1 P. n. Licejska knjižnica.
120 din. Inseraa an oznanim n fss'ečsnajo po dogovoru; pri večkratnem §8s«riranju primeren popust Upravništvo naročnino, inserate in reklamacije. Telefon inierurbaa št 113.
slouensiio ljudstvo
Poštnina plačana ? gotoffa^
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo In petals Uredništvo in upravništvo je v Maribor»,. Koroška cesta št 5 Z uredništvom se taam govoriti vsaki dan »oso od 11. do 1?. — Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon iniernrban št 113.
SO. štev.	Maribor, dne 19. februarja 192*1.	Letnik XV.
Teroristi.
O Orjuni in orjuncih se vedno več piše in vsi listi razven policaj demokratskih in orjunaških seveda — soglašajo v tem, da je oče Orjune Svetozar Pribičevič, ki je teroriste že poprej vzel v svojo službo in se jih sedaj, ko je vržen iz službe, še vedno poslužuje.
Pribičevič je že na zagrebški orjunaški čajanki predstavil in označil orjunce kot svoje pomočnike, sedaj jim je pa v Novem Sadu držal govor, ki ne razkriva samo njegovih zvez z Orjuno, temveč kaže tudi Pri-bičevičeve namene in njegov načrt, kako bi se dalo zopet priti do oblasti.
Povodom tega govora piše zagrebški «Obzor«: Pribičevič se je izrečno izpostavljal za centralizem ter na-glašal, naj se izvede s silo, če se ne bi dal izvesti, parlamentarnim potom. Pribičevič torej kljub jasnim besedam zakona in ustave proglaša centralizem za vrhovni svoj cilj, kateremu bi se imelo vse ukloniti. Ni torej resnica, da brani Pribičevič vidovdansko ustavo, ki pozna samo parlamentarno in ustavno monarhijo, tem več resnica je, da je pripravljen vreči tudi ustavo in parlament, ako se s parlamentom ne da izvesti centralizem. Pribičevič ve, da bo v bodočem parlamentu revizij onistična večina, ki bo rušila centralizem, — in za to že sedaj temu parlamentu napoveduje boj ter grozi s silo.
Da to patrijotično maskira, je razumljivo, da sedaj trdi, kako se bori za kralja in državo ter da je v tem boju pripravljen razbiti tudi parlament in ustavo.
Ta grožnja z državnim udarcem ni samo slučajna volilna fraza, temveč je gotova namera Sv. Pribičeviča. Zato on navaja svoje ljudi, da se nazivajo «kraljeva stranka« ter izdaja orjimcem parolo, naj povsod v boju z opozicijo nastopajo z geslom: za kralja in za državo. Orjuna se organizira po vojaško, ima svoje akcijske čete in bo tudi indentična s takozvano viteško sekcijo Narodne Obrane, ki tudi podpira akcijo Sv. Pribičeviča. Kandidatura predsednika Orjune, pukovnika Jurišiča na PribičeviČevi listi je očiten dokaz, da je sporazum dosežen in da se to tudi več ne taji. S četniki in dobrovoljci Pribičevič ni imel tako srečne roke.
Ni pa izključeno, da pridobi vsa ta udruženja in tudi Narodno Obrano v svoje roke in če se po volitvah izkaže, da Pašič nima večine in da bi lahko revizionisti prišli na vlado, je mogoče, da bo poskusen pohod na Beograd tako podobno, kakor je šel Mussolini v Rim. Za sedaj je to za marsikoga navadna fantastična povest, pa govor v Novem Sadu kaže, da Pribičevič to namerava in če kaj takega ne izvede, bo to samo za to, ker si ne upa, a ne radi tega, da bi on ne hotel biti — diktator.
V s vrh o svoje diktature vzdržuje tudi najboljše arveze s skupinami v drugih strankah, da bi si pridobil čim večjo zaslombo in da bi mu ti prikriti zavezniki nasprotnike vsaj zadržali, če bi mu že ne hoteli aktivno pomagati.
Vsi ti pojavi krog nas, čijih motivi so deloma nevidni, kažejo, da gre za gotovim ciljem. In ta je, da bole Pribičevič na vsak način na vlado, če radikali pri teh volitvah ne bi dobili večine. In potem bo on vodil nove volitve, seveda po svojih metodah.
Mussoliniju so se smejali, a danes on zapoveduje Italiji. Mi se ne rogamo Pribičeviču, temveč opozarjamo na nevarnost diktature, ki bi na videz imela ščititi kralja in državo, v resnici pa hoče zadovoljiti grandiozno ambicijo Sv. Pribičeviča.« Tako «Obzor.«
Da Pribičevič vzgaja ter jemlje teroriste v svojo službo, to bi morali znati vsi člani in oblastniki današnje vlade, ker so morali že poprej v vladni zvezi z demokrati videti vse priprave za močno teroristično pretorijanstvo. Morda jim je bilo poprej vse to po volji, češ, saj to ni samo za Pribičeviča, oziroma demokrate, temveč tudi za nas radikalce. Danes je pa druga, Pribičevič hoče svoje teroriste nagnati proti vsakomur in vsem, ki bi mu zapirali pot do oblasti in če »o to tudi dovčerajšnji zavezniki ter vladni pajdaši.
Do terorističnega pohoda goni demokrate še nekaj drugega in to so materijelne skrbi. Prej so globoko zajemali iz državnih blagajn ter do dobra napasli svojo nasilno svojat, sedaj so pa pred njimi blagajne zaprte in da se podkupljenci ob pomanjkanju denarnih sredstev in ob vedno bolj pičlih nagradah ne bi izneverili, se mora prej ko prej zatrobiti k pohodu in zopetni osvo jitvi oblasti ter vseh blagajn in fondov, ki so z njo zvezani.
Samoradikalna vlada ne zna nastopiti proti teroristični organizaciji ali pa noče, ker ima v svoji sredi ljudi, ki mislijo, da lahko kaka Orjuna tudi njim prav pride. To bi se tudi lahko zgodilo, gotovo pa je, da samo tedaj, če bi radikalci zadostili oblastniškim težnjam in željam Sv. Pribičeviča. To pa radikalcem gotovo ne kaže in zato je skrajni čas, da nastopi proti Orjuni, kakor se proti teroristom nastopi. Ko je vlada komunistom podtaknila nekako teroristično organiza-«ijo, je takoj zgrabila voditelje komunistične stranke, ki so vedno javno in legalno delovali ter celo one, ki
j so imeli po zaupanju 200.000 voiilcev poslaniške man-{, date, sedaj, ko Orjuna uničuje privatno lastnino ter j preliva celo kri, se še pa nobenega orjunaškega vodi-I telja ali odbornika ni resno klicalo na odgovornost.
Če vlada sedaj še cinca, kako naj nastopi proti te-! rorizmu, če si mogoče celo domišljuje, da lahko kaka j Orjuna še njej koristi, potem je to največja napaka in I tudi največja krivica, katero more zagrešiti nad na-1 rodom in nad državo.
j	•	-	-	.
oliticm položaj.
Naredba notranjega ministra. Minister za notranje zadeve Vujičič, je izdal naredbo, ki se pošlje vsem političnim oblastvom in ki nalaga policijskim organom, da v sedanjem volilnem boju ščitijo vse volilne shode. Vsaka oseba, brez ozira na pripadnost stranke, ki bi kršila mir, žalila ali napadala kogarkoli ali pa ujedinjenje, se bo morala takoj zagovarjati, napadeno osebo bodo pa vzeli državni organi v zaščito. — Ta naredba ima gotovo najboljši namen proti izgredom in nasilju, dala se bo pa tudi izrabljati ali pa bo tako na papirju ostala, kakor ona policajministra Timotijeviča proti batinam. Kar se tiče zaščite po državnih organih, imamo tudi že dovolj žalostnih izkustev.
Nekaj iz politične kronike dinastije Pribičevič. Sv.
; Pribičevič je ponudil svojemu bratu pukovniku Milanu srezko kandidaturo za Dvor in Glino, a je Milan to ponudbo odbil, ker je bil uverjen, da ga bo postavil brat za nosilca liste. Milan torej te malenkostne kandidature ni sprejel, pa so jo potem policajdemokratje ponudili drugemu bratu iz dinastije Pribičevič — menihu Vale-rijanu, ki je pa tudi ni maral sprejeti. Še pred kratkim se je mudil Valerijan na političnem potovanju po mo-druško-reški županiji, a je nenadoma prekinil potovan je, se umaknil nazaj v svoj samostan Jazak in izjavil, da ne bo več kandidiral. Proslula dinastija Pribičevič se torej tunika iz politike, ker odklenkava policajdemo-kralom na vseh koncih in krajih. Ko bi še le zli duhu cele Jugoslavije Svetozarju izpodletelo pri volitvah, potem bi bila naša država rešena največjega škodljivca in policajdemokratskega nasilja — dinastije Pribičevič.
