$tev. 70.
V Trstu, v torek, dif 20, aprila 115,
Letnik II.
Uhaja vsak dan, Izvzemši nedeljejn ponedeljka ob 5 popoldne.
L redniKvo: t'det Sv. i nučttka Asiikej?« št. 20. F. nadstr. — ćcpbi r.jj ;e roiilfajo uredaiStvn lista. Neirankir.m« pisma se n«
rrrcicir.jjo in rokopisi se nc vrač«jo. r^VateP in oe'gorcrn urednik Štefan Godina. Lastnik Von«orc!i lišite .Ed"n^sti*. -- Tisk tiskarne .Edinosti , vpisane zadruge z ofrc.cniiii pcroitvcei v Trstu, ulica Sv. FranciSm Asiikega §t 20. Teleion uredništva in uprave Stev. 11-57.
1'aročnina jnaSa: Za celo leto.......K 24"
za [d leta.................»J—
7% trt neserz ................
2a nedeljsko it dajo za te!o leto........5*20
ia pol teta................2"60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zasti:c!e številke po 10 vinarjev.
Oplarf se računajo na milimetre v 51/okosH ene kolono Cene: Oglasi trgovcev i:i obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.............K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t nI od de le!; .Edinosti*. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista Plačuje se Izključno lo
, upravi .Edinosti*. Plača in loli se v Trstu. Lprava in hiseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSkf Asiikega it 20. — Poštnoliranilnični račun 3t. 8 »1.652.
U Karpatih na ml fronti mir. - Kova
DUNAJ, 19. (Cenz.) Po brezuspešnih, navalih na fronto Užoški prelaz - Slaw-sko, Je nastal sedaj tudi na tem delu karpatske fronte mir. Posamezni sovražni napadi. ki jih Je karakterizirati kot majhne, vsled bližine obojestranskih linij povzročene akeje, ne morejo izpremeniti te slike.
Inozemski »isti poročajo o novi grupaciji, ki se vrši za ruskimi frontami. Ne ve lijo da bi po tem imenov«
. . . a s -S D^	ori.n?i- uirtktna udeležba na vojni
se. kako naj se ta izvrši. Pod novo grupa- j zmagovJto rvenčala delo U
c i jo je po izkušnjah sedanje vojne razu-1	_____
meti velika premikanja čet, ki so vedno v	fHi . h -„HHftnri	1
zvezi z znatnimi prostornimi izprcr.iem- j	C^Of StBrgkh V flVdUCHa
bami Ruska grupacija bi morala imeti za DUNAJ, 20. (Kor.) Ministrski predsed-pogtf prepustitev točasno zasedenega nik grof Stiirgkh je bil včeraj dopoldne
ozemlja. Seveda ml vsekakor ne moremo
Giltz paši v tortH arrnodL
CARIGRAD, 19. (Kor.) Tuško časopisje pozdravlja z velikim zadovoljstvom po sprejemu poveljstva prve armade izvršeni zopetni vstop barona Goltz - paše v aktivno službo turške armade. Sklicujoč se na velike zasluge in ob vsaki priliki kazano ljubezen Goltz-paše do turške vojske in do turškega naroda, izrekajo listi
anju sklenjena vspešno in zmagovito ovenčala delo Goltz-paše.
presojati o vprašanju, čc je Rusija že v stanu, da pošlje iz svojih rezerv v in za fronto znatna ojačenja v Karpate. Posamezne ruske fronte so bile v omogočenje karpatske ofenzive že tako inočno oslabljene.
O ruskih rezervah, ki se nahajajo v zaledju, vemo le to, da vsled izvedenih naborov in predčasnih vpoklicov rekmtov ni pomanjkanja človeškega materijala, vendar pa ie skoro izključeno, da bi bilo mogoče Izvesti oborožitev vseh teh novih kategorij. S tem pa še nI rečeno, da je rusko armadno vodstvo popolnoma opustilo načrt.
fronta. Za enkrat vsekakor ne more pričeti znova. (Tagespost.)
GRADEC, 20. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega časnikarskega stana:
Velika borba v Karpatih je za\ zeia značaj pozicijskega boja. Odkar so Rosi ustavili svoje brezuspešne napade, vlada, izvzemšl posameznih bojev, na vsej fronti mir. Zdi se, 4a zbira nasprotnik svoje sile; tudi se domneva, da izvršuje novo grupacijo svojih siL
V Karpatih je lepo vreme.
Roški vojni rsčrL
ŽENEVA, 19. (Cenz.) \ojni poročevalec pariškega »Journala« poroča svojemu listu iz Varšave, da so pravi načrti ruskega velikega generalnega štaba zaviti v globoko tajnost. Glede odločilnega boja sedaj, ko govori ves svet o Karpatih, nikakor ni izključeno, da ne bi prišlo kje drugje do strahovitih bojev. Ce govore mnogi ljudje, da vodi pot v Berlin preko Budimpešte in Dunaja, so tudi drugi izkušeni ljudje, ki sodijo nasprotno, da je zavzetje Berlina edina stvar, ki prihaja resno v poštev, da je s tem enkrat premagan glavni nasprotnik. Velika ruska armada ima svoje desno krilo pred Vzhodno Prusijo, levo krilo v Karpatih, centrum na Poljskem. Počakati je treba, kaj napravi centrum, Naj si bodo kakšnikoli dogodki, ki se pripravljajo, vendar je treba bolj nego kdaj preje obračati pozornost na znano linijo Krakov - Thorn. Prezgodnje bi
sprejet od cesarja v daljši, posebni av-diienci.
Ošrsko-hrvotsko zborniciL
BUDIMPEŠTA, 19. Predsednik Beothy je imel nastopni nagovor: V malo dneh bo 9 mesecev, odkar stoji naša vojska na bojišču. Pozemeljsko ruvaino delo perfidnoga soseda proti naši državni integriteti, ki se je pokazalo v zavratnem umorstvu našega prestolonaslednika, nas je prisililo k obrambi in varovanju naših interesov in notranjega reda. nas je prisililo, da smo svoj meč, ki je toliko časa počival, noteg-nili iz nožnice. Ko smo branili najelemen-tarneje pravice svojega obstanka, je nasto-V(iaMVIi u.™™,«,* .»m^i..« PiIa Droti nam in našemu zvestemu zavez->«omvu puvutnu«..^	Iliku cela skupina evropskih kulturnih dr-
da bi se predrla naša karpatska ] žay Ljubosuin(lost radi gospodarskega
svetovnega gospodstva je našo opravičeno samoobrambo porabila v pretvezo, da obračuni z velikim narodom, ki živi z nami v tesnem in zaupno prijateljskem razmerju in ki je vsled naravnega razvoja v njem skritih vrednot in moči izzval bojazen, ljubosumnost in zavist onih, ki so imeli dolgo časa v svoji roki hegemonijo nad svetovnim gospodstvom.
