Kdini slovenski dnevnik v Arjcaifijenifi arzavsn. khijt vsak dsn Izvzemži nedelj in praznikov. GLAS lARODA list shraukft delavcev t Ameriki. The only Slovenic in the United States Issued every day Sundays and Holidays nUTOI PISARNE: 4687 OORTLAJTDT. Katere* as SmmI-OIm M latter, September *L 1903, at ttsm Post Office at Ni nv York, V. Y, madsr tke Act of Congress of March t, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*, NO. 136. — ŠTEV. 136. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 10, 1909. — ČETRTEK, 10. ROŽNIKA, 1909. VOLUME XV1L — LETNIK XVEL j Poslovanje kongresa. Znižanje proračuna. Y8LBD ODREDBE PREDSEDNIKA T APT A, SO VOJNI PRORAČUN POMANJŠALI ZA 22 MTTi DOLARJEV. 1V vojaških krogih bo vsled tega dokaj iznenadeni; zadovoljni državljani. PAMETNO GOSPODARSTVO. Washington, 9. junija. Predsednik ETaft nikakor ni bil zadovoljen z vojnim proračunom za prihodnje leto in tako je odredil, da se ta proračtm pomanjša za svoto $22.000.000. V kongresu so se o tem črtanja raznih točk dolgo časa posvetovali in dose-daj so vspeli tako daleč, da so že Žrtali za $20.000.000 raznih proračunskih točk. Tudi ostala dva milijona dolarjev bodo prihranili. Pri tem je uvaževati, da se zamore le one točk« črtati, s kterimi kaka pogodba ni v nikakej zvezi. ' Vejni tajnik s črtanjem ni nikakor zadovoljen in bode baje v kratkem nastopil z novimi zahtevami, kajti ako ne dobi potrebnih dovolitev, potem ne bode mogoče dovršiti raznih vojaških stavb, ktere nameravajo zgraditi, kajti dogradili bodo le one, ktere so že v gradnji. IZVRSTNA KUPČIJA Deset yardov svile za dva -dolarja. Parkersburg, W. Va., 9. junija.— Pri tukajšnjem zvezinem sodišču se je moral včeraj zagovarjati L. B. O'Neill iz Morgantowna, ker je rabil rvezino pošto v svrho goljufije. — O'Neill je namreč objavil v raznih časopisih inserat, s kterim je ponujal krasno in raznobarvno svilo po $2 deset yardov. Odjemalci so mu potem seveda po pošti pošiljali de-rar, kajti vsakdo je hotel dobiti svilo, ki je tako poceni. Med drugimi mu je poslala denar tudi Suzan N. Stevenson iz Graftona, kterej je potem poslal deset yardov dolgo svileno — nit, ki je bila vredna jedva jed en cent, toda bila je ipak svila. Sodišče še ni izdalo razsodbe. Vrednost poljubov na williamsburskem mostu. AKO SE NA NEWYOR8KEM KONCU MOSTU POLJUBI DEKLICO, SE MORA PLAČATI ZA VSAK POLJUB PO 1 DOL. Na dragem koncu istega mosta 3« pa poljubovanje deklic brezplačno. RIBOLOV NA GREENWOOD T. AlTP. POVODNJI V COLORADU. Železnice in razni kraji v Coloradn pričakujejo velike katastrofe. Grand Junction, Colo., 9. junija. Tukaj in v vsej okolici so nastale velike povodnji, kajti že par dni neprestano dežuje. Voda Se neprestano narašča in položaj postaja vedno slabši in nevarnejši. Reka Gunnis-son je preko noči tako hitro naraščala, da je moralo na stotine delav-oev na delo, da rešijo mestni nasip, ki je veljal par milijonov dolarjev. Grand River je narasla za 32 čevljev. Denver & Rio Grande železnica je poslala po vsej progi delavce, da čuvajo tirove, ki so vsled povodnji v velikej nevarnosti. Cemu je williamsburski most v New Yorku sličen jezeru Greenwood? Na to vprašanje je sedaj prav lahko odgovoriti, to tem bolj, ker živimo v dobi, ki je dokaj tiha in brez večjih novic. Ako na primer kedo vjame kako ribico na newyorškem koncu jezera v mesecu februarju, bode takoj aretovan; ako pa vjame ravno tako ribico istega dne in ob istej uri na newjerseyskem koncu jezera, se mu ne bode prav nič zalega zgodilo, kajti v državi Nrw Jersey, v kteri se nahaja polovica Greenwoodskega jezera, ribolov v februarju ni zabranjen. Vsaka država ima namreč posebne zakone glede ribolova in tako se lahko na jed-nem koncu ribari neovirano, d očim je na drugem po zakonu zabranje-no. Ravno tako se pa godi tudi nam v New Yorku kadar čutimo potrebo, da poljubimo kako deklico, osobito še ako je mlada in poleg tega lepa. Ako kedo poljubi deklico na newyorskem koncu williamsburskega mo-itu, se mora vsled tega zagovarjati pred sodiščem, ktero ga koHČno obsodi v plačan je denarne kazni, ktera znaša za vsak poljub po $1 (bargain!); ako pa dotičnik poljubi ravno isto deklico na. drugem koncu istega mostu in ako ga isti policaj prime, se mu ni treba zagovarjati pred sodiščem in tudi plačanje kazni je popolnoma nepotrebno. To se je namreč dogodilo v našem mestu te dni. Znani sodnik 'Battery Dan' Finn je nedavno obsodil Willie Tnckeija v plačilo navedene denarne kazni, ker je poljubil na new-yorskej strani williamsburskega mostu gospodično Sallie Milberg. To se je pa policaju Dobsonu, ki je Tu-ckerja aretoval, tako dopadlo, da se je takoj napotil na williamsburŠki konec imenovanega mostu, kjer je prijel Benjamina Zaglina, kteri je poljubil Miss Dor o Wolf. Ta dva sta prišla pred sodnika Iligginbothama. kteri je pa zaljubljenega dečka takoj oprostil in posvaril policaja, naj v nadalje več n<; aretuje ljudi, kteri se imajo tako radi, da se na williamsburskem mostu poljubnjejo. Zjed. države in japonske zahteve. JAPONSKA ZAHTEVA, DA SE BODE V ZJED. DRŽAVAH POSTOPALO Z JAPONCI KAKOR Z BELIMI. O tem sklepu japonske vlade je naznanil washingtonski vladi poslanik T a k a h i r a. STARI PREPIRL Glavni stan organizacije La Mano Nera. GLAVNI STAN IMENOVANE ORGANIZACIJE ITALIJANSKIH ZA VRATNIH MORILCEV SO N A Š L L Nahaja se v Marionu, O. Zasledil ga je nekdanji poštni inšpektor iz Cincinnati j a. PRED ARETACIJAMI. Denarje v staro domovino $ 1UI «101 ,71 ..M 100 Pofearina j« všieta pri teb Dom m nsksaeas vaot« popolnoma Mlliy bm vinarja Na«* denarne poUjatve a. kar. mutbm hrsnOai m4 v LL PARNIK NA PEŠČENINAH. Vsled megle je nek velik parnik obtičal na pešce ninah zunaj newyorske Inke. Iz Fire Islanda v zunanjej new-yorški luki se javlja, da je vsled goste megle, ki je pokrivala v minolej noči vse obrežje, nek velik parnik zavozil blizo imenovanega otoka na peššenine, in sicer kake pol milje za-padno od Point O'Woods. Ker je deževalo in ker je bila megla tako gosta, da ni bilo niti sto čevljev daleč videti, se za ime parnik* ni zvedelo. Poroča se, da parnik ni v velikej nevarnosti. Za vratni umor. — Pittsburg, Pa., 9. junija. Ko je Sel včeraj Chaa. Freeman z Mrs. F. Rodgersovo na nek pie-nie ▼ Oakland Park pri Uniontownu, je nekdo iz zasede nanj streljal in ga nevarno ranil, kajti pogodile so ga 4 kroglje. Par ur kasneje so prijeli Mrs. Rodgersovo in jo odvedli v zapor, ker je na samo, da je bila zme-a jena s napadalcem. Trdi se, da se j« Freeman jedno uro pred prepiral s nekin Washington, 10. junija. Japonska vlada je po tukajšnjem svojem poslaniku Takahiru naznanila državnemu tajniku Knoxu, da želi, da bi se sedanje razmerje med Japonsko in Zjedinjenimi državami uravnalo. — Medsebojna pogodba poteče namreč prihodnje leto in Japonska javlja, da pogodbe z Zjedinjenimi državami ne želi več obnoviti v takem smislu, kakor do sedaj. Japonska ne bode z Zjedinjenimi državami sklenila ni-kake pogodbe, ktera bi priznavala Zjedinjenim državam pravico določevati glede naseljevanja japonskih delavcev, kteri naj se v nadalje naseljujejo, kakor jim je drago, oziroma ravno tako, kakor se naseljujejo beli ljudje, ki prihajajo iz Evrope. Dasiravno japonska vlada tozadevne zahteve uradoma še ni predložila našej vladi, sedaj ni več dvomiti, da bode v kratkem zahtevala od naše vlade, da se z njenimi državljani pri nas ravno tako postopa, kakor z drugimi naseljenci. Že tedaj ko se je pri nas na zapadu pričelo protijaponsko gibanje, je bilo jasno, d i. Japonska svoje zahteve ne bode nikdar več opustila. Obravnave glede sklenitve nove medsebojne pogodbe se bodo tukaj vršile med državnim tajnikom Knoxom in japonskim poslanikom Takahiro, dočim se bodo v Tokio vršila tozadevna posvetovanja med japonskim ministrom inostranih del in cašim tamošnjim poslanikom. Pogodba bi se prav lahko sklenila, ako bi ne bilo treba sklepati tudi glede naseljevanja japonskih kulijev, kteri naj dobe iste pravice, kakor vsi beli naseljenci. Naša vlada pa dobro ve, da bode prišlo v Californiji in drugih paci-fienih državah do velikih izgredov, ako bode odpravila vse protijapon-ske določbe glede naseljevanja. Za nekaj časa so se ti izgredi onemogočili, kajti obe vladi sta se medsebojno pomirili, vendar pa to ne bode trajalo veeno. Japonska vlada nekaj časa jednostavno svojim ljudem ni pustila potovati v Zjed. države in tako se je lani naselilo pri nas le nekaj nad 3000 Japoncev, dočim jih je prišlo prejšnje leto skoraj 20,000. Japonska vlada je naznanila tudi angleški vladi, da bode z njo pogodbo le tedaj obnovila, ako se bodo za-mogli Japonci naseljevati v angleški! l kolonijah v Ameriki ravno tako neovirano, kakor se naseljujejo beli. Stališče londonske vlade bode še te-žavnejše, kakor je ono naše vlade, kajti v Avstraliji in Canadi nihče ne mara za Japonce. Vsekako bode pa stališče Zjed. držav ugodnejše, ako bi še tudi Anglija branila dovoliti naseljevanje Japoncev v svojih kolonijah. —--o- Povišanje plače. Camden, N. J., 9. junija. Public Service Corporation, ktera družba kontrolira ves ulični promet v južnem delu države New Jersey, je naznanila, da namerava svojim vsln- Cincinnati, 0., 9. junija. Zvezini poštni inšpektorji v Cincinnatiju so prepričani, da se nahaja glavni stan znane italijanske organizacije za-vratnih morilcev, La Mano Nere v Marionu, 0. 