Stav. 133. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v ponedeljek, 14. maja 1917 Letnik XI!?. I/iiaia vsak dan, tudi ob* nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L'!cd:;iitvt>: Ulica Sv. Frančiška Asi^keua št. 20, I. iiadstr. — Vsi naj se pobijajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I/ a ulj in odgovorni urednik Štuan Godina. Lastnik konsorcij li* aJ ^dinast". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * orejf- im poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. N a r oč n i n a z n a Ša : Za celo leto.......K 31'20 '/.a pol leta.................15 60 ■ ....................780 /a tn r m nedeljsko Izdajo za celo leto . ti pel leta ........... 6-20 M Posamezne številke „Edinosti" se prodajajo po S v?narjevt zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone« Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm pc 10 via. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20,— vsaka nadaljna vrsta............ „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje be>eda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti' — Plača in toži sc v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asttkega št. 20. — PoStnohrani! nični račun št. '41.G52. Zvezna armadna porotno. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 1.3. majnika 1917. Vzhodno bojišče. — Nič novega. i i j 1 i j a n s k o b o j i š č e. — Pri soški armL?t!i so se razvneli včeraj srditi topovski hoii. Sovražnik je med Tolminom |n morjem na celi fronti spravil v akcijo s veje tupove in minovke. Njegov o^.enj se je nadalieval celo noč in se še nadaijuje. Naša aniijeriia odgovarja z uspehom. Tudi :;a Koroš^sm "" Tir-^kesi topovi mestoma živahno delovali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO. BEROL1N, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. niajnika 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Veliki napadi Angležev so se izjalovili. Po zelo močni topovski pripravi, ki se je raztezala na celo nrra^ko bojišče pred Lensom in Quean-tom, so izvršili Angleži v zgodnjih jutranjih urah napade na naše črte med Ga-vrelto.n in Scarpo, na obeh straneh ceste \rras Cambrai in pri Builecourtu. V Roeu\ se jim je posrečilo vdreti. Na vseh ostalih točkah so bili z ognjem in po bojih iz bl'žinc odbiti ob najtežjih izgubah. Zvečer so bili izvršeni r.a obeh straneh Mon-chy novi napadi, ki so se vsled naše hrabre »»brambe istotako krvavo izjalovili. Dobiček, ki so ga zamogli izvojevati An-g-leži v Builecourtu. jim je bil s krepkim protinapadom enega naših gardnih bata-Ijoiiov zopet iztrgan. Danes so se pričeli novi bo'i za vas. — Armada nemškega cesarjevima: Dočim je postalo severno Aisne c,J časa do časa mirneje, se je topovski t gen« ob prekopu Aisne-Marne in v Sam-panji proti vzhodu do Tahure močno poostril. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih dne 12. t. m. 14 letal, vsled sestrelitve s ta! 3 letala. En francoski letalec je moral pristati za našimi črtami. Vzhodno bojišče. — Nobene iz- premembe. M a c e d o n s k a fronta. — Na višinah Dobrega polia (vzhodno Cerne) in iuž.io Hume je bilo odbitih več sovražnih napadov. Postojanke so tamkaj breziz-jemno in trdno v naših rokah. Prvi generalni kvartirmoisterS pl. Ladendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan. 13. maja 1917, zvečer. Pri Arrasu živahen ogenj. Delni sunki Angležev proti drevoredu v Oppy in proti Buliecourtu so se izjalovili. Ob Aisni in v kampanji je položaj neizpremenjen. BOLGARSKO. SOFUA, 12. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Med Prespan- skim iezerom in Černo pičel topovski ogenj. V kolenu Cerne je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi ob 9 dopoldne napad na visieo 1050. a je bil odbit z našim ognjem in deloma v bojih od moža do jn rža. Vzhodno Cerne. ob fronti Stra-vina—Trnova, srdit topovski boj. Dopoldne je bil sovražni napad odbit z zapornim ogni* rn in celcma po boju z bcmbanii. p, r »n tekom noči ie izvršil sovražnik šc tri aapade. ki so bili krvavo odbiti. V tfzemliu Moglenice je bilo bojno delovaje zelo živahno. Po vzdržnem topovskem ognju, ki se je pričel že zjutraj in je naraste! r,b 3 popoldne do bobnajočega ovija, je izvršil sovražnik ponovno brez-tj>;.v>iie napade v smeri Dobrega polia. V irenctk« se nadaljuje tamkaj srdit boj. V malih odsekih mogleniške fronte so bHi ponevni sovražni napadi z lehkoto odbiti :r> Vardarja je bilo bojna delovanje precej živahno, južno vasi Hume >mo s sipinim protinapadom prisilni Francoze, da * • izpraznili neki jarek, ki so ga poprei za>.?dli. Sovražnik ie imel zelo težke iz-fc ibe Na J tisoč Francozov leži pred »n v *» >ih jarkih. Ujeli smo 270 mož. Ponovne n: laue, ki so bili izvršeni opoldne in zvečer. so naža artiljerija in strojnice odbile z lahkoto. Zapadno Alčak Mahle in Gjevgjelije so poizkušali sovražni oddelki prodirati proti našim prednjim stražam, a jih je zadržal naš ogenj. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom je bilo bojno delovanje neznatno in karakterizirano s težkim topovskim ognjem in patruljnimi boji. Pri Belašici in ob Stru m i precej pičel topovski ogenj. — Na romunski fronti streljanje topov in pušk. TURŠKO. CARIGRAD. 