Na lo je nadaljeval predsednik: Naši vojski je pripadla naloga, da je v začetku takorekoč sama, kasneje pa rama ob rami z našimi zavezniki zadrževala najmogoč-nejo vojsko sveta, ki je na Človeškem materijalu malone neizčrpna, ki je v najno-veji minolosti nabrala militaričnih izkustev, ki je dobro opremljena in spretno vodjena. Skoro devet mesecev so se naši vojaki brez prestanka, skoro da brez hipa počitka, a v zadnjih mesecih ob najtežav-nejih terenskih in vremenskih razmerah, bojevali hrabro iu požrtvovalno, ne le proti mogočnemu in neizčrpnemu sovražniku, ampak tudi proti vsem strahotam in težavam skalovitega, z visokim snegom in z gozdovi pokritega gorovja. Ni bilo to le izpolnjevanje dolžnosti, ne le junaštvo, bilo je naravnost nadčloveško, kar So izvršili naši vojaki v tem razdobju vojne (Živahno odobravanje) in sicer ob takih okolnostih, da je bila vspričo naravnih tež-koč in ovir in s tein provzročenega trplje-ja in oomanjkanja sovražnikova kroglja naravnost v odrešitev.
Ko se je državni zbor svete ogrske krone na kraljev klic sestal, da reši neodložljive zakonodajne agende. bi zbornica zagrešila zamudo, ako se ne bi s popolnim
hujoče in neugasne hoinogijalne zvestobe in udanosti do našega najvišjega vojnega gospoda, našega kronanega kralja, (dolgo trajajoči eljen - klici in pohvala) izrečemo polno pripoznanje. naitoplejo zahvalo in zaupanje v bodočnosti do junaškega vedenja naših na bojišču nahajajočih se vojakov, da ob enem izrazimo sočutno pi-jeteto na bolestni izgubi vaših padlih junakov ter da ta sklep sporočimo vrhne-mu poveljniku vojske, njegovi cesarski in kraljevi visokosti, feldmaršalu nadvojvodi Frideriku s prošnjo, da to sporoči vojski na primeren način. (Živahna pohvala.)
Magnatska zbornic«.
BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Ob otvoritvi današnje seje magnatske zbornice je imel predsednik baron Josika nastopni nagovor:
Visoka magnatska zbornica!
Po presledku petih mesecev se sestajamo danes v drugič v znamenju vojne k vršenju naše zakonodajne naloge. Ne moremo začeti dela, ne da bi se v tem tre-notku spominjali hrabre vojske, ki je ramo ob rami z našimi zavezniki, tako rekoč brez odmora v tem dolgem času bila največje bitke svetovne zgodovine in je neutrudljivo pretrpela nadloge in utrpke zimske, s svojimi težavami vse nadkrilju-joče vojne.
Največji del boja se je odigraval, neposredno na naših mejah, v klancih in dolinah Karpatov, kjer so zvezne čete, negie-de na velikansko premoč, morale skozi mesece kljubovati težavam, provzročenim po elementih in terenskih razmerah. Ni je človeške moči, poguma, požrtvovalnega navdušenja, ki ne bi bili po tej vojni postavljeni na najtežjo izkušnjo, ki si jo moramo misliti. Naša hrabra vojska je ob podpori z nami združenega orožja brez omahovanja prestala to izkušnjo do kraja. Da je slava zveznih vojsk vkljub tem elementarnim težavam in veliki premoči izšla do konca ne le neprikrajšana, marveč vedno pomnoževana iz te sedaj že 9 mesecev trajajočega boja, na tem se imamo zali valiti odločnemu vstrajanju v obrambi naše svete in pravične stvari, nobenega omahovanja poznavajoči požrtvovalnosti in neporušni moči našega zaupanja v vspeh boja. od katerega je naša vojska prežeta v isti meri kakor mi vsi, ki nam je v tej veliki borbi pripadlo povečano razvijanje moči, na polju državljanskih dolžnosti.
Položni Židov v Palestini.
CARIGRAD, 19. (Kor.) »Turquie« objavlja članek, ki zavrača publikacije sovražnih in nevtralnih časopisov, v katerili se črta položaj inozemskih Židov v Palestini kot neugoden.
V naslovu se izjavlja, da je bila vlada pred kakimi 20 leti prisiljena ukreniti nekatere omejevalne odredbe proti gibanju izraelitskega priseljevanja v Palestino,! ali teh umerjenih odredb ni nikakor pri-1 merjati z onimi, ki so zadele izraelite v — drugih deželah, kakor n. pr. v Rusiji, kajti j te naredbe se omejajo na to, da ianozem-
enak uvozu ter prekaša številko meseca marca 1914 za 24,042.000 lir. Izpad glede uvoza se porazdeljuje na raziično blago in znaša, da označimo samo glavnejše številke, glede lesa 8.1 milijona, glede kotlov, strojev in kar spada zraven 6.2 milijona, glede volnenega blaga 3.4 milijona in glede bombažastega blaga 4.4 milijona lir. Teinu nasproti pa stoji zvišani uvoz. med tem predvsem glede žita 7.4 milijona. Dru-
tamkaj naskakovali, ker se jc zdelo, da prihaja streljanje le od naše strani. Končno smo vendar prispeli na cilj, kjer so nas že jako nestrpno pričakovali. Na povratku navzdol smo srečali naše rezerve. A sedaj so že pričele od desne strani žvižgati ruske kroglje. Ne daleč od vasi smo zadeli na mrtveca, ki je izviral že iz zadnjih bojev in ki so ga najbrže spregledali. Ležal je rra hrbtu, oči so gledale proti nc-
bilo. zatrjevati kot dogmo', da bo ruska ar- pripoznavanjem in najtoplejo zahvalo spo-
...__..n:nlr<%.> noca hrnl.ro irr»i_
mada precej časa zaposlena z ogrskimi železnicami. Na vsak način je jasno, da je treba še velike potrpežljivosti in vztrajnosti. Pametno bi bilo. ako se ne bi preveč računalo s prorokovanji.
minjaJa junaških vojakov naše hrabre vojske in ako ne bi ob enem izrazila trdnega zaupanja v njih nadaljnje delovanje. (Živahna pohvala.)
Ali poleg tega pripoznanja, ki gre našim junakom po pravici moremo konstatirati
Turska tcuedovka jnMm"- v Egeiiiem;
mm.
