-vodo in se ta odvede v reservoir s kondenzatno pumpo. Kondenzator ima površine 395 -ni8, sestavljeno iz cevi v dolgosti 6000 m. Napravljeni tok se odvede v nabiralnike iz aluminija 2000 mm2 poprečnega prereza, ki so montirani na pretikalniku $000 volt. Pod tem prostorom se nahaja prostor za transformatorje. Tu sta naj-prvo dva transfomatorja po 1000 Kva, ki transforinirata strojno napetost na 50000 volt za daljno napeljavo proti Trstu in Gorici, potem dva transformatorja po 1.200 Kva za 10000 volt razdelilne napetosti v Furlaniji. Od 10000 volt-nabiralni-kov se oskrbuje 2 prosti napeljavi, izmed katerih jedna veže obstoječe naprave vodnih moči ob kanalu Dottori z razdelilnim omrežjem na Furlanskem, dočim je druga določena za oskrbo krajev proti Nabrezini. Za lastno potrebo centrale sta dva transformatorja po 150 Kva. Iz centrale gredo torej 4 napeljave, obe omenjeni po 10000 volt, in dve po 50.000, izmed katerih jedna pelje čez Nabrežino v Trst, druga v Gorico. V N a b r e ž i n i je napravljena postaja transformatorjev, ki zniža del toka potom dveh transformatorjev a 400 Kva od 50000 na razdelilno napetost 10000 volt. Idoč skozi to postajo skonča 50000 voltna daljna napeljava v postaji transformatorjev v Rojanu. Tam se zniža v dveh transformatorjih po 1500. Kva napetost na 25000 volt in stvoritev se spelje potom 2 kablov v postaje transformatorjev c. kr. skladišč v Trstu. V Rojanu so transformatorji in pretikalniki, da morejo oddajati v okolico tudi 10.000 voltni tok. V Rojanu je tudi transformator, ki izdeluje tudi za razsvetljavo in pretikalnike posebno napetost 115 volt. Za sedaj bodo tam 4 transformatorji s skupno stvoritvijo 5000 Kva; poskrbljen pa bo prostor za razširjenje do 18000 Kva. . .Zgradba centrale v Tržiču je prva etapa v .izvrševanju gradbenega programa O. E. T. Druga etapa bo uvodoma omenjeno izkoriščanje vodnih moči Zgornje Soče, proračunjeno skupno na.. 40000 do 70000 PS. Inženir Defant je obrazložil delovanje sedanjih naprav in kaj se misli še ukreniti. Črte so: Tržič - Trst, črta se v Nabrežini od deli tudi. v Miramar.. Črta, ki je že skoro dograjena, gre iz Tržiča čez Dol, Miren do Kromberga, odkoder bo zveza s furlansko črto. Iz Re-dipulja bo peljala Črta v Št. Peter ob Soči, Viles, Romans, Medejo, Marjan, Šlorenc, Ločnik, druga črta pojde iz ŠIo^ renca v Krmin, Bračan, jedna v Koprivo. V načrtu je potem zveza Trst-Žavlje-Istra. * To delo, ki se izvršuje, je velikanskega pomena za celo deželo. Cela dežela bo imela veliko korist od teh nai,;aV. Zato pa poživljamo prizadete občine in posestnike, naj ne delajo težav pri tem ogromnem delu; izvrši naj se to delo lepo v miru, v sporazumu, v korist cele dežele! Otvorjena je bila ta centrala v četrtek 30. aprila 1.1. ob mnogoštevilni udeležbi gostov. Navzoči so bili: deželni glavar prost Faidutti, deželna odbornika Do-« mlnko in dr. Pinausig./ e. kr. okr. glavar Oasser, župan tržiški dr. Rebulla z občinskimi svetovalci, župan goriški Bombig,; predsednik goriške trgovinske zbornice Venutti, geometer Gasser in drugi. Med gosti iz Trsta c. kr. namesmištveni svet-, nik Pippitz in višji stavbeni svetnik Mach-nich, v zastopstvu tržaške občine mestna odbornika dr. Slavik in dr. Just Pertot, istrski deželni glavar dr. Rizzi, državni poslanec dr. Gregorin i. dr. Ko so se gostje zbrali v elektrarni, je predsednik družbe inž. Izidor Piani očrtal postanek, razvoj in pomen električnih naprav ter končno zaprosil navzočega župnika tržiškega, da blagoslovi električne naprave. Po dovršenem obredu blagoslovljenja je deželni glavar v imenu dežele čestital družbi na •delu, izvršenem na korist Tržiča in vse goriške dežele z zagotovilom, da bo dežela tudi zanaprej storila, kar bo v njeni •moči v prospeh občekoristnega podjetja. Na to je uradnik družbe pojasnil gostom ustroj naprav in sile podjetja, katero hoče preskrbeti vso goriško deželo z električno razsvetli a v o i n g o n i I n o s i I o ter raztegniti svoje delovanje tudi v bližnje dežele Trst, Istro in Kranjsko. Po teh pojasnilih so si gostje v oddelkih pod vodstvom strokovnjakov- ogledali podrobnosti naprav. • Meta Tinta, pttja. Povodom IX. avstrijskega vinorej-skega kongresa, ki se bo vršil od 5. do 13, septembra 1914., se priredi v Gorici poleg razstave strojev in priprav za vinarstvo pokušnia goriških Vin. Namen te pokušnje je, da se seznanijo vinarski veščaki in vinski trgovci z našimi vini in da s tem pospeši prodaja. O-behem pa ima pokušnja tudi namen, nuditi domačim vinogradnikom, da se seznanijo v preskuševanju vin in da- se zbudi med njimi nekaka konkurenca v pravilnem kletarstvu. V ta namen se obrača podpisani odbor do naših vinogradnikov, da se v čim večjem številu udeleže te pokušnje z dopoši ljanjem vina lastnega pridelka. Od vsakega vzorca naj se vpošlje vsaj po 6 steklenic, držečih 7io I vina. Ena teh steklenic se uporabi za predpoku.