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Dva ruska oddelka sta prekoračila gornji tok Dijale; severni oddelek, obstoječ Iz dveh stotnij, enega eskadrona in dveh gorskih topov, je bil dne 10. maja po kratkem boju vržen. Drugi oddelek je obstojal iz enega bataljona. dveh konjeniških polkov in ene baterije. Napad tega oddelka so naše na zapadnem bregu se nahajajoče sile najprej odbile. Nato je bil sovražnik napaden obsežno z juga in severa in se je moral z velikimi izgubami umakniti čez Dijalo. Naknadno se poroča, da so se obeh bojev ob Garanskem prelazu, južno Sulejmanije, udeležili trije sovražni konjeniški polki, en pehotni bataljon m ena baterija. Sovražnik je ostavil po tem boju na bojišču dva oficirja in 60 mož mrtvih. — Kavkaska fronta: Patruljne akcije in brezuspešen sovražen topovski ogenj. — Sinajska fronta: Dne 11. maja je imelo eno naših ietal dva daljša zračna boja z enim sovražnih letalcev. Eno sovražno letalo ie padlo na tla za sovražnimi črtami, drugo je pobegnilo. Sicer na tei fronti nobenega bojnega delovanja._ O bojih na zapadu in v Macedoniji. BEROLIN, 13. (Kor.) \Volffov urad poroča: Na fronti ob Aisni izčrpavajo Angleži svoja človeška in mašinelna napadalna •sredstva v brezuspešnih, izgubonosnili napadih. Dejstvo, da se v vojnih poročilih že tedne sem imenujejo ista krajevna imena, je v polnoveljaven dokaz, da je njihova ofenziva popolnoma zastala. Angleški napadi med Scarpo in cesto Arras— Cambrai, ki so bili od 8 zvečer man. Francoski spisal Evgen Chavetie. — Aj. aj, si je mislil pri sebi; — nežna Avrora je dala svojega ljubega Bricheta po svojem ljubljenem Gaskonjcu spraviti s sveta .... Razkril sem vdovino skriv- i i>t.....stvari stoje ugodno zame____ to.la najprej se moram izogniti čekanom ?ega divjega mrjasca. ki očividno namerava planiti po meni. Po nesreči pa je u videl Je Lozeril. da bi bil popolnoma brez orožja, če bi ga i a jjcl kapitan. Njegov meč je ležal na ;:ai<:iuiije š>est korakov oddaljenem stolu. I ;onc r i;a je odložil, ko je stopil v sobo! \ l i j i udi, sicer čisto počasi in še vedno v ; brusrčno smeje, vendar pa prinrav-\ Ja tc:koj s sk loni v stran izogne k a itanovei-iu obiemu, proti kateremu bi med zastopniki petrograjskega in moskovskega delavsko - vojaškega sveta posvetovanja glede vstopa v provizorično vlado. PETROGRAD, 12. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Govori se. da bodo ustanovljena tri ministrstva, namreč muni-cijsko in delavsko ministrstvo in ministrstvo za pomožno delo. Skobelev o nalogah armade. PETROGRAD, 12. (Kor.) Član izvrše-valnega odseka Skobelev je na vprašanje o pobratimstvu na seji med odposlanci fronte izjavil, da vs^J: vojak, ker ves ruski proletarijat z ogorčenjem zavrača posebni mir z Nemčijo, škoduje splošni stvari ruske demokracije, ako simpatizira z mirom z Nemčijo. Armada mora biti mogočen, za boj pripravljen organizem. Ona ne sme otrpneti v strelskih jarkih, ampak mora nastopiti ofenzivo in izvršiti one operacije, ki jih zahtevata taktikajn strategija. Vprašanje Rooseveltove ekspedicije. \VASHINGTON, 12. (Reuter. — Kor.) Po burni razpravi je reprezentantska zbornica z 215 proti 178 glasovom pooblastila svoje zastopnike na medparlamentarni konferenci, da vzpostavijo od senata črtani dostavek k vojaškemu zakonu, ki pooblašča Roosevelta, --a odide z eno divizijo na Francosko. bil veliko preslab, če bi ga kapitan v resnici pograbil. Njegova bojazen pa se ni uresničila. Hanibal, še vedno ves zatopljen v tnisli, ga je pustil mirno mimo sebe. — Človeku zaspe noge, če toliko časa sedi mirno, je deial de Lozeril in napravil par korakov. Namesto da bi šel naravnost po svoi meč, mu je najprej obrnil hrbet in Šele potem, ko se je vračal, je stopil čisto ravnodušno proti stolu, na katerem je ležalo orožje. To je bil odločilni trenutek; kajti sedaj je moral zopet priti mimo kapitana, in če bi ta spoznal njegov namen in bi ga napadel od zadaj, bi ga s svojo silno težko pestio z lahkoto pobil na tla. Hanibal pa je še vedno stal nepremično s povešeno glavo m se ni genil. — Rešen sem, — je zamrmral de Lozeril veselo sam zase, ko je končno prijel za meč, ter se hitro obrnil, da bi pogledal sovražniku v obraz. Lik«HOroJmo mlnolost m začnimo nora življenje! Tako, kakor je bik> pred vojno, ne sine in ne more dalje! — smo vzkliknili te dni v tozadevnem članku. To uverjenje imamo in tudi zavest, da smo v polnem soglasju z vso avstrijsko javnostjo. Ni čudo! Vsa minolost notranjega življenja v naši državi, ves tist vrvež, vse tisto neprestano nervozno vznemirjanje — vsiljuje tako uverjenje vsakomur. Med narodi je bila največa napetost, ker so si bila stremljenja dveh glavnih skupin narodnosti dijametralno nasprotna, ker sta principa. ki sta ju imela na svoji zastavi ta dva tabora, izključala drug drugega, kakor da jiin je v direktivo tisti znani pregovor: tvoja smrt — moje življenje! Kakor aa si ta ne more misliti svojega ob življenju onega drugega! Kakor da mora umreti ta, ako naj oni drugi živi! To 'Juševn-o razpoloženje je porajalo absolutno nezaupanje drugega proti drugemu; v vsaki nameri drugega je videl vsakdo ogroževanje svoje koristi, svojih stremljenj, svojega življenja. Naravna posledica takega razpoloženja je bila, da so vedno odločevali momenti, ki so razdvajali in se niso nikdar mogli uveljaviti momenti, ki bi sili k sporazumu, k združevanju, k složnemu delu: skozi goščavo nasprotstev se ni mogla preriti misel — na skupno korist, na potrebo skupnega dela za to korist. Od todi je prihajalo vsesplošno razsulo našega notranjega življenja, medsebojnega razmerja med narodi, ki tvorijo to državo, ki tudi vsi žrtvujejo zanjo in ki imajo zato tudi pravico, da jim bodi država skrbna in pravična zaščitnica — vsem! Seveda si mora vsakdo, ki objektivno sodi, dati odgvoor na vprašanje: je-li bilo tako nezaupanje drugega proti drugemu enako opravičeno, oziroma neopravičeno na obeh straneh: da-li ni bilo v enem taboru brez vsake podlage, v drugem - pa opravičeno v polni meri?! Ali ni bilo na eni strani neresnično in bojazen za svoj interes le fingirana. le pretveza, ki naj pokriva lastne namene — na škodo drugih .