Pucelj prosjači v Beogradu. Pucelj je prišel v Beograd ter obiskal razne radikalne prvake in tudi železniškega ministra. Tožil je črez težave pri volilni agitaciji ter prosil za pomoč. Rekel je, da bi rabil nekaj desetisoč dinarjev za kočevsko železnico. Od te proge upa dobiti toliko glasov, da bo izvoljen, železnico bi začeli takoj trasirati, po volitvah bi pa seveda nehali. Ljudje bi mislili, da se bo delo nadaljevalo in bi Puclja kot velikega dobrotnika volili in temu, bi bilo potem vseeno, kaj bo z železnico, če bi bil enkrat izvoljen.
Za dr. Žerjava se išče kandidatura. Policaj demokrati vseh vrst so odžagani v Sloveniji, zato je pa poskušal dr. Žerjav, da bi potom Pribičeviča dobil kako varno kandidaturo v Srbiji. Srbske kandidature so pa zasedli Davidovičevi pristaši, celo bivši finančni minister dr. Kumanudi bo odletel v Bitolju — in tako za Žerjava ne bo ostalo drugega, kot zelo podaljšano ministrsko razpoloženje, ker še poslaniškega mandata ne bo dobil. Mogoče bo po svoji agromerkurski zmožnosti razpisal nagrado ter koga podkupil, da mu odstopi varno kandidaturo.
O taktiki Nemcev v Jugoslaviji je govoril na ustav-i nem občnem zboru krajevne zveze Nemške stranke v Zemunu dr. Bartmann iz Pančeva. Rekel je med drugim: Razlog, da se nismo pridružili ne demokratom, ne radikalom, je v tem, da sploh ne najdemo nobenega razločka med tema dvema strankama, ki se sedaj naj-' ostreje pobijata med seboj. Po izvršenih volitvah se bomo pridružili tisti stranki, ki ima v resnici namen, delati za blagor cele države.
! Pašičev velesrbski govor.
Na kandidatni seji beograjske radikalne stranke je govoril sam Nikola Pašič ter med drugim izjavil:
Po strašni svetovni vojni sem jaz konferiral z zastopniki bratov Hrvatov in Slovencev, kako naj bi se uredila nova država.
Najprej je šlo za ime nove države. Jaz sem bil odločno mnenja, da naj se zove Srbija, ker je srbsko pleme najmočnejše v državi, ker so se Srbi stoletja borili za svobodo in ker so se borili za svobodo tudi Slovencev in Hrvatov na strani zaveznikov. Bratje Hrvati in Slovenci so bili za Jugoslavijo, končno pa so pristali na SHS, ker jaz nisem hotel drugega imena, ako se že ne sme država edino pravilno imenovati Srbija.
Torej vse on in samo on, in ker on ni bil za to, ni moglo biti Jugoslavije, celo njegovi veliki «popustljivosti« se je zahvaliti, da se je mesto imena Srbija, vzelo ime SHS. —
Tudi v drugih vprašanjih ureditve države je samo on in naj sledi še nekaj točk iz njegovega govora:
Nato se je govorilo o notranji ureditvi države. Jaz
{ sem bil za to, da se sprejme ustava Srbije, ker je po I mojem mnenju naj svobodoumne j ša v celi Evropi. — j Hrvati in Slovenci pa so opozorili na to, da ta ustava ; pozna dinastijo Karagjorgjevičev samo kot pravoslavja no. Mi smo na to pristali na to, da se državni značaj j prvoslavja izbriše in da naj bodo vse vere enako-I pravne.
Glede dinastije se je sprejelo, da naj bodo Kara-! gjorgjeviči dedna dinastija nove države.
Potem se je razpravljalo o tem, ali naj ustavotvorna skupščina prosto prezre, kakšna dinastija vlada v državi in brez ozira na obstoječe dejstvo suvereno o di-1 nastiji sklepa in suvereno potrdi ali pa se naj dinastija ! prizna a priori. Končno je bilo sklenjeno drugo.
Glede centralizma, federalizma ali avtonomije sem j jaz ironično rekel, da naj se le sprejme federacija, ako : se mi dokaže, da je med Srbi, Hrvati in Slovenci mogoče potegniti določeno mejo. Vzeli smo mapo in se j prepričali, da to ni mogoče. Nato smo sklenili, da ustva 1 rimo ustavo na taki podlagi, da bo vsak povsod enako-j praven. Naj se ustvarijo samoupravne oblasti, okrogi in srezi, ki pa, to sem jaz odločno zagovarjal, ne smejo j imeti zakonodajne moči kakor v Avstriji, niti smejo i predstavljati političnih teles ali državic za sebe, ampak j služiti le osrednji upravi kot pomoč pri upravljanju ! cele dežele. Tudi sem bil proti zgodovinskim oblastem, j ker so te ustvarili naši sovražniki: Avstrija, Madžarska in Turčija. Posebno sem se upiral, da bi bile Hrvatska, Bosna in Dalmacija oblasti za sebe.
Da se po «mapi« ni dalo določiti pravih mej za nove oblasti, glede katerih se še prepirajo razni oblastniki, tega sicer ni omenil, pravil je pa, da je 15 dni konferiral z raznimi strankami glede načina sprejetja ustave. Pravi, da so neke stranke zahtevale, naj se ustava ne sprejme, če bi bila ena tretjina proti njej, on se je pa temu uprl, češ, da ni takega določila nikjer na svetu,
Pašič je govoril za velesrbske volilce in je tudi vsa pogajanja slikal drugače, kakor so se pa vršila.
«Ustava je bila končno sprejeta«, je dejal, «in sicer tako svobodoumna in modema, kakor je nima nobena republika na svetu!« — On je rekel in kdo od njegovih radikalov naj bi se danes brigal za to, da je imela ta ustava prav kmalu komaj 23 odstotkov volilnih glasov za seboj, da so se podkupovali glasovi in da se še sedaj zlorablja ter tepta, ker ob istem času, ko Pašič tako govori, se razganjajo v samem Beogradu in Zagrebu volilni shodi delavske stranke, da že ne govorimo o volilnem nasilju, ki se drugod vedno hujše izvaja!
Kar se tiče revizije ustave, je Pašič izjavil to, kar izvaja v svojem listu tihi kompanjon radikalov v Sloveniji dr. Šušteršič. Dejal je, da se reviziji upirajo mnoge težkoče, da bi to silno dolgo trajalo in da naj se ustava prej izvede ter preizkusi (kakor da bi se že ne bila!), ali je dobra ali ne. Nove ustave ne gre ustvarjati, dokler že sprejeta ni popolnoma realizirana.
Končno je tudi izjavil, da z demokrati zato ni bilo več mogoče vladati, ker se je del njih družil z ljudmi, ki so proti ustavi.
S tem govorom se je Pašič izjavil za velesrbsko državo, za izvedbo vidovdanske ustave proti zakonodajni avtonomiji ter je dal tudi razumeti, da nima prav nič proti onim demokratom, ki nasprotujejo sporazumu s Hrvati in Slovenci.
Po svetu.
Preobrat v Grški. Revolucijonarni odbor se je posvetoval o vprašanju, ali naj se zopet začne vojska s Turčijo ali ne. Sklenilo se je, da se vojska ne obnovi, Nekateri člani odbora so bili za to, da se s Turčijo sklene separatni mir in se je opozarjalo na to, da se je kot posredovalka za tak mir s Turčijo ponudila Jugoslavija. Vendar je obveljalo mnenje, da se s Turčijo ne sklene separatni mir, ampak se sklene skupno z zavezniki. Nadalje se pripravlja ljudsko glasovanje glede vladavine: ali naj bo monarhija ali pa republika. Republikanci se zanašajo na veliko večino med narodom. Kralja revolucijonarni vladni odbor samo še začasno trpi. Ministri mu sicer nosijo odredbe na podpis, pa vlada je že večkrat dala razumeti, da tudi to ne bo več dolgo.
V Poruhrju je francoski pritisk vedno večji, Nemci so pa dobili zopet nekaj nade v mogočnost angleške intervencije. Ker so Nemci proglasili bojkot Francozov po gostilnah in trgovinah, je okupacijska oblast aretirala predsednika Zveze hotelirjev in essenskega žu pana. V Düsseldorfu so Francozi zasedli tudi električno centralo tako, da so sedaj hoteli, ki nočejo sprejemati Francozov brez luči.
Zavezniški dolgovi Ameriki. Ameriški senat je z 78 proti 18 glasovom potrdil sporazum med Ameriko in Anglijo glede odplačevanja angleških dolgov. Ob tej priliki so ameriški senatorji izjavili, da naj nobena država, ki je Ameriki kaj dolžna, ne misli in ne upa na to, da se ji bo dolg spregledal. — Francija gotovo upa, iz Poruhrja misli izvleči vse, kar rabi za svoje propadajoče gospodarstvo in za odplačilo svojih dolgov, ne
zaveda se pa, da s svojo politiko ter zasedbo nemškega ozemlja sploh onemogočajo sebe in tudi eelo Evropo, da bi se gospodarsko obnovila in svoje dolgove oci-
piaeaia.