šnjo, ena za kemično preiskavo, ki se1.izvrši brezplačno, ena za pokušnjo preskuševal-ne komisije, ostale pa za pokušnjo vdelež-nikov vinarskega kongresa in domaČih, vinogradnikov, ki pridejo h pokušnii. Pri dopošiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v takozvanih renskih steklenicah, črno v^bordosteklenicab. Odbor da vinogradnikom take steklenice,kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago. — '."".'.'; . Za najboljša vina se bodo delila razna priznanja in darila. , " ' Kdor hoče svoje vino vposlati na razstavo, naj javi to 4o konca maja t. I. predsedništvu IX. vinoiejskega kongresa v Gorici (deželni dvorec). Odbor odpošlje svojedobno sam po vino. Za dobo razstave se dajo razstavljal-cem tudi kioski na razpolago, v katerih z? morejo svoje vino razprodajati. Koliko bo znašala najemščina za kioske, jloloči razstavni odsek. Odbor IX. avstrijskega vinorejskega -kongresa.. Statut avstrijskih uinorejskih kongresov- Namen. Člen 1. Avstrijski vinorejski kongresi imajo namen povzdigniti in pospeševati vinske pridelke in vinsko trgovino/kakor tudi varovati skupne koristi le-teh na sledeči način: a) fra se razmotrivajo vsa potrebna vprašanja glede vinskih pridelkov in vinske trgovine; da.se uporabi znanstvo v praksi; da se čim največ razširijo priznano dobre pridobitve v tem pogledu tako, da more biti o njih poučen vsakdo. b) Upiivati na državno in deželno za-konodajstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo vinskega pridelka in vinske trgovine. Kraj in čas kongresa. Člen II. — Kongresi se prirejajo, oziraje se na vse avstrijske vinorejske dežele, tako, da se, če le mogoče, menjajo v južnih in severnih vinorejskih pokrajinah. (K južnim vinorejskim deželam se štejejo: Južno Tirolsko, Kranjsko, Primorsko, Dalmacija ter Bosna in Hercegovina; k severnim vinorejskim deželam spadajo: Štajersko, Dol. Avstrijsko, Moravsko in Češko.) Praviloma se mora vršiti tak kongres vsako četrto leto. Udeleženci Člen III. — Člen kongresa more postati vsakdo, ki naznani udeležbo pri kon-gresovem odboru in plača pristopnino 10 kron. Kmetijska in vinorejska društva, kakor tudi zadruge so upravičene udeležiti se kongresa in odrediti h kongresovim sejam svoje odposlance. Članarina se mora plačati za vsakega odposlanca. Ko se plača pristopnina, dobe udeleženci kongresa pristopnico. Pravice udeležencev. ; Člen IV. — Vsi udeleženci imajo pravico udeleževati se razprav, zborovanj in glasovanj na kongresu, staviti predloge in posečati razstave, ki se prirede povodom kongresa, kakor tudi udeleževati se izletov itd. Udeleženci dobe brezplačno izvod poročila, ki se objavi o kongresovih razpravah. Pri vprašanjih člena T. lit. b) ne morejo inozemci glasovati. Na predlog vsaj 20 udeležencev se mora glasovati imenoma. Dolžnosti udeležencev. Člen V. — Vsak udeleženec kongresa mora ob vpisu plačati predpisano pristojbino. Oproščeni so: a) odposlanci javnih uprav tuzemstva in inozemstva; b) členi odborov, ki skrbe za predpriprave kongresa. Sklicanje kongresa. Člen VI. — Sklicatelj kongresa je avstrijsko državno vinorejsko društvo. O-srednji odbor tega društva voli kongresov iidbor, ki ima dolžnost izvesti kongres. Kongresov odbor mora pričeti s pripravljalnimi deli za kongres, voliti častno predsedstvo, poskrbeti za potreben de-'nar, pretresovati in določiti vzpored in proračun za kongres, dajati Tačune o do-J^dkih in izdatkih, poskrbeti za tiske in Razdelitev poročila o razpravah. Seje kongresovega odbora se vršijo pod predsedstvom izvoljenega predsednika oziroma podpredsednika. Sklepe mora izvršiti poslovno vodstvo avstrijskega državnega vinorejskega društva. ,j Predsedstvo zastopa kongres na zunaj in podpisuje vse objave. Ako se vrši kongres v drugem kraju m ne tam, kjer ima društvo sedež, se izvoli v dotičnem kraju za pripravljalna dela krajevni, odbor, ki izvršuje sklepe kongresovega odbora. Kongresov odbor sestoja iz izvoljenega predsednika in podpredsednika, iz glavnega poročevalca, tajnika, blagajnika in poslovodje, iz treh odbornikov in iz zastopnikov one dežele in onega mesta, kjer se vrši kongres. Kongresov delokrog. Člen VII. — V kongresov delokrog spada: 1. Volitev drugega podpredsednika za zborujoči kongres; 2. Izbiranje,kraja in časa, v katerem se naj vrši naslednji kongres. 3. Razpravljanje vprašanj, ki jih je kongresov odbor sklenil obravnavati in sicer po določenem dnevnem redu: dalje tudi sklepanje o stavljenih predlogih. Pri sklepih in volitvah je treba absolutne večine glasov. Razpravni jezik in poročila. Člen VII. — Kongresne razprave se morejo vršiti v vseh deželnih jezikih. Po- ročila, ki se o tem objavijo, izidejo v nemškem ali pa v tistem jeziku, v katerem se je podal uradni referat; takemu referatu se mora pridjati nemški prevod. Vsi referati, ki so določeni za razpravljanje na kongresu, se morajo predložiti kongresovemu odboru do 30. junija, Kongresova razstava. Člen IX. — S kongresom se, če le mogoče, združijo razstave vina, grozdja, vinarskega orodja, strojev, kletarskega orodja in učnih sredstev za vinorejo in kletarstvo. Vodstvo kongresa. Člen X. — Razprave na kongresu se vrše tako, kakor se na