-M In ali ni bila — ravno iz tega razloga — na drugi strani bojazen opravičena in bojno razpoloženje le postulat legitimne samoobrambe?! Ako bi hoteli dati izčrpen odgovor na to vprašanje, bi morali pisati iolgo. dolgo in žalostno poglavje o minolosti avstrijskega notranjega življenja do sedanjih svetovno-pretrcsljivih dogodkov — in tudi o marsičem, kar se je dogodilo in odredilo tudi že v času te velike tragedije, in to tudi od strani, ki bi morale biti — ne le v imenu pravičnosti in -Jolžne enake dobrohotnosti na vse strani, anpak tudi v najvećem interesu države same — nad obema taboroma kot poštene posredovalke in pomirjevalke! Zagrenevajo nam dušo grenki spomini. Ali — dušimo jih v zavesti o veličini sedanjih treuotkov. Samo vprašali bi — da podamo vsaj en zgled — gospodo, ki vodijo n. pr. resort ministrstva državnih železnic: ali jim nič ne očita vest, ifa so tudi med časom te vojne storili in ukrenili marsikaj, kar ne bi bili smeli niti v normalnih časih, ker je bilo v nasprotju toliko z določbami državnih zakonov, katerih zvesto izpolnjevanje so službeno zaprisegli — kolikor in še posebno tudi v navskrižju z naravno nalogo uprave kakršna je naša, v državi narodnosti; a še najbolj v nasprotju z najnujnejo potrebo države v takih časih, kakor so sedanji: ali niso v časih, ko so vsi narodi radi države pozabljali na vse, kar jih je malo poprej ločevalo in se strnili rama ob ramo v strelskih jarkih — ali niso ti gospodje v tem času storili marsikaj, kar je moralo prejšnje razpoloženje, prejšnje bojazni in prejšnje nezaupanje prenesti iz minolosti sem črez v diebo, ko so narodi po svojem zdravem nagonu hitro in srečno našli to, kar jih združuje?! Misel na državo, ki mora biti ravno onim gospodom vrhna! Tudi bi morali pisati mučno poglavje o tem, kar vse se je dogajalo od postanka in v razvoju sedanje krize, ki se je končno v interesu države vsaj relativno ugodno rešila! Grenka čutstva — ali, kakor rečeno, dušimo jih v duši in se vračamo k zgor-njemti predmetu: k splošnemu uverjenju, da tako, kakor je bilo doslej v naši državi, ne sme dalje, da treba iskati novih orijen-tacij, novih podlag za bodoče medsebojno življenje! Doslej vodilni motivi v obeh velikih taborili morajo izginiti! Zasuti treba prepad, ki je ločeval oba tabora, izginiti morata bojna objekta: zahteva po hegemoniji, po nadvladju, po izključnem gospodstvu na eni, in boiazcn za svoj obstanek in svojo bodočnost na drugi strani! Ločevala je naroete borba med dvema, dijamentralno nasprotnima si .principoma: za princip privilegijev na eni in za princip enakosti na drugi strani! Seveda je borba za prvo označeni princip silila tudi drugo stran v bojno razpoloženje. Ta borba mora prenehati in ne sme več razdvajati narodov! To je splošno uverjenje vseh, ki resno in pošteno mislijo s preuredbo države. VI Lepo meni :>Arbeiter Zeitung«: Nova sedanjost naj izpozna in zagotovi bodočnost. Ce ne bi odsotnost tolikega moštva izključala novih volitev v sedanji uri, bi bile nove volitve na mestu, da se politični mrtveci končno pokopljejo, da se stranke iz-čistijo v ognju splošnih volitev. Pričakovati je, da bodo novoizvoljenci čutili, kako desetero narodov naravnost kriči po odnehanju od dosedanjih metod »n ciljev notranje politike in parlamentančnega dela. Mož v delavnici in pisarni, na polju in komptoariu, mož na cesti — vsakoo pričakuie nestrpno novega, ki inora priti ter je polu zgražanja in studa pred mislijo, da bi se stara žalostna igra zopet začela. , . Da da: priti mora — novo! vsi pričakujejo to. Tisti, ki jih zavajajo ali nerazumevanje te države, nje potreb in nalog v*led nje narodne strukture, ah pa zla volja in grdi nagoni — vsi ti naj lezejo med politične mrtvece, naj padejo v grob: oni in njihovi nameni! Država naj deimi-tivno likvidira svojo minolost in naj začne novo življenje. Složno in s tem uverjenjem naj zahtevajo narodi, da vse to, kar je doslej zastrupljalo njihovo medsebojno razmerje, spadaj v minolost m ne najdi \ e-mesta v bodočnosti, da na grobovih političnih mrtvecev - oseb m pogubnih stremljenj — vsklije novo življenje! Toda kapitana ni bilo več. Planil je namreč iz sobe in zaklical zunaj, ko je vrata zaklenil -s ključem, svojemu ujetniku: — Potrpite nekoliko, baron. Vrnem se k vam. Premisliti moram nekolrko vse te tisočere smešne stvari, ki ste mi jih pravil. Nato so se težki Hanibalovi koraki oddaljevali vedno bolj in bolj, ko je stopal po stopnjicah navzdol. _Strela! — je vzkliknil de Lozeril, — dal sem se ujeti v past. Stari lopov je šel gotovo svojo hčer vprašat sveta, in ne da bi mi kdo mogel tu priti na pomoč, se vrne potem in me čisto potihoma ubije, da se ne izve njegova skrivnost. Potegnil je svoj meč iz nožnic in zamahnil nekolikokrat žnjim po zraku. — Pa kaj! S tem starim prijateljem v roki se pač ne dam zaklati kot kokoš. Hipoma pa je obstal nepremično. Prestrašil ga ie lahen šum. ko ponosni so bili li ljudje, da so Jugoslovani, in čeravno ie sedaj toliko italijanskih vojakov, vendar boš vseeno cul povsod le domačo govorico.