Izjalovljena nagrada. Poglavar vseh makedonskih komitov je znani Todor Aleksandrov, na kojega glavo je razpisala naša vlada lepo svoto 250.000 dinarjev. Ta nadkomitaš je prišel te dni v Čustendil (obmejno bolgarsko mesto), da obišče svojo obitelj, ki živi tamkaj. Aleksandrov je po Čustendilu hodil v spremstvu svojih ordonanc po kavarnah in ko je stopil iz neke kavarne, se mu je približal nek mladenič in ustrelil dvakrat proti njemu. Streli so zgrešili cilj, atentator se je spustil v beg, za njim pa Aleksandrovi spremljevalci, ki so nanj tudi streljali. Atentatorja so prijeli in je izjavil, da se piše David Vojanov, bivši študent. Priznal je, da je hotel ustreliti Aleksandrova, ker se je nadejal, da dobi visoko nagrado naše vlade, ki bi znašala po bolgarskem kurzu pol milijona levov. Aleksandrovi spremljevalci so predali atentatorja policiji, Aleksandrov pa ga ne bo tožil, ampak je takoj po ponesrečenem napadu nanj zapustil čustendil.
Avstrijski fašisti. Pod imenom «Hackenkrcuzlerji« so se iz Nemčije razlezli tudi po Avstriji in sedaj so po inšpekcijah in navodilih generala Ludendorffa dobili toliko poguma, da nasilno nastopajo v večjem obsegu, o pacifizmu, na zborovalce so navalili z gumijevimi pa o pacifizmu, nazborovalce so navalili z gumijevimi palicami, policija jih je pa pregnala ter večje število kolovodji aretirala. — Fašistovska svojat je vsepovsod e-naka. Ubija mir in človečanstvo ter hoče vojno, pred katero se je znala poprej tako bojazljivo in uspešno skrivali.
Ameriški fašizem. Tudi Amerika ima svojo zelo razširjeno rokovnjaško organizacijo, takozvani Ku-Kluks-Klan K. K. K.; ki je napovedala boj katolicizmu, judovstvu in črncem, za geslo si je pa vzela «stoprocent-ni amerikanizem« — to je nekak višek državotvornosti in predpravic — iz česar se da sklepati, da je ta organizacija tajno podpirana od vlade ter plačana in uporabljena od velekapitalistov proti delavskim organizacijam. Da se je obrnila tudi proti katolicizmu, je naravno, ker katolicizem obsoja samopašnost ter izkoriščanje potom velekapitala, člani K. K. K. nastopajo maskirani. Ponoči in pri belem dnevu se vam sredi najobljndenejše mestne ceste ustavi avto. Par maskiranih postav skoči iz njega, pograbi kakega predestini-ranega, ga vrže v avto in v divjem diru gre naprej z njim v kak gozd. Tam ga do nagega slečejo, prelepo, s smolo namažejo in v kurje perje povaljajo. Nato pa zopet v avto ž njim, dokler ga kje ven ne vržejo. To kurjo kopel so preskrbeli tudi že enemu katoliškemu duhovniku in več drugim uglednim civilnim osebam, ki so se izrazile proti njim. Prav zadnje čase so pa uprizorili par strašnih umorov, o katerih pravi preiskava, da jih zgodovina kulturnega človeštva ne pozna.
—	To nasilje se udejstvuje tudi v javnem življenju. V državi Oregon se že z glasovnico porazili katoličane in verne protestante, izsilili odpravo vseh verskih šol ter brezversko državno šolo napravili za obligatno.
Beležke.
Nacijonalisiična blodnja. Fašistovski «Princip« (Subotica) piše: «Kdo je narod? — Narod je vsak po-edinec, ki je bil tako spreten, da ga je 40.000 poedincev odredilo, da jih zastopa v parlamentu kot poslanec in tako z drugimi vred tvori narod. — Potemtakem, ali je Pašič narod? — Je. — Ali je Pribičevič narod? — Je. — Ali je Davidovič narod? — Je. — Ali je Radič narod?
—	Je. — Ali je Komadinič narod? — Je. — Sedaj mi pa recite, ali je dobrih 300.000 boljševikov ruski narod od nad 100 milijonov Rusov? — Danes je. — Povejte mi še to, ali je 200.000 fašistov italijaski narod od nad 30 milijonov Italijanov? — Danes je. — A sedaj, — prosim samo še eno vprašanje — ali bi 100.000 jugoslovanskih, dobro organiziranih nacijonalistov moglo biti jugoslovanski narod od nad 12 milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev? —« Samo s takimi zmedenimi pojmi o tem, kaj je in kdo je narod, lahko ta mlada gospoda vodi tako noro politiko, kot jo vodi. Ni pametnega človeka, ki bi rekel, da so Pašič, Protič, Pribičevič in dr. narod, ker vodi do skrajne absurdnosti tako pojmovanje. Ali vidi se, da bi ta mlada gospoda hotela biti s svojimi organiziranimi člani (100.000!?) «jugoslovanski narod« od — 12 milijonov, ki bi tem fašistom menda morali služiti za tarčo, ko streljajo ter mečejo kamenje.
Demokratsko-radikaino strankarstvo na pokopališčih. V Sandžaku se trudijo radikali na vso moč, da bi čimbolj zmanjšali ugled demokratov. V občini Mileše-vo je bil ubit iz čisto politično strankarskih ozirov ob priliki pogreba nečega seljaka mlad človek. Po raznih vaseh v Sandžaku je strankarska zagrizenost tako ljuta, da so si radikali in demokrati celo pokopališča razdelili na radikalni ter demokratski del, da ne bi prišlo do pobojev ob priliki pogrebov. Zgoraj smo omenili, da je bil v vasi Mileševo ob priliki pogreba ubit mlad človek, ker so se na mirodvoru sprli med seboj radikaU in demokrati. Ob tej priliki je bil prisoten na pokopališču neki Sava Špica, radikal iz Drenova, katerega so demokrati tako nalopali po glavi, da je vsled težkih poškodb umrl, a dva njegova sina sta odnesla iz pokopališča težke telesne poškodbe.	___
Dnevne novice.
Zborovanja dr. Hohnjeca: Nedelja, 25. februarja, po rani sv. maši v Ločah, po večernicah pri Sv. Jerneju, popoldne ob petih v Sp. Lažah. Nedelja, 4 .marca,
po rani sv. maši v Zrečah, po pozni sv. maši v Stranicah, popoldne v Konjicah. Pondeljek, 5. marca, ob 10 .uri dopoldne pri Sv. Kunigundi na Pohorju, torek, 6. marca, ob 10. uri na Keniju.
V Vitanju je bilo preteklo nedeljo zborovanje Slovenske ljudske stranke. Obisk je bil ogromen. Poslanec dr. Hohn j ec je razpravljal o razmerah v naši državi in o krivcih, ki so povzročili te nezdrave razmere. Tolmačil je program SLS ter predstavil v pravi luči po-edine stranke v naši državi, zlasti slovenske demokrate, samostojneže in socialdemokrate. Končno je opozoril na veliko važnost volitev v narodno skupščino. Vitanje stoji trdno in neomajno v taboru SLS, odnosno KZ.
Ljudska stranka je priredila v Doliču preteklo nedeljo shod, na katerem je govoril poslanec dr. Hohnjec. Udelžba na shodu je hila prav velika, tudi iz slovenjgraškega okraja je bilo veliko volilcev. Govornikova izvajanja so vsi brez razlike sprejeli z velikim odobravanjem. Končno je še spregovoril bodrilne besede g. Roškar, župnik v Št. liju.
Polomija kandidata Drofenika v Slovenjgradcu. Preteklo nedeljo je priredil Samostojna lernet, stranka v Slovenjgradcu volilen shod, ki pa se je izprevrgel v volilen shod Kmetske zveze. Večina navzočih je pripadala SLS. Kmetje so tako odločno in burno ugovarjali Drofenikovim farbarijam, da ni mogel dalje govoriti.
; Shod se je moral prekiniti in potem se ni mogel več nadaljevati. Drofenik, Drofenik, kje bo 18. marca količnik?! Ne količnik bo tvoj delež, marveč plačilo, ki za-j dene vse politične izdajice in varalice.
Ata Kukov ičevi protidokazi. Že par krat smo poro-j čali v našem listu, kako so ata Kukovec raižali iz Ma-I ribora v Beograd in so potem po «Taboru« in «Jutru« j poročali, kaj vse so opravili pri notranjem ministru g. j Vujičiču. Komaj pa so bile obelodanjene dr. Kukovče-j ve intervencije, že se je oglasil g. notranji minister in I potom pokrajinskega namestnika izjavil po vseh listih, j da so ata dr. Kukovec glede razgovora z njim čisto navadno in prav po policaj demokratsko debelo lagali. Poleg ministra Vujičiča je še posadil radikal Graselli ata Kukovčevo častitljivo in milo častivrednost na klop navadne laži. Dr. Kukovcu je kot voditelju stranke dvakratni očitek laži neprijeten in bi se ga rad pred jav-
•	nosijo tako vsaj na zunaj otresel. V «Taboru« od 17. t.