predlog predsedstva določi v otvoritveni seji. Končna določila. Člen XI. — Ako se kongres iz kateregakoli razloga ne more vršiti v izbranem kraju (člen VII. št. 2.), ali ako se ne doseže sporazum glede izbere kraja, je prepuščeno osrednjemu odboru avstrijskega vinorejskega društva, da določi kraj naslednjega kongresa. Politični pregled/ Cesarjeva bolezen. — Zadnja poročila pravijo, da se ni izboljšalo cesarjevo stanje. Katar je ostal neizpreme, jen in se ni nikakor zboljšal. Brouchitis je postala kronična. Oficielno jutranje poročilo pravi, da je imel cesar zopet precej slabo noč, da je ostal katar neizpremenjen, posebno pa je nadlegoval cesarja po noči hud kašelj. Splošno pa se počuti cesar dobro. Večerno poročilo pravi, da je tudi po dnevi cesarja mučil kašelj. Na desni strani so ostali znaki omejenega suhega katarja. Za delazmožnost parlamenta. — Včeraj se je vršila na Dunaju že tako dolgo napovedovana konferenca načelnikov strank, ki naj ustvari možnost delovanja parlamenta. Konferenca pa je pokazala, da je nemogoč vsak uspeh. Češki načelniki strank so izjavili, da brez češkega deželnega zbora je nemogoč državni zbor in so stavili zahteve glede rednega ; delovanja češkega deželnega zbora. Te zahteve je seveda vsak nemški zastopnik po vrsti odklonil. Upravičeno pa je povdarjal posl. Korošec, da ni odvisna zbornica le od češko nemškega spora, temveč da tudi ureditev razmer na jugu odločuje o usodi parlamenta. Nato so socialno demokratični poslanci ostro napadali vlado in grofa Stiirgkha in njegov absolutistični sistem. S praznimi frazami je skušal na to Stiirgklu opravičiti svoj absolutizem. Končno paie izjavil, da ne bo parlament sklican pred zimo. — Uspeh konference je velikanska ničla, kar je pa čisto naravno, ker vlada je preveč zadovoljna z absolutizmom da bi ga hotela končati. r Balkan. — Srbi o B e r c h t o i d o -vemekspozeju. Srbski listi in vodilni politiki se pečajo mnogo z Berchtoldovim ekspozejem. Splošno se priznava miroljubni ton v ekspozeju in v obče je zavladalo mnenje, da je postal Berchtold spravljiv. Skrajni čas bi pač bil! Razdelitev turških dolgov mefl novo-osvojeno ozemlje balkanskih držav. :-— Porta je izročila francoski vladi tabelo, ki razdeljuje med posamezne balkanske Hr-zave dolgove, ki jim pripadajo vsled no$b-pridobljenega ozemlja. Po tej razdelitvi pripade na Grško 14,315.000 turških funtov, na Bolgarsko 4,076.000, na Srbijo 4,452.000, na Albanijo 1,091.000 in na Čr-nogoro 151.000 turških funtov. Nemiri v Albaniji. — Ogrožena K o r i c a. Vstaške čete v južni Albaniji so zasedle mesto Kolonijo in se pripravljajo, da osvoje Korico. Tamošnje prebivalstvo je prosilo albansko vlado za pomoč, ki se pa še ni odločila. Pa tudi proti drugi strani, proti Tepelenu prodirajo- Epiroti, ki hočejo zanesti vse one pokrajine, ki so jih zapustile grške regularne čete. Nove poštne pogodbe. — Rumunski senat je odobril poštne, brzojavne in telefonske pogodbe Rumunije z Grško, Črno-goro in Srbijo. Vojna med Mehiko in Zjedinjenimi državami. — Kar smo v soboto napovedovali, tp se Je tudi že zgodilo. Amerikan-ski dolarji zmagujejo. Voditelj vstašev, general Caranza je naznanil v Washing-ton, da ne prenehajo med premirjem boji med njim In Huerto. Zjedlnjena Mehika je torej hitro končana. S tem je pa tudi usoda Huerte skoraj zapečatena. In v resnici se tudi pripoveduje, da je H u e r t a že pobegnil in se vkrcal na francosko križarko »Condž«. Nekrvava bitka. — Pred kratkim so zasedli Amerikanci vodovod v Vera Cruz. Vsled tega je prišlo med Mehikanci in Amerikanci do spopada, ki se je pa končal zelo nekrvavo. Kakih 500 Mehi-kaneacev je prišlo pred amerikanske predstraže in zahtevalo, da jim izroče Amerikanci vodovod, drugače da takoj naskočijo Amerikance. Poveljnik Ameri-kancev je pa hitro poslal po pomoč in je nato odklonil zahtevo. Ker j so bile pomožne čete že na potu, so se Mehikanci umaknili in od daleč izstrelili par strelov, ki pa niso prav nobenemu škodovali. In v tem stilu se vrši vsa vojna med Mehiko in Zjedinjenimi državami. Odkritje Košutovega spomenika. — V Debrečinu so odkrili na slovesen način spomenik Lajošu Košutu. Zastopane so bile vse parlamentarne stranke in tudi vladna; tako so počastili spomin ogrskega revolucionarja. Domače vesti. Dr. Anton Dermota. — Kruto razsaja to pomlad smrt med slovenskimi vrstami. Komaj smo spremili k zadnjemu počitku enega, ko nas poživlja nov grob, da vršimo zadnjo prijateljsko uslugo. V cvetju življenja je pograbila smrt goriškega odvetnika — dr.AntonaDermoto, moža, ki je že.dosti koristil svojemu narodu in ki je komaj začel s svojim plodonosnim delom. Visokošolske študije je dovršil v L Pragi in je bil med prvimi Slovenci, ki so se otresli nemških univerzitetnih mest in odšli v Prago. S pridom je proučeval tamošnje kulturne razmere in kot plod njegovega dela smo prejeli prevod Atagdale-ne. Skupno z dr. Lončarjem in drugimi je izdal dr. Dermota poslanico« Kaj hočemo«, ki je, posebno vsled svojih novih idej silno uplivala na mladino. Ta brošura je dala podnet tudi k nastanku nove narodno radikalne struje, ki je čisto spremenila slovensko dijaštvo. Po dovršenih študijah je šel dr. Dermota v Gorico, kjer je prevzel uredništvo »Naših Zapiskov«. Svoje-časno je pisal dr. Dermota tudi mnogo v Slovanskv Prrehled ter druge revije. Sploh je b;l vsestransko publicistično delaven in užival vsled svojega vestnega delovanja splošen ugled. Dr. Dermota je bil pristaš soc'alno demokratične stranke, bil pa je tudi odločen Slovenec in bil Član vseh važnejših goriških narodnih društev. Blagemu pokojniku, odličnemu inteli-gentu in zavednemu Slovencu svetel spomin! Pogreb dr. Dermote se je vršil danes poooldne ob 3. uri. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Udeležili so se pogreba stanovski kolegi pokojnega, slovenski in italijanski, odvetniki in koncipijenti, 6 jih jej korakalo ob vozu. Zastopana je bila sod-' nija in drugi uradi, društva ter mnogo drugega občinstva. Za krsto so stopali mati in bratje pokojnega, socialni demo-kratje so nesli tri velike vence z rdečimi trakovi in napisi. Udeležili so se pogreba tudi sodrugi iz okolice, zlasti iz Solkana. Cvetlična dneva, določena za .soboto 9. in nedeljo 10. t m., se odložita na 16. in 17. t. m. Lajovičev večer. — Ni bil še kmalu obiskan kak koncert tako dobro, ko sobotni, ki je bil posvečen najodličnejšemu glasbeniku slovenske moderne, Antonu Lajovicu. Koncert so otvbrile tri orkestralne kompozicije Lajovica: Adagio, an-dante in capriecio. Skladbe so težke a zanimive, instrumentacija razkošna, barve bogate, vsa mnogoličnost Lajovičeve palete pride do polne veljave. Skladbe je dirigiral g. P e š t a in žel za dobro proizvajanje v polni meri zasluženo priznanje. Pa tudi g. Lajovica je nagradilo občinstvo z burnim aplavzom, ker tudi muzi-kalno težke skladbe so uplivale v vsej svoji lepoti na občinstvo. Orkestralnim točkam so sledile vokalne. Predvsem je značilno za Lajovica, da ne razmetava I svojih sil za prazno besedilo, temveč da je krasna glazba posvečena le krasni ( pesmi. Radi tega pa je tudi efekt njegovih vokalnih skladb tem silnejši. Pa še nekaj je značilno pri Lajovičevih vokalnih skladbah. Zelo težki so Lajovičevi samospevi in zbori, ali Čim večkrat se jih sliši," tem silneje uplivajo. Posebno se je to opazilo pri »Serenadi«, ki smo jo v Gorici culi že opetovano. Kakor da je nihče še nikoli ni slišal, tako je prevzela vše njena lepota. Proizvajanje vokalnih skladb je bilo vzorno. Pri koncertu navzoča zastopnika ljubljanske Glasbene Matice, g. koncertni mojster M a t e j H u b a d in pa predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. R a z i n g e r, sta se izjavila o koncertu kar najlaskavejše. G. Hubad je dejal, da ga je naravnost presenetil pevski zbor s svojim petjem in g. Razinger je zboru čestital na tako sijajnem uspehu. Mislimo, da mnenje dveh takih strokovnjakov dovolj razločno pripoveduje o uspehu zbora. Isto tako pa je tudi g. La-jovic pohvalil v toplih besedah zbor. Solo-speve je pel g. R i j a v e c na način, da je dvorana kar odmevala-odobravanja. — Lajovičev večer je bil eden najlepših koncertov Pevskega in glasbenega društva--Slovenska moderna je imela svoj častni večer, svoj častni večer je pa imelo tudi Pevsko in glasbeno društvo. Da se je to zgodilo, je pa zasluga g. J. Michla in tudi tega ne smemo prezreti, še manj pa pozabiti! < Koncert. — V soboto 9. maja ob 8. uri in pol zveče: stopi M a r i j K o g o j drugič pred goriško občinstvo. S svojim zborom, ki je pokazal že lani, da ga zna spretno izuriti in ovladati, bo žel v Trgovskem domu tudi v soboto gotovo uspehov. Klavirske točke so letos povsem drugačne kakor lani, bolj lahkotne, kratke in duhovite. Vsa stvar obeta postati zelo prijeten in fin večer, ki se ga morajo goriški Slovenci z veseljem in mnogoštevilno udeležiti. Naša glasba se je namreč v zadnjem desetletju zelo krepko,in uspešno dvignila in obHubuje še velikega razmaha, ako naleti pri javnosti na razumevanje in pravo zaslombo. Podpirajmo naše talente tedaj, ko so opore potrebni in stoje v najvažnejšem razdobju svojega razvoja, ne pa tedaj, ko zaslombe več ne rabijo. Vspored: 1. a) D. Bortnjauskv: Večerni spev; b) Sinočni sen, bolg. nar. c) Srce je žalostno, Slov. riarVd) Slavček, rus. nar. 2. a) Dr. B.Tpavec: Cena poljane rosa pade; b) Dr. B. Tpavec: Romanca iz op.: »Tičnik«; c) P. H. Sattner: Samospev iz »Assumptija«; 3. a) V. Novak: Serenade; b) V. Novak: Serenada. 4. a) A. Lajovic:'Zunaj na rahlo sapica pihlja... b)M. Kogoj: Češka narodna: c) A. Lajo-vic: Tkalec. 5. a) Fr. Chopin: Mazurka: Fr. Chopin: Mazurka. 6. a) Ptički, češ. nar. b) Plavarska slov. nar.. c) Kmetic, čel nar. — Cene: Fotelji: 3.50 K, sedeži od L—IV. vrste 2.50 K, od V.—VIII. 1.80 K. Balkon: 2 K, galerija: 1.60 K, stojišča 80 v, dijaki 50 v. Začetek točno ob 729. zvečer. Majnikov izlet goriške in tržaške podružnice S. P. D. se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 10. maja 1914 na Trsteli <§43- ml Odhod iz Gorice z drž. železnico ob. 7*5$ do Prvačine. Povratek čez.