LONDON. 19. (Kor.) »Times« poročajo iz Kiosa: Od zaveznikov zasledovana turška topedovka. ki je napadla transportno ladjo »Manitobu«. je nasedla pri otoku Kiosu, kjer je internirana sedaj posadka. Torpedovka ima ime *Demirkapu* in
som menjajočih se dogodkov ne srca ne glave n. izgubljajoče, v doprinašanju žrtev in prenašanju z vojno združenih utrp-kov inočno vedenje naše civilne družbe, ki skuša z delovanjtm, prežetim od človekoljubja, do skrajne možnosti blažiti strahote bitk (Živahno pripoznavanje) in ki v
1 OrUeutJ* I\<1 MM«* miv »Lfviiuinajiu i 111	-	-	.
obsega 97 ton. Po poročilih oficirjev Ku- «eh tezk-h tad. ^ * na smui vse. kar
vernerju v Kiosu, se je torpedovki pred enim mesecem posrečilo ponoči priti iz Dardanel. Čez dan se je skrivala ob jadranskem obrežju in čakala na priliko, da uničr kako transportno ladjo. Taka prilika je došla pred dvema dnevoma, ko je bila zapažena angleška transportna ladja s četami. Torpedni čoln se je približal parm-ku, ki se je nekoliko oddaljil od svoje es-korte in je izstrelil brezuspešno torpedo. Drugi torpedo je zadel in napravil resno škodo. Torpedovka je morala pobegniti, ker ste došli na pomoč dve križarki. 1'be-žala jc proti Smirni in se skrila v nekem majhnem zalivu, a je bila pozneje, ko je hotela prispeti na visoko morje, zasačena od treh križark in dohitena v ožini med otokom Kiosom in celino. Bila je močno obstreljevana, ne da bi bila zad .-ta. Ko je posadka uvidela, da je nadaljni beg nemogoč. jt spravila čolr na breg in pometala torrede in municijo v morje.
ločuje, se dviga nad vsa družabna, plemenska. narodnostna, verska, politična in osebna nasprostva (Živahno odobravanje) ter enotno in s polno močjo m odločnostjo visoko drži velike interese naroda, ki so nad vsem. (Živahno odobravanje).
Zavedajoč se pravičnosti naše svete stvari in oprti na našo junaško vojsko in našo toli požrtvovalno družbo moremo z zaucamem pričakovati dogodkov bodočnosti. Morda nas čakajo še na vseh poljih jako dolgi in težki boii. ki jih izvojujemo do kraja z neporu^no energijo in odločnostjo, ki ne pozna nikakega omahovanja. V posesti takih faktorjev ne more, prej ali slej. izostati zaželjeni, polno zasluženi vspeh: pošten, integriteto države in nje ugled na zunaj in na znotraj varujoč, in rije nadaljnji razvoj za dolgo časa zagotavljajoč blagoslova donašajoč mir.
Predlagam — državnemu zboru, da ob r.aglašanju svoje neomajne, nikdar oma-
cein, ki se hočejo tam neseliti, zabraniu-jeio vstop v državo. Ko je izbruhnila vojna s trosporazuinom, se je sklenilo vrhu tega, da se Izraelitom, ki se jim je posrečilo udomoviti se v Palestini, dovoli zboljsano postopanje in so jim bile izjemoma dovoljene olajšave glede pridobivanja otomanske državne pripadnosti. Iste olajšave se priznavajo tudi inozemskim izraelitom izven Palestine. Tisti, ki se niso hoteli poslužiti teh olajšav, so bili pozvani, nai zapuste Turčijo. Porta je torej dala izraelitom dokaz svoje dobre volje.
Občni zbor banke UniOn.
DUNAJ, 19. (Kor.) Na današnjem rednem občnem zboru banke Union je odgovoril predsednik Minkus na vprašanje delničarja dr. Schuberja, da se tekoče poslovanje banke ni razvijalo v normalnih mejah niti lansko niti letošnje leto, vendar pa da se relativno laJiko smatra povoljnim. Merodajne pa so za poslovanje posledice dogodkov, katerih potek pričakujemo z upravičenimi nadami. Na vprašanje delničarja Horowitza glede visočine zneska, s katerim je banka angažirana v Galiciji, je predsednik podal pomirljive podatke.
Od čistega dobička 3,977.800 kron se razdeli 5odstotna dividenda, to je 20 kron na delež.
Uvoz in izvoz meseca marca t L v Italiji.
RIM, 19. (Kor.) Centrala za carinske pogodbe in carinsko zakonodajo priobčuje statistiko uvoza in izvoza v mesecu marcu t. 1. Glasom te statistike znaša vrednost uvoza 269,689.000 lir, to je za 53,319.000 lir mani kot meseca marca 1914. Izvoz znaša 252,404.000 lir. torej je približno
ge postavke kažejo nižje številke, tako ov- j bu, ki j« imelo krasno višnjevo barvo.
Svojo levico ic držal nesrečnež na srcu. Spoznali smo takoj, da je Stajerc. Nismo se mudili dolgo, kajti bilo bi prenevarno in vrh tega smo se morali požuriti, ker smo morali spraviti na višino šc municijo za metalca min. *
Med teni jc postajalo nebo vodno žival:-neje. Na sosednjem griču smo zamogli o-pazovati semintja oddelke; prihajali so prvi ranjenci. Napotili smo se v drugič na višino, težko obloženi z municijo. Tako enostavno, kakor v prvič, že ni šlo več. Kroglje so neprestano žvižgale svojo melodijo in so padale neposredno v naši bližini na zemljo. V gozdu so bile rezerve že popolnoma pripravljene. Pričakovati je vsak čas ruskega naskoka. Zato smo se napotili takoj nazaj, svoje delo smo že tako dovršili. Šaljivo jc primerjal eden naših kroglje z nadležnimi bučelami. Kar pade nedaleč od nas prva granata. Sedaj postane vsa stvar resna. Pospešili smo korake in prišli skozi vas M. na neko mesto, iz katerega smo zamogli oddaleč o-pazovati grozni prizor bilke. Ko smo prišli domov, smo morali takoj zopet na stražo, ki smo jo izvrševali na severovzhodnem izhodu vasi, tako da smo zamogli dobro opazovati izid boja. Sum postaja' vedno silneiši; naša artiljerija je že zdavnaj posegla v l>o» in pozdravljala sovražnike z železnimi, smrt prinašajočimi granatami. Kljub temu prihaja bojni šum vedno bližje. Rusom se je posrečilo, priti našim v' krilo, tako da so naši morali zopet zapustiti K. .. vrh, kjer je teklo že toliko krvi. Počasi, med najsrditejšimi boji so se umikali proti M. in so morah končno izprazniti tudi M .. Vedno več ranjencev prihaja, ker so se pomožni oddelki že dan preje v našem kraju Sz. umaknili. Že se umikajo rezerve in se pričenjajo zakopavati za zadnjimi hišami vasi, da dobe drugi krite postojanke, če bi sc mor;di umekniti tako daleč.