I m. odgovarja na pod noge mu vržene očitke laži'*z naivnim protidokazom, češ, vse je laž in javnosti zados-
; tuje oseba dr. Kukovca, da mu veruje, da nobena nje-j govih trditev ni lahkomiselna. O, sancta simplicitas! i Oseba dr. Kukovca naj bo protidokaz, a so se atu čisto ; skisali možgani! Ako bomo presojali verodostojnost po-licajdemokratov po ata Kukovčevi osebnosti, potem mo ramo reči: Kakor so ata na zunaj obsežni, tako je tudi ! njihova obilnost polna ne resnice, ampak samih debe-
•	lih laži. Ako hi hoteli dr. Kukovcu našteti vse njegove j ogabne laži od njegovega nesrečnega pojava v politiki,
; pa do zadnjih laži, ki jih je prinesel iz Beograda, bi : lahko popisali celo «Stražo.« Kedarkoli je ata Kukovec
dosedaj javno odprl usta, ali pa saj zapisal, je bila to : ali budalost, blamaža in pa pol ica j demokratska laž.
I Ateju bi svetovali, naj ne vlači svoje osebe in zunan-I josti preveč v ospredje, ker ravno ta že pri prvem po-; gledu tako odbijajoče vpliva na vsakega, da privabi na I usta ali posmeh, ali pa mržnjo do cele demokratske stranke.
«Prisrčni« zavezniški odnošaji. Bitoljski list «Juž-; na Zvezda« poroča iz Lerina, da grška vojaška oblast I v vasi Bufu postopa vedno bolj agresivno proti našemu I življu in zahtevajo od naših ljudi, naj izroče orožje, ka-j terega sploh nimajo. Grozijo jim z vislicami, katere so j postavili na dvorišču ljudske šole. Našo deco pretepajo j v šoli zelo kruto, tako, da je pred par dnevi pobegnil de-; ček Todor Aprovšči izpod udarcev učitelja, na begu pa I padel v reko, tako, da bo težko ostal živ. List pravi na-; dalje, da so učitelji nekatere otroke smrtnonevarno pr e-j tepli. Bufski župan je protestiral proti takemu pošto- ;
panju. Toda zgrabili so ga, zvezali in odvedli v Letin v j ječo, kjer se še vedno nahaja. Zato se «Južna zvezda« j obrača do naše vlade s pozivom, naj priskoči našemu : j prebivalstvu v teh krajih na pomoč. Po nadaljni brzo- j j javki iz Lerina so prišle v vas Buf grške čete. Tako ; j delajo Grki z našim življem in nič boljše ne postopajo z Jugoslovani drugi veliki prijatelji in zavezniki Ru- ■ j muni. Sicer se pa z naslednjim kažejo prisrčni odno- ; : šaji tudi v tem, da se neprestano prepirajo in tožarijo j beograjske in rumunske razmejitvene komisije. Iz Beo-: grada kakor iz Budimpešte se določajo za razmejitvena j dela nesposobni «strokovnjaki« ter oholi oficirji in zato ; ni čuda, da so neprestani obmejni spori. Ker se ne pri-I de naprej, je morala vlada našim komisijam dnevnice j najprej zmanjšati, potem jih je celo ukinila, da bi tako
priganjala k delu.	_	.
Nasilje nad katoliškimi Rusini v Bosni. Bosni imamo precej veliko število Rusinov vshodnega obreda. Ta narod je zelo delaven, pobožen, mirne in btage narave. Toda našel se je človek, kateri ga hoče vznemir-: jati. V naši srečni državi je vse dopuščeno, tako tudi I vznemirjanje po ustavi zajamčene svobode vere. Minulo je pol leta od tega, ko je nekega dne prišel k pravoslavnemu vladiki v Banjaluki neki potepuh po imenu Vasilij Slrilčik. Prosil je omenjenega vladiko, da ga posveti v «sveštenika.« E)osedaj je bil grški katolik (urn jat) in strežnik v nekem unijatskem samostanu v Galiciji. Ker ga tukaj niso hoteli in niso mogli posvetiti (bil je brez vsake izobrazbe), se je zatekel k omenjenem vladiki. Za posvečenje mu je obljubil, da ne bode sam ; prestopil k pravoslavju, ampak da bode pripeljal k «svetemu pravoslavju« vse Rusine. Seveda mu je vla-I dika ne glede na njegovo sposobnost položil^ roko na ! glavo. Sedaj je «novosveštenik« moral izpolniti oblju-
bo. V društvu nekoliko propalih ljudi je udrl v grško-katoliške cerkve v vaseh Hrvačane in Mujinci in si jih je prisvojil za pravoslavnega vladiko. Grško-katoliški apostolski administrator msgr. Basiuk je protestiral na vse oblasti, celo na ministrstvo. Po kulturnih metodah naše uprave dolgo časa ni dobil nobenega odgovora. Šele koncem januarja t. 1. mu je odgovoril veliki župan v Vrbasu. Pa glej predrznost! Veliki župan Jovo Todorovič predlaga msgr. Baziuku, da eno ugrabljeno xer-kev mirno odstopi Strilčikii, oziroma pravolavnim, a druga se mu bode po posredovanju oblasti zopet vrnila, čuditi se moramo, kako daleč je prišel cinizem činovnika, ki v imenu državne oblasti predlaga kaj takšnega. Seveda je apostolski administrator odgovoril z največjim ogorčenjem, ker je to slično, kakor da bi sodnik predlagal ogoljufanemu tožniku, naj se s tatom pogodi ter si z njim razdeli na polovico, kar mu je lopov upra-del. — Toda to še ni vse. Grški katoličan Ivan Bojko je v privatnem razgovoru obsodil omenjeno nasilje «sveštenika« Strilčika. Ne dolgo potem so ga pograbili Strli čikovi pristaši in ga odvedli v občinsko hišo, kjer so ga skoraj do smrti pretepli v navzočnosti Strilčika. Težko ranjenega se je usmilil unijat Hinko Kaniuk in ga na svojem vozu odpeljal k zdravniku. Toda tudi njega zadene nesreča. Kakor hitro se je vrnil nazaj, pridejo po njega orožniki ter zvezanega odvedejo na stanovanje Strilčnika, da se tudi njemu zgodi enako. Vse to se doga ja pred očmi oblasti in z njihovo pomočjo. Dosedaj mir ni katoliški Rusini so se vsled tega vznemirili. Primerno je, da se za to zanima vsa katoliška javnost Jugoslavije. Sarajevski list «Nedjelja« piše o tem in zastopa mnenje, naj bi vsi naši škofi odločno nastopili s protestom, ki ne bi odmeval samo v Beogradu, ampak tudi črez meje naše države.
Premlad veliki župan. Mostarski veliki župan Kra-sojevič šteje od rojstva komaj 28 let. Vidovdanska ustava pa predpisuje, da mora biti vsak veliki župan, pa četudi je radikal, v državni službi najmanj 15 let in potem se ga šele lahko imenuje za velikega župana. Po tem predpisu vidovdanske ustave bi že bil moral mostarski veliki župan stopiti v državno službo s 13. le-tom. Zgoraj omenjeni mostarski veliki župan ima svo-jega telesnega stražarja, navadnega žandarja, ki ima to nalogo, da prenaša g. županu potni kovčeg od kolodvora do urada in obratno.
Fotografija prvega or junca v Rušah. Zvedeli smo, da nameravajo v Rušah ustanoviti Orjuno, katere se pač ne bo treba bati, če pomislimo, da šteje ruška občina komaj 11 demokratov. Govori se, da je ustanovitelj Orjune nek uradnik Štromar, katerega je tovarna karbida bolj iz usmiljenja do bližnjega, kakor pa radi njegove znanosti in delazmožnosti sprejela v službo. To bo tisti Štromar, ki je pred letom vodil sokolski naraščaj, kateremu starši niso več zaupali svojih otrok, tako da ga je tudi Sokol izbacnil iz svojih vrst. Da je ta oseba v Rušah nepriljubljena tudi od strani liberalcev, to nam je znano; da ga miroljubni in ugledni Nemci ne marajo, to vemo; da je moral pred leti ta gospodič bežati pred socijalisti in se ima zahvaliti temni noči, ki ga je obvarovala batin, ki jih je pa lani naknadno dobil, smo tudi slišali. Da tega ošabnega, visokoletečega možiceljna nihče ne mara, je dokaz, ker ga je tudi Dramatično društvo izključilo. Sicer se širijo vesti, da bo zopet nastopil v gledališču, na kar pa bralno društvo opozarjamo, da se ga ne sprejme, kajti lahko se pripeti, da izostane precejšnjo število obiskovalcev gledaliških predstav. Štromarju svetujemo, naj gre svojo o-šabnost drugam prodajat, kajti za Ruše je on brezpomembna oseba, kakor bi bila tudi brezpomembna Or-juna.