Železna vrata na Dornberg. Hrano je treba za vrh s seboj vzeti. Proti zapostavljanju slovenskega železničarja na domaČih tleh. Proti Wleserju. — V nedeljo 3. t m. se je vršil v Ljubljani v Mestnem domu shod narodno-soci-> alnega delavstva, katerega se je udelež:! tudi odposlanec tržaške N. D. O. Brand-ner; navzoči so bili tudi poslanci dr. Rav-nihar, Reisner. Ribnikar, Turk. Spfejew je bila med drugimi resolucija, ki slove: Slovenski železničarji zbrani na javnem majniškem shodu, dne 3. maja v »Mestnem domu«. V Ljubljani dvigajo najod-ločnejši protest proti zapostavljanju slovenskega železničarja na slovenskih domačih tleh in zahtevajo, da se tem razmeram napravi takoj konec, zlasti pa prote stirajo proti nastopu občinskega sveta v Knittelfeldu, ki je sklenil, da se jugoslovanske železničarje v jezikovno mešani!) krajih sploh ne sme nastavljati, protestirajo obenem proti goriškemu postajena-čelniku VVieserju in zahtevajo, da se ga v smislu zahtev resolucije goriškega protestnega shoda premesti iz Gorice. Za Ljubljano pa zahtevajo, da se nemških železničarjev ne nastavlja, ker je Ljubljana popolnoma slovensko mesto, to tem bolj krt princip izvajalo Nemci celo v jezikovni! mešanih krajih, kar dokazuje naveden sklep občnega odbora v Knittelfeldu. Po- fcivljajo železniško upravo, da se naše za- I liteve vzamejo v poštev, naproŠeni so vsi I slovenski in slovanski državni, poslanci', tla posvetijo obupnim razmeram jug. železničarjev polno pozornost. Jugoslovanske železničarje pa poživljamo, da se pridružijo Z. J. Z„ ki je danes edina zaščitnica j,i braniteljiea jug. železničarjev. . KadiInli«pVU':1(:oe4L, kraj, vse. po, italijansko prikrojeno! Tega ni treba; županstva naj izdajajo služkinjam poselske knjižice, delavkam pa delavske! . ¦ ,, Pometanje pred prodajalnami v Gorici. —r Kolikokrat smo že tožili v »Soči«, da je.;skrajno, nevarno tisto pometanje pred prodajalnami okoli 8. ure zjutraj, ~da se lahkootroci naberejo potom prahu in smeti iz prpdajalen kali nevarnih bolezni. Gorica slovi radi milega podnebja, ali tudi v Gorici največ ljudi umrje za jetiko. So kriva temu slaba stanovanja, ali kdo ve, koliko ljudi se loti jetika, ker uživajo prah, ki jim leti, v usta in nos izpred prodajaln. Goriški magistrat je sedaj ukrenil nekaj: namreč, da med 7. in 8. uro zjutraj se ne sme pometati pred prodajalnami, ker gredo otroci v Šolo; pomesti se mora pred 7. uro ali ker naš magistrat ne zna izdati nobene povsem pametne odredbe, določa, da se lahko pometa tudi po 8. uri! Ta je lepa. Tudi po 8. uri še gredo otroci v šolo, uradniki in drugi uslužbenci pa v pisarne, gospodinje na trgJtd.r odslej naj torej., ti prav krepko uživajo prah izpred prodajaln trgovcev, katerim se ne bo ljubilo pomesti pred 7. uro. — Mi zahtevamo, in z nami pač vse razsodno meščanstvo, da se mora pometati pred prodajalnami mnogo pred 7. uro, pozneje pa sploh ne več! In iz prodajaln ne sme nihče metati prahu in smeti na cesto! -— Da se doseže to, bo treba, kakor kaže; še trdega boja z drugače tako fviilturnim gorskim magistratom! Še sovražniki ga hvalijo in so mnenja, da so mu delali grdo krivico, ako so ga svoj čas preostro obsodili. Danes ta sodba več ne velja, danes je kinematograf že ljubljenec vseh mestnih in tudi podeželskih slojev. Danes nudi kinematograf največje skrivnosti iz mikroskopije, danes midi.jkinematograf umetniške igre kakor vsako gledališče in najboljši igralci dunajskih gledališč kot n. pr. slavni Girar-di so že igrali za kinematogrartčne filme. V Gorici prednjačl v vsakem oziru »Cen-tral-Bio«, ki prekaša vsako drugo podjetje .te vrste, pri tem pa ima vedno zmerne solidne cene. Danes se predvStavlja krasna šakverra, jutri in v četrtek Anzengruberje-va drama »Četrta zapoved«, na kar opozarjamo tudi obiskovalce z dežele. Umetniški užitek, cene pa Kmerne. Bodočo ne-delio zopet dvojni vojaški koncert na splošno željo občinstva. Neko ženo je podrl na tla v Gorici na Korsu 17 letni pekovski pomočnik Varsin Osvaldo, italijanski podanik. Ženi se ni pripetilo k sreči nič hudega, kolesar iz Italije pa je nevarno poškodovan na desni nogi. V ženski bolnišnici v Gorici se nahaja 7Jetna Albina Batistič, ki je prišla na Go-riščeku pod avtomobil ter je močno poškodovana. Z nožem ie ranil Karol Zorzut iz Ve-drijana sovaščana A. Kuščarja. Obsojen je bil radi tega na 6 tednov ječe z jednim postom. Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. niajnika naroče izborno skupino 5 srečk 7. glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5.25, ali manjšo'skupino 3 srečk z glav- nimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3.25, kajti že. ep sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju, zamorejo pripetiti tudi še drugi glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejema glavno zastop- ^fLyfeLf$ke4mJu^4jskeJiuiike v Ljubljani "oY>~ " " . ' DOPISI. Gradišče nad Renčami. — Dne* 4. t. m. je umrl naš vrli PeterKerševan, posestnik, ki je bil odlikovan z zaslužnim križcem za vinorejo in sadjerejo. Pokojni je bil značajen mož in zvest pristaš naše stranke. Dosegel je starost 77 let. Zapušča soprogo, dva' sinova in enajst, hčera. !Vseh otrok je imel 25. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Pevsko- izobraževalno društvo »Prešeren« v Št: Petru pri Gorici priredi v nte-deljo 17. maja t. J. veselico. Več prihodnjič. V Lokavcu pri Ajdovščini se vrši v nedeljo 10. maja t. 1. javen ples v gostilni g. Rebka, pri katerim igra domača godba. Svirali se bodo povsem novi komadi in ponajveč slovanske uglasbe. Pričetek ob 3. uri popoldan. Ker je čisti dobiček namenjen v p o d-p o ,r o S o k o 1 s k i m kroje m, se uljud-no vabi slavno občinstvo in sosebno brate Sokole za obilen poset. Lokavec je lepa vas v sredini mnogih občin in nudi za isti dan lep izprehod — krasen izlet združen s prijetnim razvedrilom. Toraj v nedeljo vsi v Lokavec, na veselo svidenje in bratski uazdar. Tečaj za ženska ročna dela za občine Kamnje, Skrilje in Vrtovin. — Ta tečaj s sedežem v Kamnjah je otvorjen. Poučuje strokovna učiteljica Frančiška Feigel. Tečaj bo trajal do konca julija 1.1. K. k. Nebenzollamt Robič je tudi ža-losnr spričevalo naših sicer v narodnem ozhu odločnih Gorjanov. Tudi po drugih krajih naše dežele se mnogo greši v tem ozirr. a največ samo — nemških pečatov imajo vendar le c. kr. -finančni uradi'; ker se namenoma zapostavlja pravice našega jezika pri vrhovnem uradu c. kr. finančnem nadzorništvu v Gorici. Vseka-ko bodemo morali posvetiti večjo pozornost finančnim uradom in pri c. k. finančnem nadzorništvu tudi ni vse zlato, kar se sveti. obširnih dvoranah polnih starinskega orožja, slik, listin itd. Toda najlepši užitek je, ko prileze Človek po vrhu visokega obzidja skozi hodnike na vrh starega v nebo štrlečega stopa. Mrzla zona spreleti človeka, ko zre par sto metrov globoko pod se v dolino, a nehote vsklikne občudovanja vshičen nad krasnim razgledom. Ta dan je v resnici prvič..».zasedla« Sokol-stvo stari Grad in njegovega visokega časti tega čuvaja, od koder se je stoletja si-palo gorje na ubogega slovenskega kme-ta-tlačana. Pestra je bila slika zbranega Sokolstva na ploščati stolpovi strehi in v veselem »razpoloženju je 20 telovadcev izvedlo na tem visokem zračnem telo-vadišču vseh pet Zletnih prostih vaj. V takih okolščinah se morda do sedai ni še nikjer telovadilo. .Ko smo še navdušeno zapeli nekaj narodnih pesmic, smo zlezli zopet na mater zemljo in skupno odkorakali pevajoč vesele koračnice v dolino. Kmalu nato je došel čas odhoda in krenili, smo skupno do razhodišča,'kjer smo se; razšli z brati raznih društev in domačini, in posamezne čete so odkorakale, kli-čoč si na veselo svidenje ob drugem izletu. Lep je bil ta izlet, ki bode ostal udeležencem gotovo v prijetnem spominu in v resnici je lahko žal onim, katerih ni bilo. posebno starejšim članom, ki so do zadnjega ostali doma. — Ob tej priliki se moramo zahvaliti g. bar. Lewetzowa, ozir. , njegovemu oskrbništvu za prijazno gostoljubje. Sokolski vestnik. 17. t. m. priredi II. okrožje Goriške s o k o 1 s k e ž u p e celodnevni izlet čez Grgar, Čepovan in Trebušo k Sv. Luciji. Povratek z vlakom. Na binkoštni pondeljek, dne 1. junija se vrši izlet II. okrožja Goriške sokol-ske župe na Dobrovern. Iz Vipavske doline, — Preteklo nedeljo je priredilo I. okrožje Oš. S. Z. svoj prvi pešizlet v Rihemberk. Dopoldansko neugodno vreme je znana ajdovska burja tako spremenila,, da so ob 1 uri pop. na zbirališče »na Kresiji« nad Rihemberkom iz celega ajdovskega okraja dohajajoče sokolske čete imele že najlepše spomladansko vreme. Doslim se nam je odprl krasen razgled na eno stran, po širni vipavski dolini tja do trnovskega in čaven-skega pogorja, na drugo pa v dolgo ozko braniško dolino, na bližnje vrhove kraške planote in tja do goriške ravani. Res krasen je ta pogled na ozelenelo s pomladanskim cvetjem posuto naravo. Ko je došla zadnia četa, odkorakal je celi sokolski zbor broječ 65 članov v kroju navzdol proti prijaznemu Rihemberku. Ker je bil glavni namen tega izleta skupna vadba redovnih vaj v zboru, so se iste izvajale že medpotoma, po dohodu na cilj pa na obširnem dvorišču spodnjega grada g. bar. Le\vetzowa. Žal, da je bil prostor še premajhen. Po končanih vajah smo se nekoliko' okrepčali v prijazni gostilni br. Gerzeja, nato pa smo skupno obiskali mogočni stari Grad izumrlih grofov Lan-thierijev, sedaj last omenjenega g. barona. Čudni občutki obidejo človeka že ob zunanji strani Gradu s starimi okopi in obzidjem visoko gori na strmi skali. Še čud-nejši pa, ko hodi po notranjih prostorih, dolgih pod- in nadzemskih hodnikih, ječah, Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gotici priredi 7. junija t. 1. cestno dirko združeno z javno tombolo,. — V kratkem se vrši tudi izlet po Brdih. Razne vesti. V Tržaško pristanišče sta pripluli dve angleški oklopnici; svoj prihod sta najavili z običajnimi salvami. Ostaneta v Trstu več dni. — Angleške ladje krožijo p'6' Jadranskem morju. Slovani ob Adriji, pokažite ob tej priliki Angležem slovanski značaj Adrije! 