0 tem se je pošta prepričala iz raznih spisov, ktere so zaplenili povodom aretacije Sam Lima iz Mariona, O.; Antonio Vicca-rio iz Columbusa, O.; in A. Marfis iz Dennisona, O., kteri vsi so člani in vodje imenovane tajne italijanske organizacije. V kratkem je pričakovati tudi v Pittsburgu," T'a. razne aretacije Italijanov in inšpektor Oldfield trdi, da bodo prišle take grozovitosti in odkritja na dan, da se jim bode vsa republika čudila. Zgoraj navedene Italijane so prijeli po šestmesečnem iskanju. Are-tovanci so namreč pisali Giovani Amiconu v Columbusu, O. grozilno pismo, s kterim sood njega zahtevali, da jim mora plačati $15.000 in sicer bi jim moral denar izročiti v Pittsburgu. Pisava, s ktero so bila pisma, koja je dobival Amicon, je ravno taka, kakor ona v pismih, ktere je ista organizacija poslala trgovcu s sadjem Antonio Rizzo v Cincinnatiju. Rizzo je pred par tedni nepričakovano umri in e na otoku za mir in red, dne 31. julija od-pozvale. Vsled tega je sedaj Turčija naznanila, da irnra imenovanega dne postati otok zopet last Turčije, dasiravno ima svojo avtonomijo. Poleg tega je Turčija tudi naznanila, da bode otok branila z orožjem, ako bi ga jej kedo hotel odvzeti-Grška je pa mnenja, da mora otok potem postati grški, kajti za Grško se je kričansko prjhavalstvo izjavilo lani v oktobru. GrSki kralj se je dosedaj zaman trudil pridobiti vele-vlasti za to, da bi odobrile priklo-pitev Krita Grški. Nemčija je v tej zadevi odločno na strani Turčije. Melbourne, Avstralija, 9, Angleška vlada brzojavlja avstrais«^ vladi, da z hvaležnostjo sprejme ponujeno jej oklopnico modela Dreadnought, ali pa toliko drugih vojnih ladij, kolikor znaša vrednost jedne oklopnice imenovanega modela. Petrograd, 9. junija. Gosudarstve*-na duma je sprejela vladin predlog, ki se nanaša na spremenitev verois-povesti. Sprejeti so tudi vsi priveski k temu zakonu, kterim se je nedavno ministerski predsednik Stolypin energično upiral. Carigrad. 9. junija. Iz Male Azije se poroča, da vlada med tamošnjimi mohamedanci veliko nezadovoljstvo. Ko so nedavno obesili dvanajst prirediteljev zadnjega klanja kristjanov, so potem mohamedanci v gorovju zopet napadli kristjane in so jih kakih 100 pomorili. Mladoturški odbor stori vse, da bi vzdržal red in mir, toda vojaštvo iz Evrope še bo-daj ni prišlo. Med ljudstvom se sedaj kar očitno agituje proti novenra sultanu, kterega imenujejo agitatorji nevernikom. kteri je svoje lastne rojak'.' prodal. Kolonija pesnikov. San Jose, Cal., 9. junija Učitelj H. M. Bland, ki podučuje na tnkaj-šnjej normalnej šoli in neki H. Basb-ford. sta podarila pesniku Joaquin Millerjn dva akra veKko zemljišče, ktero se nahaja v Fruitvale. Na o-nem zemljišču bodo ustanovili poseben zavod, v kterem se bodo vežbaii mladi pesniki. Tam bode nastala prva kolonija pesnikov na sveta in ta se bodo kovale raznovrstne pesmi. Bodo li pesnikom dajali tudi hrano, še ni znano, toda brez hrane in obleke jih bodo le malo dobili. Štiri ženske utonile. Elnights Landing, Cal., 9. jnnija. Včeraj zvečer je nek avtomobil, t kterem so se vozile štiri Ženske, sa-vozil v Rio Sacramento in vse štiri sc utonile. Šoferju se je posrešik> plavaje doseči nek čoln in tako sa je rešil Sledeči parniki od Austro-Ameri-cana proge odplujejo iz N*w Torka v Trst in Reko: OCEANIA •dphge dne 1«. jnnija.^ MARTHA WASHINGTON odpluje dne 23 jnnija. S temi parniki doapejo Slovenei in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnje, stane k N«w Torka *>: "GLAS NARODA" (8lov*nIc Dally.; Owned and published by the Alovenlo Publishing Co. (e corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and rfiifwim of above officers : 8*2 CortLandt ■beet, Borough of Manhettan. New York City, N. Y. Saceio leto velja list za Ameriko in Canado. . .......$3.00 * pol leta. . '.......1.50 ** leto za mesto New York . . . 4.00 " pol leU za mesto New York . . 2.00 " Evropo za vse leto . . . . 4.50 •• " " pol leta.....2.60 * " " četrt leta . . . . 1.75 8 NARODA" izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") MMoed every dav, except Sundays and Holidays. Subecription yearly $3.00. AdvsrtlMmenta on «grooment. Dopui brez pcxlpisa in osobnoeti se ne ■Stisnejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Ceimo, da nam tudi prejdnje vallAče naznani, da hitreje najde-1 mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na- "OLAS NARODA" •i Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortland L Zamorsko vprašanje. Povodom nedavno končanega štraj-ka belila kurilcev Georgijske železnice se je med belim podjetništvom na jugu opazilo nekako nagnenje v prid zamorskega delavstva, oziroma proti štrajku imenovanihi belih kurilcev. Severno časopisje je to po-javo z veseljem pozdravilo kot znamenje, da na jugu sovraštvo med belimi in zamorci zginjeva in tako je pisalo vsakovrstne lepe članke o jednakopravnosti, svobodi in sličnih stvareh, ktere vse niso druzega, nege le fraze. Tudi newyorška 'Sun* je tedaj v uvodnem članku izjavila, da je "vse, kar je dobrega med južnimi belimi, nastopilo v prid zamorskih kurilcev" in da je "vse, kar je brez premoženja in kar je toraj tudi neodgovorno, pričelo delovati za nasprotno stran, oziroma za bele štraj-kujoče kurilce." Po domnevanju imenovanega lista •o toraj prijatelji naših južnih zamorcev oni ljudje, ki tvorijo velko maso inteligence, zajedno z lastniki zemljihr. oziroma vsi oni ljudje, ki spadajo v vrsto davkoplačevalcev. Z drugimi besedami, gospodujoča stranka na jugu se zavzema — ako zamoremo verovati nekterim časopisom — le za zamorce in njihove pravice. Že večkrat smo imeli priliko pisati o takej naklonjenosti belih prebivalcev napram južnim "niggrom". Zamorski kurilci so dobhali v Geor-giji po 45 centov do jednega dolarja manjšo dnevno plačo, kakor njihovi beli tovariši, dasiravno morajo v povprečnem smislu opravljati ravno tako delo, kakor beli kurilci. To je pa želczniškej družbi ugajalo in vsled tega je hotela doseči, da bi plača, kojo dobivajo zamorci, veljala tudi za bele kurilce. S tem pa beli kurilci niso bili zadovoljni in tako so se oprli. Pri tem so pa storili napako, da so pričeli svoje zamorske tovariše napadati, mesto da bi zahtevali, da se dajo tudi zamorcem iste pravice, kakor jih imajo oni, odroma da se d& zamorskim kurilen taka plača, kakoršnjo dobivajo beli, in tako s svojim štrajkoan niso if tli. Iz tega je pa razvidno, da naklonjenost gospodujoče bele mase napram zamorcem na jugn nuna prav nič skupnega s kulturo in dobroto, o ktere j bi "Sun" tako rada doksr-zovala. Belo podjetništvo na šem jugu zahteva za-se neomejeno pravico, glasom ktere bi zamegle zamorske in bele delavce v svojem podredju na jednak način iak>iSHsti in to je tudi vzrok, da so pri zadnjem štrajku, ki se je končno spremenil v prepir med belimi in zamorci, nastopili t prid zamoreev, s kterimi so tudi v svoj lastni prid sečnstvo-tsH. — Plemensko sovraštvo, ktero je vzrek, da med belimi in zamorskimi delavci našega juga ne more priti do jedinstva, se za more odpraviti le na ta način, ako se delavska zavednost v toliko razvije, da zamorejo delavca zapopasti, da njihovi sovražniki niso ljudje, ki so Člani dragega plemena, temveč oni, ki se Mam drugega razreda. Najboljše —satio, da m. kaj taeega doseže, bi pa bilo to, da se zamorske delavee na juga or-ganizuje, kajti organizacije U v svoj lastni prid skrbele za to, da se sovraštvo med obema plemeni pc- Vse to je tndi podjetništvu naših južnih držav prav dobro znano in vsled tega bode storilo vse, samo da prepreči organizacijo zamorskih delavcev. Podjetništvo potrebuje plemenska sovraštva ravno tako, kakor potrebuje avstrijska vlada sovraštvo med posameznimi avstrijskimi narodnostmi in strankarstvo t posameznih narodnostih, kajti le na ta način zamorejo naši beli podjetniki in tudi avstrijska vlada izkoriščati svoje prebivalstvo. Vsled tega bode podjetništvo storilo vse, kar je v nje-govej moči, da prepreči organizacijo 7amorskega delavstva. V onej istej državi, kjer so beli podjetniki "iz kulture m dobrote" nastopili v prid zamorskih kurilcev, da bi slednji še v nadalje delali za 45 centov ali $1 na dan cenejše, kakor beli kurilci — v onej istej Geor-giji so sedaj ljudje, ki zastopajo 'kulturo in dobroto", prepodili preko državne meje nekega zamorskega delavca, kteri je skušal ta-inošnje zamorske delavce organizo-vsti, oziroma jih) združiti v delavske unije. Beli v naših južnih državah so to-iaj dandanašnji na onej istej stopinji in zavzemajo isto stališče, kakor pred štiridesetimi leti. Leta 1860, oziroma malo preje, nego se je pričela državljanska vojna, je skušal nek beli delavec v Alabami ustanoviti delavske orgau«aeije. Njegov namen je bil združiti bele delavce, ki so delali pri onih ljudeh, ki niso bili lastniki sužnjev, združiti. Hotel je odpraviti delo sužnjev iz obrtnih in trgovskih podjetij, da bi na ta način varoval bele delavce pred tekmovanjem lastnikov sužnjev. Zahteval je tudi, da se ustanovi zakon, kteri naj prepoveduje rabiti sužnje pri obrtnih podjetjih, kajti sužnji naj delajo le na polju, ali pa naj opravljajo hišna dela. Ustanovil je tudi delavski časopis, ki je zastopal te zahteve. Jedva je pa ta časopis izšel, že so omenjenega belega delavca pregnali