Ob pobočju K ... vrha je bilo dobro o-pazovati prodirajoče Ruse, ki so končno izginili v dolini vasi M ... Sedaj so prihajali že oficirji z linije. Skuhali smo zanje pri zadnjem kmetu v vasi v največji naglici jajca in mleko. Kmetica in kmet sta stokala in poskrila vse, ker Moskali vse odnesejo s seboj. Jajca, maslo, meso, sploh vse sta poskrila in stokala: »O bože. bože, vojska, vojska!« Stara je bila neutolažljiva. Drugi vaški prebivalci so dirja.i vznemirjeno naokrog in spravljali svoje stvari. Zadnja krava je bila prignana iz I hleva in vprežena v visoko obloženi voz. j Otroci imajo v rokah kokoši iu odhajajo 'tako iz vasi iz svoje domovine, jokajoč in ! stokajoč, prepuščajoč hišo negotovi usodi.
Tudi mi smo bili pripravljeni in smo samo čakali na povelja. Zaenkrat se nahajamo še na straži in opazujemo divji bojni šum, ki je naraščal od minute do minute. Kroglje prepevajo mrtvaške pesmi, granate in šrapneli sikajo vsem z groznim baritonom in udarjajo tuintam na zemljo, prinašajoč s seb« j smrt in težke rane. Neki četovodja pripoveduje, da jc na K ... vrhu zapaziti na vsakih desel korakov po enega mrtveca. Neki vojak 74. pešpolka ie pripovedoval, da se nahajajo v žičnih zadržkih kar celi kupi mrtvih Rusov. Naši hrabri vojaki so ležali še tamkaj v obrambi, ko so nenadoma zaslišali, ne levem krilu za hrbtom prepevati Rusi: Te de um. Kako so se vrnili, niti sam ne vem; mislili nismo na to, da bi se kdo povrnil. Pri nas leže že sedaj gorski strelci v liniji. Oficirji so se odpočili. Po kratkem posvetovanju vseh oficirjev so bile poslane naprei rezerve. Prepevajoč in vriskajoč so šle naprej, čela za četo. Bih so domobranci 27. in 4. polka, ki so se bojevali v tem oddelku. Rusi so bili ustavljeni in pregnani celo iz vasi M.
Prišlo je popoldne in nastal je tudi mir. Rusi bodo pač zakopavali mrtvece in spravljali ranjence. Naravnost grozne izgube so morali imeti. Prodirali so v gostih vrstah, tri do štiri vrste druga za drugo, podpirani od strojnih pušk in artiljerije. Bili so kljub teinu dober cilj za našo artiljerijo, ki je faktično strahovito opustošila njihove vrste. Grozno žetev je imela mati smrt med njimi. Pa tudi med našimi hrabrimi vojaki jih je bilo mnogo, mnogo, ki jim je pomladansko solnce ta dan sijalo zadnjikrat. Ujeti Rusi so nam potrdili našo domnevo o groznih ruskih izgu-
čja volna, bombaževina, srebro, tobak v listih, baker, juta in kava. Glede uvoza kažejo višje številke predvsem bombaž 10.8, olivno olje 17.6, krmila 5.3 in jekleno -železo 4.5S milijona. Obratno je povzročila največji izpad prepoved glede izvoza onih produktov, ki se jih največ rabi in sicer: jajc, riža, testenin, moke in lana in pa izpad glede prodaje vina in klobukov.
Izseljevanje Portugalcev na Angleško.
PARIZ. 19. (Kor.) »Temps« poroča iz Lizbone: Minister za notranje zadeve je odposlal civilnim guvernerjem vseh okrajev od trgovske zveze v Lizboni sestavljeno okrožnico, v kateri se povdarja, da je portugalski trgovski odbor ob priliki svojega potovanja na Angleško natanko proučil možnost, da bi napeljal del izseljevanja na Angleško. Odkar pa je izbruhnila vojna, sc je iz Angleške izselilo veliko Nemcev. Avstrijcev in Ogrov. Zato je minister pozval civilne guvernerje, da naj podvzam?jo vse, da bi se izseljevanje vršilo na Angleško.
Španski ugovci za uvoz gotovega blaga.
LYON, 19. (Kor.) »Le Nouveliste« poroča iz Madrida: Odbor trgovcev s suknom in platnom cele Španske je naprosil ministrskega predsednika, da naj pri vojskujočih se državah podvzame korake v svr-ho, da bi se uvažali sledeči predmeti:
1.	iz Nemčije prihajajoče, v Ženevi zadržano blago, ki je dospelo tja, predno ie bil izdan francoski odlok;
2.	naprej plačano blago, čigar proveni-jenco je torej smatrata kot špansko last;
3.	izključno na Nemškem izdelane barvne snovi, ki so neobhodno potrebne za špansko industrijo.
Francosko odposlanstvo in braziljanski veietržci.
LYON, 19. (Kor.) »Le Nouveliste« poroča iz Rio de Jainero: Francosko odposlanstvo Baudin je imelo z braziljanskimi vele-trgovci pogovor, v katerem se je reševala cela vrsta praktičnih zadev in posebno vprašanje uvoza kave na Francosko.
Žitni trg.
DUNAJ. 19. (Kor.) Danes je prišlo samo do malenkostnih brezpomembnih zaključkov. Laneno seme, mak in kumin so dosegli boljše cene. Vreme: lepo.
. Drila in it
Težki boji o Karpatih.
Graški *rbeiterwille'c objavlja pismo nekega vojaka, ki jako interesantno opisuje boje v Karpatih:
Boii so bili skrajno vroči in zato seveda tudi jako izgubonosni. Starejši vojaki pripovedujejo, da so prebili v avgustu pri Lvovu, Grodeku itd. zelo težke dneve, a tako hudih bojev, kakor sedaj, še ni bilo v tej vojni. Že par dni pred temi boji so se pričeli ponoči boji med predstražami in patruljami. Noči so bile vedno razsvetljevane od raket. Tuintam je bilo videti svite gorečih vasi in hiš. Grozovite lepote vojne.
22. niarca so Rusi, kakor je pri njih že samoobsebi umljivo, napadli z veliko premočjo z naskokom višine K ... vrha. Naše čete so morale končno prepustiti višine Rusom in so se utaborile na drugi strani hriba. Rusi so imeli strahovite izgube. 23. marca so izvršili naše protinapad in se jim je okoli 6.30 zjutraj posrečilo, dospeti zopet na vrh višine. Ujeti Rusi so pripovedovali, da so bile v teh bojih uničene cele stotnije. Naši so obdržali višino v svojih rokah ves dan in vso noč.
24. marca ob polidveh ponoči nas je naš kadet vzbudil iz spanja. Sest mož nas ie odšlo v M. ob vznožju naše višine. Sele tamkaj smo izvedeli, zakaj. Na višino je bilo treba spraviti metalce min in. v to svrho potrebno municijo. Pričelo se je polagoma že daniti, ko smo se spravili na pot z metalcem min. Streljanje še ni bilo tako hudo, ko smo vlekli to precej težko orožje čez polja. Ko pa smo prišli višje in prispeli na polovico do gorske višine, je postajalo vedno, živahnejše. Desno od nas, s sosednjega griča, smo slišali dolgo za-tegnlene hura!-klice Rusov, ki so najbrže
St;aa II
„VEČERNA EDINOST« št. 70.