1; Kako je prišel pruski minister Pod-bielski v Berolin v srajci. — Bivšemu pruskemu poštnemu ministru Podbielske-niu se je bila pripetila ta nezgoda: Peljal se je iz Danciga V Berolin. V spalnem vozu se je zvečer lepo slekel in vlegel v posteljo, potem je zaspal. Sluga je odnesel obleko v drug vagon, da jo očisti in da drugi dan ministru. Na neki postaji pa je bilo odklopljenih nekaj vagonov in pri-klopljenih drugemu vlaku in med temi oni z ministrovo obleko; sluga tega ni opazil in se je odpeljal na drugo stran, minister v srajci pa v Berolin. Blizu Strasburga se je hotel minister obleči, ali kako, ko ni obleke. Ko je dospel v Berolin, se je dal minister kot bolnik odvesti z vozom rešilnega društva, da se je tako rešil zgledovanja in smeha. Tje so mu potem prinesli potrebno obleko. Tajne odredbe o izseljevanju je izdajal v Lvovu policijski agent Prvstacz, in sicer raznim izseljeniškim agencijam. Sedaj so ga zaprli. Na Reko sta dospeli včeraj 2 angleški bojni ladlji in sicer Warrior in Glon-cester. Ladje ostanejo tam do 9. t. m. Sprejem je bil slovesen. Velik požar je divjal v papirnici Pe-čatkin na Ruskem. Pogorel je oddelek za kotle. Škode je nad en milijon rubljev. 8000 egiotovskih cigaret zaplenjenih. Na parniku »Helouan« Llovdove družbe je bilo zaplenjenih v Tržaškem pristanišču 8000 egiptovskih cigaret; pomorska finan-ca je dolgo časa iskala cigarete ter jih končno našla blizu strojev, kamor jih je bil skril kurjač Jos. Pontoni, ki se nahaja sedaj v zaporu. Četrti avstrijski antlalkoholičnt kongres se bo vrš;l letos v Brnu od 30. maja do L junija. Ob jednem se bo vršilo tudi zborovanje društva zdravnikov-abstinen-tov iz cele Avstrije. S kongresom bo združena razstava antialkoholičnih listov m brezalkoholičnih piiač kakor tudi razstava porcelanske in rezbarske robe, izdelane v zavodu za zdravljenje pijancev v Vel. Kunšiču. (Dalje na četrti strani.) Ramit nova, mogočna iznajdba na podlagi bakra v prahu. Ekonomično sredstvo in gotovo, da ostane grozdje zdravo in da je pridelek obilen. Prihrani se mnogo dela in denarja. Edino sredstvo za uspešno zdravljenje grozdja potom navadnega žvepljenja. Na zahtevo se pošlje knjižico. firušivo za pridi , .« v GoHGi ZHHUHLR. Najiskrenejše .se zahvaljujemo za sočutje in sožalje, izraženo nam od tolikih strani povodom smrti in za obilno vdeležbo pri pogrebu našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta itd. gospoda Antona fona. Posebno pa se zahvaljujemo Centralni posojilnici, ki je darovala tudi venec, Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu ter Katoliškemu delavskemu društvu, ki sta se. udeležili pogreba z zastavama, dalje veteranskemu društvu, ki je tudi položilo venec na krsto, družinama Poveraj in Miiller za darovana venca, in sploh vsemu občinstvu v Gorici, ki se je! vdeležilo pogreba v tako lepem Številu in končno vsem udeležnikom pogreba na Trnovem pri Kobaridu, zlasti še došlim Bovčanom, Srpeni-čanom in Kobaridcem. — Bog plačaj vsem stotero! GORICA, 5. maja 1914. . Žalujoči ostali V Albanijo hodijo sedaj nemški dijaki z Dunaja; gledat hodijo deželo, ki nas stane rrlijone pa ne bomo imeli nič od nje! Kar- bo dala dobrega, če bo sploh kaj, pade v roke našemu dobremu italijanskemu zavezniku! Te dni se je peljalo po železnici mimo Gorice več dunajskih dijakov v spremstvu svojih profesorjev; seveda so prinesli s seboj najboljše in najlepše utise o krasni Albaniji. Deželni hipotečni zavod. (Dalje.) Poglejmo si razkaz o stanju hipoteč-nih posojil 3L decembra 1913., porazdeljenih po sodnih okrajih in po vrsti posojil v njihovem prvotnem znesku: Ajdovščina, po 4%: na kmetijska podjetja posojil 66 za K 122.400, na hiše posojil 2 za K 1.200, skupaj 68 za K 123.600. Po 4Va%: na kmetijska podjetja posojil 19 za K 49.800, na hiše posojil 1 za K 4.000, skupaj posojil 20 za K 53.800. Vseh posojil skupaj 88 za K 177.400. Kanal, po 4%: na kmetijska podjetja posojil 28 za K 65.200, skupaj 28 za K ,65.200.. Po 41/2%: na kmetijska podjetja posojil 32 za K 73.600. Vseh posojil skupaj 60 za K 138,800. Kobarid, po.4%: na mestna poslopja posojil 1 za K 12.000, na kmetijska podjetja posojil 18 za K 39.000, na hiše posojil ,1 za K 1.000, skupaj posojil 20 za K 52.000. Po 4l/2%: na kmetijska podjetja posojil 3 za K.6.200, skupaj posojil 3 za kron 6.200. Vseh posojil skupaj 23 za 58.200. Červinjan, po 4%: na mestna poslopja, posojil 48 za K 1,230.800, na kmetijska podjetja posojil 108 za K 1,397.000, na hiše posojil 32 za K 124.200, skupaj posojil 188 za, K 2,752.000. Po 41/2%: na mestna poslopja posojil 85 za K !,114.200, na kmetijska podjetja posojil 112 za K 1,428.200, na hiše posojil 34 za K 87.400, skupaj po-¦sojil 231 za K 2,629.800. Vseh posojil . skupaj 419 za K 5,381.800. Cerkno, po 4%: na kmetijska podjetja posojil 17 za K'47.000, skupaj posojil J 7 za K 47.000. Po>:472%: na kmetijska podjetja posojil 23 za« K 42.200, skupaj po-. solil 23 za K 42.200. Vseh posojil skupaj 