preko mej države Alabame, oziroma zgodilo se mu je ravno tako, kakor sedaj zamorskemu organizatorju v državi Georgiji. Belo podjetništvo na našem jugn je toraj ostalo še vedno na onej isti stopinji kulture, kakoršnjo je zavzemalo v onih davnih letih, ko je imelo še pravico imeti sužnje. Tedaj so podjetniki gonili preko meje one bele delavce, ki so hoteli svoje bele tovariše organizovati, in danes pošiljajo preko meje zamorske delavce, ki skušajo med svojimi ožjimi rojaki ustanoviti organizacije in jim tako pomagati do višje stopinje kulture. Ako zamoiemo torej povodom plemenskih in delavskih D^jev na našem jugu govoriti o "kulturi", kakor piše "Sun", potem zastopa pravo kulturo le oni zamorski delavec, ki je skušal svoje rojake organizovati in jim tako pokazati pot, po kterej bi se lahko znebili vseL' onih predsodkov, ktero je ustvarilo med belimi stoletno sužnjištvo zamorcev. Lc potom organizacije se zamore namreč odstraniti plemensko sovraštvo, ktero sedaj vedno prepreči vsak razvoj naših južnih držav. In beli delavci na jugu, ki se pro-tivijo organizovanju zamorcev, so še bolj reakcijonarni in nekulturni, kakor belo podjetništvo, ktero spozna saj svoje koristi in se potem tudi tako ravna. Beli delavci na jugu pa škodujejo svojim lastnim koristim, ko nastopajo proti zamorcem. Z toabatii za svobodo. (Nadaljevanj*) XXTTT. DOPISI. Federal, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Iz naše naselbine, odroma koruznih farm se že dalj časa nič ni slišalo. Seveda vzrok je ta, da je na farmah vedno dosti dela, posebno tukaj, ko se večina s koruzo ukvar^^ Letošnja letina nam ne obeta toliko koruze kot lanska, vzrok je, da so jo* vrane in srake pozobale. Nadalje se tudi pripeti, da se še d& kakšen koruzni farmer v zakonski jarem vprežtL Z delom gre še bolj slabo, 3 rovi delajo, 3 pa "štapajo". Mnogo pozdravov vsem koruznim farmer jem. F. K. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Š., Steelton, Pa. Dopis je oseben, toraj ni za tisk. Proti 'Zvezi pravih makih ljudi'. Dan potem, ko je bil HaJrim-bej dobil drugo pismo od hadžije Hajru-dima, oziroma Niko Spaaovičs, je prvi dobil od mladoturškega odbora za "Edinost in napredek" sporočilo, da se njih ura približuje ia da je torej treba pripraviti in mobilizirati vse rezerve, ki jih ima odbor na razpolago. Tedaj je Hakm-bej poslal novega zaupnika do Husejn-bega. Ta zaupnik bi bil imel konečno pripraviti Husejn-bega za mladoturške cilje. A tu je balo treba postopati previdno, ker s Husejn-begom Še niso bili popolnoma gotovi in bi jim vsaka neprevidnost lahko veliko škodila, ali celo pokvarila ves načrt. Hakim-bej je torej odposlal do Husejn-bega stotnika Nail-efendija, ki je bil poznan ne le po svoji lokavosti in previdnosti, ampak tudi po svoji izobrazbi. Nail-efendi je že na pripravah pokazal, da je Hakim-bej izbral pravega moža. Vzel je seboj četo sto mož in še enega častnika, a majorju je rekel, naj poroča paši, da se je tam v bližini Husejn-begovega ko-naka pojavila neka vstaška četa, pak je zato poslal njega — Nail-efedija s sto možmi, da prežene omenjeno vstaško četo. Tako je imelo Nail-efendijevo potovanje služben značaj ter je odpadel vsak sum, dasi je potoval po poslih tajnega mladoturškega revolucij skega odbora. Prišel je do Husejn-bega brez ovire, ne da bi naletel na vstaše, ki bi jih bil imel preganjati. Vprašal je Husejn-bega najprvo o komitaših in se potem, ko je dobil zagotovilo, da v zadnjih dneh ni nič čuti o njih, spustil v Kizgovor o različnimi brezpomembnih stvareh, dokler ni sle*hijiS navel razgovora na razmere, kakoršne vladajo v upravi otomanske imperije. Dokazoval je, da, če pojde tako naprej, mora nekdaj silno otomansko carstvo propasti, a propasti mora tudi islam in vera v proroka. Potem je Nail-efendi pojasnjeval pojm besede naroda, dokazoval na podlagi citatov iz korana, da smo si vsi ljudje bratje, da se ima pod imenom gjaver razumevati le pogane in Zidov, ki verujejo v enega edinega Boga ter imajo pismo, ki so je prejeli od Boga. Potem je dokazoval, kako srečni so narodi v drugih državah, kjer odločujejo sami o s\oji osodi, medtem ko vlada v njih nesrečmi domovini le nasilsivo močnejšega. Nail-efendi je govoril navdušeno in ognjevito, tako, da 3e Husejn-beg i:i mogel odtegniti vplivu prepriče-\alnih besedij mladega efendija. Nikdar mu še ni nikdo tako govoril, kakor ta mladi stotnik. Sam, brez vsake izobrazbe, ni prihajal nikdar v dotiko z inteligentnim človekom, fzvzemši kakega omejenega hodže, ki se v turški bogoslovni učilnici ni naučil druzega, nego nekaj arabskih citatov iz korana, ne da bi bil umel njihovega pravega smisla. To. kar je torej Husejn-beg čul od Nail-efendija, je bilo zanj nekaj povsem novega. Močjo svoje večje in-teli^eucije in zgovornostjo svoje prepričevalne besede, je izvrševal Nail-efendi nad Husejn-begom neki poseben sugestijski vpliv. Ko je toraj stotnik dovršil svoja izvajanja, je beg strmel nekaj časa molče pred-se. Konečno pa je spregovoril : — Kar si govoril, efendi, je vse dobro in prav, ali kaj hočtto, pri nas pač ni možno, da bi bilo drugače. nego je sedaj. — A zakaj ne, Husejn-beg f — Naši paše in padišah ne bi nikdar privolili v to, da bi se tudi na rodu dale pravice! — Padišah in paši bi morali dovoliti. ako bi narod zahteval svoje pravice — Praviš, ako bi narod zahteval, i kako naj narod to zahteva? — Ali zaupaš meni, begf — Vse kako, efendi! Vse, kar si govoril, je lepo in mi ugaja. Samo go^ri! Na-me se lahko zanašaš. — Dobro! Potem sklici za osem dni skupaj vse bege in age iz okoli-ee. Vse drugo pride potem samo od sebe. — To pa steiim prav rad, je od-vwiil Husejn-beg, ter pristavil: — A kaj bode potem, ko skličem skupaj omenjene ljudi t Treba jih bode preprišatli, da te razmeram, ki vladajo t naši dribm. — Dobro toraj. V tem osiru sva sporasumljena. V resnih dneh se zopet vidiva. A medtem pripravljaj ljudi na to, kar pride. Govori, kar si čul od bimbaše Hakim-bej a in mene! — Bodi brez skrbi! In moža sta se poslovila. Nail-efendi se je vračal j ako zadovoljen t-tabor Hakim-beja. Bil je popolnoma zadovoljen a uspehom svoje misije pri Husejn-begu. XXIV. f&fteognsi, 20. maja. V gosadarstve-m dami je vložilo 39 opozicijonalntf razmere, kakor so vladale dosedaj poslancev interpelacijo, ako je res, da je bila tajna policija v najtesnej-žfc odHošojjh z '*Cvezo pravih ruških ljudi" in da je to organizacijo preskrbela z revolverji in bombami, da so mogli nje člani prirejati grame". daljši debati je duma odobrila inAarpelSfcijo in jo odkaaala v pietrss posebnem* oddelku. caii državi, ne morejo vladati na-prej. — lo ne bede težko. Jaz sem še preje večkrat mislil, da pri w near-siksf m v redu. A vse to sem le nekako stati! Zadnjič pa me je bum-' kaša ■tfrim-bej deloma, a danas si me ti popolnoma prepričal, da treba nekaj storiti, da se nspraivi Na predvečer osmega dne potem, ko je bil Nail-efendi prvikrat pri Husejn-begu, se je zopet oglasil pri slednjem. Stotnik Nail-efendi je moral namreč zopet zasledovati neko vstasko četo, pa ga je pot slučajno zanesla v bližino Husejn-bega, pri kterem se je toraj mimogrede oglasil. Ker so pa bili vojaki utrujeni, je odredil Nail-efendi, da ima njegova četa počivati en dan. Kakor navadno, je Husejn-beg tudi takrat prijazno vsprejel stotnika in ga pogostih Sedela sta morda eno uro skupaj; sluga jima je ravno prinesel na novo kave, ko se je oglasil poseben sel, ki je izročil Husejn-begu pismo. Ta je pismo prečital, ter je potem jt zno zmečkal. — Ali smem vedeti, kaj te je tako razburilo v pismu, ki si je ravnokar prejel T ga je vprašal stotnik Nail-efendi. — Evo ti, čitaj, efendi! In Husejn-beg je podal stotniku zi^ečkano pismo. Ta je pismo razložil it potem či-tal: 4' Selim-paša Husejn-begu. Pozdrav božji s Teboj, Husejn- beg! Dragi in mogočni beg! Doznal sem, da je bila Tvoja fctei Fatima, ki sem jo bil odločil za vsprejem v svoj harem, odvedena po gjavrih. Umeje se, da deklica, ki so se je dotaknile nečiste gjavr-ske roke, ni več vredna, da bi jo obsevalo solnce sreče mojega harema. Četudi dobiš zopet svojo hčerko nazaj, naju dogovor vendar ne velja več. Sicer sem Ti vedno naklonjen in ostanem Selim-paša, svetovalec Nj. Veličanstva sultana-padišaha.'' Ko je Nail-efendi prečital to pis-mo, je je zopet zložil, se nasmehnil, ter vprašal: - Toraj to pismo te je tako razburilo, Husejn-beg T — Moreš si misliti, efendi! — Oprosti, Husejn-beg! A jaz mislim, da Selim-paša s tem pismom vred ni toliko vreden, da bi se ti radi tega razburjat — A Selim-paša je eden prvih svetovalcev padišaha! — Je, še danes, a ne bo več dolgo! — Kako misliš to, efendi f — Ali nimamo jutri posvetovanje, kako bi se iznebili teh paš, ki nam pijejo kri in se bogate ob žuljih naroda. Ravno Selim-paša bode jeden prvih, ki odlete. Hvali AUaha, da ti ta človek ni postal zet! Husejn-beg si je jezno grizei brke ter mrmral pred-se: — Ko bi bilo samo to! Stotniku je zaigral krog usten lahek, skoraj ironiški smehljaj. — Selim-paša ti je obljubil naslov paše, kaj ne? — A kako znaš to, efendi f Stotnik je zmignil z rameni ter o- pomnil: * — Vidiš, da nam ni nič tajnega, da doznavamo vse, kar se dogaja v Stani, in trdi to, kar bi se imelo Šele zgoditi. Sicer ti pa zagotavljam, da postaneš paša preje, nego se mesec dvakrat