« Omenja tudi, kako priden in bistroumen narod je to in kako zna dobro porabiti tudi vsako kupčijsko priliko. Ta mali del slovenske Goriške je postal ena sama velika trgovska hiša. Bil je John Carriage v Brdih in prehodil mnogo vasi in videl, kako so si ljudje ure ili svoje prostore za kupčijo. Vsi oni, ki so prosti, to je oni, ki iili niso Italijani internirali, delajo lepe denarce, ker na fronto odhajajoči vojaki ne izbirajo mnoso *n so veseli, če sploh kaj dobe. Raditega ic prišlo mnogo denarja v Brda in reči ie treba, da sc ljudem ne godi slabo. Jako koristna je Brdom tudi naprava raznih cest in železnic, ki so jih sicer napravili Italijani iz strategičnih ozirov, a so vendar tudi domačinom v korist. Nadalje je vojaška oblast zaukazala, da morajo biti vse hiše na novo pobeljene, ker je v poletnem času precej nevarnosti, da bi nastala kaka nalezljiva bolezen. Ta snažnost daje žc itak lepim krajem šc prijaznejše lice. Ob koncu omenja šc veliko duševno trpljenje Bricev in pripoveduje med drugim razgovor s starko, ki mu je s težkim srcem zroča proti Gorici in tam sc dviga-jočim črnim uimom od topniškega streljanja, jokaje pripovedovala, da ima tam na oni strani pet sinov pri vojakih, a že poldrugo leto ne ve o nobenem ničesar. — Morda so žc pokopani tam daleč proč od domovine. Tožila je, da so poštne zveze tako slabe, in koliko lažje bi jim bilo, ko bi imeli le kaj poročil o svojih dragih. In takih stark ie dosti in molče prenašajo svojo žalost. Vsi si pa žele, da bi prenehalo to strašno streljanje brneti na njihova ušesa in da bi sc možje zopet vrnili k svojim ženam, sinovi k svojim materam. Ugaiala je Angležu tudi pobožnost domačinov, o kateri pravi, da je nacijonalna potreba, ker se v cerkvi čutijo šele popolnoma domači, ko zadone mile pesmice v rodnem jeziku in zapojo vsi, ki jih je usoda ohranila še pod domačo streho, ter pomolijo za vse one. ki so odsotni. Vcči-nma so sami sivolasi starci, ženske in nežna mladina. Ponekod ni bilo niti 'duhovnika (bil ie namreč interniran), in kakor v časih pradedov je molil naprej pred zbrano občino sivolas starec. In to je bilo posebno genljivo. Nasplošno pravi, da so to dobri ljudje m da njih gorje ni majhno, ker so razkropljeni njih oectie, sinovi in bratje in tudi matere in hčere na vse stran r. Največji del ic v Avstriji, kjer vrše svojo vojaško dolžnost, mnogo jih je tudi italijanska vlada odpeljala v daljne kraje Italije, tja doli na Sicilijo in Sardinijo. Vsi ljudje trpe danes vsled vojske, a čaša trpljenja teh Hudi ie grenkejša. Zato naj bi jim bila vsaj bodočnost milejša. _ Londonske „Times" o ^oiIšKlti Brdih. Vojni poročevalec londonski'. »Times« John Carriage. je posetil goriško fronto ter poroča, kakor javlja »Journal de Gene ve tudi o tamošnjih Slovencih, katere imenuje Jugoslovane. V predgovoru izjavlja John Carriage, ki je bil prej v Srbiji kot vojni poročevalec, da se je nemalo začudil, ko je prišel v Brda pri Gorici in je čul. da so domačini govorih v jugoslovanskem narečju. Začel jih je izprasevati, kako so prišli sem in ali so samo tja pri-bežali. a moral je čuti. da so tam ti Jugoslovani že od pamtiveka in da je to cisto slovenska zemlja, po kateri sega sedaj Italijan. >Hn pripovedovali so mi«, pravi nadalje, »da od Krmina proti severu m niti enega Italijana, ampak samo Slovenci. In celo v oni Gorici, kjer je seuaj italijanska prefektura, je čitati na raznih stavbah slovenske napise in ""ena,. Čudno se mu je to zdelo, ker je doteda, vedno mislil da je tam vse italijansko; kajti italijanski časniki so pisali vedno o neodre-šenih bratih, ki komaj čakajo, -ua jih sprejme skrbna mati v svoje naročje. Goriški Jugoslovani prenašajo sicer s potrpežljivostjo voine nezgode, a rekli so mnogi, da žele, da se zopet vsi združijo in da ne ostanejo razcepljeni na razne države. »Imponiralo ini je«, piše Anglež, *ka- Razne politične vesti. Naši trgovskopolitični odnošaji do Nemčije. Kakor znano ie pri nas na nemški strani fanatikov, ki proi>agirajo misel popolnega sfcopljenja naše »države z Nemčijo tudi v gospodarskem pogledu, posebno tr-govsko-političnem. Padle naj bi kar vse carinske meje, da bi obe državi tvorih gospodarsko enoto. To so pa politični in na-cijonalni fanatiki, ki se ne menijo niti za nauke svojega heroja Bjsmarcka, kt mu sicer klanjajo kot kaki božanstvenosti in ki je učil in ta nauk tudi vedno praktično izvajal, da veljajo za politično življenje povsem drugi zakoni, negi) pa za državno-politično, vsled česar morete biti dve državi tesni politični zaveznici, čeprav so jima gospodarski interesi često v navskrižju. Takih fanatikov ne motijo niti glasovi iz vrst najpoklicanejih — trgovccv, industrijalcev, uacijonalnih ekonomov, -ki resno svare, da hi ob takem popolnem stopljenju interesi avstrijske trgovine in industrije trpeli veliko škodo. Te dni se začno pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ministrstvi radi nove trgovinske pogodbe z Nemčijo. Ta je nekemu odličnemu industrijclcu v Brnu v povod, da v »Unionki« opozarja na razpravo, ki se je vršila v marcu v avstrijski politični ■družbi, kjer je predsednik semermske delniške družbe za gradnjo strojev in vagonov izvajal v glavnem: Odprava carin bi našo industrijo težko oškodovala, nekatere celo uničila. Trebalo bi dela mnogo let. predno bi avstrijska industrija mogla izdatno nastopiti proti konkurenci nemške industrije. Gustav pl. Pacher je izjavil, da ima politične pomisleke, proti gospodarskemu stofiljenju z Nemčijo. Da tnore Avstrija podpisovati milijariska posojila druga za drugo — na tem se ima zahvalit, dejstvu, da se ic iz revnih razmer zgoH kmetovalske države povzdignila tudi v mnogostransko razraščeno industrijalno državo. Isti govornik je očital propaga-torjem popolne zveze, da se ne menijo za neizogibni glavni pogoj vsprejemljivosti nemško-avstrljsko- ogrske carinske zveze. Ta pogoj je, da se za našo industrijo ustvarijo zaščitna sredstva za avstrijsko produkcijo. Dopisnik v praškem listu opozarja na dve važni konstataciji. V strokovnem listu za elektrotehniko »Hclios«, da je Nemčija pri takih potrebščinah žc do- Stran IT. EDINOST* štev. 133. V Trstu, dne 14. maja 1917, setiai nadvladavala na avstro-ogrskem tr;;ut in da je pri dobavljanju takih poti ebščin za Turčijo Konkurenca avstrijske in ogrske industrije že sedaj popolnoma 'uključena. Na novo uvedeni kupovalni zi-stcni da gre tako dalce, da je celo tur-Škliu oblastim prepovedano oddajati naročja in direktno korespondirati z vnanji-mi firmami. Po pravici pripominja industrijalec v »Union«: Iz teli notic je razvidno, kako skrajno previdno nam je postopati toliko s »Srednjo Evropo -, kolikor s carinsko zvezo z Nemčijo! Ruski delavski in vojaški svet za nadaljevanje vojne. Ruski vojni invalidi so se. kakor poroča petrograjski dopisnik pariškega »Tcmpsa«. na mnogoštevilno obiskanem zborovanju izrukli za nadaljevanje \ jne. j Mi smo branili življenje in imetje otiili, ki se sedai zoperstavijajo nadaljevanju vojne! jc kričal neki pohabljenec. • Seiaj pa dobro vedo, ti sebičneži, da bi mi polovični ljudje rajši hoteli, da bi bili usrnrčeni. kot pa da bi gledali, kako Rušila sklepa prezgodnji mir z Nemčijo.* Neki drug je klica!: »Pripravljeni smo žrtvovati zaJnji ostanek svojih moči in svoje krvi za zmago narodne svobode, kajti prepričani smo. da samo uničenje Nemčije da nam svobodo, svetu pa trajen mir! - Nič manj žestoko in prostodušno se niso izražali, tuJn drugi invalidi. Podpredsednik delavskega in vojaškega sveta. Sk ' elc\ . jc odgovoril mvaJidom: *Abso-] u t ii ni?f ni Lenjlnov pristal in izpodbijam že dolga leta njegovo taktiko. Toda vsa-j ji ;r i r iz.ua v amo svobodo go\ora. — Len: u in njegovi pristaši naj govore, toda ac'/vali i tli n( bomo pustili; na leni jc vse le/ :t\ Podpirali bomo dalje provizorno vlado, ki je izpolnila vse obljuttfi svoje izjave. Olasno proglašamo potrebo. -Jia se premaga Nemčija, kajti vaša kri, invalidni to v :u !5i. nam )e dragocena. in vztrajali boom / vami do konca ali pa umremo. Prc-z,godnje£a miru ne sklenemo!« »Tcmps« prli^iuinia: Ta govor podpredsednika delavskega in vojaškega sveta jc novost v pol.tik' 'cga sveta, ki se ne more dovoli poudarjati. — Zbor je končno sprejel resolucijo, v knteri izra/a [»olno zaupanje provizorni vladi ter delavskemu in vojaškemu svetu, označa delavski svet kot neobli > '.no potrebni nadzorstveni organ. 7 zaničevanjem protestira proti nevarni Lenjinovi propagandi, ki koristi izključno le reakciji, se globoko klanja pred hrabrimi branitelji na fronti icr sporoča pozdrav zaveznikom Rusije z zagotovilom, da se bo vojna v tesnem skupnem delovanju inj ini dovojevala do končne zmage. — Isti list napoveduje reorganizacijo delavskega in \oja revolu-cijonarnem značaju vojne, nad. ki so bile v podlago stranki za propagando in agitacijo za vstop Italije v vojno.« Na podlagi te res >!ucije piše dunajska »Information«: »Torej ne Trentin in Trst. ne »osvoboditev« »neodređenih ozemelj« nista bila resnični vzrok voinemu hujskanju ravno od strani te socijalistične stranke, marveč je bila to le v.iba in snubljenje za Šovinistično raz > »'.o/ene dul »ve. resnici je bila na-cj na revolucijo prava in resnična gonilna vla. k; ima že velikih uspehov.* — Temu razlaganju mi ne pritrjamo in huda zm ta bi bila. ako bi si je odločilni krogi »i h. Naj je tudi reformnim si*cfia!istpm slo le za revolucijonarne namene — a tudi o tem niMiio prepričani, — pa sinji na-s. r »ti tej d ;r:icvi, d:i je ta stranka le del socijalnodein« kratične m ni — !tal:ta. — Posebno je brez podlage sklicevanje na ruski prevrat. Tega pač niso mogli tudi italijanski reformni socialisti imeti v svojih računih, kakor m mislila nanj nobena živa duša v Evropi — izven Rusije. Mari ni bil ves svet tako iznenađen, da mu je v prvi hip kar sapa pohajala?1 Ne ne! Pravi vzrok — severi poleg drugih Fabbro. ul. Marije Terezije 43, Zadnik Piazza S. Giovanni 6, Kustan, ul. deile Legna 8, Marše, ul. del Farneto 9, Lenar-duzzi, ul. Amalia 23, Polli, ul. Acquedotto 13, Castellitz, ul. * Giulia 67. Ottonischer, ul. Molingrande 11, -Stern, ul. Barriera vecchia 31, Cossich, ul. Ugo Foscolo 2, Saffaro, ul. lstituto 28. Benedettich, ul. Piccardi 2S. Krassnig, ul. del Bosco 2, Cooperativc Operaie, ul. Settefontane, Cau, ul. S. Marco 34. Rizzian, ul. del-T Istria 70, Comisso. Ca m po S. Oiacomo 12, Gatznig. Skedenj 50, Oodina, $kedenj 138, Sinigaglia, Bark ovije 41. CF.NE: Prednji deli s priklado po K 5'36 kg, zadnii deli s priklado po K 6*96 kg. fta|:je v vojno je bil v aspiru — za-----------■ ■ - * ci«ah ftaliic ro mašili pokrajinah. Te aspi-rac je si ie usvojila vsa oficijelna in ne-« i cijelna Italija, izvzemši morda nekaj Pridjgti ga r: ga sebe! :č:;ih r »sebnežev v Italiji. Vsaka Jru-| az'aga N po menjala le varanje same-j ggrovizacaiske stvari. GOVEJE MESO. Ji:tr\ v torek. 