Poštnina plačana v gotovini.
P n , LIC E A L N A K N J I 'j 'J I c A 11 . drž . g iran . Ljubija n a
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
10. kos.
V LJUBLJANI, DNE 16. DECEMBRA 1929.
Letnik I.
Vsebina;
33. Uredba o poslovnem redu zn redna kazenska sodišča. 34. Uredba o poslovnem redu za državno ložilstvo. Razne objave iz «Službenih Novin».
Uredbe osrednje vlade.
33.
Na podstavi člena 25. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, predpisujem to-le
Uredbo
o poslovnem redu za redna kazenska
sodišča/
Prvo poglavje.
Obča pravila za kazenska sodišča.
Obče dolžnosti kazenskih sodišč.
§ 1.
Sodišča, ki izvršujejo sodno oblast v kazenskih stvareh, morajo poizvedovati o kaznivih dejanjih in storilcih posebno skrbno, izvrševati kar najvestneje vse, česar je treba za ugotovitev dejanj, zbirati in zavarovati vse dokaze, tako one, ki obdolženca obremenjajo, kakor tudi one, ki mu služijo za obrambo, in skrbeti za to, da se ugotovi resnica in zakon pravilno uporabi.
§ 2.
V kazenskih stvareh postopajo sodišča nemudoma in ne glede na predpisani delovni čas, v
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavijo z dne 5. decembra 1929., št. 286/CXVI.
nujnih stvareh pa morajo sprejemati prijave ob vsakem času.
Neodložna dejanja se morajo izvrševati tudi qI> nedeljah in praznikih.
§ 3.
Za nujne posle se smatrajo vsa sodna dejanja, ki se tičejo poizvedb in ohranjanja sledov o kaznivih dejanjih, kakor tudi predmetov, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Zlasti nujno morajo zbirati sodišča dokaze, ki se ne bi mogli obnoviti, in vršiti dejanja:
a) ki se tičejo poizvedb o kaznivih dejanjih zoper obstoj države in njeno ureditev kakor tudi kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa za ljudi, imovino in obvestila;
b) ki se tičejo postopanja v tiskovnih stvareh in postopanja zoper vojaške osebe, kolikor so pristojna zanje civilna sodišča, kakor tudi postopanja zoper osebe v preiskovalnem zaporu;
c) s katerimi je treba ugotoviti leta osumljene osebe (dobava krstnega lista, rojstnega lista itd.), zlasti če se pojavi sum, da ni dovršila 17. leta.
Da se sodnik in sodno osebje opozori na nujnost predmeta, je označiti spis s posebno zunanjo beležko nujnosti, in sicer zlasti takrat, kadar je odrejen po predmetu tudi pripor ali se tiče predmet tiska. ,
§ 4.
. Za/vsako zavlačevanje v kazenskih stvareh odgovarjajo sodni organi disciplinski zbog neniarlji-vega izvrševanja dolžnosti.
Za povračilo škode, ki bi jo provzročil sodnik v izvrševanju službene dolžnosti zlonamerno ali s skrajno malomarnostjo, veljajo predpisi zakona o sodnikih rednih sodišč.
Nadzor nad sodnim poslovanjem.
a)	Pri okrožnih sodiščih.
§ 5.
Predsednik okrožnega sodišča nadzira sodno poslovanje. Če je zadržan, izvrševati službene posle, ali če ga ni, ga nadomešča po činu najstarejši sodnik.
V nadzorno pravico spada zlasti nadziranji, da se vrše posli redno po zakonu in neodložno.
Predsednik pregleduje spise o preiskavi ter nadzira poslovanje preiskovalnih sodnikov, ima vsake tri mesece nadzorne seje, v katerih pregleda preiskovalne spise, da ugotovi, ali so se održali roki, odrejeni z zakonom, in ali poslujejo preiskovalni sodniki pospešeno in po zakonu.
Prav tako pazi predsednik na to, da se odrejajo in izvajajo glavne razprave hitro.
Zbog pogreškov v poslovanju, ki jih je zapazil, priobči predsednik opombe ustno takoj dotič-nim sodnikom, o važnejših pogreških pa obvesti apelacijsko sodišče ter mu predlaga, kaj bi bilo treba storiti, da se pogreški v bodoče odvrnejo.
O tekočih predmetih kakor tudi o predmetih, ki so bili pregledani v nadzorni seji, vodi predsednik posebno beležnico.
Uspeh vsake nadzorne seje sporoči predsednik tudi apelacijskemu sodišču, v dnevniku preiskovalnega sodnika pa označi, da je bil predmet v nadzorni seji.
§ 6.
Ob koncu vsakega leta sestavi predsednik sodišča s pismeno naredbo za prihodnje leto senate, ki bodo poslovali v kazenskih stvareh; poedinemu senatu odredi predsednika ter odloči, kdo naj nadomešča predsednika senata ali člane senata, če bi bili zadržani.
§ 7.
Kjer določa zakonik o sodnem kazenskem postopanju za rešitev sodnika-poročevalca v kazenski stvari odobritev predsednika sodišča ali senata, mora zahtevati poročevalec to odobritev neposredno od predsednika sodišča, odnosno od onega predsednika senata, ki po naredbi predsednika okrožnega sodišča stalno predseduje onemu senatu, čigar član je poročevalec.
§ 8.
Za notranje poslovanje sodnikov in državnega tožilstva in za njih medsebojno službeno razmerje je treba imeti v mislih, da se doseza uspešno delovanje edino z medsebojnim podpiranjem in da mora vladati med sodniki in državnimi tožilci razmerje spoštljivosti in spoštovanja.
Če bi državni tožilec prestopil meje svoje oblasti, mora obvestiti predsednik okrožnega sodišča neposrednjega starejšino državnega tožilstva in zahtevati pri njem pomoči.
b)	Pri sreskih sodiščih.
§ 9.
Starejšina sreskega sodišča nadzira sodno poslovanje. Če je zadržan ali če ga ni, ga nadomešča po činu najstarejši sodnik.
§ io.
Sresko sodišče mora sprejeti vsako prijavo in naznaniti po predpisanem obrazcu št. 1 državnemu tožilcu kazniva dejanja, ki se preganjajo po službeni dolžnosti (§ 95. k. p.).
V prijavi državnemu tožilcu opozori sodišče, ali je osumljena oseba v priporu ali ni, in če je, kdaj je bila dejana v pripor, ali je potrebno v stvari nujno poizvedberto dejanje preiskovalnega sodnika in ali je osumljena oseba dovršila 17. leto.
Sresko sodišče, pri katerem je postavljen vršilec dolžnosti državnega tožilca, izroči vsako prijavo, ki prispe neposredno k njemu zbog prestopka, o katerem je pristojno soditi, teinu vršilcu v izjavo, odnosno zaradi predloga.
Sresko sodišče izvršuje v svoji pisarni tudi potrebne prepise odredb in poročil onega, ki vrši dolžnost državnega tožilca.
§ 11.
Če državni tožilec zahteva, ga mora sresko sodišče obvestiti o stanju kazenskega postopanja zbog zločinstva in prestopka, mu dati na njegova vprašanja pojasnila ter mu poslati na zahtevek vse
spise.
§ 12.
Za odreditev ali ukinitev pripora, za poročila in prošnje, namenjene višjim oblastvom, je potrebna odobritev starejšine sreskega sodišča samo, če prihajajo od sodniških pomočnikov (tajnika ali pristava).
§ 13-
Starejšina sreskega sodišča odredi in razglasi ob koncu leta na sodni deski, kdo izmed sodnikov bo posloval v prihodnjem letu v kazenskih stvareh, ter sporoči ta razpored predsedniku okrožnega sodišča. Predsednik okrožnega sodišča sme, če ima razloge za to, odrediti v 15 dneh, da se pri sreskem sodišču izpremčni razpored poslovanja v kazenskih stvareh.
Če se izprazni mesto onega sodnika sreskega sodišča, ki mu je poverjeno poslovanje v kazenskih stvareh, ali če se pokaže, da je kakšen sodnik preobložen s posli, sme starejšina sodišča med letom izpremeniti določeni razpored; to izpre-membo sporoči predsedniku okrožnega sodišča.
Poslovanje preiskovalnega sodnika.
§ 14.
Preiskovalni sodnik izvršuje vsa preiskovalna dejanja, ki jih smatra po svoji oceni za potrebna, da ugotovi z njimi dejanje, storilca in soudeleženca
•
V popis spisov je vpisati v kronološkem redu in označiti’z zaporednimi številkami vsako vlogo, zapisnike o sodnih dejanjih, predloge strank, osnutke odpravkov in odločbe višjih oblastev.
Priloge poedinih spisov se vpišejo, ko se označijo s črkami poleg zaporedne številke (n. pr. l/a, 1/b...) in s kratko vsebino, prav tako pa tudi stvari, važne za preiskavo, takoj v razpredelek popisa «Priloge» pri onem spisu, s katerim so prispele in ki se ga tičejo.
Če se izloči del spisov, se vloži namesto njih obvestilnica o tem, kje se hrani ta del spisov.
in da se zbero in zavarujejo z njimi dokazi, ki služijo obtožbi in obrambi, kolikor ni vezan s kakšno rešitvijo sodišča.
Preiskovalni sodnik sme zahtevati ob dvomu rešitev sodišča tudi takrat, kadar ni zakon tega izrečno določil.
§ 15.
Preiskovalni sodnik se mora korenito pripraviti za preiskavo in skrbeti, da se ugotove vse važne činjenice in da se ne zavlačuje postopanje s poizvedovanjem o nebistvenih okolnostih.
§ 16.
V vseh primerih, kjer preiskovalni sodnik neče sprejeti tožilčevega predloga, ampak zahteva rešitev sodišča, mora to storiti takoj.
§ 17.
Če zve sreski sodnik, ko vrši poizvedbe, za drugo kaznivo dejanje, za katero državni tožilec še ne ve, mora o tem takoj obvestiti državnega tožilca.
Poslovanje sodišča pri izvcstnih sodnih dejanjih.
Prijave.
§ 18.
Čigarkoli prijavo zbog kaznivega dejanja, ki se preganja po službeni dolžnosti, morajo sprejeti poleg državnega tožilca sresko sodišče in preiskovalni sodniki okrožnega sodišča, ki jih predsednik sodišča odredi za to.
O ustni prijavi se napiše vselej zapisnik.
Vsako prijavo mora preiskovalni sodnik takoj vročiti državnemu tožilcu zaradi predloga, sreski sodnik pa mora postopati po predpisu § 10. te uredbe.
Ko prejme sodnik sreskega sodišča prijavo, mora takoj zaslišati prijavilca, tudi če ne bi bil za to pristojen; preiskovalni sodnik pa stori to samo takrat, kadar je nevarno odlagati.
§ 19.
Pripor osumljene osebe, kadar je nujno potreben, kakor tudi poizvedber.a dejanja, ki jih ni mogoči odložiti brez nevarnosti za smoter kazenskega postopanja, se izvrše na osnovi same ustne prijave in preden se ta sprejme na zapisnik.
Popis spisov.
§ 20.
Čim poizvedovalni (preiskovalni) sodnik uvede postopanje, mora osnovati popis spisov «Kpo» po obrazcu 2.
Da se spisi obvarujejo poškodbe, se položi popis spisov s spisi vred v trden omot spisov «Kom» Po obrazcu 3.
Poedino vlogo ali zapisnik o poedinem dejanju ali listino vpiše v popis sodna pisarna takoj, ne da M čakala nadaljnjih vlog ali listin.
§ 22.
Če se postopanje o več kaznivih dejanjih izloči, je osnovati za vsako postopanje poseben popis spisov in označiti na vseh popisih spisov medsebojni odnošaj poedinih kaznivih dejanj.
Izločitev spisov je zabeležiti v popisu spisov onega kaznivega dejanja, ki je bilo najprej predmet poizvedbe (preiskave). Če je izmed teh spisov kaj potrebno za postopanje o izločenih kaznivih dejanjih, se priloži to v overovljenem prepisu spisu o izločenih kaznivih dejanjih in vpiše v popis tega spisa.
§ 23.
Če se odredi, da je voditi obenem postopanje zbog več kaznivih dejanj, ki so v medsebojni zvezi, ali zoper več obdolžencev, ki so v zvezi, se završi popis spisov pozneje uvedene preiskave ali poizvedbe ter se vpiše v popis spisov prej uvedene preiskave ali poizvedbe, ki postane s tem skupni popis spisov.
§ 24.
Pri prestopkih, glede katerih je pristojno sresko sodišče, osnuje sodnik popis spisov samo v onih primerih, kjer so se odredile na prijavo poizvedbe.
§ 25.
Če se spisi, ki se tičejo več obdolžencev, ne morejo vsi poslati višjemu ali drugemu sodišču, se priloži prepis popolnega popisa spisov onemu delu spisov, ki se pošilja; na tem prepisu pa se zabeleži, kateri deli spisov so se pridržali zato, da bi se nadaljevalo postopanje zoper obdolženca.
Roki.
§ 26.
Kjer je vezana sodna odločba ali drugo pravdno dejanje (razprava, ogled itd.) na rok, vodijo sodne pisarne o tem roku ročišnik «Krč» po obrazcu 4., v katerem je'označiti mesec, dan ali uro, ko poedini rok izteče.
Sodna pisarna mora imeti roke (naroke) v evidenci ter izročiti na dan, določen za rok (narok), sodniku spis, ki se tiče predmeta, za katerega je rok odrejen.
Če ne odredi sodnik v osmih dneh po prejemu spisa ničesar ali če ne održi roka, odrejenega za kakšno njegovo dejanje, dasi mu je sodna pisarna javila, da je rok iztekel, in če ne izvrši na ponovno opozorilo sodne pisarne dejanja, vezanega na rok, obvesti sodna pisarna o tem predsednika ali sta-rejšino sodišča.
Če bi se morala zato, ker je rok iztekel, zaprta oseba izpustiti v prostost, a nastane dvom o računanju roka, mora zahtevati preiskovalni sodnik o tem nemudoma rešitev sodišča.
§ 27.
S pismenimi izjavami, predloženimi brzojavno, za katere.ni predpisana z zakonom posebna oblika, je postopati kakor z vsako drugo pismeno vlogo.
§ 28.
Če je predpisana za izjavo, vezano na rok, posebna oblika, telegram pa ni sestavljen v predpisani obliki, se mora predložiti izjava v treh dneh od dne, ko je bil telegram oddan, pismeno v predpisani obliki; v takem primeru je smatrati izjavo za predloženo na oni dan, ko je bil telegram oddan.