spremeni. — Ti mi to zagotavljaš, efendi f — Da, Husejn-beg, jaz sem le siromašen jusbaša (stotnik) padiŠahove vojske, a za nekaj tednov bode pri nas veljal en jusbaša več, nego kdo onih, ki se grejejo danes ob žarki mi losti, prihajajoče iz Yildiz-Kioska. Evo ti moje roke! Govoril sem, Husejn-beg ! Husejn-begu se je ob teh besedah! s Umika razjasnil obraz in z veseljem je vsprejel ppnujano mu desnico. PolagQM* so zaieli prihajati že zvečer bolj sdda^jeni agi in begi, ali novoprišleci so prihajali vso noč. Ugled ne jši izmed teh prihajočih gostov so bili že po Husejn-begu obveščeni, da gre sa posvetovanje, kako bi se zrušilo obstoječi sistem. Ti so potem pripravili druge ca dogodke prihodnjega dne. Na ta način so bili vsi osi, ki so prihajali, več ali manje obveščeni e namenih njih sestanka. PopoIte*ia jasno, zakaj gre, za prave ni znal tdbes, aiti Husejn-beg sam ne. A mbM ne, da gre aa nekaj posebnega, Lvehaf novega, česar dosedaj še mso imeli. Pričakovali so, da se jim odpre nov, do tedaj nepoznan svet, v kterem bodo samogli bolje in nurnsgi živeti nego dosedaj. Okoli devete ure so bili na lieu mesta že vsi povabljenci. Bilo je okolo stoindvsjset mož. Ko so bili zbrani, stopil je med nje Husejn-beg, s stotnikom Nail-efedijem ob strani. Husejn-beg je pozdravil došlece v daljšem govoru ter se jim zahvalil, ker so se odzvali njegovemu pozivu. Ali on ni bH zagovorniki To se pravi, da ni imel nikjer prilike, da bi se izuril v govorniški umetnosti. A po naravi je bil obdarjen ter mu je jezik tekel gladko. Vendar je bil v ostalem ves njegov nastop tak, da bi bdi na kfrfcp™ shodu na zapadu vzbujal le smeh. Govoril je glasno, ali bolje rečeno, kričeče, a kretnje njegovega telesa in rok bi bile vzbujale pri kakem zapadnjaku le posmeh. — Ali svojim poslušalcem je imponiral s svojim nastopom, in ugled, ki ga je užival že poprej, je s tem le še na-rastel. Govoril je, da je edinole vlada in slabo urejena država kriva, da se jim godi tako slabo, da niso nikdar varni pred rajo ne življenja, ne imetja. Govoril je potem o svobodi, o narodu, o bratstvu, kakor je to čul od Hakim-beja in Nail-efendija, a je pri tem marsikako besedo, marsi-kak pojm po svoje zasukal, tako, da se je moral stotnik večkrat nasmehniti. A ta si je mislil: samo da si naš in da služiš našim namenom; misli potem, kar hočeš! Ko je Husejn-beg dovršil svoj govor, so mu zborovalci glasno pritrjevali in klicali: — Jasas'n (živio) Husejn-beg! Za Husejn-b egomje vstal in govoril Nail-efendi. Uvidel je takoj, da bi z daljšim govorom le pokvaril vtis, ki ga je napravil Husejn-beg, ter uspeh, ki ga je dosegel s svojim govorom. Zato se je omejil čisto na kratko na to, da je pozabljal čez obstoječi nered v državi in čez paše, ki so krivi vsemu temu. Potem je omenjal mimogrede narod in njegove pravice; omenjal je — jako previdno — svobodo in — še previdneje — bratstvo; ter je konečno pozival navzoče, naj slede vedno in povsodi svojemu junaškemu vodji Husejn-begu, ki mu je zaklical krepek: — Jasas'n Husejn-beg! Zborovalci so pritrdili navdušeno: — Jasas'n Husejn-beg! Pred odhodom so vsi prisegli, da se bodo borili do zadnje kaplje za narodne pravice, svobodo in ustavo. Sicer res ni niti jeden — s Husejn-begom vred — znal, kaj pomenjajo ti pojavi, ali prisegli so! Nail-efendiju je 4% zadoščalo in on se je tudi takrat zadovoljno vračal svojo četo proti Hakim-bejevemu taboru. (Dalje prihodnji*.) Slovensko katoliško podp. društvo G sveteBarbare tj Za 2jediqjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Peu Inkorporirsno dne 31. januarja I9t2 v državi ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Tormt GUf, Podpredsednik: MARTIN OBERZAN, Bok KL, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. COth St., Oevelaad, «L Blagajnik: MABHTN MUHIC, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Weir, Kenass KAROL ŽALAH, I. nadzornik, P. 9. Box *47, Focest FRAN KNAFELJC, EL nadnornik, dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, M Mall Btxmt, POROTNI IN PBIZITOI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega edbora, Wear, I JOSIP PETMLNEL, L porotnik, P. Box tft, Wiflesk, Bi IVAN TORiNlC, EL porotnik, P. O. Box Forest CMjr, Dopisi nsj ss pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. Forest City, Pa. )e "fliiif lfiltri ** VABILO NA PIC-NIC. Društvo Slovenija št. 55 v Frank-lin-Conemaugh, Pa., priredi dne 13. junija popoldan VELIK PIC-NIC na prostorih Josipa Hrvata na Bona Avenue nad Franklinom. Pričetek točno ob 2. uri popoldan. Vstopnina za možke $1; ženski spol prost vsega. Torej možje in fantje ne pozabite pripeljati na zabavo kolikor mogoče naših rojakinj. Vabimo vse rojake in rojakinje iz Franklin-Conemaugti in okolice,, da nas mnogoštevilno obiščete. Peljite se z ulično železnico (karo) do konca Franklina, kjer se vozovi (kare) obračajo in tam obrnite se na desno pc poti, videli bodete nalepljene kažipote do omenjenega prostora; iz Franklina do tja je 10 minut hoda. Za fino zabavo, dober prigrizek in izvrstno godbo skrbel bode (10-11—6) ODBOR. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjam vsem znancem prijateljem in sorodnikom tužno vest, da mi je nemila smrt vzela mojo nepozabljeno soprogo URŠULO MRT.AK roj. PEKLINIK. Pokojniea je v Gospodu zaspala, sprevidena s sv. zakramenti, dne 20. maja po štiritedenski mučni bolezni v Moon Runu, Pa. K zadnjemu po-čitku jo je spremil e. g. Josip Zalo-kar na kat. pokopališče v Bridge-wile, Pa. Objednem se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ji stregli v njenej bolezni. Pokojniea je bila doma iz Harjula na Notranjskem in je bivala v tej deželi že enajsto leto ter je bila čla- : niea tudi dveh slovenskih podpornih društev. V Ameriki zapušča dva brata, kakor tudi celo žalujočo rodbino. Znancem in prijateljem jo priporočamo v molitev. Broughton, Pa., 5. rožnika, 1909. Anton Mrlak, sopreg. Anton Mrlak ml., sin. Marija -Skvarč, roj. Mrlak, Frančiška Ipavec, roj. Mrlak, hčeri. ZAHVALA. Denver, Oolo. Zahvaljujem se slavni Jugoslovanski Kat. Jednoti za posmrtnino, ktero sem prejela po svojem umrlem soprogu Josipu Debevc. Bil je član društva sv. Josipa št. 21 in smo ga zagrebli 10. aprila t. 1. Zahvaljujem se tudi društvu sv. Josipa št. 21 v Denver, Colo., in odbornikom za vse, kar so mi dobrega storilL Dragi Slovenci, pristopajte v društva Jugoslovanske Katoliške Jedno-te! Kaj bi atorila sedaj jaz vdova z dvema otrokoma, če bi ne bil ranj-ki mož v dobrem društvu f Sedaj sem toliko preskrbljena, da preživim sebe in otroke. Pozdravljam vse rojake in prijatelje v Denver, Colo. S spoštovanjem Ivana Debeve. POZDRAV Pri odhodu v staro domovino zdrav^am vse prijatelj- in širom Amerike, posebno Fran Jane-ša, njegovo soprogo in druge v Rey-ville, Pa. . New York, 9. junija, 1900. Tuftek. NAZNANILO IN VABILO. Društvo "Marija zdravje bolnikov" št. 94 K. S. K J. v Cumber-landn, Wyo., priredi dne 20. junija, to je tretjo nedeljo meseca junija, DRUŠTVENO VESELICO. Objednem praznuje pa društvo ta dan tudi triletnico svojega obstanka. Veselica se vrši v dvorani g. Nik. Zilerja. Točno ob 9. uri se snidemo v društveni dvorani na št. 2, kjer bode govoril brat predsednik Fran Klanzar in potem odkorakamo z društvenima zastavama in godbo na čelu na št. 1 in od tam naravnost v dvorano Nik. Zilerja. Za fino zabavo in točno postrežbo ?krbel bode odbor. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Cnmberlanda, Glencoe in Diamondville, kakor še posebno vsa nam sosednja društva: društvo Marija Danica it. 28 J. S. K. J., društvo Bratje Svobode štev. LEPA PRILIKA ?e nudi dobremu učitelju, kteri ume poučevati godbo in petje. Vel i.-ladih fantov je tu, ki se ietija nčitL Pišite na: J. H. R., P. O. St. A, Pueblo, Gete, (8-14—6) Kje biva moj brat JURU LEBAR1 Pred par leti je bil nekje v severnih krajih Z jed. držav. TTnsiisai maja letos prišel sem tudi jaa sen in bi rad zvedel za naslov mojega brata. Zato prosim cenj. rojaks, če kdo ve, da mi naznani njegov naslov, sli pa naj ae sam cglssL Valentine Lebar, P. O. Box 19€, Cherokee, Kansas. (7-10—f)] Kje sta moja prijatelja IVAN KRA-ŠOVEC in FRAN VTRANTI Prvi je doma iz vasi Vrhnika pri Lofta, drugi pa iz Žlebiča pri Rib nisi. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njun naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Josepk Pucelj, Box 63, E. Helens, Mont. (S-9—6) Kje je FRAN JAKLIČ, po domače Bums! Dema je ia Raiiee (TeL T ašee). Rojake širom Amerike prosim, ako ve kedo sa njegov naslov, naj mi ga blagovoli Kamniti, aH naj se pa sam javi —• Joe Perko, P. O. Box 755, Bingkase Canyon, Utah. (2WS—U-g) Kje je moj stric FRAN KUS, od moje matere brat? Doma je iz Poštene vasi, fara Sv. Križ na Dolenjskem. V Zjedinjenih državah biva že kacih 15 let. Poročati mu imam nekaj iz starega kraja, zato prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Jos. Sršen, 1037 Perry St., Pittsburg, Pa. (9-11—9) NA PRODAJ. Lepo posestvo z vsem in nepremičnim blagom se takej da proti jako ugodnim pogojem. Pa-s«stvo obsega 56 johov sveta, aa kterem je lepa zidana hiša s štirimi sobami, zidana kašea, prostoren hlev aa lu glav živine, 4 hlevi, velnak, koao-lec z 8 štantl Letos je vaejano 18 26 S. N. P. J. in društvo sv. Bar- n-irnikov fita, 36 mirnikov krompir- bare postaja št. 40, da se polnošte-vilno udeležiti blagovolijo in mi v enakih ■lučajih vrnemo pomoč. Nadajoč se mnogo broj nega obiska, se bilježim Ivan Pagan, L tajnik. NA PRODAJ. Radi odhoda v staro domovino se takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nssproti slovenske šok in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad* 15,000 ljudi, od tek je čea 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, »je ia trgovina oblek. Zgoraj js 15 sob in ao p^»icer sa stanovanje trek snaSfl vsako pe pet sob. Vsa pisma glede mfsnflnfk nil peiUite aa naslov: Jekp Mbdek, 2098 W. 105th Bt, N. (39-5—19-f) ja in še druge stvari. Sadnega drevja je veliko; jabolk je čestokni da 150 mirnikov, hrušek do 100, liriUmJ 50, breskev do 4G, cibar do 20, kast an ja js do 100 mirnikov ia is ve-Iiko druzih vrst. Hrastovega lesa ja zs 25 do 30 tisoč malih švelarjev, kakor tudi nekaj smrekovega, bukovega in druzih vrst lesa. Vse skupaj cenim 6000 goldinarjev a vsem pro-mičnim blagom in živino, ki je v vrednosti 1500 goldinarjev. Polovico je treba takoj odšteti. Vss natančnosti dobite pri lastniku: Frank Berce, F. D. No. 1, Box 80, Golden, Colo. (5-11—6) NAZNANILO. Kdor žab neti račoaak Mestne kramfariee ljubljanske na 1 "vm iw^TC1 83 Cortlaadt New Ye*, * * 11 LETNI OBILNI USPEH ' < Katol, Mata. dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA* T. O. BOX 17, :: JURIJ L. BBOŽI&, F. O. B«414, XAKB KEl&ftMIK, L. lex m, IVA* GOVtF, P. O. 1» IN, 1 mm. It. Ava. * FIOBOŽIČ, n. KLOBUdA*. P. O. Xa Ml, iif — nh roiom ODBQK: 414, Xnjmx drnltra naj blagovolijo poiOJatl rm dopis«, ArIMu u |Ump tajnika: 0S0B0B L. BBOOOH, po svojem tainikn in nobamn 4n|ta poHJatve n«) pošiljajo krajevna drmMva OOUfcE, P. O. Bok 106, Ely. Mina, ps tvojem fastopniVI krajevnik droits naj poiljtje dtpUkal n cUrnp tajnika Jsdnsia Vet petteibe ed strani krajevnih traitor Marts sli ss pošiljate na prtdstdiilVs porotnega odbora: IVAN ITRILŽTApiia. lit, Bardlne, Fa Priiejaal marajo bM vsaki natančni podatki vsake Draštveno glasilo J« "OULS XAEODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. T Ameriko. Dne 25. maja se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 33 Slo »•ene* v in 4 Hrvati. Pa se le ni pozabilo. Pri nekem ljubljanskem prodajalcu koles je pred tremi leti kupil lflletni nata-karski vajenec Alojzij Mehle iz St. Vida pri Zatični novo kolo vredno 214 K proti plačilu na mesečne obroke. Plačal je >amo dva obroka in se poiem odpeljal v Opatijo, kjer je kolo prodal za 40 K. Misleč, da se je zadeva že pozabila, je zopet pričel v Ljubljano v družbi neke ženske. Policija ga je zasačila v tivolskem parka ia ga izročila ra radi goljufije sodišča. Ošpice v kranjskem okraju. V Ratečah pri Skofji Loki je obolelo 2 tretjini aoloobiskujočih otrok na ošpicah. — Razširila se jo ta bolezen tudi po Drulovki, Bregu, Podrečah in Mavčičah, kjer je bolnih nad 30 otrok. Umrl dosedaj 5e ni nobeden. Nesreča. Povodom blagoslovljenja novega križ- v Prihovi ?e je ob?tre-li! pri streljanju 3 t opici tesarski pomočnik J. Janeič. Z raztrgano levo roko so močno opečenega odpeljali v mariborsko bolnico. Umrl je V Novem mestu najstarejši oedotni meščan J. Jazbec \ 90 leta svoj* starosti. Zgorela je v Runarskem, okraj Litija hčerka posestnika Pavčiča, ki «e je zažgala na nekem ognja Avstrijska jnstica. Orožništvo je poročalo, da je pri hiši J. L. v Batu kraj na deska prelagana, in da je nemški del te deske odstranjen. O-roiniitvo dalje poroča, da je J. L. pijači vdan in slaboumen. Končno poroča oroinLitvo, da je slaboumni J. L. na i z rečni ukaz podžupana in občin ikega moža desko prežagal. Prvo eodiače je J. L. oprostilo, češ. da ni moglo v dejanju, ktero mu je bilo od občinskih mož zaukazano, ničesar kaznivega opaziti. Ljubljansko v »klicno sodišče je pijaži vdanega in po orožniškem poročila slaboumnega J. L. obsodilo radi hudo "me poškodbe tuje lastnine, češ, da je ta pijači vdam in slaboumni človek moral vedeti, da mu občinska moža take grozovitosti. kot je prežagar.je črvi-ve občinsk* deske, zaokazati nista smela. Pri bogu, srca okrepčujoča jnstasa! PRIMORSKE NOVICE. Z umorom groaita Viljem Kavčič, kavarn ar, in Janes Kili, knjigovez v Tolminu, sta sedela v Gnobotekovi gostilni v Bohinjski Bistrici. Ta ste govorila o lova in o obmejnih revirih mod Kranjsko in OoriBto. Opisala ste natančno lovca grajššaka Jalija Mokra, Janeza Mtoknla is Staro Fu-ftna, ter opetorvano zagrocOa, da če ga zasačita, in da bode enkrat crknil. Obdolženca pravita da sta bila pijana. Kavčič bo sedel šest mesecev, Filli pa 5*i» mesece v težki ječi. Na cesti je umrl v Trstu 56 let stari vratar A. Mihalič iz Novega mesta. ŠTAJERSKE NOVICE. Otipnenje Prva poročila o tej bolezni, ktera se je baje razširila po Gaberjih, temelje na pomoti, in so zdravniki dognali, da se je ! razširila le neke vrste influenca, ktero so natanko določili pri zadnjem bolniku, ki je umrl, in iz cetar izvajajo, da je povzročila tudi smrt prvih dveh bolnikov. Tatvina. V Pečevniku pri Celju ukradel je neki vojak pri kmetu M. Cavžu ob belem dnevu 24. maja iz omare srebrno žepno uro z verižico. Kmetica, ki je pasla kravo ne daleč od hiše je videla tatu, ko je ostavil hišo ter bežal, kar se je dalo. Toda zapomnila si je, kako je izgledal. Sedaj imajo tička že pod ključem. Silno sušo imajo že na Murskem polju, posebno okrog Veržeja, Kri-zevc, Radinc in tudi še drugod. Detelja ne raste, oves ne, pa tudi ozi-mina trpi. Čuti se pomanjkanje krme za živino, ker so paše slabe. Gotenice so napravile tudi veliko škode; po nekterih vaseh je vse sadno drevje golo. HRVATSKE ^fOVICE. Liška železnica. Ogrska vlada je izdala ukaz, da se začne takoj graditi nova železnica skozi Liko v Dalmacijo. 0 Sedemstoletnico bode obhajalo mesto Varaždin septembra meseca, kar je postalo kralj, svobodno mesto. Slavja se bodo gotove tudi v deležih tamošnji obmejni felovenci. BALKANSKE NOVICE. Turški duhoven v Orehoviei v Bosni Hamdo Oruč je zvabil trgovca Patkoviča v bližnje pogorje, da bi izkopala nek zaklad. Nalagal ga je, da mora Patkovič net t i s sabo zlata, kolikor ga more dobiti, kterega postavita v obližju zaklada, kod v ado za hudiča. On bo nato kopal, duhoven pa molil. Ko je Patkovič skopal že tak jarek, da zadostuje kot grob za človeka, napade ga nesramni duhoven od zadaj, pobije z lopato, vrže v jarek hi zagrebe. Nato gre mir-zo s trgovčevo vado domov, plača nekaj dolga in spravi retanck. Ker je pa trgovce kljub duhovno vi prepovedi ženi o kopanju zaklada povedal, je ta zadevo naznanila, nakar so truplo dobili in duhovna zaprli. Napetost med Turčijo in Bolgae-skfc. Carigrad, 26. maja Radi orient-ske železnice jo nastala nova napetost med Turšijo in Bolgarsko. listi pišejo, da je nevarnost, <3a pride do krvavega konflikta ako ee ne posreči odstraniti nastalo nesoglasje. Sofija 26- maja Vojna uprava je ukazala, da morajo ostati rezervisti, ki bi morali oditi domov, še nadalje pod zastavami Ta ukaz je v zvem s napetimi odnošaji, ki so zavladali med Bolgarsko in Turčijo. Zarota proti črnogorski in srbski dinastiji? Belgrad, 25. maja. Policija je prišla na sled zaroti, ki je imela namen nasilnim potom odstraniti srbsko in črnogorsko dinastijo. O-gnjišča zarotnikov so hala v Ženevi, New Yorku, Belgradu in na Cetinju. V Mikšiču v Črni gori so zaprli štiri osumljence z imeni Nikolič, Petrovič, Ferovič in Dragojevič. Dragoje-vič je takoj po aretaciji izvršil samomor. Pri aretovan cih so našli kompromitujoča pisma. Vlada bo predložila skupščini v prihodnjem zasedanju zakon proti anarhistom. Napad na cesarja avstrijskega Belgrad, 25. maja. "Republika", organ republikanske stranke, je priobčila o cesarju Franu Josipu čla-rek, v kterem vladarja najvehe-mentnejše napada. Ker vlada v Srbiji najpopolnejša tiskovna svoboda, oblast ni mogla odredit1" konfiskacije lista. Vkljub temu je avstro-ogr-ski poslanik grof Forgaeh interveniral pri ministerskem predsednika ter zahteval, da se gori navedeni članek naknadno zapleni. Ministerski predsednik dr. Novakovič je odgovoril, da vlada pri obstoječih zakonih ne more ničesar ukreniti. List "Zvo-no" je priobčil opetovano najne->ramnejše napade na srbsko dinastijo, a tudi v tem slučaju ni mogla vlada ničesar ukreniti, ker ji tega ne dopušča zakon. Zato misli v najkrajšem času primerno omejiti tiskovno svobodo. RAZNOTEROSTI. Razkuževanje vode. Na pariški akademiji sta izumila Courmont m Yogier nov način razkuževanja vode. — Do sedaj so vodo filtrirali ali ozonirali, kar je bilo jako. zamudno in drago. Po novem načinu pa se razkuži voda lahko tudi v veliki množici obenem in sicer tako po ceni, da bo napravil ta izum popoln preobrat v javni bigijeni. — Naprava obstoji iz kremenaste svetilke napolnjene z živim srebrom. Ta svetilka se vtakne v vodo ter spusti skozi njo primerno močan električen tok. Ta tok povzroča v svetilki neko zelenkasto luč. ktere žarki pomore v vodi 30 do 35 cm v okolišu vse kužne in nezdrave mikrobe. Svetilka je po ceni in se rabi primerno jako dolgo. Izumitelja zatrjujeta, da bi se rabile take svetilke jako uspešno tudi v rezervarjih mestnih vodovodov, kar bi bilo za meščanstvo v vsakem oziru neprecenljive vrednoti. Rusinske zahteve. Rusinska narodno demokratična stranka je imela v Lvovu shod, kterega se je udeležilo nad 2000 