Fašistovska simpatija za Orjuno. Italijansko časopisje poroča obširno o zadnjih orjunaških napadih na Hrvatskem, v Celju in v Mariboru. To opisuje z neko naslado, češ, glejte, kako daleč se že širijo naši nazori in vzgledi. Potem ponatiskuje tudi zahteve avtonomističnih listov v Jugoslaviji, ki očitajo vladi, da tolerira or j unske organizacije po italijanskem vzgledu. — Italijansko časopisje torej tudi stavlja našo vlado pred odločitev, ali se hoče popolnoma soglašati s fašistovsko diktaturo, ali pa hoče biti parlamentarna in ustavna.
Nasilje orjuncev v Primorju. Po hrvatskem Primor ju so zelo močni zagrebški kongresisti. Premoči kom-gresistov so se ustrašili demokrati, ki so začeli sedaj s svojo divjaško Orjuno izvajati napram kongresistom najugabnejše nasilje, kakoršnega je zmožna samo umirajoča policajdemokratska stranka. Tako n. pr. je namestnik dr. Trinajstiča na volilni listi neki umirovljeni učitelj Iskra. Ta Iskra je sklical kongresiste iz Kastva na zborovanje, da bi jih informiral o nastopu ; kongresistov pri volitvah. Ko se je vršil ta shod, so I udrli v zborovalno sobo policajdemokratski orjunei in I so z grožnjami zahtevali od Iskre, da se mora odpove-I dati kandidaturi. Ker se Iskra ni udal grožnjam, so ! nanj dejansko navalili in v strahu za življenje je Tri-i najstičev namestnik izjavil, da se odpove kandidaturi, ako bo to njegovo odpoved odobril akcijski odbor.
Da so okrasili zabavne dvorane, so upostoševali i šume. Kakor znano, je v okolici Šibenika zelo malo : gozdov in še tisti,, ki so, so umetno zasajeni. Vsak seljak iz šibeniške okolice si trikrat premisli, predno poseka najmanjše drevesce za kurjavo, šibeniški okoličani navadno izkopavajo za kurivo stare panje, mladih in umetno zasajenih dreves, pa sploh ne sekajo. Za letošnje prepustne veselice pa so mestjani posekali veliko število najlepših debel, da so z njihovo zelenjavo okrasili zabavne dvorane, šibeniški okoličani so radi opustošenja gozdov in še to v zabavne namene, zelo razburkani.
Avtovožnja in pošta za Sv. Lenart v Slov. goricah. Avto bo vozil k Sv. Lenartu počenši z 19. svečanom le
19. svečana 1923.
STRAŽA
Stran 5.
vsak ponedeljek, sredo in soboto po prejšnjem voznem redu .Navadna pisma in dnevniki za poštni urad Sv. Lenart se bodo za ostale dni prenašali potom poštnega sela.
Zaloge zlata in srebra so našli v Dubrovniku. Pri nekaterih obiteljih v Dubrovniku so našli velike zaloge zlata in srebra. Sumijo, da je to zlato in srebro iz blagajne Pflanzer-Baltina, ki je predal vojno blagajno diibrovniškemu narodnemu svetu, a je potem ta blagajna neznano kam izginila.
Po turškem načinu. V Novem Sadu so že dalje časa v stavki brivski pomočniki, ki se ne morejo pogoditi s svojimi mojstri radi mesečnih plač. Da bi pa vsled dolgotrajne stavke pomočniki preveč ne trpeli, so zaceli briti po treh novosadskih kavarnah in s tem zopet poživili slaroturški običaj, da je kavama obenem tudi navadna brivnica.
Zgodaj je začel ropati. Zagrebško sodišče je obsodilo te dni na pet let ječe radi ropa SOletnega Ivana Markušiča. Markušič je bil obtožen, da je dne 5. avgusta m. 1. v gozdu Slivnica oropal vdovo Maro Miljeno-vič in jej odvzel 3002 dinarja. Vdova Miljenovič je I popivala z večjo družbo v krčmi, kjer so popili 16 1. Ko je ta dražba odšla iz gostilne, je naprosila mladega S Markušiča, da jej je igral na harmoniko, med tem ko j je ona plesala. Ko se je vesela vdova dovolj napila ter { naplesala, je prosila muzikanta, da jo naj spremi proti domu, a jej je on to prošnjo sprva odbil. Ko je pa le videl, da je babura preveč pijana, je šel z njo, a med potjo jo je zagrabil okrog pasu in jej nasilnim potom izmaknil že zgoraj omenjeno svoto.
Zmešalo se mu je. Te dni se je pokazal na sarajevski ulici pod poručnik do malega brez obleke in brez pokrivala. Krog te izvanredne prikazni v mrzlem zimskem času se je takoj zbrala množica raznih radovednežev. Ko se je pa čudaku približala policija, je začel bežati, utekel je v hišo divizijske oblasti m se zaklenil v adjutantovo sobo. Še le vojaštvu se je posrečilo, da je vdrlo v sobo in zvezalo nesrečnega častnika, kateremu se je zmešalo.
Ples in smrt. V Bistrici pri Valpovu so cigani igrali, gostje pa se vrteli in plesali. Pri tej priliki sta se sestala na običajnem plesu v krčmi dva stara sovražnika Vlaškalič m Sučič. Prvi je vedno plačeval ciga-nom-muzikantom, naj igrajo valček, katerega Sučič ni znal plesati in zahteval, da se svira kolo, katerega bi plesal tudi on. Cigane pa je vlekel bolj Vlaškaličev denar kot pa Sučičeva prošnja za kolo in so neprestano godli nesrečni valček. Ker kola le ni bilo, je Sučič u-žaljen zapustil s svojo izvoljenko krčmo in plesišče. Ko se je pa polnoči hotel Vlaškalič vrniti domov m prestopil prag krčme, mu je zasadil Sučič nož v prsa in ga zaklal.
Resne opasnosti vsled povodnje. V našem listu smo že poročali, kako je zadtije dni izvanredno narasla Donava poplavila dunajsko ter budimpeštansko okolico. Sedaj javljajo, da sta pred dnevi še zelo močno narasli Donava ter Sava padli, a .naraščati je začela Tisa. V bližini Titela in Bečeja (blizu tam, kjer se izliva Tisa v Donavo) znaša višina Tise 3 m nad normalnim vodnim stanjem. Krajem in mestom ob Tisi grozi poplava in je velika nevarnost, da bi valovi razdrli in odnesli razne varnostne priprave, katere so bile zgrajene še pod Avstro-Ogrsko v svrho obrambe pred poplavi.
Čuden pobeg. Na železniški postaji v Slavonskem Brodu je opazil orožnik, kako je nenadoma pobegnil iz voza za prtljago nepoznan človek. Orožnik se je takoj podal v ta vagon, zapazil v vozu ogromno košaro, v kateri je bilo razne srebrnine ter zlatnine v vrednosti do 100.00 din.
NEKAJ STATISTIKE.
Največ prebivalstva v naši državi govori hrvatski ali srbski jezik in sicer 74.6%. Slovenski materni jezik govori 8.5, rumunsld 1.5, nemški 4.3, madžarščino 3.9, arnavščino 3.7, italijanščino 0.1 in vse razne druge jezike pa 1.7%. Največ Madžarov je po Vojvodini, ravno-iako tudi Nemcev in Rumunov. Turkov je največ v skopljanski in bregalniški oblasti, Amavtov pa okrog Tetova, Mitroviče ter Peči. Vseh Arnavtov je v naši državi 441.740, Madžarov 472.409, Nemcev 513.472. Največ takih, ki niso podaniki naše države, je v Bosni in Hercegovini in sicer 22.460, v južni Srbiji 2692, v predvojni Srbiji pa samo 159.
Koliko je v naši državi moških in žensk? Število prebivalstva v Jugoslaviji znaša 12,017.323, od teh je 49% moških in 51 odst. žensk. Največ prebivalstva ženskega spola je na Hrvatskem in v Slavoniji 1,405.050, moških je istotam 1,334.593, torej 70.557 žensk več. V predvojni Srbiji je 1,381.911 žensk in 1,273.167 moških, je torej 108.911 žensk več. Najmanjša razlika med številom moškega ter ženskega prebivalstva je v južni Srbiji. V Bosni in Hercegovini pride na 965.894 moških samo 924.035 žensk.