§ 29.
Če ne ustreza vsebina revizije, priglašena brzojavno, predpisom § 341., točke 2., k. p., se revizija zavrne, ako ne priglasi pritožilec pred iztekom zakonitega roka, odrejenega za izjavo, odnosno za obrazložitev revizije, pismene revizije z zakonito vsebino, ki je predpisana v § 341., točki 2., k. p.
Če nedostaja formalnosti, predpisanih v § 341., točki 3., k. p., se popravi to na način, določen v tem zakonitem predpisu.
Če nedostaja predpisanega podpisa upravičenega branilca ali če nedostaja števila izvodov, predpisanega z zakonom, in če prihaja brzojavna revizija od branilca samega, sme to popraviti branilec sam tako, da predloži v treh dneh od dne oddanega telegrama kratko pismeno izjavo, da se strinja z vsebino telegrama, odnosno da bo predložil v istem roku nedostajajoče izvode brzojavne revizije.	'
§ 30.
Vloge, ki prispejo k sodišču po pošti, se prilože spisu z omotom vred, v katerem so prispeli. Voditelj vpisnika mora zabeležiti na vlogi sami, kateri dan poštnega žiga je označen, kakor tudi dan, ko se je vloga oddala na pošto (n. pr.: Po poštnem žigu se je oddal omot na pošto dne 15. X. 1930.). To beležko mora voditelj vpisnika tudi podpisati.
Kjer je na omotu priporočenega pisma poštni žig nečiten, tako da se ne more ugotoviti dan, ko je bil oddan na pošto, obstoji pa sum, da se rok ni održal, mora ugotoviti sodišče, ko prispe ta omot k njemu, po pristojnem poštnem oblastvu dan oddaje na pošto; če pa gre za pravno sredstvo, stori to vselej, preden se predlože spisi višjemu sodišču.
Zapisniki o sodnih dejanjih izven glavne razprave.
§ 31-
Zapisniki o sodnih dejanjih izven glayne raz-1 prave se sestavljajo točno po predpisih §§ 70. do 73. k. p. Na koncu zapisnika o obdolženčevem zaslišanju se zabeleži tudi čas, ko je bilo obdolženčevo zaslišanje končano.
Poslovno razmerje proti državnemu tožilcu.
§ 32.
Odločbe in spisi se priobčujejo državnemu tožilcu tako, kakor je določeno v § 80. k. p.
Če se priobči državnemu tožilcu ves spis, se zabeleži to v lastni dnevnik preiskovalnega sodnika (§ 193.).
Če se priobči poedini del spisov, se vloži namesto tega dela spisov obvestil n ica (§ 22., tretji odstavek).
§ 33.
O pravdnih dejanjih, določenih v § 103., drugem j in tretjem odstavku, k. p., obvešča preiskovalni | sodnik državnega tožilca tako, da označi na osnutku svoje naredbe ali rešitve, kdaj in kje namerja izvršiti dejanje, ter priobči ta osnutek na kratko državnemu tožilcu, da ga prečita in podpiše.
Državni tožilec označi na tem osnutku, da ga je videl in prečital, ter postavi nanj datum.
Če bi se zdelo preiskovalnemu sodniku potrebno, priobčiti osnutek kakšne druge svoje rešitve ali drugega predloga, preden ju odpremi, državnemu tožilcu, da ga vidi, stori to na kratko. Državni tožilec postavi na ta osnutek beležko, ali se strinja s tem ali pa je drugega mnenja. Zaradi eventualno potrebne soglasnosti se preiskovalni sodnik in državni tožilec lahko nadalje tudi ustno posvetujeta in sodnik zabeleži uspeh tega posvetovanja na omenjenem osnutku.
Poziv prič in drugih oseb.
§ 34.
Ko preiskovalni sodnik pozivlje priče, izvedence in ostale osebe, ki jih namerja zaslišati, mora vpoštevati razdaljo njih prebivališča od so-dišija in skrbeti za to, da se te osebe, izvzemši neodložne primere, ne pozivljejo ob svojih priznanih verskih praznikih.
§ 35.
Osnutek poziva za obdolženca, sestavljen po § 111., drugem odstavku, k. p., se obdrži v spisu, pozivi prič in izvedencev pa se zabeležijo na spisu.
§ 36.
Oškodovance, priče in izvedence, ki so bili pred sodišče pozvani ali so prišli prostovoljno, zlasti pa one, ki jim je prebivališče daleč od sodišča, je treba zaslišati po možnosti takoj, izvedence pa tudi, če
pridejo ob času, za katerega niso bili pqzvani. Te osebe se morajo zaslišati kar najtočneje, da ni razloga za ponovno zasliševanje.
Kako se opravlja prisega.
§ 37.
Osebe krščanske vere prisezajo tako, da dvignejo palec, kazalec in sredinec desne roke ter izgovarjajo obrazec prisege pred razpelom in dvema prižganima svečama.
Razpelo se mora ujemati s krščanskim obredom one vere, ki ji pripada prisezajoča oseba.
Helvetčani prisezajo brez razpela in sveč.
Muslimani pristavljajo ob prisegi, ko izgovore za sodnikom obrazec prisege, še kakšno izmed nastopnih besed: cBillahi Taala» (tako mi previš-njega Boga) ali «Ballahi> (tako mi Boga) ali «Bis-millahi» (v imenu božjem) ali vse te besede.
Osebe hebrejske vere (mojzesovci) prisezajo tako, da pokrijejo v času, ko izgovarjajo obrazec prisege, glavo s klobukom ali čim podobnim, desno roko pa polože na hebrejsko knjigo «Thora», sedmi stih, ‘20. poglavje, druga knjiga Mojzesova.
J 38.
Obrazec prisege za priče predpisuje § 177. k. p., obrazec prisege za izvedence pa § 187. k. p.
§ 39.
Če ob prisezanju oseb krščanskih ver, omenjenih v § 37., prvem odstavku, ni pri roki razpela ali ob prisezanju hebrejcev knjige «Thora», prisežejo osebe krščanskih ver tako, da dvignejo palec, kazalec in sredinec desne roke, osebe hebrejske vere pa samo pokrijejo glavo s klobukom in polože roko na srce.
Zasliševanje obdolžencev.
§ 40.
Ko preiskovalni sodnik zaslišuje obdolženca o dejanju samem, ga pozove, naj izjavi, kako misli oškodovancu povrniti škodo, provzročeno s kaznivim dejanjem.
Okolnosti, ki se tičejo možnosti, da se povrne škoda, je treba poizvedeti skrbno.
§ 41.
Če bi se razkrila z obdolženčevim zasliševanjem kazniva dejanja, ki sodišču niso bila znana, ga je zaslišati tudi o teh.
§ 42.
Če se privedejo obdolžene osebe pred sodišče s spisi, ki jih je treba čitati dlje časa, mora paziti sta-rejšina ali predsednik sodišča na to, da prečita preiskovalni sodnik spise takoj in da se drži predpisov o priporu in preiskovalnem zaporu.
Če se pripre pri kaznivem dejanju, v katerem je sodelovalo mnogo oseb, več teh oseb in jih en preiskovalni sodnik ne more zaslišati vseh in izdati odločbe v zakonitem roku, odredi predsednik sodišča več sodnikov, da izvrše ta dejanja.
Osebe v preiskovalnem zaporu.
§ 44.
Osebo, ki je v preiskovalnem zaporu, mora preiskovalni sodnik poučiti, da sme vložiti pritožbo zoper naredbo, s katero se odreja pripor ali preiskovalni zapor. To poučilo zabeleži v zapisnik'o obdolženčevem zaslišanju.
§ 45.
O osebah, zoper katere je odrejen zapor edino zbog osnovane bojazni, da bodo preiskavo onemogočile ali otežkočile, vodi preiskovalni sodnik poročilo koluzijskih zaporov «Kko» po obrazcu 5. ter sporoči predsedniku sodišča začetek in prestanek zapora. Sodnik mora skrbeti za to, da je ta zapor čim krajši (§ 129. k. p.), predsednik pa ga mora v tem nadzirati.
Obramba.
§ 46.
V začetku leta določi sodišče sporazumno z odborom advokatske zbornice seznamek advokatov, po katerem se bodo odrejali branilci kot zastopniki ubogih.
Prav tako določi sodišče sporazumno z odborom advokatske zbornice po § 62. k. p. seznamek advokatov, živečih v kraju sodišča, iz katerega se bodo postavljali branilci po službeni dolžnosti, če se jemljejo izmed advokatov.
Eni in drugi se postavljajo v poedinih primerih praviloma po vrsti, kakor so vpisani v seznamek; zaradi njih legitimacij pa se jim izda sodni dekret (§§ 60. in 63. k. p.).
§ 47.
Če se postavi branilec po službeni dolžnosti ali zastopnik ubogih, poskrbi sodišče, da se nemudoma ugotove obdolženčeve imovinske razmere.
Dejanja izven sedeža sodišča.
§ 48.
Službena dejanja izvršujejo sodišča praviloma na sedežu sodišča.
Če je nujno treba izvršiti tako dejanje izven sedeža sodišča, mora izposlovati sodnik prej dovolitev starejšine ali predsednika sodišča.
§ 49:
Preiskovalni sodniki, ki ne izposlujejo dovolitve starejšine ali predsednika sodišča, kakor tudi starejšine sodišč, ki izvrše po nepotrebnem dejanja izven sedeža sodišča, odgovarjajo disciplinski.
Tako starejšina kakor tudi predsednik sodišča se pozoveta na odgovor, če sta dala tako dovolitev po nepotrebnem.
Pravna pomoč med sodnimi oblastvi.
§ 50.
Vsa sodišča morajo dajati med seboj nemudoma pravno pomoč. Ce je treba, priobčujejo drugo drugemu spise v izvirniku ali v prepisu.
§ 51.
Sodišča morajo priobčevati drugo drugemu zlasti okolnosti, ki se tičejo zaščite javne varnosti in reda v državi, ter se v ta namen obveščati o izdajanju in tiskanju spisov, s katerimi se ograža javni mir, nadalje o obstoju društev, ki jim je namen protizakonita piopaganda, kakor tudi o krajih, kjer se vrši taka propaganda in kjer se hranijo predmeti, ki se je tičejo.
Sodišča morajo priobčevati drugo drugemu tudi poročila, ki prispejo k njim o znakih in vseh sredstvih, s katerimi se olajšuje izvrševanje kaznivih dejanj.
Ce so okolnosti take, da je treba izdati obče odredbe višjih oblastev, se mora to sporočiti apelacij-skemu sodišču, ki predloži po potrebi to poročilo ministru pravde, da odredi, česar je treba.
§ 52.
Spise o političnih kaznivih dejanjih smejo priobčevati sodišča inozemskim sodnim oblastvom samo z dovolitvijo ministra pravde.
§ 53.
V postopanju o kaznivih dejanjih po zakonu o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929. morajo dajati po členu 9. tega zakona vsa oblastva preiskovalnemu sodniku na njegov pismeni zahtevek na razpolago vse spise iz uradnih arhivov, razen spisov, ki jih označi minister za zunanje posle ali minister za vojsko in mor-narnico kot strogo zaupne.
Drugo poglavje.
Nadzorna pravica.
§ 54.
Nadzorna pravica obseza tudi nadziranje sodnih poslov v kazenskih stvareh in reda v sodnih zaporih.
§ 55.
Nadzorni organi se morajo uverjati, ali se vrši poslovanje sodišč po predpisih zakona sploh in v poedinih primerih.
Ti organi pregledujejo dnevnike preiskovalnih sodnikov o preiskavah, pretresajo preiskovalne spise in spise o glavnih razpravah dokončanih kazenskih stvari, zasledujejo postopanje ob zasliševanjih in na glavnih razpravah, pregledujejo sodne
zapore ter izprašujejo osebe v preiskovalnem zaporu v odsotnosti sodnih oseb o načinu njih hrane in ostale oskrbe, nadalje o ravnanju z njimi kakor tudi o tem, ali se vrše njih zasliševanja hitro. Preskušajo tudi pravilnost poslovnih poročil in vpisnikov (registrov).
Pogreške v poslovanju sporoči nadzorni organ višjemu oblastvu.
§ 56.
Posebna dolžnost predsednika apelacijskega soi-dišča je, nadzirati poslovanje sodišč v kazenskem postopanju po zakonu o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929., št. 25.834, in skrbeti za to, da se sodno postopanje hitro dokonča.
Tretje poglavje.
Sprejemanje oseb, ki so v preiskovalnem zaporu, v sodni zapor.
. § 57.
Osebe, ki so v preiskovalnem zaporu, sprejema sodnik, ki ga odredi predsednik okrožnega sodišča za nadzornika zapora, odnosno starejšina sreskega sodišča ali njegov namestnik.
§ 58.
Poveljnik paznikov ali služitelj pri sreskem sodišču, ki mu je poverjena skrb za zapor, ne sme nikogar sprejeti ali nastaniti v zapor brez naredbe pristojnega sodnika.
Če je pristojni sreski sodnik zadržan, sprejme onega, ki se privede k sodišču, tudi služitelj sreskega sodišča, vendar pa mora nemudoma obvestiti pristojnega sodnika, Čim ta zapreka prestane.
§ 59.
Poveljnik paznikov ali služitelj pri sreskem sodišču vodi o osebah, ki so v preiskovalnem zaporu, obči popis teh oseb «Kis» po obrazcu 6.
O vsaki osebi, ki se sprejme v preiskovalni zapor, mora predložiti takoj poročilo starejšini sreskega sodišča, pri okrožnem sodišču pa predsedniku okrožnega sodišča in državnemu tožilcu.
§ 60.
Vsak preiskovalni sodnik okrožnega sodišča vodi posebno poročilo «Kri» oseb v preiskovalnem zaporu v njemu poverjenih preiskavah po obrazcu 7. ter ga izroči vsakih deset dni predsedniku sodišča v pregled.
Predsedniku sodišča je dolžnost, to poročilo točno preskusiti; če zapazi nepravilnosti ali zavlačevanja, izda potrebne naredbe, da se to več ne ponovi.
§ 61.
Čim se kdo sprejme v sodni zapor, je preiskati njega in njegove stvari, potem se njegova obleka in druge stvari po razkužitvi točno oznainenujejo, ocenijo in proti popisu vzamejo v sodno hrambo.
Ali naj se z žensko v preiskovalnem zaporu, ki ima pri prsih otroka, sprejme otrok in pusti pri materi, odloči starejšina ali predsednik sodišča.