ljudi. Dr. Kolesa je poročal o politiinem položaju ter je govoril o vseh važnejših zahtevah rusinskega naroda. Poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Sprejete so bile razne rezolueije; v jedni se protestira proti razširjenju deželne avtonomije, ktera bi koristila samo Poljakom v Galiciji ter se zahteva, naj se uvede mesto deželne avtonomije narodna avtonomija in se zahteva varstvo narodnih manjšin. Jezikovne razmere naj se ne urede samo za Češko ampak za celo državo na temelju posebnega zakona. — Terja s« uvedba splošne, direktne, jednake in tajne volilne pra-\ice za deželni zbor in razdelitev dež. šolskega sveta galiŠkega v rušim-ki in poljsM odsek. Na šolskem polju zahteva se osnovanje osmih rusinskih gimnazij, primernega števila učiteljišč in rnsinskega vseučilišča v Lvovu. Po shodu se je vršil obhod po mestu in je ta impozantna demonstracija bila zaključena mirno in dostojno. Bojkotno gibanje v Galiciji se čedalje bolj širi. Akademični bojkotni odbor organizira to gibanje v mestih in po deželi. Postavil je načelo, da se nima naročati blaga "od zunaj", posebno ne iz Prusije. Mnogo trgovcev je že priznalo bojkotnemu odboru pravico, da pregleda njih skladišča in nalepi posebne znamke o prepustnosti prodaje na ono blago, ki se sme prodajati v deželi. Mednarodnega kongresa kemikov v Londona ki se priredi prihodnje leto, se udeležijo tudi češki učenjaki v velikem število. Dovolil se jim je celo posebni češki pripravljalni odbor, kar Nemce seveda grozno jezi, ki neradi vidijo uspehe slovanskih učenjakov. Odtod izbruhi nemških nacijonalnih listov proti Cehom. Zgorela je v Budimpešti Asoello-va tovarna parketov in velika zaloga lesa. Skoda znaša pol milijona kron. Prodajo sHk Is kraljevske shirks belgijske je kralj Leopold vsem poslancem pripoznal in rekel, da ga je k prodaji prisilil parlament, ker mu je odrekel nadaljne »vote za še pričete in nedovršene javne stavba Slavi štva ST. JOŽUPA fet. 12 J. S. K. J za Pittsburgh Alleghany, Pa, In eks-lieo ima svoje rsdne eejs vsaka dnps nedeljo v meseea. Društvenikom ss asansajsj da W se istih v polnem itsviln silelslaisM ter redno donaiaH svoje anihi prispevke. Nekteri udje, ki sa radi oddaljenosti sli dela ne morajo ssj udeležiti, naj svojo mecečnino na oakta rega izmed izvrŠujočih gradnikov pod spodaj navedenim n—low da-poiOjajo. Pri redni društveni seji dna 11 dee. 1908 izvoljeni so hali dedeS uradniki sa leto 1900: Predsednik: Fran Kress, 6100 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: Vineene Volk, S Toll St., Allegheny. L tajnik: Josip Mtišba, 106Spring Garden Ave., Allegheny. II. tajnik: Nik. Povšs, 34 Garden St., Troy HiU, Allegheny. Blagajnik: Ivan Arch, 70 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Talk, IS 42nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: Fran Koneilja, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Kašček, 843 Blossom Alley Allegheny. Ivan Mestnak, 849 Parry St, At legheny. Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Ivan Simončič, 809 Gsrst Alley, Allegheny. Alojzij Butkovič, 812 Green St, Allegheny. POZOR 1 Prosim cenjene rojake, če kdo va kje je MARIJA MUC, iojena Žugelj, po domače Hooova, s Podzemlja pri Metliki Dne 30. na^ pustila je hčerko 5 let staro in pobegnila z NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Na željo več rojakov naznanjam etne vsakovrstnih harmonik: Triglasne, 16 basov nemškega dela, cena $35.00. Triglasne, 12 basov italijanskega dela, cena $20.00. D v oglas ne, 12 basov nemškega dala, cena $18.00. Dvoglasne, 8 basov nemškega dela cena $16.00. Dvoglasne, 4 basi nemškega dela cena $14.00. Dvoglasne, 8 basov italijanskega dela, cena $12.00, ' Enoglasne, 4 basi nemškega dala, cena $10.00. Dvoglasne, 4 basi češkega dela cena $8.00. Enoglasne, 4 basi italijanskega dela, cena $6.00. Enoglasne, dva basa češkega dela cena $5.00. Prevozne stroške plačujem sam. V zalogi imam tudi razne drog« stvari, kakor samokrese, električne svetilke v velikosti od 4 do 8 paleev od $1.50 do $2.50. Kadilci dobe vsakovrstne pipe, izdelane is finega lesa, za ceno od 30* do $2.00. V sa-kgi imam pa tudi pipe is ambrs (Meerschaum) po kakovosti od $2.00 do $12.00. Rojaki, priporočam se Vam za obi-la naročila in sem Vam udani Jurij Žalec Denar za naročila blagovolite poslati po Money Order na naslov: George Schults. P. O. Box 192, Bulger, Pa JOHN KRAKER EUCLID, O. Pred 11 leti je slavni In obče znani zdravnik od Collin* Kew York Medical Inatttnta ustanovil v korist moških žensk in otrok naših rojakov ta prekorlstni In pre-potrebnl zdravniški zavod. V tem času je mnogo i naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje in mnogo moških in žensk svojo prejšnjo moč. Na ta način je bilo osrečenili mnogro družin. _ Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote za človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti zdravnikov, kateri imajo neko posebno osebno čustvo do bolnikov, kakor da bi bili isti njih lastni bratje ali sestre. Nadalje svežim In pristnim zdravilom, ka tera delujejo hitro In sigurno in katera se napravljajo v lastnem kemi čnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravnateljev, kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdravljenje. Najtočnejša postrežba in najnižje cene. ANTONOM BARBIČEM, kteri je doma iz Črnil pri Metliki Odnesla mi je $175. Kdoi izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi naznani. John Muc, 318 Frederick St., Steelton, Pa (8-16-«) Novo! Novo! Kdor naroči 50 havana cigar za $2.50, dobi 50 pakeleov tobaka. ITa ponudba velja samo za en mesec dni. Zaloga avstrij. bosniškega, hercegov. in vsakovrstnega tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York HARMONIKE bodisi kakorSnelcoli vrste izdelujem u popravljam po najnižjih cenah, a deli trpetno in zaneslpvo. V popravo ss nesljlvo vsakdo pošlje, ker l£m Se na« 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge karano ■ nlke te raCanam pb deln k »ko rt d o ferfi szhteva brez nadalinih unraSan!. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C. fr The Collins New Yori Medical Institute je prvi, najstarejši, največji in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki, kjer se nahajajo naj boljši in naj bolj izkuše ni ter zanesljivi zdrav nikl. rA0i Pozor rojaki I Nič ne stori kak« dolgo sta bolni Is ako težka Je rr bolezen in če so Vas drugI zdravniki že odslovili kot neozdravl — ne Iz-rubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike teg-a zavoda, ali jim točno v svojem materinem jeziku opisali svojo bolezen ter jim natanko označili vse Simptome in vzroke bolezni, ker ti Vam zamorejo še pomagati. W Speicalisti za bolezni oči, ušes, nosa. grla in kožinih bolezni. Najboljši operaterji za vsakovrstne operacije. W Veliki stroj (mašina) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zamore najti vsaka najbolj skrivna bolezen. Veliki električni stroj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti <živčne bolezni). PMIte takoj po veliko zdravilno knjigo Človek, njegovo življenje In idraraje, katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložite za 15 centov poštnih znamk. <» Dr. J. J. Mt-Glnde. Dr. J. F. Cojle zdravniška ravnatelja. Collins New York Medical Institute IAO WEST *34th STREET, NEW YORK, INI. V. Zdravju najprimernejša pijača je »^LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Sadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno koribt, kakor tudi » «<-■»• svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vser. i>o jsin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri deo. TraTnikar-ju 6102 St. Clair * << kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Knajpova zdravila ! Sedaj smo priprav 1 jeni T s a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kažlja-š ako si prehlajer«, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na ka-M , r . ki drugi bolez- Mifr. 5. R-oeipp. . . T , ni in ti zd ravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošl ješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem reda. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK k CO., 82.CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam. [ V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poSljejo svoja prava j imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja prc< i _ pisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po j $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker ielimo.; da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi' lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega ■ leta bodo omenjeni loti vredni (1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo se sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbory Parka, N. J. Ne opustite lepe prilike. Poftljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. bo d tudi Pišite: PRINCE Nassau Street, REALTY CO., New York City. Av stro - Ainorikaiiska črta [preje bratje CosulichJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. Priporoma rojakom bvoja. VINA, ktera, v kakovosti nadkriljuje-jo vsa druga ameriška vina. KUDEČE VINO (Concord) prodajam oo 50ct. galono. — BELO VINO (Catavba) po 7&ct. galono. NAJMANJŠE NAROČILO SA VINO JE 60 GALON. BRINJETVEC, za kterega sem im-portiral brinje is Kranjske, velja 11 steklenic sedhj $13.00. TROfPTNO-VEC #2l50 galona. OROŽNIK |&7t galona. — Najmanje poeode n žganje so m galone. Naročilom je priložiti deoar. JOHN KRAKKIt, EUOLED. ODO. ROJAKI, NABOČAJTE 8K KA "&LA8 NABODA", NAJVEČJI W NAjcSrarii orafwiKi Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene vožnih listov iz New Yorka za IIL razred so in TRSTA............................................