Glede veroizpovedi so naši državljani takole opredeljeni: zastopanih je šest veroizpovedanj in sicer: pravoslavna, katoliška, grško-katoliška, protestantovska, muslimanska ter židovska. Največ je pravoslavnih in sicer 5,602.227 in to so večinoma po Srbiji in Črni gori. Za' pravoslavnimi pridejo takoj katoliki, katerih je 4,735.154, največ jih je v Sloveniji in na Hrvatskem. Muslimanov je 1,337.687 in prebičajo po Bosni in Hercegovini ter južni Srbiji. Največ muslimanov ima kosovska oblast. Protestantov je 216.847, ki prebivajo po Vojvodini in Sremu. Grško-katolike imamo tudi v Vojvodini in Sremu, Židove pa po celi državi. Brezkonfesi-j analnih je 2016 oseb in od teh je največ v Vojvodini, najmanj pa v južni Srbiji in sicer komaj 8%. Procentualno je pravoslavnih 46.6%, katolikov 39.4, muslima-
nov 11.1, protestantov 1.8, Židov 0.5 in grko-katolikov
0.4%.
I	Iz Ptuja.
Krajevni odbor SLS za mesto Ptuj je sklical dne
17.	t .m. v Vovkovo gostilno sestanek obrtnikov, ki pripadajo raznim političnim strankam. Na sestanku je poročal kandidat prof. Vesenjak, ki je dokazal, da je za : obrtnike vprašanje avtonomije življenjskega pomena. Govoril je o naših državnih financah, o direktnih ter indirektnih davkih, o zunanji politiki itd. Na koncu so se oglašali obrtniki in stavili na kandidata to in ono ! vprašanje. G. kandidat je na vse resno in mirno odgo-: varjal. Udeleženci so bili s sestankom in z izvajanji g.
: kandidata zadovoljni. Razjasnil se je marsikak pred-! sodek o SLS in se je pokazalo, da živijo v Ptuju obrt-I niki, ki trezno presojajo politični položaj v naši državi, j ki znajo mimo o važnih stvareh debatirati in katerim ! politika ni krava, ki jih redi z mlekom.
Predavanje g. prof. dr. Kotnika. Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., popoldne v večernicah, se vrši v društveni sobi izobraževalnega društva v Ptuju, minoritski samostan, predavanje g. dr. Kotnika o postanku in razvoju Mohorjeve družbe s posebnim ozirom na razmere, ki so takrat vladale v Sloveniji. Snov bo zanimiva in so vsi somišljeniki vabljeni!
K članku «Protestne spomenice ptujskih društev«, naslovljenega na pokrajinskega namestnika g. Iv. Hri-baraja, objavljenega v «Jutru« dne 14. t. m., in v «Ta-borju« dne 15. t. m., si podpisano društvo šteje v dolžnost, razjasniti sledeče: Spomenico je podpisal g. Ivan Logar brez da bi bil za to pooblaščen od društvenega odbora. Izjavljamo, da je naše društvo strogo stanovska organizacija. Radi tega strogo obsojamo, da se je isto izrabljalo v nacijonalno-politične svrhe. Povđar-jamo še enkrat, da nismo v nikaki zvezi z notico, objavljeno v «Jutru« in «Tabora.«
Katoliško izobraževalno društvo za minoritsko žup nijo v Ptuju je imelo na Svečnico svoj 22. redni občni zbor. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da se je imelo društvo boriti zadnji xas z raznimi zaprekami. Po mno gih prizadevanjih smo vendar prišli do svoje društvene sobe, v kateri so na razpolago članom razni časniki in revije. Veliko zanimanje je za dobre knjige, žal, je moglo društvo ustreči članom le v mali meri, ker mu vsled slabega gmotnega stanja ni bilo mogoče nabaviti novih knjig. Upamo pa, da se bodo razmere v tem oziru s pomočjo naših požrtvovalnih članov v kratkem izboljšale. Knjižnica je odprta vsako nedeljo in praznik pred in popoldne. Sklenilo se je med drugim tudi, formelno ustanoviti pevski odsek, ki je odslej dejanski že obstojal in celo nastopil pri več prireditvah z lepim uspehom. Vabi se vse člane, ki imajo veselje do narodnega petja, da se udeležujejo pouka.
Začarane gosli so privabile na pustno nedeljo dosti Ptujčanov in okoličanov v dvorano Narodnega doma, kjer je kat. izobraževalno društvo za minoritsko žup-1 nijo predstavljalo to burko. Najbolj je ugajal Gašper, j ki nas naj kmalu zopet razveseli na odra. j Poselska zveza se pripravlja za nastop. Igrala bo i lepo Finžgarjevo ljudsko igro «Divji lovec«, ki bo pri-j vabil gotovo obilo radovednih gledalcev.
! Umrla je, zadeta od kapi, mati gdč. Luknarjeve, j učiteljice na naši okoliški šoli. Bila je skrbna in poš-I tena slovenska mati. N. p. v m.!
!	Iz Maribora.
j DRUGA VEČJA ARETACIJA ČLANOV POLICAJ-DEMOKRATSKE ORJUNE.
Včeraj je bilo precej hladno vreme in še prav po-I sebno mrzlo za našo mariborsko Orjuno. Zjutraj ob 8. j uri je mariborska policija aretirala irr oddala v jetniš-I nico sledeče or junce, ki so osumljeni, da so soudeleženi roparskega napada na Cirilovo tiskarno:
1.	Albert Vedem jak, inžener in referent pri okrožnem agrarnem uradu. Ta gospod je izdelal načrt za napad in prišel po polnoči na sokolsko maškerado in odpeljal od tamkaj člane akcijskega odbora Orjune k napadu.
2.	Ivan Škorjanc, revident južne železnice, vsem Ma riborčanom in okoličanom dobro znani pretepač, ki pa že ima precej let preko 50.
3.	Strašnik Lojze, faktor Mariborske tiskarne.
4.	Peter Jurkovič, stavec pri Mariborski tiskarni.
5.	Jurkovič Anton, zasebni uradnik.
6.	Jurkovič Juro, trgovec in zastopnik neke firme j v Vel. Bečkereku.
j 7. Hren Zmagoslav (do pred kratkem Viktor), že-I lezniški uradnik pri kontroli dohodkov, j 8. Sertič Mile, železniški uradnik pri kontroli do-j hod kov.
9.	Kobal Emil, zasebni uradnik.
10.	Stiplovšek Josip, zasebni uradnik.
11.	Ogrizek Adolf, črkoslikar.
Aretacija zgoraj omenjene gospode akcijskega odbora Orjune je bila končana krog poldesete ure. Kakor hitro so zvedeli še na prostem preostali orjunci o are-I taciji svojih sodrugov, so sklicali ob 11. uri dopoldne protestno zborovanje, katerega sklepi bodo tiskani od i Mariborske tiskarne in objavljeni potom plakatov, za I katere pa se ne bo zmenil nobeden Mariborčan več. Vsi miroljubni Mariborčani so veseli, da se je posrečilo v j tako kratkem času izslediti glavne napadalce na našo j tiskarno. Pribiti pa treba, da so bili vsi napadalci pred i napadom na sokolski maškeradi in so od tamkaj pod I poveljstvom inženerja Vedemjaka odkorakali na na-: pad.
Radovedni smo, ali bo glavni odbor Orjune po teh razkritjih zopet podal kako izjavo, da ni Orjuna v zvezi z napadom.
Ravnateljstvo Mariborske tiskarne je tudi izjavljalo, da ni v zvezi z napadom Mariborska tiskarna in da bo sodnijsko zasledovala vsakega, ki bi kaj podobnega govoril. No, ravnateljstvo se je z izjavo nesmrtno blamiralo, ker so sedaj pod ključem: faktor Mariborske tiskarne in dva stavca. Orjuna je napravila za tiskamo lepo reklamo.
Povedati še moramo, da se je zaklel knjigovodja Mariborske tiskarne Doležal, da se ne bo bril tako dolgo, dokler ne bo Orjuna pri sodišču oproščena in zmagala. No, gospod Doležal naj le bo tiho, mogoče je za njega tudi rezerviran še kak samotni kotiček v zaporih sodišča in tamkaj se mu tudi ne bo treba briti.
I V Celju je bil aretiran in prepeljan v Maribor še j Jakob Pavičič, trgovski pomočnik, ki je tudi osumljen I napada na našo tiskamo. Dosedaj je torej pod ključem ! 15 članov slavne roparske Orjune. Vsi člani napadalci j so Sokoli in malodane vsi politični polica jdem okra t je mladini — ata Kukovčevi sinovi in le par je narodnih socijalistov.
ZLI DUH MARIBORSKE MLADINE.
Približno nekaj mesecev sem se opazuje, da precejšnji del srednješolske mladine kaže očividno več surovosti in manj resnične srčne ter umstvene izobrazbe in kulture. Znaten del te mladine nosi tudi sokolske
znake.