V Trstu, dne 20. aprila 1915
bah. Ponoči je vladajoči mir izrabila naša j artiljerija zato. da se ie umeknila v zadaj j pripravljene postojanke. Naše sile se zbirajo. da se vržejo z«utraj zopet v boj. Iako] ko je napočil dan, so se zopet pričeli boji. Dobili smo kmaiu povelje, da naj se umaknemo. Pripravili smo telečnjake in od«fi kot zadnji iz vasi. Ostali so le šc dra-gonci za kritje. Ko smo šli skozi vas, smo že opazili naše. trdovratno se bojujoče čete. kako se polagoma umikajo. Neka baterija je iz nevarne bližine še vedno bliu-vala smrt v prodirajoče ruske linije. Srečali >mo zadnje btKunce. Ptiči so prepevali brezskrbno, ne meneč se za grmenje topov in pokanje pušk, svoje pesmi.
Med nami pa ie pričel eden pesem, ki
iz volne.
hijena in pe^
Clo\ek
Ostravske Listv« priobčujejo tole sličico z bojišča. Vojak je ležal v blatu, razmočenem po krvi in dežju. Nad njim so šumele tanke veje brez. ki so jih razbile kroglje. V tem brezovem gozdiču je še pred večerom divjal liud boj na bodala. Težko ranjeni vojak ie čutil na svoji razgreti glavi neko neznosno breme in stresel je glavo, da bi stresel to breme z glave, a tedai ga je prešinila strahovita bolečina, kakor bi ga prodrl razžaren nož. Zasiokal je in roke so se mu zakopale v krvavo, oprijemajoče se blato. Tedaj se ie breme zmanjšalo:
svojega srca sna o grški veličini. Vsa eksportna in importna mala trgovina je v grških rokah, od njih je odvisen ves izvoz poročnik 4. bosansko - hercegovskega j samaritan. i žjta ter rus^a konkurenca na svetovnem pešpolka Roman Zennaro (doma iz Trsta,
V pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria« so bili sprejeti rezervni
Mi M Gorice.
. . . mrtvečeva noga, ki mu je ležala na glavi, se konča z refrenom: \ domovini, domo- jjc ytjr^nija na t|a. Vročina mu je stiskala
vini, tam ie naše svidenje?_ grj() in baj se ic vedno bolj, da bi se bu-
lečine ne ponovile. Zato je rajši ležal mir-
f in tlnufiki	no in -ie mis,iI le na to'da ^sc ne pre~
WtJI lil JlU¥lliu«	mikal in si tako ne povečaval muk. Za-
Ta vojna je pospešila dozorevanje vpra-
puščati ga je začela zavest in končno jo
do katerih je prišlo v minulosti. V macijo čitateljev bo članek, ki ga praški agrarni organ »Venkov* Slovak dr. J. T r n o b r a n s k y. se glasi v dostavnem prevodu:
V teh težkih časih, ko na grebenih Karpatov odmeva grmenje topov in ko se vzhodni deli naše domovine tresejo in trpe vsled vojnih grozot, v tem času treba, da se tem hvaležneie spominjamo, da nismo osamljeni v svetu, da imamo bratov po krvi in po skupnih interesih. Med nami ni nikdar izginila ta zavest narodne solidarnosti s Cehi, a v poslednjih letih se vedno budi. In zato nas napolnjujejo z radostjo pojavi n znaki, danes, ob dvanajsti uri, da tudi češka javnost globoko občuti,
šanja o češko-slovaških narodnih odnosa- je izgubi! popolnoma. Strahovita bolečina jih. Tudi danes vidimo, da so slovaški pr- pa ga je naenkrat prebudila iz omotice, vi ljudje nad v>e optimistični, pričakujoč, Kakor bi se mu tisoč svedrov zavrtavalo da se njihovo narodno vprašanje reši po- , v telo. In potem jih je začutil na levi rami. v t ijno. Njihovi listi neprestano pišejo o j Ranjenec je hropel in škripal z zobmi. Neto.i, a Cehi spremljajo slovaško delo z 1 premakljivo truplo se je začelo premikati. ; ji\eJo pozi rnostjo. £irom odpirajo svo- Vojak jc zmajal z glavo in stresel s sebe je predale slovaškim člankom in tako se i še drugo mrtvečevo nogo. Obrnil je obraz očitno pre lostujeio vse razlike in spori, na levo stran. Tu je zagledal nad seboj
* " " " divje lice, nabreklo, z zmrznjenimi šopi las ... Človeška hijeua ... Lopov si je napisal1 svetil z žepno svetiljko. Pokleknil je, pri-Clanek i tisnil ranjenčeve rame k tlom in je z vso silo vlekel prstan z njenega prsta. Zdelo se je, da mu zlomi prst. Strupen dih iz ust zločinca je bil ranjencu v obraz. Vojak je zasikal kakor gad in uprl v lopova pogled poln brezmejnega sovraštva. V tem pa je s polja prinesel veter nekak šum. Lopov je ugasnil svetiljko, poskočil pokoncu in nastavil ušesi. Ko se je ranjenec vzdignil nekoliko, je zagledal v žaru oddaljenega požarja kakor nekako premikajočo sc senco... Zločinec je izginil v temi. Brezov gozdič je nalahno šumel___Naenkrat
je začutil vojak, da se mu dotika čela ne
da kri ni voda. da smo mi Slovaki in Cehi kaj hladnega mehkega. Od čela je priha-eno. da hočemo to ostati vzlic vsem pis- jalo dalje doli na obraz. Nad njim je stal
_	.	..	Lrt -Ml«, «n IiTil nhrol M«"» Mrhtil if>
menim razlikam in starim nesporazumlje-njem.
Vaš časopis, glasnik največjega dela češkega naroda, je napisal o nas — ko je opisa val boje na slovaških tleh pod Karpati srčne besede, ki jih ne pozabimo: -To (Zborov, Stropkov, Bardiov, Hanuše-vice, Sabinov itd) so naše vasi. naša mesteca; v njih živi naš lastni narod in iu se vojne grozote vprvič prenašajo na naša
pes, ki mu je lizal obraz. Na hrbtu je imel svetel pas in na njem rdeč križ. Pes je dvignil glavo in zalajal: hov, hov! Povohal je še enkrat ranjenca in kakor bi bil o nečem prepričan, jc zopet zalajal hov, hov, hov! in lajal je neprestano. Vojak je omedlel, aii, ko se mu je zopet vrnila zavest, je že ležal na nosilih v sredi sanitetnega oddelka, razsvetljenega z več svetiljkami. Eden sanitnih vojakov z o-
vojne grozoie^prvic rt^ u M ,, a rnrtVelim pogledom je strogo zavrnil svenarodna tla. *»	t iega tovariša, ki je bacnil psa. kateri se jiudujejo Slovaki. Sariska županija je u- J * . . , .	cn
mu je stiskal k nogam. Ranjenčeve oči so se napolnile s solzami. Z nadčloveškim naporom si je potegnil prstan s prsta in gj dal revnemu sanitetnemu vojaku, šepe-taje: »To je za tega psa...« Ni mogel povedati več o stvari. Toda oni mož z o-mrtvelim pogledom je vzel prstan ter zadovoljno pokiinal v znamenje, da je razumel.