40 za K 89.200. Komen, po 4%: na kmetijska podjetja posojil 127 za K 290.200, na hiše posojil 15 za K 60.800, skupaj posojil 142 za kron 351.000. Po 472'%: na kmetijska podjetja posojil 66 za K 127.200, na hiše posojil 7 za K 15,400, skupaj posojil 73 za K 142.600. Vseh posojil skupaj 215 za K 493.600. Krrain, po 4c/c: na mestna poslopja posojil 28 Za K 122'.400, na kmetijska pod-. jetja posojil 153 za K 584.800, na hiše posojil 26 za K 50.000, skupaj posojil 207 za • K 757.200. Po 472%: na mestna poslopja ; posojil 19 za K 207.800, na kmetijska podjetja posojil 43 za K 226.000, na hiše posojil 10 za K 23.800, skupaj posojil 72 za K 457.600. Vseh posojil skupaj 279 za K -1,214.800. [. Gorica-mesto po 4%: na mestna po-. slopja posojil 158 za K 2,566.800, na kmetijska podjetja posojil 29 za K 337.400, sku--pai posojil 187 za K 2,904.200. Po 41/2% : "na mestna poslopja posojil 149 za kron 1,965.000, na kmetijska podjetja posojil 9 \-izl K 41.400, skupaj posojiM58 za kron 2,006.400. Vseh posojil skupaj 345 za K 4,910.600. Gonca-okoHca po 4%: na kmetijska podjetja posojil 334 za K 1,609.400, na hiše posojil 51 za K 115.600, skupaj posojil 385 za K 1,725.000. Po 41/2%: na kmetijska podjetja posojil 171 za K 800.000, na hiše posojil 34 za K 88.600, skupaj posojil 205 ¦RFzu labke Errr Sidro-Thymol-mazilo z« labke poikodbe (rune), nezaceljen« t * opekline. Doz* K - 80. KSidro-Liniment. ScT^ I Nadomestno za «ldro-Pain-Expeller. \ Bol«8l»»«raJtoJo6» mazilo «s&prehlajenj*,r#afflatlzen> M IV : trganje po odih, itd. VI I ^J-. SteMcnica K -.80, 1.40, 2,-. ^jf I Sidro-RIbBmifiat-žeiflzna-tifliaiira • Za maloTtrvnoit in bledico. Steklenica K 1.40. ^ Dobi ae »kota v v*aki apoteki ali pa direktno Dr; licfeter-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I. Elizabethstraate 5. za K 888.600. Vseh posojil skupaj 590 za K 2,613.600. Gradišče, po 4%: na mestna poslopja posojil 20 za K 151.800, na kmetijska podjetja posojil 104 za K 588.600, na hiše posojil 41 za K 94.000, skupaj posojil 165 za K 834.400, Po 4%7«.-: na mestna poslopja posojil 24 za K 136.800, na kmetijska podjetja posojil 88 za K 726.400, na hiše posojil 29 za K 70.000, skupaj posojil 141 za K 933.200. Vseh posojil skupaj 306 za K 1,767.600. Tržič, po 4%: na mestna poslopja posojil 40 za K 439.600, na kmetijska podjetja posojil 70 za K 855.600, na hiše posojil 62 za K 181.400, skupaj posojil 172 za kron 1,476.600. Po 41/.>%: na mestna poslopja posojil 110 za K 1,083.000, na kmetijska podjetja posojil 75 za K 1,448.200, na hiše posojil 63 za K 156.200, skupaj posojil 248 za K 2,387.400. Vseh posojil skupaj 420 za K 3,864.000. Bovec, po 4%: na kmetijska podjetja posojil 2 za K 4.000, skupaj posojil 2 za K 4.000. Po 47-%: na kmetijska podjetja posojil 1 za K 5.000, skupaj posoiil 1 za K 5.000. Vseh posoiil skupaj 3 za K 9.000. Sežana, no 4%: na krnetiiska ood-jetia nosoiil 26 za K 53.400. na hiše posojil 1 za K 1 600, skurmi nosojil 27 za K 55.000. Po 47-%: nn mestna poslonla posojil 3 za K 35.000, na kmetijska norfietia nosoiil 18 7n K 102.80(i nn hiše posoiil 1 za kron 10.000. skunai posoiil 2? zn K 147.800. Vseh no.so'il skunai 49 za K 202.800. Tolmin, no 4 : na kmetijska nodietia nosoiil 13 za-K 35.200, skunai posojil 13 za K 35 200. Po 47»%: na mestna noslonia posojil 2 za K 24.000. na krnetiiska podjetja nosoiil 5 za K 16.000. na hiše nosoiil 1 za K 1.000. skunai nosoiil 8 za K 41.000. Vseh nosoiil sknoni 21 za K 76.200, Vseh posoiil skupaj 2858 za kron 20.997.600. Iz te?a razkaza ie jasno razvidno, kako mnoffo nosoiil ere na italiiansko stran in kako razmeroma malo na slovensko! (Dalje prih.) pozor? Pfaffov šiv. stroj prekosi vse druge* Odgovorni urednik in Izdafatelf rvan Kavčič v Oorfd, Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. OahrSCek (odgov. 1. Fab8i5). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. lajmanjia pristojbina stane 80 vin. Ako Je cffl.i obsetnejli s« radona za rsako besedo S vir. fajpripravnelie Inserlranje n trgovce In obrtnike. Koliko Je manJSih treoreev f.t obrtnikov vGotlsI katarih na daželi kot domač slovenski zavnri. *• j Kuptijte samo dvokolesa,,Ge>iCe" in „Hlflena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji Orlflttlfll UlCtVrlfl so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Stikanie (vezenje). Stroj teče hrezštraino in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice*in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stolnem trgu it. 9. Glavna zaloga Palma poripetnikov A. Orufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Prodam benciii-motor 12 konjskih sil, h igo in rnlin na tri kamne ler dva cirkularja. Vse v; najboljšem stanju. Fran j o Jjenarčič, lloua oas pri Rakelcu, m- v Adolf Urbancič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drugo, \ kar spada v mesarsko stroko, -rr Mesnica Je moderno in. higlenično opremljena. Na zahtevo strank se : : : : pošilja meso na dom.: : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši L nadstropje.