15. t. m., se bo prodajalo goveje m^^o proti izkazn ci za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 37. Na vsak odmerek izkaznice za živila sc bo moglo dobiti kg mesa, ali vsega sknpaj ne več kot 1 kg. — Prodaja se prLne ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: BoIIe, ul. Šalita di Gretta 13, Dapretto, n L Giovanni Boccaccio 6, Paronitto, Piazza Caserma 6, Crisiach, ul. delle Poste 16, Taverna, Piazza Ponterosso 4, Vi-sintini, ul. Cavana 22, Montanari, ul. Ca-vuna 10, Levi, ul. delle Beccherie, Cirilli. u!. Jc! Prnte 6, Loy. u!.~Donato Brainan-te 13, W'tnghersin, uL S. Caterina 3, Domače vesti. Občni zl>or političnega društva »Edinosti«, ki se jc vršil včeraj dopoldne v čitalniski Jvurani v Narodnem domu, je bil v resnici, posebno če upoštevamo sedanje čase, naravnost sijajna manifestacija slovenske misli na oni najogro/.cnejši točki nase domovine, ob katero se prav sedaj z vso silo zaganja naval našega najljutej-sega sovražnika. 2c dolga leta seifl ni bil občni zbor predstaviteljstva naše slovenske javnosti na Tržaškem, našega političnega društva, razmeroma tako mnogoštevilno posečen, kot letos, ob koncu tretjega vojnega leta — najboljši znak, kako živo je čutilo naše ljudstvo potrebo odkritega porazgovora o vseli stvareh, ki morejo danes zanimati tržaškega Slovenca kot človeka, kot Slovenca, kot avstrijskega državljana. Ozki prostor po-nedeljskega lista nam ne dovoljuje, da bi mogli že 'Janes pričeti s poročilom o tem znamenitem zborovanju; da, niti resolucij ne moremo ohfjaviti danes — prihodnje dni pa objavimo poročilo v celoti, ker bi bilo škoda, da bi ostala pozabljena tudi le najmanjša stvar, o kateri se je razpravljalo. Stopamo v novo dobo Avstrije, v dobo res ustavne Avstrije, kakor upamo, in včerajšnji občni zbor političnega društva rCdi-nosU je podal našemu delu za to obetajočo se lepšo bodočnost tista merodajna navodila, ki nas morejo, dosledno izvajana, v resnici dovesti do tistih doseg, katerih si želimo v prospeli naše narodne stvari tu doli ob naši Adriji, in žnjimi vred v soodgova rja joči uspešni * razvoj tiste državne misli, katera more našo državo iz 'Joscdanjih prekopicavajocih se zmot in zmed dovesti do edino pravega smotra — do države enakoveljavnih in enakopra\*nth narodov. Izpregovorjenih je bilo toliko krepkih, odločnih besedi, in tem besedam naj slede, morajo slediti enaka dejanja. Saj smo to dolžni, če ne drugemu, vsaj sebi. Slovenski Trst je izpregovoril: upajmo, da mu bo sledil čim prej tudi ostali narod! Umrla je v ljubljanski deželni bolnišnici gospica Ivanka Jakifova, hčerka znanega našega rodoljuba gospoda Frana Jakila v Rihcmbcrku. Naše iskreno sožalje užaloščeni rodbini! Dcputccija inženirjev pri namestniku. Včeraj se je zglasila pri g. namestniku deputacija inženirjev, da se zahvali za zakonito zaščito inženirskega naslova, ukre-njeno po cesarjevi milosti. Deputacija je g. namestnika zaprosila, da sporoči to zalivalo na Najvišje mesto. Vojaško kopališče se otvori 16. t. m. ter je od tega dne dalje to sedaj edino morsko kopališče v Trstu odprto za solnčnc in morske kopeli ne samo za vse vojaške osebe in njihove svojce, temveč tudi za civilno občinstvo. Kopalne ure za dame in gospode od zjutraj -do večera. Izkaznice za >vojce vojaških oseb, ki upravičujejo v obisk kopališča po vo-iaškem tarifu, ter abonemente izdaja kopališka pisarna. Pred iz vestnimi senzacijonelnimi vestmi naj bodo v svarilo sledeča precej drastična i z vat ania v Agramer Tagblattuc Smešno j seveda, kako si izvestni listi hočejo dati vi Jez. kakor da bi res vedeli, kaj se dogaja v Rusiji! Iz različnih petrograjskih vesti, ki nam prihajajo, si ni možno ustvariti jasne slike niti o dogodkih v Petrogra-du. kamo-Ii v Rusiji! Tu vam javljajo sedaj, da sta se Kerjenskij in Miljukov raz-Jvojih; potem pa. da je delavski in vojaški svet razsrien na Kerjenskega. Zatem :ma delavski in vojaški svet kar hkratu vso Rusijo za sabo, kar pa ne ovira Mi-liukova. da ne bi držal govor demonstru-ioči množici ter jej zagotavljal, da svojega mesti v provizorični vla^n ne zapusti in da ln se sploh dal le z nasiljem odstraniti, i.a kar mu Zopet prireja ovacije »ves Pe-trograd . Nekega dne pridejo dolge vr-ste invaliuov ii« bolnikov iz vseh petro-. rajskih b( lnišnic na ulice in zahtevajo, :iaj se vojna nadaljuje do zmagovitega i.onca. Neke.liko ur potem zahtevajo aktiv-m vojaki nemudnega konca vojne. Provi-zorična vlada priobčuje neko noto, v kateri govori o odločilni zmagi*; delavski -in vojaški svet protestira proti temu; pride da demonstracij in protidemonstracij: odposlanci delavcev in vojakov hodijo po alicah, da demonstrirajo proti provizorični vladi, nakar se zbero meščanski elementi, da prirede manifestacije za vlado. Tu in tam se oddajajo streli. Potem Jaje provizorična vlada »pojasnilo-, o svoji noti. V resnici pa ta nota ničesar ne pojasnjuje, vendar se delavski in vojaški svet zadovoljuje s tem in izreka nado, da vsi narodi nVlijo svoje vlade, d? sklenejo mir brez aneksij in brez vojnih odškod nin. - To je. kar vemo iz Petrograda. O >stali Rusiji ne vemo ničesar. Kajti Peiro-grad ni še Rusija! In Rusija je velika in prostrana..... Nekoliko »naivnih vprašanj« priobčuje Rundschau zopet. Ali hoče železniško ministrstvo odrediti, da železniške uprave, \endar enkrat odpravijo zlorabo z brez-1 plačnimi voznimi listki za upravne svetnike železniških družb? Danes imajo celo upravni svetniki vsake najneznatneje železnice brezplačne- karte, seveda prvega razreda, na vseh srednje-evropskfh progah. Tudi drugi »boljši gospodje« se vozijo brezplačno. Vse to so ljudje, ki bi jih voznina ne težila. Konec bodi enkrat s tem protekcijskim gospodarstvom in razsipanjem pri železnicah. — Kdaj postanejo naši listi dostojni ali pametni, da bodo prizanašali prebivalstvu z neopravičenimi senzacijskimi nadpisi? N. pr.: »Anglija pred' polomom?