ijudujejo
sto slovaška, spiška je le deloma presekana s starimi nemškimi kolonijami, ki se poslovačujejo, a v ostalih (zemplinski, a-banjski in uzgorodski županiji) tvorijo Slovaki edinstveno slovaško zemljo — vsa vzhodno-slovaška oblast ima nad 450.0«>0 slovaških prebivalcev. Vkljub razliki državne pripadnosti in vkljub vsem zmotam na slovaški in češki strani se Slovaki niso nikdar odrekli svoje pripadnosti k nam, a mi si nismo dali odvzeti pravice, da se zavzemljemo za nje in da jim pomagamo v težki borbi za ohranitev jezika in narodne zavesti. Zavedajmo se, da na južni strani vse boine linije od Konječ-ne do Lžoka. kjer že tedne besne najkr- j vaveji boji, v skrbi bijejo naša srca, se! tresejo za svojo domovino naši narodni | pripadniki*.
To so iskrene besede, edino pravilno stališče za razmerie češkoslovaško. Dol- j Sprava carja z bratom. Iz Petrograda
trgu z Argentino iu drugimi žetnimi državami. In Grki si spravljajo kapital na kup. Niti ena konva ruskega petroleja, niti en omot ruskega platna, niti ena emajlirana ruska posoda ne prihaja na trge bližnjega vzhoda, da ne bi šla prej skozi gršKe roke. Brez Grkov ne prihaja niti ena pomaranča, niti cn venec smirenskih smo-kev iu niti ena rozina v Rusijo. Za vsako jagodico dobiva svoj odstotek grški komi-sijonar. Ves dobiček gre v grške roke. In rusi denar gre v grške banke, ki konkurirajo z ruskimi. Grške paroplovnc družbe izdatno konkurirajo z ruskimi družbami. Vse to je pojav, ki kaže rusko nemoč, rusko preprostost in rusko neumnost! Vse je dokaz o razmetavanju ruskega denarja in vse izhaja iz nehotenja in neznanja izrab-Ijenia ruskega dela".
Romunska proti bolgarski zvezi. Sofijski Dnevnik« piše: »Venizelos je pred svojimi ožjimi pristaši in uredniki prijateljskih listov med drugimi izjavil to-le: V začetku leta sc je veliko govorilo o napadu Avstrije na Srbijo. 11. januarja je sporočil angleški poslanik v imenu sira Ed^ Greva, da dajo velesile trosporazuma veliko kompenzacijo Grški v Mali Aziji, če poda Grška svojo pomoč Srbiji. Pozval me je, da naj se v svrho popolnega dogovora v tej stvari obrnem na angleško, francosko in rusko vlado in mi je rekel, da je prepričan, da te vlade zadovoljno sprejmejo vsak moj predlog. Tedaj me je pozval, da bi umeknil ugovore, ki sem jih prej v imc-mu Grške napravil proti teritorijalnim odstopitvam Srbije Bolgarski, ker bi take odstopitve ne mogle več porušiti ravnotežja na Balkanu, kajti kompenzacija, ki bi jo dobila Grška v Mali Aziji, bi ne bile v škodo Grški. Povedal sem vse kralju. Poleg tega sem povabil načelnika generalnega štaba, podpolkovnika Metaksisa, na posvetovanje glede vojne pomoči, ki bi jo imeli podati Srbiji. Metaksis je izjavil, da ne bi niti zveza Grške z Romu-sko ne bila dovolj močna, da bi odpravila nevarnost, ki grozi Grški s strani Bolgarske. Drugega dne sem govoril s kraljem. Posledica razgovora je bila, da bi se nam ne bilo treba ozirati na prigovore generalnega štaba, če bi se nam posrečilo skleniti zvezo z Romunsko. Kralj me je pooblastil, da naj sondiram Romunsko glede take zveze. Sklical sem ministrski svet, ki je odobril načrt. V Romunski napravljeni koraki pa niso imeli zadovoljivega uspeha. Ni preostajalo torej drugo, nego ali se pogoditi z Bolgarsko in privoliti v njene zahteve, ali pa zavreči predlog sira Cd. Greya. Dozna! sem, da Romunska zato zavrača vojno sodelovanje, da bi Bolgarska sploh ne posegla v akcijo. Zato sem bil pripravljen dati Bolgarski Kavalo.«
Razne politične vesti.
Iz hrvatskega čosopisja. Kakor znano, je oblast v Zagrebu ustavila izdajanje glasila Mile Starčevičeve stranke prava »Hrvata . Sedaj naznanja rečena stranka, da bo namesto ustavljenega lista izdajala nov list pod imenom »Prijatelj naroda«, ki mu bosta povečana obseg in vsebina.
go smo živeli (pri nas in na Češkem) izolirani, v medsebojnem nepoznavanju. Ta je bila zapreka, ki nas je delila: ker pokoljenje, zgodovina in jezik so vedno pričah. da smo celota. Zadnji dve desetletji
javljajo: Car je podelil svojemu bratu generalnemu majorju, velikemu knezu Mihajlu Aleksandroviču red sv. Jurja 4. stopnje za hrabro vedenje kot poveljnik ene kavkaSkih divizij v Karpatih v dne 14. do 25. januarja (po ruskem štetju) se vršečih
popravljajo to tc/ko zmoto. Naša slova
ška mladin i je bi a. ki se je v čeških vi-	bitk. Veliki knez Mihajl Aleksandrovič, ki Alojzij Dagri, 97. pešpolka (ranjen),
šokih, srednjih in strokovnih šolah, poseb-	je bil nekaj časa tudi prestolonaslednik, je Rebec 18. lovskega bataljona (bolan),
no pa v poljedelskih in Ijudsko-gospodar-	padel v nemilost, ker se ie na Dunaju na
skih. učila izf znavati češko življenje od	skrivnem poročil z neko navadno rneščan-
M /u. je u važe vati in razumevati, kaj po-	ko iz Moskve, in je od tedaj živel v ino-
škega agrarnega naraščaja, ki tako gore-, če omogočujejo naši mladini obiskovanje češke šole, morejo biti ponosni v zavesti, da so izdatno posegli v razvoj Češkoslovaškega kulturnega zbližanja. Edinstveni moramo biti po duhu, čustvovanju in zavedanju skupnosti interesov, po naobrazbi enaki — ostalo pride samo po sebi.