$33.00 LJUBLJANE..................................... 33.ft BEKE............................................... 33.00 ZAGREBA......................................... 34JO KARLOVOA...................................... 84J& IL RAgnrFiTi do TROTA ftU REKE......................$55.00, 00.00 i 65.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New YoiL Vsi spodaj navedeni novi parebro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALIOS, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mase** maja in jnnljmee bo- dala agora) navedenemn brodovjn pridiuiBa še dva drnga nova pot-miika parnika. f " ::'' ' J 7 Spisal Karal May. ČETRTA KNJIGA, V balkanskih soteskah. (Nadsljs iiM') 'Kar pa tudi lahko pelje k odkritju. Previden tat taeih stvari ne Če 6ta moža vzela te stvari, je znamenje, da niso previdni ia Sodi nobeni vlomilci po poklicu. A na vsak način moramo zvedeti, kako •o vlomili v omarico.1' Bočem si jo natančno ogledati, kar pa je preje že hadži storil. "Že imam sidi," mi pravi. "Poglej 1" Pokaže v notranjščino. Ko pogledam notri, opazim seveda lahko, da aadnja stena ne stoji prav. Preiskujem, na kak način je pritrjena omarica na steno. Jako neprevidno, namreč samo obešena na zadnjo stran aa čebel. finamem omarico raz stene in preiskujem zadnjo stran. Očitno se vidi, da je nekdo odstranil zadnjo steno in kakor kažejo sledovi, z močnim nožem. Deli omarice niso bili zbiti morebiti z žebljički, ampak skupaj spojeni po zacinkanju. Odtrgan je zadnje stene je moralo narediti prav gotovo močan ropot. "Ali niste ničesar čulif" vprašam. "Popolnoma nič." "Saj je vendar moralo močno pokati. Mogoče ste pa vi sami delali ropot T" "O ne. Bili emo tako zavarovani v karte, ko nam je tretji ukazal umetnine, da smo se nasprotno zadržali jako mirno in tiho. Mogoče pa so tatovi zaprli za seboj vrata." "Gotovo so se varovali, jih pustiti odprte. Najbrže so se tudi zaklenili, da bi jih kdo ne presenetil." "No, Potem vendar nismo mogli nič čuti." '•In vendar! Saj ni pravih sten, ampak samo pletene. Morali bi na vsak način slišati, ko so odtrgali zadnjo steno. Jaz bi slutil, da--- — —hm!" Stopim k oknu. ki je ravno dovolj veliko, da bi se ne premočan človek zrinil skozi. In omarica je tudi dovolj majhna, da bi se jo lahko podalo 6kozi okno. "Pojdimo enkrat ven!" pravim, in zapustim sobo. Sledijo mi okolu hiše. "Ali si že kaj iskal pod oknom?" vprašam gostilničarja. "Ne. In kako naj bi prišel na to misel. Omarica je visela v sobi in tam se je tudi zvršila tatvina. Kaj naj bi tukaj našel f" "Mogoče vendar ne bodemo iskali zaman, kakor misliš. Bodemo videli! Toda, to prepustite m^ni in ne pridite preblizu okna, drugače mi skazite sled." Ko pridem na prostor pred oknom, ostanejo drugi nekoliko za menoj. Tesno ob steni raste koprivno grmičevje, ki je ravno pod oknom pohojeno. "Poglej!" pravim. "Tu vidiš, da je šel nekdo skozi okno.*1 "Toda že pred dolgim časom. Mogoče je bil kdo mojih dečkov." "Ne. Deček ni mogel biti, ker vidim sled možkih škorenj v mehki zemlji. In tudi ni dolgo časa tega, ker zlomljena debelca še niso uve-nela. Sodim, da so bile šele včeraj zvečer pobojene. Tudi sledovi nog so sveži. Visoki robovi vtisov bi morali biti suhi, če bi bila sled stara. "Kako vendar moreš to vedeti t" meni gostilničar začudeno. "Da se kaj tace?a zve, ni treba družeča, kakor odprto oko in nekoliko pomišljevanja. Poglej sem! Tukaj opaziš kraj. na kterem je stala omarica. Gotovo se je pomazala na vlažni zemlji in premeteni tatovi so jo potem kljub temi zopet lepe obrisali." "Kako pa moreš vse to vedeti t" "Na tem. ker omarica ni umazana; to je vendar jako jednostavno. Toda poglejmo naprej!" Iščem po tleh, a zaman. Sedaj vzamem nož in odsekam koprive tesno pri zemlji. Ko jih odstranim, opazujem očiščen prostor. Slutnja me ni varala, od dveh krajev se mi sveti zlato nasproti. Poberem oba predmeta, tenak prstan s kamnom in močan zlat uhan poldrugo colo ▼ premeru; tako močne uhane nosijo v teh krajih žene. "No poglej," pravim gostilničarju. "Tukaj so lopovi le nekaj izgubili Ali poznaš tof" "Ah! To je od moje žene. Če ni tudi drugi uhan tukaj?" "Pomagaj mi iskati!" Toda ves trud je zastonj Nič druzega ne najdemo. Sedaj vemo, kako se je izvršila tatvina. Lopovi so se bali, da bi kdo slišal ropot in zato je jeden izmed njih splezal skozi okno. da bi omarico, ktero je snel raz stene, vzunaj odprl. Kar se imamo še sedaj za pogovoriti, lahko tudi notri opravimo, zato se hočemo podati v sobo. Preje pa še pogledamo po konjih. Pripeljali so jih že k ribnjaku in jih tudi zopet osedljali. Krme imajo dovolj in hlapcem povem, naj pustijo tukaj živali, ker kljub bližini ▼ode ni toliko muh in komarjev, kakor n«i v^iazanem dvorišču. In sreča je, da pridem na to misel, kar se bode kmalu skazalo. Komaj namreč stopimo v sobo in se pripravimo, da bi zopet zasedli mize. vidimo priti dva jefdeea na dvorišče, ki ne zgledata nič kaj za-panja vredno. Konji So slabi in tudi jako izmučeni, stari krampi, za ktere ne bi dal petdeset kron. In oba moža sta taka kot konja; umazana in ratrgana, kakor najslabši cigani. "Nove goste dobiš," pravi Halef gostilničarju. "Nič mi ni za take vrste ljudi." odgovori ta. "Odgnal jih bodem." "Ali smeš to, ko imaš vendar gostilno?" "Kdo mi more zabraniti, če koga odženem, ki mi ni po godu?" Hoče iti iz sobe, da bi spolnil evoj sklep. Jaz pa ga zadržim. "Stoj!" mu pravim. "Pusti jih notri!" "Zakaj?" "Moram vedeti, kaj bodeta ta dva govorila." "Ali jih mogoče poznaš?" "Da. Toda ns noben način ne smeta zvedeti, da se mi tukaj nahajamo. Za to raj ne >meta videti ne nas in nt naših konj." "To se lahko zgo«!i. Pojdite toliko časa v mojo spalno sobo, da zopet odideta." "To naj storijo moji tovariši. Jaz pa jih hočem poslušati." "Sicer ne vem, zakaj hočeš to storiti, a prisluškovati jih, ni težko. Pojdi sem, tdcril te bodem." Pelje me za jedno pleteno steno. Na tej sloni več zavojev oiupljenih vrbovih šib, materija!, s kterim se pletejo stene. "Slcrij se za te zavoje," mi pravi. "Potem lahko čez presledke pletenine gledaš v sobo Tujci bodo sedeli tako blizn tebe, da bodeš slikal vsako besedo, četudi ne bodo govorili glasno." "Toda če pregledajo, ako so nemoteni?" "Postavil bodem tako zavoje, da te nikakor ne morejo opaziti." "Dobro! Toda še preje ti moram povedati^ da moram oditi, predno bosta hotela oba jezdeca v Ostromdžo. In ti moraš z mano!" "Jazf Zakaj?" "Da odvzameš tatovom zopet svojo lastnino." "Ali so v Ostromdii?" "Prepričan sem o tem. Pusti toraj takoj osedljati in tvojega konja z našimi prepeljati na kraj, kjer jih ta dva ne moreta opaziti. Kakor hitro zvem tukaj dovolj, se splazim v spalno sobo. Jeden tvojih hlap-eov mors biti Um pripravljen, da nas pelje h konjem, kjer moraš tudi ti biti. Sedaj pa pojdi, predno pridejo." Ta pogovor nam je vsled tega omogočen, ker sem opazil, da niš kaj ne mudi, priti v sobo. Počasi razjašeta in se napotita proti nekemu stranskemu poslopju, gotovo "pogledati, fte tri ne kaj taeega, kar bi bilo vredne, vzeti seboj," kakor se izrazi go- "Sidi, kje si?" vpraša glas malega faadžija onstran zavojev. "Tukaj ti čim. Kaj pa hočeš? Kaka neprevidnost od tebe!" "Pah! Možakarji še ne pridejo — v hlevu stojijo in ogledujejo gostilničarjeve konje. Ti praviš, da jih poznaš. AH je to res?" "Da seveda." . "No, kdo pa sta?" "Ali jih nisi tudi spoznal?" "Ne sidi." "In vendar imaš drugače tako dobro okol Ali nisi opazil praže, ki visi jednemu izmed nju v pasu?" "Seveda." "No, in kdo je nosil tudi tako?" "Ali vem jaz?" "In vendaj bi moral vedeti. Pomisli nekoliko na golobnjakl" "O, sidi, na tega pa ne maram misliti. Ce se spomnim na oni žalostni kraj, bi te najraje prosil, da mi priložiš nekaj klofut." "Saj si si vendar ogledal može, ki so sedeli pod nami v sobici?" "Na ktere je potem mačka skupno padla s krempelcem in ta imažka sem bil pa jaz! Da, te ljudi sem si dobro ogledal." "Tudi oba razcapanca, ki sta sedela levo ob zidu? Bila eta brata." (Dalje prihodnjič.) Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : AU8TBO - AMEMKAHA P BOGA V Trst in Isfco. Oceania ................ 16. junija Martha Washington .... 25. junija Argentina .............. 7. julija Afiee .................. XL julija Lama .................. XI. julija WHITE STAJL FRO0A. V ftoutkamptea. Teutonic................16. janija Adriatic............ ... 23. junija Majestic................90. junij* Oceania ................7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ XL julija Majestic %............... 28. jaSja FBANOOSKA PXOOA. T Kam Le Savcie........'..... 17. junija Ls, Lorraine............ML junije La Provenee............ L julija La Ssvoie .............. 6. julija Ls To; aiae...........15. julija La Bretagns ............ 22. j-Iija r.a Provenee....... '. jnlij - HAMBURG AMERICAN LENE. T Hamburg. Cincinnati (novi)........12. junija Blaeeber .............. 