§ 63.
Pri osebah v preiskovalnem zaporu se ne sme puščati gotovina in tudi ni dopustno, da bi jo ji kdo dal.
§ 64.
Starejšina sreskega sodišča, predsednik okrožnega sodišča ali sodnik, ki ga odredi predsednik za nadzor nad zaporom, odreja, ali in ob kakšnih varnostnih odredbah je dopustno, prinašati osebi v preiskovalnem zaporu obleko, posteljnino, hrano in druge stvari (§ 124. k. p.). Preden se izroče zaprti osebi predmeti, prineseni v zapor, jih je treba točno preiskati.
§ 65.
O pregledu pripora, odnosno preiskovalnega zapora, določenem v § 128. k. p., se sestavi zapisnik, ki ga sopodpiše tudi državni tožilec, pozvan, da prisostvuje pregledu.
§ 66.
Osebe v preiskovalnem zaporu je treba ob sprejemu v sodni zapor zdravniški pregledati in telesne poškodbe, posebne hibe in znake ugotoviti z zdravniškim izvidom. Po potrebi se pribavijo tudi drugi podatki, da je moči razpoznati osebo, ki je v preiskovalnem zaporu (z daktiloskopijo itd.).
Prošnje in pritožbe oseb v preiskovalnem zaporu, če odloča o njih sodišče, in vsa pravna sredstva, namenjena višjim oblastvom, se vlagajo pri starejšini sodišča ali pri preiskovalnem sodniku.
Razgovore oseb v preiskovalnem zaporu, ki bi bili važni za preiskavo, je prijaviti starejšini sodišča ali preiskovalnemu sodniku.
§ 67.
O begu zaprte -osebe, bodisi da se je izvršil, bodisi da se je samo poskušal, izvrši starejšina sreskega, odnosno predsednik okrožnega sodišča ogled in ostale potrebne poizvedbe, da ugotovi način in sredstva, s katerimi se je beg izvršil, odnosno poskušal, zlasti pa, ali je bil beg, odnosno poskus bega, omogočen s prekršitvijo dolžnosti, kakšnega organa ali z nedostatki zapornih prostorov. Obenem odredi, česar je treba, da se pobegla zaprta oseba prime, zlasti da se obveste o begu bližnja policijska in orožniška oblastvn, da se organizira z njimi pregon in izda po potrebi tiralica, potem da se popravijo zaporni prostori, če so poškodovani ali sicer nedostatni.
O poizvedbah je treba obvestiti državnega tožilca, odnosno vršilca dolžnosti državnega tožilca pri sreskem sodišču, ki smeta prisostvovati poizvedbam in podajati predloge.
Spise o teh poizvedbah pošlje sresko sodišče predsedniku okrožnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča pa predsedniku apelacijskega sodišča, in sicer vselej z načrtom zapornih prostorov in s poročilom o ukrepih, odrejenih glede zapora, odnosno glede zaprte osebe.
Če spoznata ta predsednika, ko sta pregledala spise, da je treba zoper kakšnega organa disciplinski postopali, ukreneta, česar je treba za to. Če pa spoznata, da je bil beg omogočen zbog nedostatka zapornih prostorov, odredita, česar je treba, da se ti prostori korenito popravijo, ako se to že ni zgodilo. Poedine take primere priobčujeta ministrstvu pravde, kadar se jima zdi to potrebno.
Zaprto osebo je treba kaznovati v takem primeru disciplinski (§ 127. k. p.) zaradi bega, odnosno zaradi poskušanega bega; če pa se je zaprta oseba v takem primeru pregrešila tudi zoper kazenski zakon, se mora odrediti, česar je treba, da se pokrene zoper njo tudi kazensko postopanje.
Četrto poglavje. <
O hrambi denarja in predmetov pri kazenskih sodiščih.
§ 68.
Predmete, ki se najdejo med kazenskim postopanjem, je točno popisati.
Ta popis preskusi preiskovalni sodnik ter izda o teh predmetih odredbo po določilih § 69. i. nasl.
§ 69.
Denar, dragocenosti, državni papirji, menice, zastavnice, zadolžnice in ostali vrednostni papirji se vzamejo v sodno hrambo in z njimi je postopati po predpisih § 86. i. nasl.
§ 70.
Orodje in stvari, ki so v zvezi s kaznivim dejanjem ali ki so sicer potrebne v preiskavi, hrani preiskovalni sodnik s točnim popisom pri sodišču na prikladnem mestu, ki ga odredi starejšina ali predsednik sodišča.
§ 71.
Predmeti, ki se vzamejo v sodno hrambo, se zavijejo ali označijo z beležko in na zavitek, odnosno na beležko, se postavita sodni pečat in številka vpisnika onega predmeta, ki se ga tičejo.
Predmeti, namenjeni službi božji, ki jih je treba hraniti, se lahko izroče, kakršne so pač razmere, v hrambo najbližjemu duhovnemu oblastvu.
§ 73.
Če se najdejo med stvarmi, ki so se izročile sodišču, oblačila ali druge stvari, ki so očividno obdolženčeve, se vzamejo v hrambo samo one, ki so obdolžencu nujno .potrebne; ostale stvari pa se
izroče, ko je bil obdolženec zaslišan, njega zakonskemu drugu, sorodnikom ali komu drugemu, ki ga označi obdolženec.
§ 74.
Ce se obdolženčeve stvari zbog kakovosti ne bi mogle hraniti brez pokvare ali če je združeno hranjenje s stroški, ki se ne bi mogli pokriti iz obdolženčeve imovine, se pozove obdolženec, naj določi glede teh stvari, česar je treba; če tega ne stori, odloči sodišče, da jih je javno prodati.
.Izkupiček se izroči sodišču, sestavljeni točni opis stvari z označbo njih kupca in prodajne cene pa se priloži spisom.
§ 75.
Če se izroče sodišču stvari, ki se ne bi mogle hraniti pri njem, ker ni za to potrebnih prostorov, in se ne bi mogle izročiti niti hranilcu, odloči sodišče o njih hrambi po krajevnih razmerah.
§ 76.
Nabite puške ali pištole in druge razpočne stvari mora izvedenec izprazniti; orožje in naboj je treba shraniti in o tem sestaviti zapisnik s točnim opisom.
§ 77.
Ob shranjevanju strupov in stvari, v katerih je strup, je postopati po navodilih izvedencev.
Na posodah se označi strupena vsebina, posode pa se zapečatijo s sodnim pečatom ter se hranijo pod ključem.
§ 78.
Po končani preiskavi odredi starejšina sodišča, kako naj se stvari varno hranijo.
§ 79.
Stvari, ki se ne izroče v hrambo preiskovalnemu sodniku ali sodišču, se izroče praviloma poveljniku paznikov, odnosno pri sreskem sodišču služitelju.
§ 80.
Poveljnik paznikov ima dolžnost, hraniti stvari, ki so mu bile dane v hrambo, v primernih in po možnosti zaklenjenih prostorih ter jih varovati poškodbe in kvare.
O teh stvareh se vodi inventar «Kit» po obrazcu 8.
Poleg inventarja vodi poveljnik paznikov po abecednem redu imenik «Kii», v katerega je treba vpisati obdolženčevo ime in čas, ko so se prejele stvari, zaporedno številko inventarja in označbo spisa po obrazcu 9.
Služitelj pri sreskem sodišču vodi samo beležke o prejetih stvareh.
§ 81.
Ko se zaprta oseba odpusti, ji izroči poveljnik paznikov, pri sreskem sodišču pa služitelj njene
stvari, kolikor ni zapreke za to. Prejem stvari, ki se izroče priprti osebi, potrdi ta v inventarju, odnosno v služiteljevi beležnici.
§ 82.
Če se obsojenec spremi v kazenski zavod ali če se spremi zaprta oseba k drugemu oblastvu, se pošljejo temu zavodu ali oblastvu tudi stvari s točnim popisom v dveh izvodih. Na enem izvodu potrdi zavod ali oblastvo, ki so mu stvari poslane, prejem stvari in ta izvod se vrne sodišču, ki je poslalo stvari, drugi izvod pa ostane pri kazenskem zavodu, odnosno pri oblastvu, pri katerem so se prejele te stvari.
§ 83.
Denar, dragocenosti in vrednostni papirji, ki se vzamejo v sodno hrambo, se pošljejo v hrambo najbližji davčni upravi, če niso važni za preiskavo. Če so predmeti važni za izvedbo preiskave ali za glavno razpravo, se shranijo v sodni blagajni pri starejšim ali predsedniku sodišča.
§ 84.
V postopanju zbog zločinstva in prestopka, za katero je pristojno okrožno sodišče, pošlje sresko sodišče vse predmete iz § 83. okrožnemu sodišču, čim predloži poizvedbene spise državnemu tožilcu (§ 95. k. p).
8 85.
Starejšina ali predsednik sodišča skrbi za hrambo teh stvari ter vodi posle, ki so v zvezi s tem.
§ 86.
O kazenskih depozitih se vodi depozitni zapisnik «Kdp» po obrazcu 10.
Če se depozit ne izroči do konca leta, se prenese v zapisnik depozitov prihodnjega leta, in sicer pred vpisom depozitov prihodnjega leta. Pri novi številki depozita se zapiše stara številka, pri stari pa nova.
Tik za vsako postavko se pusti prazen prostor, da je moči tja vpisati tudi poznejše depozite, ki se tičejo iste preiskave.
Predmeti, ki se tičejo ene preiskave, se vpišejo pod eno številko.
Če ni zadosti prostora za poznejši vpis, se vpiše novi depozit na drugi list zapisnika tako, da se označi s številko prejšnje postavke, pri tej pa se zabeleži stran zapisnika, kjer je vpisan novi depozit.
Depozit se vpiše točno, pri gotovini pa se označi tudi vrsta denarja.
§ 87.
O zapisniku depozitov se vodi v abecednem redu imenik po imenu obdolženčevem ali po imenu onega, za katerega je bil depozit izročen sodišču.
§ R8-
Prejem depozita potrdi starejšina ali predsednik sodišča na preiskovalnem spisu ter označi na njem številko depozitnega zapisnika, pod katero se vodi ta depozit.
§ 89.
Depoziti se zavijejo ali pa se označijo z beležko; na zavitek, odnosno na beležko, je postaviti številko depozitnega zapisnika in ime oškodovančevo in obdolženčevo, če sta znana.
§ 90.
Na predmetih, ki so vzeti v sodni depozit, se ne sme nič izpreminjati, zlasti ne na predmetih, na katerih so še sledovi kaznivega dejanja; glede teh je treba poskrbeti, da se ne uničijo.
Pri gotovini je treba paziti, da se ne pomešajo ali ne izpremene denarne vrste.
§ 91.
Predmeti iz depozitov se izroče praviloma na pismeno rešitev sodišča. Izročitev se vpiše v depozitni zapisnik z označbo številke in časa sodne rešitve.
§ 92.
Prejem predmetov potrdi prejemnik s prizna-nico, ki obseza točen opis predmetov.
Priznanica se shrani v depozitnem zapisniku, njen prepis pa se priloži preiskovalnemu spisu.
§ 93.
Preiskovalnemu sodniku ali predsedniku senata za glavno razpravo se izroči tudi na njegov ustni zahtevek depozit proti potrdilu. Ta vročitev se ne vpiše v depozitni zapisnik, ampak to zabeleži starejšina ali predsednik sodišča pri sebi ter pazi, da se stvari po uporabi takoj vrnejo.
§ 94.
Državnemu tožilcu se dovoli na njegov zahtevek, pregledati depozite in depozitni zapisnik.
Drugim osebam dovoli to samo preiskovalni sodnik.
;	§ 95.
Ko je postopanje pravnoveljavno dokončano, izreče sodišče rešitev po zakonitih predpisih o vseh stvareh, ki so v sodni hrambi. Sodišče odredi, katere stvari naj se prenesejo iz kazenskega depozita v civilni depozit, katere naj se izroče stranki in katere naj se obdrže v hrambi, če bi bilo treba postopanje ponoviti.
Prav tako odredi sodišče,' katere stvari naj se prodado, katere pa naj se uničijo ali store nerabne, če niso primerne za kriminalni muzej.
§ 96.
Stvari, namenjene službi božji, se izroče najbližjemu duhovnemu oblastvu, kolikor se ne bi morale vrniti zakonitemu posestniku.
§ 97.
Če sodišče odredi, da se morajo stvari uničiti ali prodati ali izročiti kriminalnemu muzeju, se sestavi točen opis stvari ter se priloži preiskovalnim spisom.
0 stvareh, ki naj se javno prodado, se vodi točen popis in če se nabere dosti teh stvari, se odredi javna prodaja.
Peto poglavje.
Posebni predpisi o poslovanju kazenskih
sodišč.
§ 98.
Stranke, ki žele podati ustno prijavo ali prošnjo, je napotiti k starejšini sreskega sodišča, odnosno k odrejenemu preiskovalnemu sodniku. Pismene prijave, ki prispejo k sodišču, kakor tudi ustne prijave, sprejete na zapisnik, se vpišejo takoj v zapisnik ter se izroče starejšini ali predsedniku sodišča.
Če pride pred sodišče prijavilec sam s pismeno prijavo, se izroči prijava vpričo njega starejšini ali predsedniku sodišča, ki oceni, ali je treba prijavilca takoj zaslišati.
Vsaka obtožnica se vpiše takoj v vpisnik obtožnic ter se izroči, ko jo je predsednik sodišča videl, preiskovalnemu sodniku, če se je vršila preiskava, če pa preiskave ni bilo, predsedniku senata, ki ga odredi predsednik sodišča.
§ 99.
Zaradi izvedbe postopanja daje voditelj vpisnika obvestila o kazenskih sodnih poslih edino sodnikom in državnim tožilcem.
Priobčevati spise ali dajati obvestila drugim oblastvom je dopustno samo po službeni poti.
Voditelj vpisnika ne sme dajati strankam obvestil, niti dovoljevati pregledovanja spisov niti izročati spisov ne v izvirniku ne v prepisu, če ga ni sodišče izrečno pooblastilo za to; sicer se odpusti iz službe.
Spise, ki jih je treba hraniti iz tehtnih razlogov tajno v arhivu,' sme hraniti predsednik ali starejšina sodišča pod svojim pečatom ali pa v omari, do katere ima ključ edino on.
§ 100.