« »Italija pred revolucijo?« »Meščanska vojna v Ameriki«. »Vstaja v Braziliji«. »Ruski državni bankerot«. »Lakota na Francoskem«. »Mir pred vratmi«. »Naše navdušeno vztrajanje«. »Ugodna si-tuvacija na tržiščih«. »Velike olajšave v prehrani«. »Nikake nove omejitve«. — »Rundschau« pripominja: »Prebivalstvo noče, da bi se je še nadalje krmilo z obljubami, tolažbami, nadami in neresničnimi vestmi, zahteva marveč resnice in jasnosti.« — Kdaj se izpremeni sedanja obveznost k pouku v obveznost k obisku šole? Če bi sin bančnega ravnatelja in hči grofa morala obiskovati splošno ljudsko šolo, kako hitro bi izginili sedaj prenapolnjeni šolski razredi, kako hitro bi bilo rešeno vprašanje šolskih zdravnikov, zdravstveno neoporečnih šolskih poslopij itd.!! Zanimanje privilegovanili stanov za splošno ljudsko šolo bi izdatno porastlo, izobrazba učitelistva bi se temeljito izpopolnila in vprašanje dostojnih učiteljskih plač bi prišlo slednjič do rešitve. Mari ni tudi strelski jarek združil siromaka in bogatina, čemu naj bi tudi šola ne dokazovala mlademu državljanu praktično — enakost vseh pred' zakonom ?! DAROVI. Baronica Nina Morpurgo je določila znesek K 3000 pod naslovom vojnega posojila za ustanovo, koje obresti so namenjeni za šolske podpore, predvsem v korist vojniških sirot, ki -obiskujejo mestno ljudsko šolo ustanove El. barona Morpur-ga. — Uprava te ustanove se poveri ku-ratoriiu za šolske podpore. Izžrebane številke efektne loterije v korist tržaški vojni oskrbi. (Konec) 31018 31074 31000 31.81 31031 31C43 31042 31024 31047 31149 31110 31155 31187 |31130 31132 31118 31159 31191 31143 31217 3I2.S8 31224 31211 312'2 31273 31201 31255 «1238 »1295 3138* 31378 31327 31325 31305 31360 31390 31345 31309 31306 31490 314^5 31406 31441 31466 31492 31460 31418 31480 31463 31518 31507 31522 31554 31551 31590 31557 31558 31532 31570 31666 3l6?5 31605 31605 316 8 31685 31fi06 31672 316S9 31686 31754 31789 31764 31775 31706 31756 31710 31702 31742 31733 318^0 31830 31868 31854 31871 31844 31873 31885 31834 31900 3 905 31007 31037 31936 31901 31907 31050 31015 3 H)!6 31954 32050 32081 32014 32062 32063 32044 32042 32011 32i/J7 32016 3213G 3J148 32121 32155 32174 32127 32197 32105 32128 32157 32lj3' 32207 32203 32208 32221 32214 32242 32295 32257 32293 32357 32325 323(3 3Ž342 323".2 3Ž391 32308 32356 32377 3-2399 32416 32435 32414 32451 32442 32439 32472 324 OS 32478 32482 32536 32r,60 32535 3250S 32505 3:528 32526 32591 32503 3*578 32603 32657 32691 32604 32611 32684 32623 32*>43 32* 05 3"2632 32725 32714 32745 32744 32743 32500 32793 32770 32796 32748 32*78 32846 32836 32852 32889 3^843 32895 32832 32870 32803 32992 32965 32954 32979 32007 32077 32966 32994 32912 3^904 3-045 33039 330H2 33043 330'-2 330*2 33079 33050 33 55 33026 33127 33173 33.51 33191 332) 33192 3 <111 33180 3310 t 33142 33^91 33247 33225 33257 33200 33224 3322 i 33289 33249 33285 333.4 333^0 33303 33355 33301 33373 33383 33398 33350 31306 33473 Ć3401 32425 33405 33463 33421 33434 33418 33427 33413 33503 33574 33510 31.92 34554 33577 33551 33576 33"50 33:45 33620 33615 33650 33652 33647 316:5 3:?G';7 33626 33617 33691 33757 33765 33748 33705 33725 33767 33700 31710 33777 33721 33882 33850 33806 33895 33S96 33823 33330 33833 33941 338 9 33964 33937 3:UV2 33916 33976 33f53 330J4 33929 3 J922 33945 34014 3402lJ 34lK;y 34038 31059 340.8 34085 34050 31035 3R32 34 24 34114 34108 3413*« 34! 61 34146 34147 34118 34191 34109 34210 34209 34-27 34-71 34 264 34211 34222 34206 34290 31217 34356 34314 34327 34373 3434S 34371 34389 34319 34377 313S9 34416 34(13 34484 34143 34447 344S1 31432 34403 34465 34454 34585 34554 34^87 34540 34586 34547 34^36 34579 34593 31518 34686 34647 34,66 34'»80 34697 34'»13 344l :-4?20 34->78 34852 34802 34039 34W7 34967 34971 34925 3 »957 34920 34949 34011 34972 35072 35028 35038 35076 35 81 35070 35047 35/78 35012 35035 35183 35161 35149 35146 35142 35175 3513 3513-1 35166 35197 3527« 35298 35215 3" 2 0 352.9 35296 35270 35292 35 54 35^53 35314 35390 35369 33370 35375 35356 3 3b6 35319 35397 35322 3*i435 35417 35485 354(5 35448 35445 3542S 35476 35443 35430 35^0 2 35586 35516 35591 35511 3-"535 35560 35554 35536 35567 35656 35658 35642 3i649 35662 3,696 35634 35683 35673 35681 35773 35727 35704 35707 35710 35778 35720 35748 31,782 35777 35858 35819 35900 35821 35-63 35874 35>&5 35837 35857 35811 35954 35044 3 950 359.