Zasledovali smo stvar in ugotovili, da vzgojno delo naših srednješolskih profesorjev kvari v prvi vrsti dr. Reisman, glavni «Zeilenhonorarist« «Jutra« in «Tabora«. Svoje razdiralno delo, uporni duh proti vsakemu šolskemu redu in šolski disciplini izpodkopuje ravno on. Svoj posel pa vrši meto in sistematično direktno in indirektno.
Dr. Reisman vodi takoimenovano Ljudsko knjižnico in v njej proti vsem predpisom več kot dovolj liberalnega Višjega šolskega sveta dobivajo dijaki knjige, ki po svoji vsebini na mladino učinkujejo kakor na nežno cvetje. Naj le gg. profesorji to malo natančneje kontrolirajo, kar jim prinašajo učenci v šolo in strmeli bodo, kar jim pride v roke!
Pretežna večina teh knjig pa nosi signaturo te Ljudske knjižnice, ki jo vodi dr. Reisman in seveda naj bolj vneto skrbi, da najneprimemejše knjige pridejo najprej mladini v roke. To je delo brezvestnih ljudi, ki upropaščajo našo mladino in onemogočujejo profesorjem vzgojo mladih ljudi v resne delavce-državljane brez frazerstva in brez lažinacijonalizma, možje s solidnim znanjem in trdnim značajem, kakor jih baš rabi naša domovina.
Poroča se nam tudi, da dr. Reisman s svojimi odborniki Orjune moti in vabi mladino med orjunce in s tem na pota, ki so z nalogami in dolžnostmi mladine v diametralnem nasprotstvu. Spravlja jih na pota, ki vodijo v kriminal namesto v pošteno, resno in dostojno družbo in v boljšo bodočnost. Brezvestno je, nastopiti in se posluževati nedovoljenih sredstev, še bolj neznačajno in brezvestno je zagovarjati vročekvmo in lahkoverno ognjevito mladino.
Opazujemo ta vsakovrstna gibanja, podpihovanja in zavajanja, opozarjamo na nje odgovorne faktorje, posebej še ravnateljstva in profesorske zbore, da posvetijo tem pojavom vso pozornost! Mladino je treba v prvi vrsti dati šoli in najbolje je, ako se posveti samo šoli. V tem oziru naj pričnejo profesorji borbo v naši javnosti in imeli bodo za seboj vse, kar misli pošteno in dobro, kar hoče srečno mladino v srečni državi. — Elementi pa, ki nimajo o vzgoji nobenega pojma, pa tudi ne zavesti odgovornosti in morale, se morajo ločiti od mladine, odnosno mladina se mora iztrgati njihovemu pogubonosnemu, kvarnemu vplivu. Ozdravljenje naše javnosti je odvisno v največji meri od dobre, povdarjamo: dobre šole.
Nekaj o zadnjem sestanku mariborskih orjuncev.
Za minuli petek je sklicala organizacija mariborskih orjuncev manifestacijsko zborovanje, katerega je pa policija prepovedala. Ker s shodom ni bilo nič, pa so ti prenapeteži sklicali v Narodni dom samo sestanek svojih članov. Sestanek je otvoril glavni urednik «Tabora« Jaka Rehar, ki je svoj čas kot zajec pobegnil pred Italijani, pribežal v Maribor, in prosjačil okrog, dokler ga ni sprejel «Tabor«, kamor so se in se zatekajo itak vsi elementi najbolj sumljive kakovosti. Ako je g. Rehar res tako junaško navdušeni Jugoslovan, pa naj bi bil ostal v svoji domovini, kjer bi lahko hujskal na poboj Italijanov, a je utekel pred njimi, ker je v varnem Mariboru lažje hujskati na izrop onih, ki so skozi deset in desetletja držali severno mejo napram nemškemu navalu. Tako je junaštvo predsednika mariborskih orjuncev. Za bivšim komijem Reharjem je povzel besedo že znana mariborska Elzafluid-žavba dr. Makso Šnuderl, ki je v svojem govoru omiloval ubogega slamoreznega dr. Reismana. Za Elzafluid-Šnuderlom se je zavzel za dr. Reismana še iz Prekmurja znan razgrajač dr. Igo Janc. Jaka Rehar, Šnuderl in Janc so drileismana tako potolažili, da je še on zravnal ude svojega žalostnega j rojstva in razložil navzočim orjuncem naloge Orjune, I ki so: napad na poštene Mariborčane in roparsko poško ! dovanje tuje lastnine. Nato so se razšli orjunci. Pri celi ! komediji je še samo manjkalo, da bi se bila četvorica Rehar-Šnuderl-Janc-Reisman med seboj poljubila, kot sta se svojčas voditelja policajdemokratov Kukovec in Žerjav in sta s poljubom hotela zabrisati vse očitke, s katerimi je po pravici obmetaval Žerjava g. čira Ka-menarovič.
STRATA
m
im
«Tabor« in «Jutro« v retiradi glede orjunskega napada na našo tiskarno. Zadnje dni si Reisman in Rehar ne upata več lagati po svojih listih, da so si klerikalci sami uničili stroje. Menda že vesta, zakaj!
Primorce bi bili radi demokrati nahujskali proti nam. Tudi ta Reismanova in Kukovčeva igra se ni obnesla. Saj so ravno Kukovec in demokratski ministri krivi, da še državni nastavljenci vseh vrst morajo stradati. Dve leti so bili Kukovec, Žerjav in Pribičevič na beograjski vladi. Za kanone, za oficirje, za Wranglov-ce, za Sokole so imeli milijone in milijarde dinarjev, za bedne državne nameščence pa same obljube. Ako bodo državni nastavljenci, med njimi tudi Primorci, šli sedaj 2 demokrati, potem odobravajo vse krivice, ki so se jim godile pod demokratsko vlado.
Čevljar Monjac v Slovenski ulici je zagrizen demokrat in orjunec. Celo svoji devetletni hčerki pripoveduje da so klerikalci sami razbili Cirilovo tiskarno, da je tre ba Žebota ubiti, poslati nad njegovo hišo orjunce itd. S takimi «novicami« prihaja njegova hčerka v šolo. Da ni sram demokratske orjunce, da na tak način zastrupljajo nedolžno mladino! Fej!
Vilko Weixl hvali orjunaška junaštva. Priča, ki je bila v Weixlovi bližini, ko je odobraval razbitje strojev Cirilove tiskarne, nam poroča zanimivosti o Vilkovih «željah«. Weixl tudi po gostilnah v pozi orjunaša prepoveduje gostilničarjem naročevanje «Straže«. Lep pred sednik Trgovskega gremija ta Weizl, kaj pa bi vi rekli, če bi vam roparski tolovaji ponoči kakor rokovnjači s ponarejenim ključem odprli vašo trgovino in knjigoveznico ter uničili in razbili, kar imate? Prostaški človek, brez vsakega čuta poštenosti ste, ako iz same škodoželjnosti in strankarske strasti odobravate orjunski napad na Cirilovo tiskamo!
Velik volilni shod v Gambrinovi dvorani. Vabimo vse somišljenike na volilni shod SLS v Mariboru za sredo, dne 21. februarja, ob pol 8. uri zvečer. Govorita narodni poslanec in kandidat Franjo Žebot in občinski svetovalec dr. Jerovšek. Prosimo vse somišljenike, da se shoda polnoštevilno udeležijo. — Izvršilni odobor SLS.
251etnico poroke obhajata danes g. in ga. Pivka, vrla naša pristaša. K temu redkemu jubileju naše naj-prisrčnejše čestitke.
Podaljšanje roka za natečaj Gradbene loterije. —
Ker se naša stavbena podjetja resno trudijo za prvo Gradbeno loterijo izvršiti nekaj posebnega, kar bode imelo trajno vrednost tudi za razstavo načrtov, se je na splošno željo prvotno do 20. svečana določeni rok za predložitev načrtov izjemoma podaljšal do dne 26. svečana najkasneje do 11. ure dopoldne.
Plenarna seja MGA se vrši danes, dne 19. svečana, ob 8. uri zvečer v društveni pisarni.
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek bo g. Gabr. Majcen, profesor v p., razpravljal o najhujših napakah, ki je delamo v govorjenju in pisanju. Začetek ob pol osmi uri.
Letošnje glavno zborovanje mariborske Prostovoljne požarne brambe in rešilnega oddelka se je vršilo dne 27. m. m. ob 20. uri v veliki dvorani mariborske požarne brambe in je bilo polnoštevilno obiskano. Mestna občina Maribor je poslala kot svojega zastopnika višjega stavb, svetnika g. Bäumel. Po prečitanju zapisnika zadnjega glavnega letnega zborovanja je sledilo poročilo brambnega odseka. V preteklem letu je bila požarna bramba 44krat alarmirana k požarom. Od teh jih je bilo 7 velikih, 15 majhnih, 10 v dimnikih, 7 gozd nih požarov in 4 slepi alarmi. Med temi je bilo 23 požarov v obmestju in 16 v okolici. V celem je bilo v službi 474 mož s 75 urami. — Rešilni oddelek je interveniral v 1030 slučajih in je bilo zaposlenih 2239 mož s 840 urami. — Za izpopolnitev in nadaljno izvežbanje članov je bilo spomladi gasilna šola, ki je trajala pet
OBJAVA.