Vloge, ki prispejo k sodišču ali se izroče izven uradnih ur, sprejema voditelj vpisnika, če pa tega ni v sodnem poslopju, starejšina sodišča ali predsednik, odnosno njegov namestnik, pri čemer postavi svojeročno poleg svojega podpisa beležko o uri prejema. Take vloge se vpišejo v vpisnik, odnosno v popis spisov, v katerega spadajo, čim se začno uradne ure; če se izroče na poslednji dan določenega roka, se smatrajo za pravočasno izročene.
Denar ali vrednostne stvari se izroče takoj, čim se vpišejo v vpisnik, starejšim ali predsedniku sodišča.
Druge stvari prejme voditelj vpisnika, jih popiše v dveh izvodih in potrdi na enem, da jih je prejel.
§ 102.
Ko sestavljajo sodišča razloge sodnih odločb (§ 74. k. p.), morajo vpoštevati ozire javne varnosti, morale in dostojnosti. Če so izjave nedostojne, žaljive in nemoralne kakor tudi če bi bilo objavljanje činjenic iz javnih ozirov nevarno, jih morajo označiti zategadelj v razlogih samo z občnimi izrazi, ki se pokažejo za potrebne, da še obrazlože sodne odločbe.
§ 103.
Če izreče kasacijsko sodišče v kazenski stvari, kjer je obtoženec v preiskovalnem zaporu, sodbo, da je obdolženec oproščen obtožbe, ali če mu s to sodbo zniža kazen na prostosti tako, da bi jo bilo smatrati za izvršeno, preden more sodba kasacij-skega sodišča prispeti k sodišču, kjer je obtoženec v zaporu, obvesti predsednik senata v kraju kasa-cijskega sodišča dotično sodišče o vsebini sodbe pismeno na kratko, drugače pa s telegramom, opremljenim z uradno številko in z uradnim pečatom.
Prav tako postopa predsednik senata, če je razvidno iz spisov, da je obtoženec, ako se je uporabil § 420. k. p., izrečeno kazen že prestal ali da jo prestane, preden bi mogel spis prispeti k sodišču prve stopnje.
Odredbe iz prvega in drugega odstavka tega paragrafa uporablja tudi predsednik senata apela-cijskega sodišča.
Odrejanje preiskovalnih sodnikov in poročevalcev.
§ 104.
Preiskovalni sodnik, odnosno poročevalec, se odredi za vsako kazensko stvar posebe.
§ 105.
Za voditev poizvedb (preiskav) po zakonu o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca
1929.,	št. 25.834, se postavljajo posebni preiskovalni sodniki (poizvedovalni Sodniki).
Izdelovanje poročil in reševanje vlog v kazenskem postopanju.
§ 106.
Poročevalec se najprej uveri, ali so res vprav njemu dodeljene vloge, ki so mu bile vročene;-potem prouči vsebino teh vlog in spisov, ki se tičejo teh vlog, ter se potrudi, da izdela svoja poročila z ono pozornostjo in skrbnostjo, ki mu jo nalagata službena prisega in vest.
Posvetovanje in glasovanje sodnikov izven glavne razprave.
8 107.
Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje, izjavi, kdaj je dokončano, in je dolžan, skrbeti za red in resnost ob posvetovanju.
Ob posvetovanju prečita poročevalec najprej poročila o vsebini predmeta, ki ga je treba rešiti, nato pa poda svoje mnenje.
Pri preprostih predmetih se obrazloži predmet ustno.
Če so v strankini pismeni vlogi poedini izrazi važni, se prečita vloga celotno.
Če zahteva predsednik ali kakšen sodnik v senatu, se prečitajo tudi vsi spisi.
§ 108.
Dopustno ni, da bi drugi člani senata poročevalca motili v čitanju poročil.
Če ne bi mogel kakšen sodnik v senatu po poročilu doumeti stanja stvari, naj zahteva od poročevalca potrebna pojasnila.
§ 166-
V posebno važnih stvareh sme odrediti predsednik še drugega sodnika za soporočevalca.
Če se odredi še soporočevalec, izroči poročevalec spise brez osnutka rešitve soporočevalcu, ki jih prečita in izjavi svoje mnenje v senatu, ko je izjavil svoje mnenje poročevalec.
§ no.
Sodniki imajo dolžnost, paziti na predmet, o katerem se vrši posvetovanje. Dokler posvetovanje traja, se ne smejo vršiti drugi posli.
Svoja mnenja oddajajo sodniki po vesti in prepričanju, ko so stvar dobro in mirno premislili.
§ Ul-
Predsednik senata ne sme omejevati svobode mnenja, sme pa poročevalcu, ki se za svoja poročila in svoje predloge ni redno pripravil, naročiti, naj stvar iznova prouči in jo spravi v sejo.
Ob posvetovanju je treba paziti, da se reši predmet vestno in točno in da ni pri tem nepotrebne obširnosti.
§ 112.
Če je predmet povsem zamotan ali ga je težko oceniti z mesta, dopusti predsednik senata na zahtevek glasovalcev, da se jim dd časa za premislek o predmetu in za čitanje spisov. Tak predmet se reši v prihodnji seji, v kateri se izvrši posvetovanje vpričo istih sodnikov kot glasovalcev.
§ 113.
Glasovanje v senatu in odločanje se vrši po §§ 75. in 77. k. p.
Ce zapazi predsednik, preden sejo zaključi, da so se ob posvetovanju o kakšnem predmetu prezrle ali nepravilno navedle činjenice, ki se mu zde odločilne, opozori na to sodnike glasovalce ter odredi po potrebi, da se je posvetovati in glasovati o tem iznova.
§ 115.
Na vsako rešitev, sprejeto v seji, je treba zapisati beležko (klavzulo), ki navaja po imenu vse sodnike glasovalce in državnega tožilca, potem, ali se je sprejela rešitev soglasno ali z večino glasov. Če se je sprejela z večino glasov, je treba navesti v beležki, koliko glasov je bilo za sprejeto rešitev in koliko zoper njo. To beležko podpišeta predsednik in zapisnikar. Če ni na poli, na kateri je napisana rešitev, prostora za beležko, se spoji s to polo druga pola ter se postavi beležka na to poslednjo.
§ 116.
O rednih kakor tudi o izrednih sodnih sejah sestavlja zapisnikar zapisnik. Vanj se vpišejo v uvodu po imenu vsi prisotni sodniki, zapisnikar in državni tožilec, potem označbe in vpisniške številke onih predmetov, o katerih se je vršilo v seji posvetovanje, in sicer po vrsti, kakor so poročevalci poročali o njih.
Ta zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Ti zapisniki se hranijo po vrsti v arhivu v posebnem omotu, zloženi v kronološkem redu.
Če nastanejo zapreke za sklic izredne seje, predmet pa je nujen, sme odrediti predsednik sodišča, odnosno predsednik senata, da se izreci o predmetu nujno odločba s pismenim glasovanjem ob sodelovanju državnega tožilca. To glasovanje sodnikov se vrši tako, da postavijo pod poročevalčev osnutek rešitve svoj podpis z izjavo, ali se strinjajo z njim ali ne.
O predmetih, ki se rešujejo v sodniškem senatu, vodi tudi predsednik lastne beležke.
Postopanje na glavnih razpravah.
§ 117.
Na glavnih razpravah morajo paziti sodniki na predmet razprave.
Med razpravo ne smejo vršiti drugih poslov, se morajo izogibati nepotrebni prekinitvi ter kazati v vedenju poseben takt in mirnost.
§ 118.
V zapisnik o posvetovanju in glasovanju (§‘242. k. p., poslednji odstavek) je treba zapisati dan posvetovanja, rodbinsko in rojstno ime predsednikovo in vseh drugih članov senata in zapisnikarjevo.
Zapisnik mora obsezati posvetovanje o vseh predlogih, ki so jih podale stranke na razpravi in o katerih je sodišče odločilo, in sicer v onem
redu, v katerem so bili podani, potem posvetovanje o stvari sami (§ 78. k. p.). V zapisniku se mora navesti, kateremu sodniku je poverjena izdelava sodbe.
§ 119-
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju sodnikov ob izrekanju sodbe se položi po razglasitvi sodbe v omot in ta se zapečati.
Če se predlože spisi višjemu sodišču, se jim priloži tudi ta omot z zapisnikom o posvetovanju in glasovanju.
Edino višje sodišče je upravičeno, odpreti ta omot in pregledati ob reševanju zapisnik o poi svetovanju in glasovanju o tem predmetu; po uporabi pa mora zapisnik o posvetovanju in glasovanju zopet položiti v omot in tega zapečatiti.
§ 120.
Če se pozove na posvetovanje državni tožilec po § 43., drugem odstavku, k. p., poda svoje obrazloženo mnenje in svoj predlog na zapisnik pred mnenji sodnikov.
Obvestila o postopanju.
§ 121.
O uvedenem postopanju in o soclbi zoper državne in samoupravne uradnike in uslužbence in zoper vojaške osebe je treba obvestiti višje ob-lastvo. O postopanju in sodbi zoper učence srednjih šol in slušatelje višjih šol je treba obvestiti starejšino zavodov, v katerih je učenec ali slušatelj vpisan.
§ 122.
Če gre za jako težka kazniva dejanja, zlasti pa za dejanja, ki se tičejo važne državne koristi, mora sresko sodišče o začetku poizvedovanja brzojavno obvestiti državno tožilstvo.
§ 123.
O začetku kazenskega postopanja zbog zločinstva ali prestopka zoper državne koristi kakor tudi o omejitvi svobode gibanja (§ 130., tretji odstavek, k. p.) morajo obvestiti sodišča pristojna upravna oblastva, da eventualno odrečejo potno listino za inozemstvo.
§ 124.
O priporu ali preiskovalnem zaporu zoper osebe, ki bi morale priti na nabor, se mora obvestiti zaradi voditve evidence pristojno upravno oblastvo, o priporu ali preiskovalnem zaporu vojaških oseb pa pristojno vojaško oblastvo.
Prepoved, izročati med preiskavo osebe, ki so v preiskovalnem zaporu.
§ 125.
Oni, ki so v sodnem priporu, in oni, ki so v preiskovalnem zaporu, se ne smejo izročati med
sodnim postopanjem policijskim oblastvom zaradi izvršitve policijskih poizvedb o istem dejanju.
Poročilo o izrečeni smrtni kazni.
§ 126.
Vsako obsodbo na smrtno kazen sporoči predsednik okrožnega sodišča naravnost ministrstvu pravde, čim se predlože spisi kasacijskemu sodišču. Predsednik ima dcilžnost, izvršiti to kar najhitreje ter navesti v poročilu dan in številko obsodbe.
Kazenski listi.
§ 127.
O vsaki obsodbi, ne glede na to, na čigavo tožbo je bila izrečena, morajo obvestiti sodišča, čim postane obsodba pravnomočna, državno tožilstvo' svojega območja brez posebnega dopisa s kazenskim listom (§ 427. k. p.), ki ga izpolni sodna pisarna s tinto po obrazcu «K1», predpisanem v §42. uredbe ministrstva pravde o poslovnem redu za državna tožilstva.
Če bi se ugotovilo naknadno ob kakršnikoli priliki, da je bil kdo prej obsojen in vpisan v kazenski vpisnik pod napačnim imenom, morajo sodišča, ki to ugotove, takoj obvestiti pristojno državno tožilstvo zaradi popravka v kazenskem vpisniku.
§ 128.
Dokler ne bodo dajali sodiščem novo uvedeni kazenski vpisniki zanesljivega jamstva o pravilnosti in popolnosti prejšnjih kazni, naj ugotavljajo sodišča prejšnje kazni oseb, ki jih sodijo, še na dosedanji način ter naj se obračajo zaradi tega na občine, sreske načelnike in kazenska sodišča njih doinovinstva in naj jih tudi zasledujejo v drugih spisih, ki eventualno prispejo k njim.
Šesto poglavje.
O stroških kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
§ 129.
Potrebni stroški kazenskega postopanja, ki jih izplačuje državna blagajna vnaprej, in stroški za izvršitev kazni v sodnih zaporih se nakazujejo sodnim oblastvom po zahtevkih.
§ 130.
Sodna oblastva postavljajo 'režiserja. Ta prejema po odločbah nakazovalcev in po nalogih za izplačilo iz pristojne izplačevalne blagajne denar na svojo priznanico ter izplačuje račune na pri-znanice po pravilniku o delovanju računovodstve-nih oddelkov pri ministrstvih in o računovodstvom službi pri naka*zovalcih.	>
§ 131.
Zaradi evidence, koliko je kakšno sodišče prejelo in izdalo za stroške kazenskega postopanja
in izvršitve kazni, vodi vsako sodišče, ki je pristojno za postopanje na prvi stopnji, račun o teh stroških <Ktr/l» po obrazcu 11., v katerega se vpiše v kronološkem redu vsaka prejeta in izdana denarna vsota.
§ 132.
Priznanico o vsakem izplačilu vidira starejšimi ali predsednik sodišča.
§ 133.
Takso na priznanico (§ 132.), odrejeno z zakonom, plača prejemnik.
§ 134.
Vsak organ sodišča in državnega tožilstva predloži o svojem službenem potovanju v poedini kazenski stvari potni račun, v katerem zaračuni potne stroške po predpisih uredbe za potovanja državnih uradnikov in javnih uslužbencev.
t
§ 135.
Na način, omenjen v § 134., predlagajo svoje potne račune tudi izvedenci, ki so v državni ali samoupravni službi.
§ 136.
V potnem računu vsakega organa sodišča in državnega tožilstva se zapiše v pripombi, kateri potni računi drugih oseb, ki so (pri istem službenem dejanju) sodelovale v komisiji, se tičejo te komisije.	*
§ 137.
Če je treba privesti pred sodišče koga, ki je zaprt pri državnem ali samoupravnem oblastvu ali je v državnem ali samoupravnem zaporu, da se zasliši kot priča (§ 315., peti odstavek, drugi stavek, k. p.), da oblastvo ali zavod, ki ga odpremlja, spremljevalcu z nalogom za spremljanje vred potrebno akontacijo za potne stroške in za prehrano spremljevalčevo in spremljane osebe.
V nalogu je treba označiti način potovanja in vrsto prehrane spremljane osebe kakor tudi znesek, vročen spremljevalcu za to.
Spremljevalec mora zahtevati o vsakem izdatku potrdilo ter izročiti račun o tem s potrdili in nalogom za spremljanje sodniku, h kateremu privede osebo zaradi zaslišanja. Sodnik preskusi ta račun in sprejme eventualni ostanek akontacije od spremljevalca, odnosno mu povrne proti priznanici presežek, potrošen preko prejete akontacije.