16. junija Amerike...............* 16. junija Clevelsad .............. M. janijs President Grant ........66. janija ■EVESOinaitKI UiOTD. Cemlis . Friedrieh der Grease Barbarosea............. Kaiser Wilk. dar Grosae Grosser Kurfurst....... WMhsfan IL..... 16. junija 17. junija 16. junija junija M. junija RED STAR LOTS. ▼ Lapland .. Yaderiand Zeeland .. Kroonland Lapland .. Vsderlsnd Zeeland .. ........16. jwiija ........M- janija ....... 3- jalij« ........ 16. julija ........ 17. julija ....... «L jutijs New York..............16. junija St. Loads .............. SI. junija Philadelphia ............ 6. julija St Paul ................julija New York .............. 17. julija St. Louis.......... .....2L julija HOLLAND - AMERICAN LDTE T lslfrJ'"! Potsdam................16. junija Noordam .............. 22. janija Ryndnm ................ 6. julija New Amsterdam ........IS. jsiija ......... .....M. jrfija [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: 4'La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moči ' La Savoie" " " ..................12,000 " 25 000 " 44 ' La Lorraine" ** " " ..................12.000 " 25 000 " 44 "La Touraine" 44 44 44 .................. 10.000 44 12 000 44 44 ♦La Bretagne" . ...............................g.OOO 44 H.000 44 44 'La Gascogne"................................ 8.000 44 9.000 44 ** Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrongh Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 16. junija 1900. 17. junija 190» 24. junija 1609 L julija 1619 6. julija 166« •LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE 16. jafija 16« 22. julija 16i6 29. julija 1909 6. avgusta 1909 12. avgusta 1909. Parnild z zvezdo tuuaoTui nujo po dva vijaka. M. W. Kozminslci, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, I1L POZOR 6LOVENCI EN Podpisani, priporočam vaša jobs mjskntn v Cfriesgi, IH. lici nuj dobit) ATI; f ta lAlOOI. Ns razpolago imam tudi lepo kes ljiifte. Točim vedno svete ia Serip pivo, jako dobro domafte rasne likerje ter prodaj- n 6ne ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in robrodne listka aa fete po rsvirmh ecoan. P ds narje v staro pnm po dnevnem kuna. V Os. i New Torku. Stoji k Slovencem in Hrvatom pri-porotam svoj SALOON v obilen pose t. Točim sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni Pobiram naročnino ca "Glas Naroda". V zveri sem t g g. Frank Sakaer Co. vNewYerku. Z velespoStovan}em Ivan Govze, — • Ely, Minn. 32 Corflandt Street, New York, N * Podružnica 6104 ST. CLAIR AVEt N. E.f CLEVELAND, Gw mmi M : kupujemo. in prodajamt pi dnevnem kurzu. Ako potujef staro domovino in imaš vcijt-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi m kupit ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj >zpiača. nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašl' iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piSi svojcem, a* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izpJačamc |ko si q«p leno, otroke, ali ps »eioc nike, ter prijatelje v Amcrf ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo u bas, ker bodcS najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč? do «ufake aa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem orsda (Ellis IsJ*ndv služimo jim vedno v najboljlo pomoč. le prezreti! Imateli v staro domovino koma sa ko pooblastilo poslati, obrnite se nt nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kterf vojak biti oproSSen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije svoje vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnost* ko se domu vrne. Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. narna pošiljatev po nas poslana pride v stari ki a' » ___ _ ^ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k £>oscnt hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane;^ krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesr.ve hranilnice a*i poe* jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. ** • od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. pno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z doDna. ,> brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere vedneg* _ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo n&su vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika ii *. ai odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, dj pr«d* en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vs?k potujoč rojak naj nam piše ali brzojav. pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtijage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da b" nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlnndf in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2možnin, angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo *ažn< za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepane* it ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovc veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pie dajo brezdušnim oderuhom, kteri spel jejo ljudi navadno m slabe parnike. To je zelo važne le koristno. MAil ZASTOPNIKI kteri ae poeblatteni pokiratf nine sa "Glas Nasute" ta kakor tudi aa vas draga v ke spadaježe pasla San Franeiseo, CsL: Ivan Statik* Za Denver, Oblo. in okolieo: K. 1 Derganee, Stockyard, Denver. Pueblo, Golo.: Petar Calif. Indianapolis, In d.: Alojrij Chieago, ILL: Mokor Kladii. Depue, HL: Dan. Badoriaae. La Sale, 111.: Mat Ko«p. South Chicago, 111.: Josip paro. Waukegan, Ell.: Frank P^tkoviek Calumet, Mieh. in okodiea: I vsa Sutej. Iron Mountain, Miek. ia obelise Marko Badoriaae. South Range, Miek.: John Ma rii. Chisholm, Mrau.: K. Zgone.. Ely, Minn.: Ivaa Oenfts. Eveleth, Minn.: Jurij Ks*se Eveleth, Mina. in okoliea: Nlsk MiletU. Hibhing, Minn.: Ivaa Ponrie. Tower, Minn.: John Msjerie. Ksusss City, Mo.: Ivan in Ivan Rabija. St. Louis, Mo. ia okolieo: Skok. Aldridge, Moot.: Gregor Kot as. Brooklyn, N. T.: Alojrij Ceiarok Little Falls, N. T.: Frank Gro gorka. Wes Seneea, N. T.: Jovaa Mibi Cleveland, O.: Frank Sakser Ob William Sitar in Mat. PeCjak. Cleveland, O.: Naesk flpigskfci Oregon City, Or.: M. Jnstia. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivaa Vsroga. Conemaegk, Pa.: Ivan Psjk. Canonsburg, Pau Geo. M. Claridgs, Pa.: A Forest CSty, Pa.: Kail Hsiiwood, Pa. in okoBeo JakdL Jehastewa, Pa.: huk Pifcls*«s, P*.: _ OteeHoa, Pa.: Msiko KsCelt la Josip A Pri kemik Willoek, Pa.: Frrjn Sem«. Wmt Jordan, Utah: Ante= PaiČK Blaek Diamond, We*.: Or. K renta. . Ta.: M. Va.: M Milwaskes, Wis. is la- KAUTAKILO/ Začetkom meseca maja je odiel * potovanje ob^e znani rojak JOHN GRDDfA starejU, trgovec in posestnik v Clevelandn, t Omenjeni obiiie svoje ananes ii prijatelje po raznih krajik v Sjerf državah in objednem zastopa tvrdk» Travnikarjevo v Clevelandn, Okie Pooblaščen je pobirati naročnino »< "Glas Naroda" in ga rojakom tept-priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda" NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA MAMMAMUA V zalogi imamo sledeče knjige: GROF MONTE ORISTO, svetovna knjižnica v dveh iae rosa nih knjigah, oena HM. GROFICA BERAČIOA 1M sveskov, sena KM MALI VITEZ. 3 zvezki, cena $2.26. RODBINA POLANRiKTR S zvezki, cena $2.66. TI80Č nr ENA NO*, 51 svenkov, cena ffl.50. TRIJE MUiKETERJI, jvntevas knjižnim, krožiraaa |1M flno vesans $3.#6. I OGNJEM nr MEČEM, eena $2.5$. Vse te knjige je dobiti sa osnačen« ceno poštnine proste pri: 8LOVENIO PUBLISHING OO., ^ 82 Ccrtlandt St., New Terk, N. T Vsi dalje i Kdor želi čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j e d i n o slovensko-hrvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postrežba DomaČa hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in hexes-govački tobak. Svoji k svojim 1 Ant. Pličko, 137 Washington St., NEW YORK, IN. Y. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino od 35 do 41 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. ^eesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne nixko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poitovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett, Contra Costs Co., CslHsruis. POZOR ROJAKI! Novolzna}deno garantirano mulls ss pieSaste In golobradce, od katerega v^l tednih lepi lasje, brki In brada popsl' noma zrastejo 1 j^evmatUem ali trganj« v nogah, rokah in kriln Vam popolnoma odstranim. Potnr as^rc kurje očesa, bradovlce ln ozeblino Vmz» v 3 dneh popolnoma odstranim, da; ji to resnica se jamči 1600. Up rata} te »t ~Pr' JAKOB VAHCIC, P. 0..Box «9, CLEVELAND, O (T Pozor! Slovenci Pozor^ i^SALONW ^modernim kogljldčcrr Sveže pivo v sodičkih in buteljkah 1l druge raznovrstne pijače ter unsafe.-smodke. Potniki dobe pri meni Cedm prenočišče za nizko ceno. Postreiba točna in izboraA Vsem Slovencem in drugim Slovansft SS teplo priporoča Martin Potokar HI Si. Ceater Avi. Ohteap^1 Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New YorkXity kjer točim ved n o d o b i o pivo, doma prešana in im> Krtirana vina, fine liker-ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe..................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postreiba solidna. Za obilen poset se priporeča.................. FRIDAvon KROGE 107-1M Oreeswich NEW Y 0 R 1KROGE rich; Street, ; K, N. ¥. J