Vsi zavarovanci iz Maribora in okolice, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb:
ALLIANZ, ATLAS, I. ALLG. BEAMTENVEREIN, GISELA-VEREIN, JANUS, UNIVERSALE, WIENER STÄDTISCHE-VERS.-ANSTALT (vse na Dunaju) in I. MILITÄR-DIENST VERS-ANSTALT v Budimpešti se ponovno najuljudneje pozivajo, đa^ se osebno zglasijo v uradnih dneh od 20. do vključno 26. februarja 1923 pri
i
HRANILNEM IN POSOJILNEM KONZORCIJU v Mariboru, Sodna ulica 32 in prinesejo s seboj zavarovalne police in vsa potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 do 31. decembra 1922 v svrho oznake na policah, da se jim bodo zavarovane glavnice svoječasno izplačale v jugoslovanskih kronah. Istotako se naj v smislu naših predhodnih časopisnih objav zglasijo vse stranke, čijih police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovanja zapadle v izplačilo — v svrho likvidacije, oz. izplačila zavarovanih svet.
Zglase se naj tudi vse stranke, katere so v uradnih dnevih od 2. do 5. t. m. oddale svoje police v svrho žigosanja da se jim njihovi dokumenti - izročijo. Stranke, ki so v zgoraj omenjenih dnevih sklenile nova zavarovanja, naj se blagovolijo potruditi v označenih uradnih dnevih po svoje zavarovalne
^'radovalo se bode vsaki đan cd 3. d° i%- ür.0 dopoldne in od 14. do 18 ure popoldne. Obojan ^ Dominjamo, da se bodo stranke sprejemale tudi \ ne del j o, dne 25. t. m. dopoldan in popoldan.
V lastnem interesu vseh strank je, da se polnoštevilno zglase točno v omenjenih uradnih dnevih.
Zavarovalna družba na življenje «FENIKS« ravnateljstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak
tednov, pod vodstvom g. stotnika Robausa in stotniš-kega namestnika dr. Scmidererja in tehniškega referenta inž. Toplak. Bilo je več skupnih vaj, med njimi dve glavni vaji. Za izvežbanje članov rešilnega oddelka je imel načelni zdravnik in vodja oddelka dr. Karl Ipavic dva meseca trajajoči kurz. — Poročilo blagajnika kaže 858.326 K dohodkov in 835.034 K izdatkov, vštevši prevozne stroške. Račun za avtoturbinsko briz-galnico, ki se ločeno vodi, je bil sklenjen dne 31. 12. s saldo 36.280 K. Pregledniki poročajo, da so našli knjige v popolnem redu. Namesto izstopivših odbornikov so bili izvoljeni: za tajnika g. Karl Pugel, za računska preglednika gg. Ivo Barta in Armin Tutta. — Članarina stane kakor lansko leto 15 din.
Zgodba o nevidnem Človeku.
(Dalje).
»Prav nič ni nezmiselna! Je popolnoma pravilna in pametna!«
Prazni rokav je segel po whiskyju. Kemp je strmel na prazno obleko, ki je jedla in pila. Žarek luči je sijal skozi desni rokav in se svetil pod rebrom da levi strani.
»Kaj so pomenili tisti streli?« je vprašal. «Kdo je streljal?«
«Nek znorel človek me je spremljal, moj pomočnik — in moj denar mi je hotel ukrasti in pobegniti z njim. Je tudi storil to.«
«Ali je tudi on neviden?«
»Ne.«
»No — in?«
»Ali mi morete dati še kaj jesti, preden vam vse to pripovedujem? Lačen sem — hudo lačen! In vi hočete, naj vam pripovedujem —!«
Kemp je vstal.
Hoteli, zavodi pozir!
Proda se iz vrstna oeč za peko ki uh» dvakrat po 4 koleče peciva ia sušenje sadj« s 6 lesami; tunaj železna, zno raj obzirnom opeko tk-v. .Welsin-Ref jrmwer. ec Na kl-srih se posta i kjerkoli ter tak« j po-rabn , Služi vsake vrste kur o Točoa navod la zra ea. Šele malo r bljer a Več eri lastniku M S vuraU Ju s ti vrh 1, p št» G-r Sr. Rung ata. t—3 75
dobroidočo hišo z g vino ali malo po-
Širite „'tražo“!
»Vi niste streljali?«
»Jaz ne. Neznan človek je bil, nikoli ga še nisem, videl. Streljal je na slepo. Štirje streli so me zgrešili, eden me je zadel v roko. — Saj pravim, — dajte mi še jesti, Kemp!«
»Pogledal bom, — pa bojim se, da ni mnogo več v shrambi.« —
Ko se je najedel, — in obilo je jedel — je nevidni človek prosil za smotko. Konec ji je odgriznil, še predno je mogel najti Kemp nož, in klel je, ko se mu je odluščil zunanji list.
Čudno ga je bilo gledati, ko je kadil. Usta, vrat, grlo so postala vidna kot kepa valovečega se dima.
»Srečo sem imel, da sem zadel na vas, Kemp! Pomagati mi morate! In o pravem času sem vas našel! V hudih škripcih sem bil, — mislil sem, da se mi bo zmešalo —. Kaj vse sem doživel in prestali Ampak velike reči bova še storila, povem vam!«
Nalil si je whiskija in ga hlastno izpil. Kemp je vstal, zmedeno pogledal krog sebe in si tudi nalil whiskyja.
»Blazne stvari so to — piti moram!: je dejal šara
zase.
»Niste se mnogo izpremenili, Kemp, v teh zadnjih dvanajstih letih! Isti hladen, metodičen človek kakor nekdaj! Pripovedoval vam bom! Skupno bova delala!«
»Pa kako ste to naredili? Kako se vam je kaj takega posrečilo —?«
»Za božjo voljo, prosim vas, pustite me, da v mire pokadim smotko, — potem vam bom pripovedoval!«
(Dalje prihodnjič).
KLOBUKE
ĆEVLJB
4—is 65	IE?3BIE3H-iO
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t. d. v veliki izbiri nud naje n j -
)AtOB LAH, MARIBOR, GUKNI TRG 2.
iščem 1
S‘S’vr b.i u mes a Pism ae po nudbe aa ufravniStvo. 6-!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL MORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 10
Per»je asm postelje’
Chitinnnr z ' serc> potreb jliluElIcC šč nami se proda v Mariboru, Meljska cesta 24. _________i 3 7*________
Iziava.
Poipisani H ar'at Jožef, posestnik iz P d inče? ?te ». »o> prekličem s tem žalivbe. ki s:m jiit ra »nasal o Atu Zelenko, posestnici iz Podvine ter «e ji zah Tabujem, da je odstopila c d o adbe.
80	HORVAT JOŽEF.
Nodra galica j Žvepi
<5rK9*» 2 krat rafiniran, M »F1 riste.li« bencin e tro WOiej, Sarino it brez j tr Sarine, s. ko vrstna strojna j r»f olja ponuja o najnizjih cene h
Mahorko, Maribor
I d. z o. z. S ovenska ul. 8 tel f. I53.
Velet*s* vina z premogom In drvmi na debelo	-	na drobna
F.&A.1I
8L venska ul. S
Telefon 344
CENIK:
5-io 55
PREMOG v vsaki množini na dom postavljen po Din. 32, 37, 42, 45-25 in 66 75 za i00 kg.
DRVA: hukova ela na dom postavljena Ia Din. 700, Ha Din. 625 za klaftro
BUK< V A BEZENA 20 cm dolga na dom postavljena Ia Din. 50, Ha Din. 45 za meter.
MEHKA t meter dolga vezaza (odpadki) Din. 0-27 za kg na dom postavljena.
fjtreciia se spremo smo v pisarni ¥ Slevsiski ul. 8
K*-r nam ri mogoče se vsakemu od dragih znancev in prijateljev, ki so spremili našo nepozabno seprogo, o.iroma sestro
Katko Rajh ><». Noder
k večnemu počitku, posebtj zah aliti, izrekamo tem potem našo najprisrčnejšo zahvalo. Pos bno s- zahvaljujemo še gg. evcem. ki so zapeli pri mrt ašnici kaker tu i na pokopališču d' e ga liivi žalostmki; obenem tudi vsem, ki so pismeno ali ustmeno izsekli svoje sožalje nad bridko izgubo, naša najlepša hvala.
BISTRICA PRI LIMBUŠU, dne 17. februarja 1923.
Frsnjo Rajh
sepr g
J liki Kafer ral. Moder.
sestra.
Pasci l?30,
polsstra.
lisk tiskarne „v Cirila v Mariboru.
Izdaja konzorcij «Strafte*