Sodišče, ki je zahtevalo spremljanje, vrne takoj akontacijo oblastvu, ki jo je dalo.
§ 138.
Ko se uvede kazensko postopanje, se osnuje v vsaki kazenski stvari popis stroškov «Ktr/2» po obrazcu 12., v katerega se vpišejo vsi stroški kazenskega postopanja.
§ 139.
Zaradi občne evidence se vodi pri vsakem sodišču ob osebni odgovornosti starejšine ali pred-
sednika sodišča popis stroškov kazenskega postopanja in stroškov izvršitve denarnih kazni, ki jih morajo plačati po sodni sodbi ali rešitvi osebe, obsojene zbog kaznivega dejanja, in ki so proglašeni za izterljive. Ta popis, ki je označen s «Ktr/3>, se vodi po obrazcu 13.
§ 140.
O izterljivih stroških kazenskega postopanja, ki jih morajo plačati druge osebe, ne pa obsojenec (§ 311., prvi odstavek, št. 1. do 4., k. p.), se vodi popis <Ktr/4» po obrazcu 14.
§ 141.
V popis stroškov «Ktr/2>, ki se predloži spričo pravnega sredstva vselej s spisom višjemu sodišču, vpiše višje sodišče samo neposredno tudi svoje stroške, če jih je kaj bilo, ter vrne tako izpolnjeni popis s svojo odločbo vred nižjemu sodišču obenem, ko mu vrne spis.
§ 142.
Cim dobi sodba zoper obsojenca pravno moč, se obremeni obsojenec v popisu «Ktr/3» in o izterjavi stroškov se vodi v tem popisu točna evidenca.
§ 143.
Neizterjani stroški se postavijo, če niso proglašeni za neizterljive, v popis za prihodnje leto.
V pripombo se vpiše redna številka popisa prejšnjega leta, pod katero so bili stroški vpisani.
§ 141-
Sodišča morajo izreči po predpisu § 309. k. p. v vsaki sodbi, potem v vsaki rešitvi, s katero je kazensko postopanje ustavljeno, katera izmed strank, omenjenih v §§ 310., 311., št. 1. do 3., in 312. k. p., plačaj stroške kazenskega postopanja in izvršitve denarne kazni.
Da more navesti sodišče v odločbi, po kakšnih podatkih je ugotovilo količino in izterljivost stroškov, mora zahtevati najpozneje ob razpisu glavne razprave od pristojnih policijskih oblastev, naj ga obveste o obdolženčevih imovinskih razmerah.
§ 145.
Če poročilo policijskega oblastva ni popolno, mora sodišče zahtevati, naj se dopolni, zahtevati pa sme tudi poročila pristojne davčne uprave, koliko davka plačuje oni, ki je dolžan plačati stroške.
§ 146.
Sodišče odredi, da je izterjati stroške kazenskega postopanja takoj, čim postane sodba, odnosno rešitev o stroških, pravnomočna; pri tem vpošteva predpis § 314., drugega odstavka, k. p. v zvezi s § 310. k. p., po katerem sme biti oni, zoper katerega je izrečena smrtna kazen, odnosno kazen robije, strogega zapora in zapora, obsojen samo, da povrne
stroške kazenskega postopanja, ne pa tudi stroškov, provzročenih z izvršitvijo teh kazni.
§ 147.
Če se je zaradi zavarovanj^ stroškov zasegla gotovina obdolženčeva ali one osebe, ki je dolžna plačati stroške, prevede sodišče zaseženo gotovino do zneska ugotovljenih stroškov kot gotovino v račun stroškov «Ktr/l» kot prejemek.
§ 148.
Če se je zaradi zavarovanja stroškov zasegla premičnina obdolženčeva ali one osebe, ki je dolžna plačati stroške, proda premičnino na javni dražbi ono sodišče, ki je izdalo sodbo ali rešitev, ali pa na prošnjo tega sodišča ono sodišče, pri katerem je stvar v hrambi.
§ 149.
Če ni ne zasežene gotovine ne premičnine, naloži sodišče, ki je izdalo sodbo ali rešitev, osebi, ki je dolžna plačati stroške, naj plača te stroške pri sodišču v 14 dneh. V nalogu se morajo stroški porazvrstiti.
§ 150.
Če je oseba, ki mora plačati stroške, v zaporu, se naloži plačilo stroškov osebi, ki upravlja obdolženčevo imovino. Če take osebe ni, imenuje sodišče osebi, ki je v zaporu, skrbnika in temu se vroči nalog za plačilo.
§ 151.
Ko izteče rok, odrejen v sodbi, odnosno rok, podaljšan po § 424., drugem odstavku, in § 428., drugem odstavku, k. p., in se stroški ne plačajo, ukrene sodišče, ki je izdalo sodbo ali rešitev, izvršbo po uradni dolžnosti, in sicer najprej na premični imovini.
§ 152.
Če bi bila izvršba na premični imovini brezuspešna ali ne bi izkupiček na javni dražbi zadoščal za poravnavo stroškov, poskrbi sodišče po službeni dolžnosti, da se pokrijejo stroški s prodajo nepremične imovine one osebe, ki je dolžna plačati stroške.
Zaradi tega obvesti sodišče, ko priloži obenem popis stroškov, državnega pravobranilca, da se stroški niso mogli izterjati na način, omenjen v §§ 147., 148. in 151., z dostavkom, naj on pokrene nadaljnje postopanje zaradi prisilne izterjave iz obsojenčeve nepremične imovine,ter mu priobči obenem, kakšno nepremično imdvino ima obsojenec.
Obenem zaprosi sodišče državnega pravobranilca, naj mu priobči uspeh pokrenjenega postopanja.
§ 153.
Če se pokaže potreba, dati med izvršbo akontacijo, jo dž ono sodišče, ki zahteva izvršbo, ter obremeni z zneskom akontacije v računu «Ktr/] osebo, ki je dolžna plačati stroške.
O denarnih kaznih.
§ 154.
Denarne kazni, ki jih izrekajo sodišča in ki gredo v korist centralnega fonda za kazenske in podobne zavode, se vpišejo, čim postane odločba sodišča izvršna, v kontrolnik «Kkt» po obrazcu 15.
V pripombo kontrolnika se vpiše, če in koliko se je denarna kazen odslužila s prostim delbm v korist omenjenega fonda.
§ 155.
Kontrolnik se vodi za eno leto
Dne 81. decembra se kontrolnik zaključi.
Neizterjane denarne kazni (zaostanki) se prenesejo v prihodnje leto ter se označijo s staro zaporedno številko kontrolnika.
§ 156.
Pravnomočno izrečene denarne kazni izterjajo sodišča po predpisu § 424. k. p.
Izterjane denarne kazni, ki se stekajo po zakonu z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, v fond, omenjen v § 158., se vpišejo v račun dohodkov fonda.
§ 157.
Če oseba, obsojena po zakonu o tisku na denarno kazen, v treh dneh po pravnomočni sodbi ne plača te denarne kazni, obvesti sodišče o tem takoj državnega tožilca.
Centralni fond za kazenske in podobne zavode.
§ 158.
Centralni fond za kazenske in podobne zavode, ki se ustanavlja po predpisu člena 20. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju-in zakon o izvrševanju kazni na prostosti in ki ga določata tudi § 42. k. z. in § 7 k. p., je pod upravo ministrstva pravde.
Administracijo, knjigovodstvo in kontrolo dohodkov vrši ministrstvo pravde.
§ 159.
Imovina fonda se vlaga na obresti pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
§ 160.
Centralni fond za kazenske in podobne zavode služi poleg zneska, zavarovanega s proračunom, za to, da se pokrivajo stroški za zidanje in popravila kazenskih zavodov, zavodov za vzgajanje in poboljševanje, zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb in sodnih zaporov.
§ 161.
u •
Dohodki tega fonda so:
1. vse denarne kazni, ki jih izrekajo redna kazenska sodišča (§ 42. k. z., § 7. k. p., člen 20. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti);
2. gotovina, dobljena od predmetov, ki so se odvzeli po predpisih kazenskega zakonika, ostanek jamčevine, proglašene za zapadlo, kakor tudi izkupiček za stvari, ki so se po §§ 305. in 308. k. p. prodale na jayni dražbi, če ga ni izročiti obdolžencu ;
3. obresti od dohodkov pod 1. in 2.
§ 162.
Dohodke, navedene pod 1. in 2. § 161., zbirajo sodišča in vodijo o njih račun «Kf» po obrazcu 16.
§ 163.
Ob koncu vsakega meseca pošljejo sodišča zbrani denar po poštni hranilnici v korist centralnega fonda za zidanje kazenskih in podobnih • zavodov s spremnim dopisom Državni hipotekarni banki v Beogradu, odnosno njeni bližnji podružnici, ki potrdi prejem denarja s priznanico.
§ 164.
Istočasno z mesečno odpremo denarja (§ 163.) obvesti sodišče tudi ministrstvo pravde o prejetem znesku.
§ 165.
Izplačila iz centralnega fonda vrši centrala Državne hipotekarne banke v Beogradu po nalogu ministra pravde.
§ 166.
Izplačila iz centralnega fonda se vrše samo na dokumente, vidirane od pristojne krajevne kontrole (račune o nabavljanju itd.).
§ 167.
Vloge za odobritev izdatkov iz centralnega fonda se pošiljajo ministrstvu pravde.
§ 168.
Državna hipotekarna banka v Beogradu pošlje ob koncu vsakega meseca ministrstvu pravde izpisek vsot, ki so bile zbrane za fond med mesecem, kakor tudi vsot, ki so bile izdane med mesecem, da more ministrstvo pravde kontrolirati svoje fon-dovne knjige in račune.
§ 169.
Knjigovodstvo centralnega fonda vodi Državna hipotekarna banka v Beogradu po svojih predpisih o upravljanju fondov.
V ministrstvu pravde se vodi kontrolno knjigovodstvo po načelih enostavnega knjigovodstva.
§ 171.
V nalogu ministra pravde za izplačilo iz fonda se navedejo dokumenti, po katerih se izdaja nalog za izplačilo in ki se prilože temu nalogu. Važnejši dokumenti se hranijo v prepisu v arhivu ministrstva pravde.
§ 172.
Računsko leto se začne in konča s koledarskim letom.
§ 173.
Dne 31. decembra vsakega leta se zaključijo v ministrstvu pravde kontrolne knjige centralnega fonda, do dne 31. januarja prihodnjega leta pa se sestavi končni letni račun (bilanca), ki mora ob-sezati v glavnem:
1.) račun dobička in izgube;
2.) račun imovinskega stanja (račun izravnave).
Račun dobička in izgube mora obsezati:
a) med-dohodki: vse dohodke, naštete v § 161.;
b) med razhodki: razhodke, naštete v § 160.
§ 174.
V računu imovinskega stanja se izkaže podrobno stanje fonda dne 31. decembra.
§ 175.
Za pregled fondovnih knjig in končnega računa odredi minister pravde uradnika računske stroke, ki potrdi pravilnost ugotovljenega stanja s svojim podpisom na končnem računu.
§ 176.
Izvirnik končnega računa s poročilom računskega preglednika obdrži ministrstvo pravde, duplikat tega računa in poročila računskega preglednika pa se pošljeta ministrstvu za finance.
Sedmo poglavje.
O voditvi vpisnikov pri kazenskih sodiščih.
I.
Pri sreskem sodišču.
§ 177.
O vseh poizvedbah, ki jih vrši sresko sodišče v postopanju zbog zločinstev in prestopkov, za katero je pristojno okrožno sodišče, vodi pisarna sreskega sodišča vpisnik «Ki» po obrazcu 17.
•	§	178.
V postopanju o prestopkih starejših malolet-nikov in polnoletnih oseb, za katere je pristojno sresko sodišče, vodi pisarna sreskega sodišča glavni vpisnik «Kps» po obrazcu 18.
O prestopkih mlajših maloletnikov vodi pisarna sreskega sodišča poseben vpisnik «Kpsm» po obrazcu 19.
§ 179.
Prošnje domačih in inozemskih oblastev, poslane sreskemu sodišču za izvršitev pravdnih dejanj v kazenskih stvareh, se vpisujejo v vpisnik Krs» po obrazcu 20.
§ 180. «
O ostalih predmetih, ki ne spadajo v vpisnike, navedene v §§ 177. do 179., vodi pisarna sreskega sodišča občni vpisnik «;Kns* po obrazcu 21.
Če se ugotovi naknadno, da spada predmet v vpisnik «Ki», «Kps*, <Kpsm» ali «Krs>, se prenese tja in prenos se zabeleži v 6.. razpredelku vpisnika.
§ 181.
Da se laže najdejo spisi, je vpisati vse predmete, ki se vpisujejo v kakšnega izmed vpisnikov, označenih v §§ 177. do 180., istočasno z vpisom.v kakšnega teh vpisnikov tudi v abecedni imenik K im/a* po obrazcu 22., če gre za obdolžence, in v imenik «Kim/b* po obrazcu 23., če gre za oškodovance.
Če niti obdolženec niti oškodovanec nista znana, se vpiše to z označbo: «nezuan storilec in neznan oškodovanec* s primerno beležko, ki se tiče predmeta (neznan mrlič, najden v vodi v kraju M., i. sl.).
§ 182.
V vpisnike iz §§ 177. do 180. se vpiše predmet, ki spada v dotični vpisnik, samo enkrat, in sicer takrat, kadar prispe k sodišču prva vloga v tem predmetu: prijava, prošnja itd.
Na prvo vlogo vsakega poedinega predmeta je postaviti dan prejema (prezentat), potem zaporedno številko vpisnika, pod to številko pa šte-
.	Kps	5	,
vnko i; n. pr. —-—( kar pomeni, da je vpisana
ta prva vloga pod zaporedno številko 5 vpisnika Kps* in da je prva vloga v tem predmetu.
Nadaljnje vloge, ki prihajajo v istem predmetu, dobivajo dan prejema, ne dobivajo pa nove, ampak staro zaporedno številko vpisnika, pod katero je vpisana prva vloga. Toda na te nadaljnje vloge se postavljajo pod isto zaporedno številko vpisnika podštevilke po vrsti, kakor so prihajale
nadaljnje vloge; n. pr.	itd
.	2	3	4
v vpisniku pa se beležijo samo v razpredelku «Pri-pomba* podštevilke nadaljnjih vlog po vrsti, kakor so prihajale nadaljuje vloge; n. pr. 2, 3, 4 itd.