>4 35959 3 963 35045 35974 35051 35928 36039 36008 36057 36026 3 048 36« .'54 360U4 360-9 36J72 36094 36194 36107 30142 36164 36170 36141 36108 3610> 361 i9 36134 362*0 36235 36270 36227 3d28* 36220 36241 36260 36213 36271 36352 36374 36363 36372 36390 36318 36389 36360 36399 36445 36406 36447 36472 3«415 35451 36124 364!»3 3*54 U 36U>0 36571 36511 36523 36522 3653 4 3632 1 3 1587 36J52 36555 36 50 166^0 36632 366fc8 36673 36694 3C60S 36621 36667 3o601 36696 367HG 36776 36772 36701 36735 36*99 36706 36730 36724 36791 36989 36821 36818 36835 36808 368"9 36836 36895 3 8h0 36883 369:2 36<74 36*71 36995 i 6956 36919 36942 369a7 36984 36061 37031 37037 37057 37042 37091 37015 37030 37020 3TU65 37060 37.23 371J6 37175 37116 37159 37136 37K5 37138 37178 37150 37230 37233 37255 37276 37270 37254 37226 37224 37271 37218 37305 37363 37^85 37329 37317 37318 37390 37307 37395 37384 37490 37433 37424 37407 37450 37473 37441 37411 37494 37416 37558 37537 37575 37566 37562 37539 37541 37578 37528 37552 37645 37642 37688 37607 37699 37700 37nl7 37671 37660 37623 37731 37726 37755 37764 37787 37752 37715 37778 37796 37703 37826 37871 37836 37842 37838 37810 27816 37840 37868 37886 3793» 37901 3790« 37971 37986 37967 37936 37922 37908 37954. Izžrebane dobitke je mogoče dvigoiti do če- t tka. 17. t. m., vsak dan ođ 10—1 pop. in od 4—7 zvečer v komite-nem lokaln (Vra S Antonio 5J). Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri- G| jateljem in znancem, da je naša hčerka H IVANKA po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v torek, 15. t. m., ob 4 pop. iz deželne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. RIHEMBERK-LJUBLJANA, 13. majnika 1917. . Rodbina Frana Jakila. MALI OGLASI. Žveplo vente utca 818. od 5 naprej prodaja in razjosilja NemsoAvski Mihael, Budapnst VI. Le- 3069 ] Nemika tvrtka kupuje cunje po 80 vin., volnena pokrivala K 3, p eienine K 5, nerabne obleke K l*2l>, vrv, žaklie. Skladišče Geppa 1«, Nacson 1120 Affffn h meblirana soba, na razpolago je tudi UUull Ji* kuhinja. Via Commerciale štev. 14, I. nad, desno. B ItkUe «rie!e Trst - Via Stadion 10 - Trs! Odprt od 8'2 zvečer rmprg] Cena: L vrste K Z. II. vrste K1. vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via Solttario 21 (primestni bolniSnici). 1061 Fotograf štev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeja ▼ Tista, Via delle Poste 407 Ncblirono sofioVTl ®iovenski đmžini **odda- Ul. Coroneo 1, vr. 10. 1110 Likerji. Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po Vi Maraškin » „ Vi Menta „ „ Vi Crema maršala „ „ Vi Grenčica „Istria" * „ Vi Fernet „ „ Vi Vlahov (tip) „ „ Vi Slivovec v sodih Žganje Maiinovec „ kakor tudi šampanjec „Comte de Valois", sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po 7/m- NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se poslati v naprej. J. PARČINA, Trst. Skladišče Via Gelsi 10 od 11—12 in od 4—5. JADRANSKA BARKA Trst, Via Casss di Rtsparmlo 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva n 3,839.000.— FILIJALE!-] : Dunaj Tegcthofstrasse 7—9, j Dubiovnik. Kotor, SJubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zaća~. Išče se ve? proti dobremu plačilu. — Ves sc izve pri tvrdkš J. Ta jčer, Trst, u9. S. Zaccaria štev. 3. . ZOBOZDRAVNIK Dr. i. Certfiak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Posle. Izdiranje zobov b rez bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBjS VLOGE NA KNJIŽICE r o = 20 — 3 od dneva vloge do dnera vzdiha. Kentni davek p'ačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem ia žiroračunu po dogovoru - Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržiSča. KUPUJE LNT PRODAJA: vrednostno papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VALUTE IS DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in bla^o le/.eče v javnih skladiščih. SATE DEPOSITS PROMESE.--Prodaja srečk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 14G3, 1793 in 2676. Uradne uro s od 9 d) 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA. za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabi!imento Austriaco di Credito per Commercio cd Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. , Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 3Va%, na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem l. decembra 1916. E!ngoina je cM od 9 zjutraj rio 1 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstn; naznanila reklamne vsebine, naj se poši Ijajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — isiii it^Hii ira IH ASSICURAZiONI GENERALI IN TR1ESTE (Obena zavarovalnica v Trsta). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dn# 31. decembra 1914. K '!S0,SS4,G56.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,» 16,563. Plačana poilvraCila od leta 1881 do 31. decembra 1914 K 1.212,012,598.55. S I. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenskl oddelek nove glavne pogojt; polioc nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanjj: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za. celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah Črne vojske. b) ako plača zavarovanec l°%o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanj?, same da se plačevanje viši v teku 6 mesecev po preteku roka. 1L Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater'sibodi deželi \cga sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV VeliavDlta po preteku treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušeneca samomora. «) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4H%. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje In iilom. umnim mm msmm iiiim Mil HI—II—