Znano je. da so pri nas na Slovaškem danes češka knitga, češki časopis, češka beseda v spopolniio naših domačih, da nam pomagajo v borbi proti madjarizaciji povsod ta*Ti. kjer nam slovaško ne more zadnščati. Naslanjajmo se in, ako nočemo poginiti, se moramo naslanjati na češko Šolo, na češko knjigo, na češko kulturo. Češka beseda ima pri nas domovinsKo pravico, enako vredna je poleg slovaške
' škili krogih je zelo priljubljenrPa tudi pri moštvu in to posebno radi njegove preprostosti in velike inteligence.
Proti Grkom v ruskih službah. Sofijska »Volja« citira uvodnik »Utra Rossie« o »čudnem pojavu v ruskih konzulatih in poslanstvih na bližnjem vzhodu.« Povsod v teh uradih je polno uradnikov Grkov. Isto je tudi v ruskih bankah na vzhodu. Tam je nameščenih tupatam po 10 uradnikov Grkov. Ti Grki včasih niti ne znajo ruski. Uporabljati bi jih morali samo kot tolmače pod vodstvom Rusov, toda da-jajo jim najodgovornejša mesta in končno so celo prvi zastopniki ruskih interesov. Ta sistem je zapustil globoke korenine, tako globoko, da se sedaj, ko stoje Rusi pred važno nalogo, da se utrdijo na bliž-
A milo nam je pri srcu, ko vidimo, da tu- njem vzhodu, vse delo nahaja v rokah teh * i '*---*----->	'grških uradnikov. Celo tudi važna politič-
na in gospodarska poslanstva v Bolgarski, Romunski in Grški se poverjajo Grkom. Umljivo je, da bodo ti Grki delali r.a
di naš iezik pri nas nehuje biti tujinec. Ko
se bomo medsebojno poznavali, se bomo razumeli in se zbližavali — saj leta odtujevanja so napravila največ kulturne škode Kdo more vedeti, kaj nas čaka v najbližji bodočnosti?
Nam Slovakom je v prvi vrsti dragoceno prijateljstvo čeških poljedelcev. Industrija je pri nas \ rokah tujega velikega kai itala. u radništvo nam daiejo tudi tu-i jinci. večjih mest in industrijalnih krajev pri nas ni, a ta naša mala mesteca imajo nm^go nenaših obrtnikov. Skozi in skozi poljedelski narod smo in v okreptienju stanovske zavesti in strokovne izobraženosti našega ljudstva je edino jamstvo naše rarodne in človeške obrambe. In zato gre tem večja hvala na prijateljstvu njim. ki nas s svojim izkustvom in svojo pomočjo ^ morejo podpirati v tem.
Doinate vesti.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V
pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti: Anton Božič 5. trdnjavskega topničarskega polka (bolan), Alojzij Salvadori 13. havbiške-ga polka (bolan), Josip Tomažič 97. pešpolka (bolan), enoletni prostovoljec 32. pešpolka Herman Viezzoli (bolan), Ivan j>tolfa 97. pešpolka (ranjen), Matevž Ger-žinič 17. pešpolka (bolan), Ivan Zorzet 17. pešpolka (bolan), rezervni kadet 12. pešpolka Erminij vit. Leonardi (bolan), Josip Cudič 97. pešpolka (ranjen), Jernej Mozetič 97. pešpolka (ranjen), Anton Derin 3. municijske kolone (ranjen), Karel Polak kadet 4. bosansko - hercegovskega pešpolka (ranjen), Ivan Bradaschia 27, domobranskega pešpolka (bolan), Marko Guin-telli 5. domobranskega pešpolka (ranjen),
Ivan Marij Matijašic 97. pešpolka (bolan), Ermene-^ild Vekjet 27. domobranskega pešpolka (bolan), Ivan Zulič 97. pešpolka (ranjen), Anton Chicco 97. pešpolka (ranjen) ter čniovojuika Pompilij Barbiere (bolan) in Everard Valentinčič (bolan).
V pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro - amerikane« so bili sprejeti Andrej Novak 5. domobranskega pešpolka (doma iz Sežane). Anton Doričič 97. pešpolka (doma iz Skednja), Ivan Makuž 5. domobranskega pešpolka (doma iz Trsta) ter črnovojnik Ivan Babuder (doma iz Umaga), Ivan Karmelj (doma iz Podgrada v Istri) in Alojzij Foschian (doma iz Ajella). Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Karel Flego 8. poljskega topničarskega polka, Oskar Hiermer 87. pešpolka, iinančni stražnik Karel Gregorič, Fran Medved 87. pešpolka, Karel Bizjak 87. pešpolka, Pavel Radium 53. pešpolka, Karel Stanta 37. pešpolka, Nikolaj Toto 47. pešpolka ter črnovojniki Josip Zerko, Anton Jazbec, Anton Svoboda, Evgen Fab-bro, Ivan Zupanec, Ivan Leitner, Josip Samson, Fran Rupnik, Dušan Savič, Rudolf Puc, Alojzij Novak, Josip Četrtič, Fran NVolfgruber, Jurij Milinkovič, Mihael (iroznik, Peter Popić, Simon Stupar, Jakob Traumsei, Peregrin Kozlovič, Ivan
to, da Carigrad pripade Grkom, ne pa Ru- _____________
som. Tak »ruski« uradnik, Grk, četudi po- TrcmoSIjani, Jakob Smilič, Anton Furlan
Nakaznice za dobavo moke se dobivajo od jutrišnjega dne, to je od 12. t. m., dalje, bolan \ Remigij Mitrovič 4. polka tirolskih 1 ?a koruzno moko na okrajnem glavarstvu, lovcev (doma iz Trsta, ranjen), Marij An- za pšenično moko za goriško mesto na ma-zengruber vojne mornarice (doma iz gistratu. Tako naznanja deželni odbor po
Mauthausena, bolan), ter črnovojniki Ivan Leitner (doma iz Friedlanda, bolan), Herman Mihelič (doma iz Trsta, bolan), Karel Prešern (doma iz Trsta, bolan) in Simon Stupar (doma iz Govarja v Bosni, bolan). Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Ivan Mase 3. polka tirolskih lovcev, Andrej Apollonio 87. pešpolka, Karel Prinčič provijanta. Ernest Štolfa 87. pešpolka, Rudolf Muženič 87. pešpolka. Josip Tomažmčič 5. domobranskega pešpolka, Anton Oronte vojne mornarice, Ivan Višin iin 97. pešpolka, Simon Pinčan 20. lovskega bataljoa in Anton Bauer vojne mor-
V mestno bolnišnico je bil sprejet Alto Boiti v. samicujcjiti	— ..i
so pa bili iz mestne bolnišnice Andrej Novak 5. domobranskega pešpolka, Kare! Prešern 9. sanitetnega oddelka, Anton Doričič 97. pešpolka, Peter Castelhuber 7. pešpolka ter črnovojnika Herman Mihelič in Fran Jelene.