Kratka vsebina prve vloge se vpiše v vpisnik, kratka vsebina nadaljnjih vlog pa se zabeleži samo v popis spisov (§§ 20. in 21.).
§ 183.
Predmeti, v katerih se izrečena kazen ni mogla izvršiti, ker prebivališče osebe, obsojene zaradi
prestopka, ni znano, se vpišejo po izteku dveh let od dne, ko bi se bila morala kazen izvršiti, v vpisnik <Kps» kot končno rešeni; zato vodi pisarna o teh neizvršenih kaznih popis «Kni> po obrazcu 24., v pripombi vpisnika «Kps* pa označi, pod katero zaporedno številko je ta predmet vpisan v popis «Kni».	\
Po popisu «Kni> oceni sresko sodišče ob koncu vsakega leta, ali in kaj bi se moralo ukreniti, da se obsojenec izsledi, ter odredi po tem, česar je treba.
§ 184.
Če se pošlje popis drugemu oblastvu in ga mora to po uporabi vrniti, se vpiše to v popis «Kspp» po obrazcu 25.
§ 185.
O zakonitih in sodnih rokih vodi pisarna sre-skega sodišča ročišnik Krč* po predpisu § 26.
§ 186.
O poslovanju sestavi sresko sodišče ob koncu leta sumarno poslovno poročilo «Kgs» po obrazcu 26. ter ga pošlje predsedniku okrožnega sodišča najdlje do dne 31. januarja. V spremnem doj)isu, s katerim pošlje to letno poročilo, obrazloži sresko sodišče eventualno nesorazmerje v poslovanju proti minulemu letu.
Prav tako pošlje za mlajše maloletnike sresko sodišče posebno sumarno letno poročilo ^Kgsm* po obrazcu 27.
Ko preskusi predsednik okrožnega sodišča vsa poročila sreskih sodišč, sestavi po seštetku vpisov v poedinih razpredelkih teh poročil posebno sumarno poročilo za vse svoje območje ter ga pošlje obenem s poročili podrejenih sreskih sodišč in s svojimi pripombami apelacijskemu sodišču najdlje do dne 15. februarja.
Ko apelacijsko sodišče preskusi poročila sreskih sodišč, jih vrne predsedniku okrožnega sodišča, poročila okrožnih sodišč pa pošlje s svojimi pripombami vred ministrstvu pravde najdlje do dne 1. marca.
II.
Pri okrožnem sodišču.
§ 187.
O zločinstvih in prestopkih starejših malolet-nikov in polnoletnih oseb, za katere je pristojno okrožno sodišče, vodi pisarna glavni vpisnik <Kzp» po obrazcu 28., o zločinstvih mlajših maloletnikov glavni vpisnik «Kzm» po obrazcu 29., o kaznivih dejanjih po zakonu o tisku pa vpisnik <Kšt» po obrazcu 30.
V vpisnik «Kzp*, «Kzm» in «Kšt> je vpisati prvo vlogo, po kateri uvede okrožno sodišče poizvedbe in preiskavo, kakor tudi poizvedbe sre-skega sodišča, ki jih pošlje državni tožilec okrožnemu sodišču, da se nadaljuje kazensko postopanje.
V ta zapisnik se vpišejo tudi neposredno vložene obtožnice, prispele k okrožnemu sodišču, če se niso vršile poizvedbe pri okrožnem •sodišču.
Če se postopanje izloči ali ponovi, se vpišejo pred.meti, ki se izločijo, odnosno v katerih je dopustno, ponoviti postopanje, pod novo številko vpisnika.
§ 188.
O obtožnicah, izročenih zoper starejše maloletnike in polnoletne osebe, vodi pisarna poseben vpisnik «Kt» po obrazcu 31., o obtožnicah zoper mlajše maloletnike zbog zločinstev pa se vpiše beležka v razpredel ek št. 9 do 14 vpisnika «Kzm» obrazca 29.
§ 189.
O ostalih predmetih, ki ne spadajo v vpisnike «Kzp», «Kzin* in «Kšt», vodi pisarna okrožnega sodišča poseben vpisnik «Kno» po obrazcu 32.
8 190.
Prošnje domačih in inozemskih oblastev, poslane okrožnemu sodišču za izvršitev pravdnih dejanj v kazenskih stvareh, se vpisujejo v poseben vpisnik «Kro> po obrazcu 33.
§ 191.
Da se laže najdejo spisi, se vpisujejo predmeti, ki se zabeležujejo v vpisnike, navedene v §§ 187. do 190., istočasno z vpisom v kakšnega izmed vpisnikov tudi v abecedne imenike «Kim», če gre za obdolženca, po obrazcu 22., če pa gre za oškodovanca, po obrazcu 23.
Če niti obdolženec niti oškodovanec nista znana, je postopati po § 181., drugem odstavku.
§ 192.
V vpisnike, omenjene v §§ 187., 189. in 190., se vpiše predmet samo enkrat (prijava, prošnja, obtožnica itd.).
Z nadaljnjimi vlogami v istem predmetu je postopati po odredbi § 182.
§ 193.
Preiskovalni sodnik vodi o njemu poverjenih poizvedbah in preiskavah lastni dnevnik «Ksd» po obrazcu 34.
V razpredelek «Dan odrejenega in izvršenega pravnega dejanja* se zabeleži tudi dan, ko se je spis o končanih poizvedbah ali končani preiskavi predložil državnemu tožilstvu.
Ta dnevnik služi preiskovalnemu sodniku za evidenco in za kontrolo njegovega poslovanja.
§ 194.
O kaznih, neizvršenih zato, ker obdolženčevo prebivališče ni znano, vodijo okrožna sodišča popis «Kni» po obrazcu 35. in po predpisu § 183.
§ 195.
Če se pošlje spis drugemu oblastvu in ga mora to po uporabi vrniti, se vpiše to v popis «Kspp> po obrazcu 25.
§ 196.
O zakonitih in sodnih rokih vodi pisarna okrožnega sodišča ročišnik «Krč> po predpisu § 26.
§ 197.
O vseh rešitvah sodnega senata okrožnega sodišča na pritožbo zoper naredbe in rešitve preiskovalnega sodnika vodi sodna pisarna popis «Kv» po obrazcu 86.
§ 198.
O vseh pritožbah zoper rešitve sreskih sodišč vodi sodna pisarna vpisnik «Kž> po obrazcu 37.
§ 199.
O vseh prizivih zoper sodbe sreskih sodišč vodi sodna pisarna vpisnik «Kpr» po obrazcu 38.
§ 200.
O predmetih, vpisanih v vpisnika «Kž> in «Kpr», vodi sodna pisarna imenik «Ivim/a» in «Kim/b» po obrazcih 22. in 23., določenih v § 181.
§ 201.
Okrožno sodišče sestavi ob koncu vsakega leta letno sumarno poslovno poročilo, in sicer za predmete, o katerih odloča na prvi stopnji, posebno poročilo «Kgo/I» po obrazcu 39., o poslovanju na višji stopnji pa posebno poročilo «Kgo/II» po oKraz-cu 40. ter ju pošlje najdlje do dne 1. februarja apelacijskemu sodišču.
Za mlajše maloletnike predloži okrožno sodišče posebno poročilo <Kgom» po obrazcu 41.
Okrožno sodišče obrazloži v spremnem dopisu, s katerim pošilja svoji letni poročili apelacijskemu sodišču, eventualno nesorazmerje v poslovanju proti minulemu letu.
Apelacijsko sodišče sestavi po predloženih poročilih podrejenih okrožnih sodišč posebno letno sumarno poročilo za vse svoje območje, ko je seštelo vpise v poedinih razpredelkih poročil okrožnih sodišč, ter ga pošlje s poročili okrožnih sodišč in s svojimi pripombami ministru pravde najdlje do dne 1. marca.
III.
Pri apelacijskem sodišču.
§ 203.
O ugovorih zoper obtožnice vodi sodna pisarna vpisnik <rKopa» po ohrazcu 43.
§ 204.
O prizivih zoper sodbe okrožnega kot zbornega sodišča vodi sodna pisarna vpisnik «Kpna> po obrazcu 44.
§ 205.
O prizivih zoper sodbe sodnika poedinca okrožnega sodišča vodi sodna pisarna vpisnik «Kppa» po obrazcu 45.
§ 206.
O ostalih predmetih, ki ne spadajo v vpisnike «Kža», «Kopa», «Kpna» in «Kppa», vodi sodna pisarna poseben vpisnik «Kno» po obrazcu 32.
§ 207.
O vseh predmetih, ki so vpisani v vpisnike, navedene v §§ 202. do 206., vodi sodna pisarna abecedna imenika «Kim» po obrazcih 22. in 23. (§ 181.).
§ 208.
O svojem poslovanju sestavi apelacijsko sodišče ob koncu leta letno sumarno poslovno poročilo «Kga» po obrazcu 46. ter ga pošlje neposredno ministrstvu pravde do dne 1. marca.
IV.
Pri kasacijskeni sodišču.
§ 209.
Pritožbe, o katerih odloča kasacijsko sodišče, vpisuje sodna pisarna v vpisnik «Kžk» po obrazcu 47.
§ 210.
O revizijah vodi sodna pisarna vpisnik «Kre» po obrazcu 48.
§ 211.
Predmeti, ki se tičejo povračila škode neopravičeno obsojenim osebam in o katerih odloča na prvi in poslednji stopnji kasacijsko sodišče, se vpisujejo v vpisnik <Kod» po obrazcu 49<
§ 212.
O vseh predmetih, ki so vpisani v vpisnike, omenjene v §§ 209.', 210. in 211., vodi sodna pisarna abecedna imenika «Kim» po obrazcih, določenih v § 181.
§ 213.
§ 202.
O vseh pritožbah zoper rešitve okrožnih sodišč, O ostalih predmetih, ki ne spadajo v vpisnike ki prihajajo k apelacijskemu sodišču, vodi sodna «Kžk», «Kre», «Kod», vodi pisarna poseben vpis-pisarna vpisnik «Kža> po obrazcu 42.	nik «Kno» po obrazcu 32.
Kasacijsko sodišče sestavi o svojem poslovanju letno sumarno poročilo <Kgk» po obrazcu 50. ter ga priobči ministru pravde.
Osmo poglavje.
Hranjenje spisov v arhivu in izdajanje spisov.
§ 215.
Spisi o kazenskih stvareh se hranijo v arhivu ločeno od spisov o civilnih stvareh, zloženi po zaporednih številkah vpisnikov.
Če se izda spis iz arhiva, mora zahtevati arhivar od prejemnika potrdilo ter ga vložiti na mesto, kjer je bil spis.
O izdanih spisih vodi arhivar beležnico, da zahteva po njej občasno od prejemnikov vrnitev spisov.
Deveto poglavje.
Končni odredbi.
§ 216.
Kolikor ni glede poedinih dejanj iz kazenskega zakonika, zakonika o sodnem kazenskem postopanju in zakona o izvrševanju kazni na prostosti ne v teh zakonih ne v tej uredbi posebnih predpisov, se uporabljajo za ta dejanja ustrezni predpisi sodnega poslovnika, ki se izda na podstavi § 84. zakona o ureditvi rednih sodišč z dile 18. januarja 1929.; dokler pa se ta poslovnik ne izda, je uporabljati predpise, ki veljajo dandanes v tein pogledu.
§ 217*
Ta uredba dobi obvezno moč, kolikor se nanaša na kazenski zakonik in na zakon o izvrševanju kazni na prostosti, z dnem 1. januarja 1930., kolikor pa se nanaša na zakonik o sodnem kazenskem postopanju, z dnem, ko dobi ta zakonik v poedinih območjih obvezno moč. S tem dnem prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o predmetih te uredbe.
y Beogradu, dne 21. novembra 1929.; št. J4...20.	Minister	pravde:
dr. M. Srškič s. r.
4)
Pripomba uredništva: Obrazci, navedeni v tej uredbi, se priobčijo iz tehničnih razlogov pozneje.
34
Na podstavi člena 25. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, predpisujem to-le
* Ta paragraf je priobčen po popravku v «Služ-benih Novinah kraljevine Jugoslavije) z dne 10. decembra 1929., št. 290/CXX.
Uredbo o poslovnem redu za državno tožilstvo.*
Prvo poglavje.
Obči predpisi.
I.
Razmerje v službi proti starejšinam.
§ 1.
Državni tožilci morajo izvrševati v svojem službenem poslovanju sploh kakor tudi v postopanju v poedinih kazenskih stvareh naredbe svojih starejšin v službi.
§ 2.
Državni tožilci in njih namestniki morajo poročati svojim starejšinam o stanju poslov, ki so jim poverjeni.
§ 3.
Poročila za višja oblastva podpisuje poleg sta-rejšine poročevalec.
II.
Razmerje proti sodišču.
§ 4.
V razmerju proti sodišču je treba vpoštevati, da se more doseči uspešno delovanje edino z medsebojnim podpiranjem obeh oblastev. Zato mora vladati med člani sodišč in državnih tožilstev razmerje spoštljivosti in spoštovanja.
§ 5.
Na glavni razpravi pripada državnemu tožilcu prostor za posebno mizo na desni od sodniške mize.
§ 6.
Če prisostvuje državni tožilec sodniškim sejam, mu pripada prostor na desni od sodnika, ki predseduje. Svoje mnenje in eventualne predloge poda državni tožilec, ko je sodnik poročevalec obrazložil svoje mnenje in svoj predlog.
III.
Poslovanje v z vanju.
§ 7.
Starejšina državnega tožilstva gleda na to, da se skrbno oceni pri všeh predlogih, ki se podado, ali so zakoniti in primerni.
§ 8-
Državni tožilec je odgovoren za posle svojega namestnika, prav tako pa tudi za uradna dejanja, ki jih opravljajo namestniki, kolikor je mogel
* <Službeue Novine kraljevine Jugoslavije) z dne 5. decembra'1929., št. 286/CXVI.
dati po naravi predmeta namestnikom potrebna navodila.
Državni tožilec ima dolžnost, dajati v predmetih, pri katerih ne sodeluje sam osebno, svojim namestnikom posebna obvezna navodila o važnih okolnostih, na katere naj pazijo, če pa je mogoče, tudi o predlogih, ki naj jih podado.
IV.
O rednih kazenskih stvareh.
§ 9.
Policijska oblastva in njim podrejeni organi morajo nemudoma izpolniti vsak zahtevek državnega tožilca ali njegovega namestnika.
§ 10.
Če se obrne državni tožilec na policijska oblastva zaradi izvršitve poizvedb, postopa po odredbi § 92., drugega odstavka, k. p. Zahtevati sme, da se napiši o zaslišanju izvestnih oseb zapisnik. Občevanje med državnim tožilcem in policijskim oblastvom bodi po možnosti ustno, toda o onem, kar je državni tožilec odredil ali kar mu je bilo priobčeno ustno, si mora napraviti v važnih primerih zapiske, zahtevati pa jih sme tudi od policijskega oblastva.
§ 11-
Če zahteva državni tožilec, da izvrši poizvedbe preiskovalni sodnik ali sresko sodišče, poda t« zahtevek pismeno.
§ 12.
Ustne prijave sprejema državni tožilec, če vidi, da so osnovane. Če niso, pouči onega, ki prijavlja, o neosnovanosti njegove prijave. Če ta oseba neče odstopiti od prijave, jo sprejme na zapisnik.
§ 13.
Če spričo prijave, ki je prispela k državnemu tožilcu, ni bilo sodnih poizvedb in če državni tožilec spozna, da pregon ni dopusten, zavrne prijavo ter jo shrani pri sebi. V takem primeru obvesti sodišče samo, če bi moralo izreči to o tem predmetu odločbo (n. pr. če so se izročili predmeti, ki se tičejo prijavljenega dejanja, brez prijave neposredno sodišču).
§ 14.
1.' *
Državni tožilec ima dolžnost, imeti v evidenci prijave o kaznivih dejanjih, ki mu prihajajo po § 95. k. p. od sreskih sodišč, in skrbeti, če je vezana dovršitev poizvedbe po zakonu na rok, da se ta rok točno održi.
§ 15.
Dopolnitev nepopolnih poizvedb po § 56. k. p. sme zahtevati državni tožilec tudi ustno od poizvedovalnega sodnika v kraju sodišča, kjer je sedež državnega tožilca.
Predlog, da se uvedi preiskava, poda državni tožilec vselej pismeno.
§ 17.
V predlogu za uvedbo preiskave označi državni tožilec točno kaznivo dejanje, zbog katerega, in osebo, zoper katero naj se uvede preiskava (§ 98., drugi odstavek, k. p.).
Tako postopa tudi takrat, kadar predlaga med preiskavo* da bi se razširila preiskava še na drugo kaznivo dejanje ali na drugo osebo.
§ 18.
Če sodišče pristane na predlog zasebnega udeleženca, da se kaznivo postopanje uvedi ali podaljšaj (§ 53. k. p.), obvesti o tem državnega tožilca.
Državni tožilec predloži o tem višjemu državnemu tožilcu poročilo, v katerem označi razloge, iz katerih je odklonil pregon ali odstopil od njega.
§ 19. '
Državni tožilec ima dolžnost, skrbeti z državnimi oblastvi vkljub uvedeni sodni preiskavi za nadaljnje dokazno gradivo in s tem podpreti smoter preiskave.
§ 20.
Govor na glavni razpravi uravna državni tožilec po predpisu § 269. k. p.; posebno pozornost pa mora obrniti na kazenske odredbe, ki jih je treba uporabiti na obdolženca in njegovo dejanje.
§ 21.
Če državni tožilec na glavni razpravi odstopi od obtožbe, predloži o tem višjemu državnemu tožilcu poročilo ter navede v njem razloge, iz katerih je odstopil od obtožbe.
§ 22.
Če sestoji jamstvo, o katerem govori § 131. k. p., v hipoteki, se mora državni tožilec uveriti, ali daje hipoteka potrebno varnost, drugače pa mora ukreniti, česar je treba za izvršbo.
§ 23.
Če gre za prodajo sumnih stvari, določeno v § 306. k. p., stori državni tožilec, česar ie treba, da odredi sodišče javno prodajo in da se ta redno izvrši.
§ 24.
Državni tožilec skrbi za to, da se izterjajo stroški postopanja, ki se dado izterjati, čimprej od pravnomočno obsojene osebe. Če je treba izvršiti prisilno izterjavo iz obsojenčevih premičnin, sme zahtevati državni tožilec ob nevarnosti od sodišča, ki je sodilo, nuj ukrene vse zakonite dopustne varnostne odredbe.
V vseh primerih, kjer odrekajo državna ob-lastva pomoč, prav tako pa tudi, če zapazi, da se postopanje zavlačuje, predloži državni tožilec o tem poročilo višjemu državnemu tožilcu, ki ga predloži s svojim mnenjem vred ministrstvu pravde.
Drugo poglavje.
Posebni predpisi glede predlaganja poročil o izvestnih kaznivih dejanjih.
§ 26.
O vsaki prijavi zbog kaznivih dejanj zoper obstoj države in njeno ureditev (§§ 91. do 126. k. z.) ali zbog dejanj, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z robijo, nadalje zbog kaznivih dejanj iz §§ 225., 234. do 237., 239., 384. do 404. k. z., naposled zbog vseh kaznivih dejanj javnih uradnikov in uslužbencev mora predložiti državni tožilec nemudoma poročila višjemu državnemu tožilcu, ki obvesti po potrebi in po važnosti predmeta s svojim mnenjem ministra pravde. Državni tožilec omeni v svojem poročilu tudi predloge, ki jih je podal sodišču v tej stvari, in odredbe, ki jih je sodišče že ukrenilo. Obenem se izjavi o tem, kako je treba nadalje postopati v tem predmetu.
§ 27.
Državni tožilec ima dolžnost, sporočiti stanje vsakega predmeta iz § 26. vsak mesec višjemu državnemu tožilcu.
§ 28.
Državni tožilci skrbe za to, da se dovrše predmeti, omenjeni v § 26., čimprej.
§ 29.
Vsako pravnomočno sodbo, ki se tiče predmetov, omenjenih v § 26., sporoči državni tožilec višjemu državnemu tožilcu, ta pa po potrebi ministrstvu pravde.
Tretje poglavje.
Posebni predpisi v tiskovnih stvareh.
§ 30.
Pri vsakem državnem tožilstvu vodi pisarna po sistemu nevezanih listov v abecednem redu matične liste izhajajočih novin in občasnih spisov «Kšt 1> po obrazcu 1. V matični list se vpišejo v dotične razpredelke vsi podatki, ki jih zahteva člen 5. zakona o tisku, kakor tudi podatki, ki so potrebni po ostalih razpredelkih matičnega lista.
8 31.
Izvodi tiskanih novin in občasnih spisov, ki se izročajo po členu 7. zakona o tisku državnemu tožilcu in ki jih obdrži državni tožilec pri sebi, se hranijo leto dni v pisarni državnega tožilca.
Državni tožilec ukrene, česar je treba, da mu more izročiti tiskar tudi izven uradnih ur izvode novin in občasnih spisov, navedenih v členu 7. zakona o tisku.
Nadzor nad novinami in občasnimi tiskanimi spisi vrši državni tožilec sam osebno ali pa ga poveri starejšim bolj izkušenim namestnikom, ki ga vrše po navodilih in ob odgovornosti državnega tožilca.
8 33.
Zaradi nadziranja, da se pravočasno izročajo tiskani spisi, navedeni v členu 7. zakona o tisku, vodi državno tožilstvo po obrazcu 2. za vsakih 24 ur, štetih od polnoči do polnoči, dnevni popis «Kšt 2> vseh novin in občasnih tiskanih spisov, ki se mu izroče v teh 24 urah.
V ta popis se vpiše točno čas, ko je bil tiskani spis izročen državnemu tožilcu in, če je bil izročen osebno, se označijo rodbinsko in rojstno ime kakor tudi točno prebivališče one osebe, ki je izročila tiskani spis. Na zahtevek osebe, ki je izročila tiskani spis, omenjen v členu 7. zakona o tisku, potrdi član državnega tožilstva, ki ga je prejel zaradi nadzora, prejem tega spisa na potrdilu, ki ga mora prinesti ta oseba.
Ko mine rok 24 ur, izroči državni tožilec prepis tega popisa krajevnemu policijskemu oblastvu, ki preskusi, ali je tiskar pravočasno izpolnil svojo dolžnost, odrejeno v členu 7. zakona o tisku; če je z feročitvijo odrejenih izvodov zakesnel, predloži krajevno policijsko oblastvo o tem takoj prijavo državnemu tožilcu zaradi postopanja po členu 70. zakona o tisku.
§ 34.
Državni tožilec ali njegov namestnik, ki je odrejen za nadzor tiskanih spisov, ima dolžnost, takoj po izročitvi novin ali občasnih spisov proučiti njih vsebino. Zabrano odredi državni tožilec z obrazloženo pismeno odločbo (člen 5. zakona o izpremembah zakona o tisku z dne 6. januarja 1929.), ki jo izroči uredništvu, krajevnemu policijskemu oblastvu in poštni ustanovi. Ta poslednja odda zasežene izvode zabranjenega tiskanega spisa državnemii tožilcu.
8 35.
Državni tožilec se mora držati navodil, izdanih od ministra pravde o tem, kako je treba nadzirati tiskane spise in na katere predmete je treba obračati ob nadziranju posebno pozornost.
§ 36.
Državni tožilec pošilja po ministrstvu pravde ministrstvu za notranje posle, oddelku za javno varnost, o izvršenih zabranah poročila, ki jim prilaga tudi prepise tiskanih spisov in prepise svojih rešitev o zabranah. Državni tožilec mora predložiti po ministrstvu pravde poročilo ministrstvu za notranje posle tudi v primerih člena 14., točk 2.)
in 3.), zakona o izpremembah zakona o tisku z dne 6. januarja 1929.
§ 37.
Državna tožilstva morajo postopati v tiskovnih stvareh čim hitreje in se zlasti točno držati rokov, odrejenih v zakonu o tisku.
§ 38.
Če opazi državni tožilec, ko nadzira tiskane spise, da so novine in spisi, natisnjeni v inozemstvu, ali oni, ki sploh izhajajo v inozemstvu, naperjeni zoper koristi države (člen 18. zakona o tisku), sporoči to po ministrstvu pravde ministrstvu za notranje posle, oddelku za javno varnost.
§ 39.
Državno tožilstvo vodi popis imen zabranjenih novin in tiskanih spisov, in sicer onih, ki se tiskajo v naši državi, popis «Kšt 3» po obrazcu 3., onih, ki se tiskajo v inozemstvu, pa popis «Kšt 4» po obrazcu 4.
§ 40.
Državni tožilec mora skrbeti za to, da dobi pravočasno pooblastitve, ki mu jih je treba po členu 79. zakona o tisku zaradi legitimacije za po-krenitev postopanja pred sodiščem. Če neče vzeti pregona v svoje roke, obvesti o tem razžaljeno osebo z navodilom, naj skrbi sama za pokrenitev in nadaljnjo voditev kazenskega postopanja.
Četrto poglavje.
Voditev kazenskega vpisnika.
§ 41.
Državno tožilstvo mora voditi po § 427. k. p. kazenski vpisnik o obsojenih osebah, in sicer po-sebe za zločinstva in posebe za prestopke.
§ 42.
O vsaki obsodbi starejših maloletnikov in polnoletnih oseb zbog zločinstva in zbog prestopka obvesti okrožno sodišče, čim dobi obsodba pravno moč, državno tožilstvo svojega območja s kazenskim listom «K1» po obrazcu 5.
S prav takim listom obvesti tudi sresko sodišče o obsodbi zbog prestopka državno tožilstvo na sedežu okrožnega sodišča, v čigar območju je.
§ 43.
Vse kazenske liste, ki jih pošilja sodišče, razvršča pisarna državnega tožilstva v abecednem redu po kartotečnem sistemu in ti listi, zloženi sicer z dnem in letom, ko se začne in konča ta čas.
§ 44.
Če spcrzna državno tožilstvo, da spada obsojenec, ki je naveden v kazenskem listu, po svojem domovinstvu v območje drugega državnega tožil-
stva, pošlje temu overovljen prepis kazenskega lista, ki se tiče tega obsojenca, da ga vloži v svojo vpisniško kartoteko.
Če ni znano, kam je obsojenec pristojen, ali če je označil obsojenec domovinstvo nepravilno, pa se pozneje ugotovi domovinstvo, pošlje državno tožilstvo prepis kazenskega lista tega obsojenca državnemu tožilstvu njegovega domovinstva, da ga vloži v kartoteko.
§ 45.
V vpisniku (kartoteki) se pridrži samo en kazenski list, ki se tiče istega obsojenca. Kazenski listi, ki prispejo o istem obsojencu pozneje, se preskusijo po svoji vsebini in v vpisniku (kartoteki) se obdrži samo oni list, ki je prispel naposled, ko je bil po potrebi popravljen glede prejšnjih kazni.
Kazenski listi se pošiljajo v zaprtem zavitku brez posebnega dopisa.
§ 46.
Posle, ki se tičejo urejanja, vlaganja in preskušanja kazenskih listov, opravlja pisarna državnega tožilstva pod nadzorom člana državnega tožilstva.
§ 47.
Če se po § 482. k. p. obsodba razveljavi, označi pisarna državnega tožilstva v kazenskem listu, vloženem v kartoteko, kakor tudi na prepisu tega lista, če ga dd sodiščem in državnim tožilstvom, da je ta obsodba razveljavljena. Ob vsaki drugi oddaji obvestila ali izpričevala, kolikor je z zakonom dopustna, se razveljavljena obsodba niti ne sme omeniti.
§ 48.
Če so izrečene poleg kazni tudi očuvalne odredbe (§ 50. k. z. i. nasl.), se tudi to navede v raz-predelku «Beležkex
§ 49.
Pri pogojnih obsodbah se označi v pripombi čas, za katerega je izvršitev kazni odložena, in sicer z dnem in letom, ko se začne in konča ta čas.
§ 50.
Če v kazenskem vpisniku za osebo, glede katere se prosi izpisek iz tega vpisnika, ni kazenskega lista, napiše državno tožilstvo na prošnjo, ki jo vrne prosečemu oblastvu, kratko beležko: «Ni v vpisniku navedena^.
Če je za to osebo osnovan kazenski list v kazenskem vpisniku, napravi državno tožilstvo njega prepis, označi na prepisu z rdečo tinto, da je to prepis, postavi številko prošnje dotičnega oblastva ter odpremi prepis k temu oblastvu.
§ 51.