Umrli so: Prijavljeni dne 18, t. m. na mestnem fizikatu: Počkaj Antonija, 3 mesece, ul. del Motino a vento št. 5; Premuda Alma, 25 let, obrežje Grumula št. 20. — Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Gorše Rudolf, 14 let, Rojan št. 134; Nussdorfer Uršula, 73 let, ul. di Tor San Piero št. 4; Pichon Ana, 4 dni, Kjadin št. 689; Pešič Anton, 63 let, ul. D. Bramante št. 9; Homann Miroslav, 3 mesece, ul. G. Muzio št. 1 ; Zorget Regina, 22 let, ul. Sv. Socerba, št. 6; Tuchtan Anton, 65 let, ul. deli' Olmo št. 19; Petronio Ernesta, 34 let ul. Conti št. 30; Fornasari Ivanka, 9 let in pol, ul. sv. Jakoba na hribu št. 18; Cucit Karel, 5 mesecev, ul. della Pieta št. 4; Tiozzo Marija, 82 let, ul. del Rivo št. 21.
— V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: De-polli Marija, 1 dan; Prodan Ivan, 6 ur; Ehe-rat Herminija, poliosmo leto; Fumis Anton, 59 let; Visentini Virginija, 17 let; Križek Josip, 79 let. — V mestni bolnišnici dne 16. t. m.: Sklenar Fran, 29 let; Cerico Amalija, 27 let; Skaričiče Higinij, 57 let; Simšič Ana, 50 let; Rian Ivan Krstnik, 50 let; Trevisani Katarina, 76 let; Jakob Pertot, 77 let.
italijanskih lepakih po mestu.
Trgovine v Gorici so odprte \sako nedeljo in vsak praznik do poldneva. V delavnikih so odprte do 7 in pol. Nekateri deželam so mislili, da so odslej ob nedeljah tr-g vine zaprte, ali so odprte in kakor vse Raže, bodo odprte tudi še nadalje i b nedeljah in praznikih. — Trgovski pomočniki se temu vpirajo in zahtevajo n deljski počitek, češ po vestedenskein delu potrebujejo tudi oni počitka. Pravijo tudi, da je večina trgovcev za to, ali nekaieri merodajnejši med njimi so proti in tako so trgovine ob nedeljah odprte kljub postavno določenemu nedeljskemu počitku.
Oglase, poslana, osmrtnice in -a naznanila je pošiljati »lnseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 20
stane ruski državljan, nikdar ne
in Mifivoj Zorić.
Podporno društvo za odpuščene kaznjence in koperske kaznilnice je imelo od 1. januarja do 31. decembra 1914, — vštev-ši preostanek iz leta 1913 v znesku 4582 K 16 vin. — 7177 K 82 vin. dohodkov, tro-škov pa 1721 K 49 vin. Društveno imetje dne 31. decembra 1914 je iznašalo kron 5456 36. Glavna naloga društva je, da vrednim odpuščenim kaznjencem preskrbija primerno zaposlenje, jih oskrbljuje z obleko, obuvalom in perilom ter da v slučaju potrebe tudi denarno podpore ali njih ali njihove družine. Poročilo naglaša, da društveno delovanje ovirajo najbolj predsodki, ki „na žalost še vedno vladajo glede kaznovanih oseb". Saj društvo gre za tem, da podpirajoč jih gospodarski in m o ra 1 n o, napravi iz odpuščenih kaznjencev poštene ljudi. To plemenito svrho pa more dosegati Ie tedaj, ako bodo širši krogi podpirali društvo. Zato se obrača društvo do vseh dobrostnih oseb, naj se zavzamejo za usodo teh nesrečnežev, da le-ti ne bodo zopet prisiljeni po pomanjkanju, posegali po tujem imetju, s čemer delajo zlo sebi in tudi človeški skupnosti. Posebno občine bi morale v lastnem interesu podpirati to društvo, bodi s tem, da so članice, bodi da naklanjajo pilmerne darove. Največ odpuščenih oseb je pripadnikov Primorja, Dalmac je in Južnega Tirola. Ker je vsled nastopa vojne izostala društvu podpora ministrstva ra pravosodje v znesku K 400 in ker so mnogi člani poklicani pod orožje vsled česar ne bodo mogli plačati društvenih prispevkov, naj bi je bočine v rečenih kronovinah tem izdatneje podpirale.
D' KORS&NO
■ni ■
I
l
Specijaltrf za sifilicHeiie in kožne bolezni
♦	Ima svoj ambulaftoril
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1.
- t—. 'Palazzo Diann) t ■ ■ » + Za Mikajo 8t. Antona norega. + Sprejema od 12. do 1: In od 0 do 7 pop žeaske od S do 6 popoldne.
!
IVAN SIMONIČ Trst
ulica Bclvcdtra 49 i TRGOVINA USNJA t
r»«h t it t, Črnih in barra-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih ievliev. Velika - izbera potrehlftin za čevljarjo in sedlarje Specijalitet-? : podpet-111 nIK „PALMA" 11 I
n
«
•šlshji.
riiHli:
Hi!
TUB. 11-37 TRST T,lt)-
ul. siFrančiška As. 20
11 -ki.

t--->
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pilprostem alt večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vlzlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi 2 izvršenjem naročila ::: v najkrajšem Času :::
M
*P
»Ti!
f
:jj)S!jj| f
!i|| II II: m
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so:
GDCN

ki priobfinjejo vsak teden mnogo aanlmlvlh slik z bojllt in o dragih vainih ktualoi domačih in ttgih dogodkih, ter • bito zanimiv ega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep dtltkttvski roman« poučne Članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, rzgojeslorjii, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLEKE" so nepolitičen in nestrankarski ilnstroran tednik, ki je posvečen
le uhavi in ponku.
TEDENSKE SUKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka eo^tilna, kavarna, briv-vsako društvo itd Zahtevajte .TEDENSKE SUKE' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDNNSKE SLIKE-1 stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo let < K 10 - Na-ročefki dobe kot nagrada velik ilustrovan koledar, slike Prežema, Jurčiča. Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimiv«* knjige Naročite si „TEDENSKE SLIKE- takoj ? Novi narnč-niki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.	Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
m ca,
Tržaške posojilnica in hranilnica
li 11a&^mjBM»s il^aMUi
ragistrovana zadruga z omejenim poroSIvom TRST - Piaz7a della Caserma Jtv. 2,
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/i °/» na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tndi ni ud in jih obrestuje po
4t|4°|o
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentnl davek ateCuJ« zavod sam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA bOMACE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE).
in?
Caserma Stv. 2f I. nad. - TRSTj^ (v lastni pala?!} vhod pc glavnih stopnicah.
TEGEFON št. 952
Poštno hranilnici račun lt>0l»4. |ma varnostno celico (sufe depositsl za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po vtajnižjih cenah. STANJ& VLOG KAB 13 KtUJOftOV KGOtt. Grede« id 3 jo 12 dcpohL s « ! da i Mi «	»t mdsfl vi?
im^^EJITTS