V območjih, kjer so vodila sodišča, državna tožilstva ali policijska ali druga oblastva prej kazenski vpisnik ali beležke o kaznih, skrbi dr-
žavno tožilstvo za to, da zahteva od teh oblastev postopno potrebna obvestila o kaznih oseb, pristojnih v njegovo območje, in da popolni po teh obvestilih, kadar mu dopusti čas, osnovane kazenske liste (kartoteke) tako, da vpiše najprej kazni dotične osebe v poslednjih letih, potem pa tudi kazni v prejšnjih letih.
Za osebe, o katerih dobi obvestila, ki jih pa v kartoteki ni, osnuje in izpolni nove kazenske liste; če nedostaja kakšnih podatkov, jih niti ni treba zahtevati.
Peto poglavje.
Notranja ureditev.
§ 52.
Vselej, kadar priglasi državni tožilec revizijo zoper sodbo okrožnega sodišča, odnosno priziv zoper sodbo sodnika poedinca pri okrožnem sodišču, kolikor ni priglašen ta priziv samo zbog kazni, pošlje en prepis obrazložitve revizije, odnosno obrazložitve priziva, vrhovnemu, odnosno višjemu državnemu tožilcu.
§ 53.
Vsak odpravek državnega tožilstva podpiše sta-rejšina državnega tožilstva, če pa je zadržan, najstarejši namestnik.
§ 54.
Ko vrača državni tožilec spise, ki mu jih je poslalo sodišče v pregled, pripiše na spisu, da ga je pregledal, ter poda eventualno svoj predlog.
Državni tožilec ima dolžnost, izvršiti ta pregled hitro in vrniti spis sodišču čimprej.
§ 55.
Pri vsakem državnem tožilstvu se vodi vpisnik (register) o pre‘dmetih, ki prihajajo k njemu, in sicer ločeno o zaupnih, starejšinskih in kazenskih predmetih.
§ 56.
Predmete zaupnega značaja vpisuje starejšina državnega tožilstva v vpisnik zaupnih predmetov «Kp» po obrazcu 6. Ta vpisnik hrani pri sebi pod ključem.
Spisi, ki se tičejo predmetov zaupnega značaja, se hranijo v blagajni, če pa te ni, se hranijo pod ključem starejšine urada.
§ 57.
Starejšinske predmete vpisuje pisarna v starej-šinski vpisnik «Ks» po obrazcu 7.
Za starejšinske predmete se smatrajo:
1.) navodila in naredbe višjih oblastev sploh ali v poedinih predmetih;
2.) predlogi in mnenja o predmetih zakonodajnega značaja ali pravosodne uprave;
3.) osebni predmeti uradnikov in uslužbencev;
4.) vsi disciplinski predmeti uradnikov in uslužbencev;
5.) občasna poročila in popisi.
Kazenske predmete vpisuje pisarna v vpisnik «Kk» po obrazcu 8.
Ostale predmete vpisuje v občni vpisnik «Kps> po obrazcu 21., predpisanem za okrožna in sreska sodišča.
Zaradi lažjega pregleda se vpisujejo ti predmeti tudi v abecedna imenika «Kim/a» in «Kim/b» po obrazcih 22. in 23., predpisanih za okrožna in sreska sodišča.
Vsak predmet se vpiše v imenik po obdolženčevem rodbinskem in rojstnem imenu kakor tudi po oškodovančevem rodbinskem in rojstnem imenu ali oseb ali oblastev, ki so podala predlog ali dala dovolitev za pregon.
§ 59.
O poizvedbah ali o preiskavi vodi poročevalec državnega tožilstva popis spisov «Kps> po obrazcu 9.
Če mora ostati kakšna pismena vloga v spisu državnega tožilstva, se navedeta v popisu samo zaporedna številka in dan, ko je bila vloga prejeta.
Če se pošlje ta vloga drugemu oblastvu, se zabeležijo v popis ob kratkem predmet vloge in vsebina in dan učinjene odredbe.
Če se prijava zavrne in če se poda predlog za ustavitev, se označijo v popisu razlogi.
Za vpis razlogov se smeta uporabiti tudi raz-predelka: «Kratka vsebina predmeta» in cOdredba in dan odredbes. Če je dejan obdolženec v zapdr, se to na popisu posebe označi.
§ 60.
O pravnih sredstvih, poročilih in vlogah, vezanih na roke, kakor tudi o drugih službenih dejanjih, pri katerih državni tožilec sodeluje, o rednih sodnih sejah in o glavnih razpravah vodi pisarna ročišnik «Krč» po obrazcu 4., predpisanem za okrožna in sreska sodišča.
§ 61.
O obtožnicah, ki jih je izročilo državno tožilstvo sodišču, vodi pisarna vpisnik obtožnic «Kt» po obrazcu 10.	§	62
O poslovanju predloži državno tožilstvo vsake tri mesece višjemu državnemu tožilstvu sumarno poročilo «Ki» po obrazcu 11.
Če se vidi iz tega trimesečnega sumarnega poročila, da poslovanje državnega tožilstva zastaja, zahteva višji državni tožilec poročilo od državnega tožilca in odredi, česar je treba, da se poslovanje več ne zavlačuje.
Če preseza odredba, ki bi jo bilo treba izdati, pristojnost višjega državnega tožilca, sporoči to višji državni tožilec ministrstvu pravde.
§ 63.
Ob koncu leta sestavi in predloži državno tožilstvo višjemu državnemu tožilstvu, v čigar območju je, najdlje do dne 1. februarja letno sumarno poslovno poročilo «Kgd» po obrazcu 12.
V spremnem dopisu, s katerim pošilja to letno poročilo, poda državni tožilec pojasnilo o eventualnem nesorazmerju v poslovanju proti minulemu letu, navede svoje opazbe o stanju in teku pravosodja v svojem območju kakor tudi o nedostatkih zakonodajstva ali teka poslov ter se izjavi o tein, kako bi se dali ti nedostatki odpraviti. Višji državni tožilec preskusi vsa letna poročila podrejenih državnih tožilstev, sestavi po njih, ko je seštel vpise v poedinih razpredelkih, letno sumarno poslovno poročilo za vse svoje območje ter ga predloži ministru pravde s spremnim dopisom, v katerem navede svoje opazbe in svoje mnenje v smeri, navedeni v prvem stavku tega odstavka.
Šesto poglavje.
Višje državno tožilstvo in vrhovno državno tožilstvo.
§ 64.
Predpisi, navedeni v §§ 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7.,
8.,	53., 54., 55., 56., 57., 58., drugem in tretjem odstavku, in § 60., veljajo analogno tudi za višja državna tožilstva in za vrhovno državno tožilstvo.
§ 65.
O vseh spisih, ki prihajajo od sodišča v pregled k višjemu državnemu tožilcu, vodi pisarna višjega državnega tožilstva beležnico ter označi v njej dan, ko je bil spis prejet v pregled, in ko je bil sodišču
Vrnjen' § 66.
Ko vrača višji državni tožilec apelacijskemu sodišču spise, ki mu jih je to poslalo v pregled (§ 397. k. p.), zapiše na spis, da je spise pregledal.
§ 67.
O spisih, ki prihajajo k vrhovnemu državnemu tožilcu od kasacijskega sodišča, vodi pisarna beležnico, omenjeno v § 65.
§ 68.
Vrhovni državni tožilec zabeleži, ko se mu pošlje spis v pregled, na njem, da ga je pregledal, ter navede v primeru, določenem v § 344., tretjem odstavku, k. p., ali predlaga kakšno izmed rešitev, omenjenih v § 345. in § 69. k. p*
O poslovanju podrejenih državnih tožilstev predloži višji državni tožilec letno sumarno poročilo, kakor je predpisano v § 63.
Obenem poda višji državni tožilec v posebnem poročilu ministru pravde kratek pregled o poslovanju višjega državnega tožilstva s svojim mnenjem o eventualnih nedostatkih v zakonodajstvu ali o teku poslov ter predlaga, kako bi se dali ti nedostatki odpraviti.
§ 70.**
Vrhovni državni tožilec sporoči ob koncu leta ministru pravde tek poslov vrhovnega državnega
* § 69. k. p. po originalu.
** Numeracija po originalu.	Op.	ur.
tožilstva, poda svoje mnenje o zapaženih nedostatkih v zakonodajstvu in predlaga, kako bi se dali ti nedostatki odpraviti.	•
Sedmo poglavje.
Vršilci dolžnosti državnega tožilca pri sreskih sodiščih.
§ 71.
Pri sreskih sodiščih, kjer so postavljeni po § 1. zakona o državnem tožilstvu z dne 21. marca 1929. vršilci dolžnosti državnega tožilca, vrše dolžnost državnega tožilca ti organi, kolikor ne pridrži državni tožilec v kraju okrožnega sodišča v po-edinem primeru te pravice zase.
Vršilci dolžnosti državnega tožilca so podrejeni državnemu tožilcu na sedežu okrožnega sodišča, v čigar območju bivajo, prisežejo pred njim, se morajo držati v poslovanju njegovih navodil, mu predložiti vsak mesec sumarno poslovno poročilo o kaznivih dejanjih, ki jih preganjajo, ter mu poročati o uspehu svojega poslovanja.
§ 72.
Vršilci dolžnosti vodijo o prijavah, prejetih zbog kaznivih dejanj, za katera je pristojno sresko sodišče, vpisnik «Kvd» po obrazcu 13. Po razpredelkih tega vpisnika sestavljajo in pošiljajo državnemu tožilcu na sedežu okrožnega sodišča, v čigar območju je sresko sodišče, svoja mesečna in letna sumarna poročila ter označijo v letnem poročilu, koliko kazenskih predmetov je ostalo nerešenih iz prejšnjih let.
§ 73.
Vršilci dolžnosti državnega tožilca sprejemajo prijave, prihajajoče k njim pismeno zbog prestopkov, ki se preganjajo po službeni dolžnosti in za katere je pristojno sresko sodišče. Če se podado prijave ustno, sestavijo o njih zapisnik. Prijave, ki jih ne bi zavrnili kot neosnovane, pošiljajo sreskemu sodišču z zahtevkom, da se uvedi kazensko postopanje (§ 375. k. p.).
Če se dene po prijavi zbog dejanja, za katero je pristojno sresko sodišče, osumljenec v pripor, poda vršilec dolžnosti državnega tožilca takoj predloge glede pripora.
Če vršilci dolžnosti prijavo zavrnejo, sestavijo ob kratkem razloge, iz katerih so to storili. Svoje razloge za zavrnitev prijave piilože s prijavo vred mesečnemu poročilu, ki ga predlože svojemu državnemu tožilstvu, o zavrnitvi prijave pa obvestijo oškodovanca, če eksistira.
Vršilci dolžnosti državnega tožilca smejo odstopiti od zahtevka za pregon, ki so ga izročili sreskemu sodišču, samo po prejetem pristanku državnega tožilca.
§ 74.
Če se zdi vršilcem dolžnosti državnega tožilca, da ima prijavljeno dejanje znake zločinstva ali
prestopka, za katere je pristojno okrožno sodišče, izroče prijavo sreskemu sodišču v postopanje po § 95. k. p.
§ 75.
Vršilci dolžnosti državnega tožilca so upravičeni, pregledovati spise sreskega sodišča v prestopkih, za katere je to pristojno.
Za občevanje in dopisovanje vršilcev dolžnosti državnega tožilca s sodišči in drugimi oblastvi veljajo isti predpisi kakor za državne tožilce.
§ 76.
Pri sodnih dejanjih izven sedeža sreskega sodišča sodelujejo vršilci dolžnosti državnega tožilca samo po navodilu državnega tožilca na sedežu okrožnega sodišča.
§ 77.
Spisi, ki ostanejo pri vršilcih dolžnosti državnega tožilca, se hranijo v njih arhivu, zloženi po zaporednih številkah vpisnikov in položeni v poseben omot za vsako leto.
Osmo poglavje.
Končna odredba.
§ 78.
Kolikor ni v zakonu o sodnem kazenskem postopanju, v zakonu o državnem tožilstvu in v tej uredbi posebnih določil o notranji ureditvi, poslovanju in dolžnostih državnih tožilstev, se uporabljajo ustrezna določila uredbe o poslovnem redu za kazenska sodišča.	t
§ 79*
Ta uredba dobi v poedinih območjih obvezno moč istega dne, ko dobi v teh območjih obvezno moč zakon o sodnem kazenskem postopanju.
S tem dnem prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o predmetih te uredbe.
V Beogradu, dne 21. novembra 1929.;
št. 94.230.	.....	,
Minister pravde:
dr. M. Srškič s. r.
*
Pripomba uredništva: Obrazci, navedeni V tej uredbi, se priobčijo iz tehničnih razlogov pozneje.
* Ta paragraf je priobčen po popravku v cSlužbenih Novinah kraljevine Jugoslavije^ z dne
10.	decembra 1929., št. 290/CXX.
Razne objave iz ^Službenih Novin».
Številka 291 z dne 11. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 19. novembra 1929.: Odlikovan je z redom sv. Save
V.	vrste Burger Pran, nadzornik finančno kontrole v Ljubljani v p.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 19. novembra 1929.: Upokojen je po točki 1.) člena 133. v zvezi s točko 3.) člena 141,. uradniškega zakona Verbič Josip, ikatastrsRJ inšpektor v 1. skupini
II.	kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. oktobra 1929.: Upokojen je po členu 141. uradniškega zakona dr. R u p n i k Ivan, delegat ministrstva financ v 3. skupini 1. kategorije prejšnje delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. novembra 1929.: Upokojen jo po členu 141. uradniškega zakona Puc Anton, nadzornik finančne kontrolo v 1. skupini III. 'kategorijo pri sreski upravi finančne kontrole v Mariboru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 14. novembra 1929.: Upokojen je po členu 1. zakona o postavljanju, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev Z a 1 e s j a k Henrik, arhivski uradnik v 1. skupini Ul. kategorije pri monopolnem založi-šču v Ljubljani.
Odlok ministra za poljedelstvo z dne 2k5. novembra 1929.: Postavljen je po službeni potrobi pri načelniku ljubljanskega sreza v Ljubljani za agrarnega pristava v 8. skupini I. kategorije B r n č i č Matko, pisar v isti skupini iste kategorije pri agrarnem uradu v Ljubljani.
Številka 292 z dne 12. decembra 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1929.: Postavljen je pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za načelnika prosvetnega oddelka s pravicami uradnika v 3. a) skupini I. kategorije M a z i Josip, direktor državne realke v Ljubljani, uradnik v isti skupini isto kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. novembra 1929.: Premeščen je po službeni potrebi na učiteljišče v Gospiču R u b o š a Ante, profesor na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru v 6. skupini I. kategorije.
v
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani