PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	«.
Abb' postale i gruppo - Cena 7 U lir
Leto XXVI. St. 245 (7739)
TRST, petek, 30. oktobra 1970
ZAKLJUČENO ZASEDANJE GLAVNIH SVETOV CGIL, CISL IN UIL
Odločilen korak naprej na poti enotne sindikalne organizacije
Resolucijo predsedstva zasedanja, ki nakazuje pot enotnosti sindikalnih organizacij, je sprejela ogromna večina delegatov - Samo skupinica socialdemokratov UIL je bila proti
FIRENCE, 29. — Tu se je danes zaključilo zasedanje glavnih '°v sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL z resolucijo predeliva zasedanja, ki jo je podprla ogromna večina delegatov. Sku-'n,Ca socialdemokratskih sindikalistov UIL pa je predložila ""nižinsko resolucijo.
resolucija, ki jo je odobrilo 382 1 -------------
_,"flatov (21 socialdemokratov je
svojo
Jiovalo proti), obvezuje tri sin-J"lne konfederacije, da še naprej fobijo izkušnje sindikalne enot-, s|' na vseh ravneh. To pomeni, j' 18 Msedanje, ki je bilo sklicano, j Pfeuči sedanji proces enotenja, (j?*89i° važen in praktičen cilj tu-l ,8* skupinice socialdemokratov, l(j\m’a ogromen pomen za vlogo,
*i'nd‘lc *>° mora* '9rat' nov' eno,ni
J večinski resoluciji je rečeno, ? Predsedstvo skupščine smatra, . . mora razvoj enotnosti najti v -J”1, in pobudah na delovnih me G*in v akciji za reforme bolj (^tobno platformo razvoja v raz-na vseh ravneh in biti sred-premostitev ostankov dvo-nesoglasij in si s tem za-coviti enotni prispevek in podpo-vseh italijanskih delavcev. kL®dalje resolucija izraža željo, po Jj^njih instrumentih in pobudah, ^ “°do pospešile razvoj enotnosti .Ugodnega zaključka in vabi vse jn vse sindikalne organe, bet* °j uresničijo nekatere kon-pobude. Med temi pobuda-ito t6s°lucija nakazuje najprej skupil,. Stanke izvršilnih in vodilnih fa®n°v treh sindikalnih konfede-žaJ .ter občasna poverjenja polo-sindikalnih pobud, da
«»vo
se
. vzporeditev stališč za se-|w- jn izvajanje zahtev, ki jih teJrV ■ 0 delavci. V tem pogledu sk,'UcUa predlaga sprejemanje b™* sklepov.
da bi ^ nadalje izraža željo, ve 01 Prišlo čimprej do ustanovit-0	delovnih skupin, ki naj
jjUoločanih vprašanjih sestavijo stališča in jih predložijo v v ^fVo vodstvenim organom in SoC?.Vet delavcem. Poleg tega re-w1'la predlaga ustanovitev skup-delovnega in izvTŠevalnega sld^u 23 uresničevanje enotnih 5hipoy v boju za reforme, ter u-kupnih informacijskih skupne propagande in de-dtov ,, za vzgojo sindikalnih kalij ' v resoluciji je tudi predlog, (*We vzpostavi stalen dialektičen ^tnm P°ktičnimi silami, s parla-tfti tj11. ta s krajevnimi izvoljeni-pViesi.
kg^sedstvo zasedanja je poleg Ho^j^^dlagalo sklicanje do pri-
' CISL
leta enotne skupščine CG
in UIL, da se pregleda in ^ ’ kai je bilo narejenega na
kai.
. JU sindikalne enotnosti, ter itfe^Prejmejo dosledni sklepi za enotnega sindikata yseh laskih delavcev.
MniCe lUeija socialdemokratske skute gj.0a pravi med drugim, da dosti:111 nač;n za dosego enot-"1 ^udikalnega gibanja postopno h sj^ffuktUTio delo pri obnovit-^alnggkata na osnovi soočenja in ^Uiokf .^n.iemanja novih vrednot Nikaiaci;’e v uotraniem življenju ■ organizacij, v odnosu 31 in institucijami v državi, k U«, sP^men» te resolucije je, da H, ^ Urila v notranjosti Utt. na-e pre<d skorajšnjim se-'teije Klavnega odbora konfede-
l
H
i
>5
fr
&
i
A 11
A
%
4
n
r*
Sucnih s° Pred predložitvijo za-? tajnii,.r^Plucij govorili tudi glav-■u IlrJUki CGn. To™ ntsi. Storti
,?W,
CGIL "Lama. CISL Štortii k r^/avenna in Vanni. Raven-bft °vil obveznosti konfedera-v naporih — -*-J;1-~i—
za sindikalno jih je začrtal kongres kT Dredian-U ‘n Poudaril, da mo-h^utati , za sindikalno enotnost .jajo. sledečim zahtevam: biti ote,	preizkušnje dejanske
avtonomiio. ki si jo
H	izbojevat, ter ustre-
rtjJJ ohvi>.Cram stopnjam združitve-ki obstajajo v sin-Oh?' da ^kanju. Ravenna je poučita “odo storili vse. da se Osi anot„Sem' da vstopjio v avto-in da ne bo nihče lak u. i«> Pločniku. Toda vedeti je h?Usi ue.ial Ravenna. da so av-SJgJ' dn^u.kieni zato. da gredo na-C	hočemo iti naprej, ker
rffho i/uuani v enotnost in se ne iw."vni^nost.»
foS, ^^k CGH. Lama je po-tgTL Itj 1Iria CGIL napreden pro-* Poslavlja na čelo boja (k, Uv v ,e spremembe položaja die-W Ua rt*.111! *n v družbi ter do-tla T^kat hoče braniti deti 5° to luJ^h ravneh. «Če pa ho-sit^ieti T^učiti, si moramo hkra-Ušln	Prl^o do delavske in
aijUge ^ Enotnosti. Za dosego te ik ’ kep Gostuje le enotna ak-ltdv*ljivavedno krhka, posti 4,)ja 'n udobno zavetje za pri-W Stih ah.u enih, samovoljno-0,*	in strumentalizacije
ta
li	CGIL Je še P°-scb'
tiiči)7*0 na je treba opogumi-\v.Vl si^Vho, kd stremi po ures-Ut» haio^salne enotnosti. »Zato ‘V,	oi v tem, da blokira-
straže, marveč, da Ha	pogori vse, kar se je
"A ^ jOlMn ko je Lama de ^ vedno veljaven pred-
log CGIL o ustanovitvi federacije konfederacij, kot »prehodni predlog za enotnosti*, je izrazil zadovoljstvo za jasno in pogumno razpravo, ki se je razvila v Firencah in dejal: «Glas enotnosti se dviga vedno bolj visoko in v tem soočenju smo ugotovili, da smo si vedno bolj podobni. To pomeni, da ne smemo pretiravati s previdnostjo: ko je sad zrel, ga je treba pobrati, v nasprotnem primeru segnije*.
Za Lamo .je govoril glavni tajnik CISL Storti, ki je najprej ugotovil, da bo srečanje treh glavnih svetov sindikalnih konfederacii toliko bolj pozitivno, če bo služilo za jasen odgovor javnemu mnenju, političnim oblastem in predvsem delavcem. Po-tem ko je ugotovil, da je treba določiti »kakšno enotnost hočejo de-lavci*, je Storti poudaril, da ne more biti dvoma o odgovoru na to vprašanje, in sr’cer, »da se doseže razredna enotnost v sindikatu, ki bo učinkovito poganjala naprej tudi politično razredno enotnost.* Nato je dejal, da za dosego enotnosti je treba izločiti vse tokove, ki se navdihujejo na toge ideološke sheme.
Nato ie glavni tainik CISL dejal, da je potrebna bolj tesna povezava med sindikatom in delavsko bazo, kot element razvoja procesa e-notnosti in je zaključil, da je absurdna in anahronistična tista enotnost, ki sloni na sporazumih na vrhu in da je treba zato vložiti vse sile za neposredno udeležbo delavcev pri tem procesu, ki prihaja od spodaj.
Vsedržavni predsednik ACLI Ga-baglio je po zasedanju glavnih sindikalnih svetov treh konfederacij izjavil, da so zaključki zasedanja pozitivni, če se upošteva notranji položaj v treh sindikalnih organizacijah in težave, ki so se porodile v zadnjih časih v njihovih medsebojnih odnosih. Zaključni poziv, ugotavlja predsednik ACLI, predstavlja voljo sindikatov, da nadaljujejo po poti enotnosti in nakazuje nekatere konkretne koarke, ki bodo služili za uresničitev enotne sindikalne organizacije. V tem pogledu, je dejal Gabaglio, je zelo značilno nasprotno mnenje, ki ga je izrazila socialdemokratska struja UIL. s čimer je še enkrat poudarila svoje nasprotovanje perspektivi združitve. Predsednik ACLI je zaključil« da se bo tudi njegova organizacija še naprej borila za dejansko sindikalno enotnost italijanskih delavcev.
Letošnja ugodna plačilna in trgovinska bilanca
RIM, 29. — Po podatkih ministrstva za zunanjo trgovino se je valutna plačilna bilanca v septembru zaključila s pribitkom 164,4 milijona dolarjev, v primerjavi s 428,8 milijona dolarjev primanjkljaja lanskega septembra. Ta ugodni rezultat je bil dosežen izključno z u-godnim razvojem gibanja kapitalov.
Od januarja do konca septembra letos beleži plačilna bilanca 280 milijonov dolarjev primanjkljaja, kar pomeni znatno izboljšanje v pogledu enakega- lanskega obdobja, ko je primanjkljaj znašal milijardo 220 milijonov dolarjev. Tudi zunanjetrgovinski obračun v letošnjih prvih j koalicijsko vlado, devetih mesecih je znatno boljši od I tudi zastopniki F:
lanskega, saj je zabeležil komaj 185 milijonov dolarjev primanjkljaja, lani pa kar milijardo 677 milijonov. Valutne rezerve so ob koncu letošnjega septembra znašale 4 milijarde 803 milijone dolarjev.
Seja pariških pogajanj za Vietnam
PARIZ, 29. —• Tudi današnja seja pariških pogajanj za Vietnam ni prinesla nobenega novega elementa. Iz govorov delegatov Sev. Vietnama in južnovietnamske revolucionarne vlade je bilo razvidno, da nimajo zadnji Nixonovi predlogi nobene možnosti, da bi jih nasprotna stran sprejela. Ameriški in južno-vietnamski delegat pa sta izključila možnost, da bi v Sajgonu ustanovili v kateri bi bili zastopniki FNO.
PRVA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Tito: Konferenca mora nakazati perspektive nadaljnjega razvoja
Poročilo Crvenkovskega o političnem položaju in nalogah komunistov in poseg v razpravo predsednika ZIS Ribičiča
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — V veliki dvorani zvezne skupščine se je pričela danes prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Od 367 delegatov, članov predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, komisije za statutarna vprašanja in nadzornega odbora, je na konferenci 352 delegatov, 10 pa jih je upravičeno odsotnih. Kot gosti so navzoči na konferenci delegacije zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zveze mladine. Zveze združenja borcev NOB Jugoslavije, Konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije, Zvezne gospodar-
ske zbornice, predsedniki komisij, predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije ter funkcionarji zveze komunistov republik in pokrajin.
Ta najpomembnejši sestanek komunistov po IX. kongresu je odprl predsednik Zveze komunistov Josip Broz Tito s kratkim govorom, v katerem je med drugim poudaril, da delovni ljudje pričakujejo mnogo od te konference, ki naj predvsem oceni delo in razvoj po IX. kongresu, odkrito opozori na pomanjkljivosti in slabosti in nakaže perspektive nadaljnjega razvoja. Tito je pripomnil, da je popolnoma razumljivo, da konferenca ne bo
mogla rešiti vseh problemov in težav, ki se pogostoma pojavljajo zato, ker se prepočasi rešujejo. Konferenca, je poudaril Tito, mora dati pobudo, da se vprašanja hitreje in s polno odgovornostjo rešujejo. Konferenca mora nakazati smeri nadaljnjega razvoja, posebno pa prispevati, da se spravijo z dnevnega reda vprašanja odnosov med republiko in zvezo ter da mobilizira komuniste, vse člane socialistične zveze za delo za uresničenje sprejetih sklepov. V zvezi s tem je Tito opozoril na pomen V. konference Komunistične partije Jugoslavije pred 30 leti v Zagrebu, ki je bila velikega pomena za nadaljnjo
........................11111........................i..
PRVA SEJA TALOVE VLADE V AMANU
Previdne reakcije ZAR in Palestincev na ustanovitev nove jordanske vlade
Samo Sirija je napadla novega ministrskega predsednika - El Sadat o podaljšanju premirja z Izraelom
AMAN, 29. — Nova jordanska vlada, ki .ji predseduje Vasfi Tal, se je danes prvič sestala v Amanu in razpravljala o smernicah bodoče jordanske notranje in zunanje politike. Glavna točka dnevnega reda je bila seveda vprašanje odnosov s Palestinci.
V intervjuju egiptovski agenciji MEN je novi ministrski predsednik Tal med drugim izjavil, da bo njegova vlada pripisala največjo pozornost izvajanju kairskih sporazumov med kraljem Huseinom in predsednikom centralnega komiteja palestinskega odporništva Arafatom. Dodal je, da bo vlada skušala ustvariti vzdušje sodelovanja s pale stinskim odporništvom.
Tal je napovedal, da ima vlada namen uvesti »odkrite in jasne odnose z vsemi arabskimi državami in predvsem z ZAR*. Dejal je tudi, da bo v kratkem obiskal Kairo, »da bi utrdil sodelovanje med ZAR in Jordanijo v boju proti izraelski agresiji*.
Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, kako bodo palestinske oraa-
SLOVESNOST NA KAPITOLU
Moro ob 25-letnici ustanovitve OZN
RIM, 29. — Na Kapitelu je bila | je, kar pa še ne opravičuje razo-danes svečanost ob 25. obletnici čaranja in nezaupanja, kdi ga del ustanovitve Organizacije združenih 1 javnega mnenja ima do svetovne
narodov, na kateri je imel glavni govor zunanji minister Moro. Navzoči so bili tudi ministri Lupiš, Gava in Mannironi, predsednik CN EL Campilli in drugi.
Po uvodnih besedah rimskega župana Darida je minister Moro po-
Aldo Moro
udaril, da je OZN zrasla iz ruševin svetovne vojne kot izraz skupne želje človeštva po pravičnosti, redu in miru, na katerih mora sloneti svetovno sožitje. Minister je dejal, da so Združeni narodi forum, v katerem se zbirajo svobodni in enakopravni narodi ter da pomenijo doslej najvišjo uveljavitev načel neodvisnosti m medsebojne odvisnosti ljudi in narodov.	n
Moro je ugotovil, da imata oblast in učinkovitost OZN nekatere me-
organizacije. Graditev trdnega in trajnega sistema miru zahteva mnogo naporov, je dejal minister, ki je poudaril, da je treba odpraviti vsa gospodarska, družbena in človeška neravnovesja, ki so lahko vzroki konfliktov.
Potem ko je omenil potrebo, da se konča oboroževalna tekma, je Moro podčrtal, da so še vedno veljavna načela, na katerih je pred 25 leti nastala OZN. Med probleme, ki bi jih lahko rešili v sklopu svetovne organizacije, je Moro navedel boj proti rasni diskriminaciji, zaščito osnovnih človečanskih pravic, odpravo gospodarskih, družbenih in tehničnih razlik, mednarodno sodelovanje v izkoriščanju naravnih dobrin
Predlog zakona v korist delavcev bivših bojevnikov
RIM, 29. — Socialistični senatorji Albanese, Vignola in Mario Ferri so predložili v senatu zakonski osnutek za raztegnitev1 na delavce zasebnih podjetij, bivše bojevnike in sorodne kategorije, ugodnosti, ki jih uživajo uslužbenci (bojevniki) dr žavne uprave in javnih ustanov.
V uvodu zakonskega osnutka je rečeno, da se hoče s tem ukrepom raztegniti na delavce zasebnih podjetju, bivše bojevnike, vsai na.tveč-jo ugodnosti, ki jo določa zakon št. 336 od 25. maja 1970, in sicer priz nanje pri izplačevanju odpravnine in pokojnine sedem let plačanih prispevkov za invalide in pet let za bivše bojevnike.
nizacije reagirale na ustanovitev nove jordanske vlade, v kateri je tudi sedem ministrov palestinskega porekla, katere predsednik pa naj bi ne bil naklonjen palestinskemu gibanju. Nekateri palestinski predstavniki so izjavili, da bodo njihove organizacije ocenjevale novo vlado ne po izjavah, pač pa po dejs njih. Vsekakor pa je član CK palestinskega odporništva Ibrahim Bakr poslal novemu ministrskemu predsedniku ob izvolitvi voščila za uspešno delo. Jaser Arafat bo v prihodnjih dneh obiskal Kairo in druge arabske prestolnice, kjer bo arabskim voditeljem pojasnil položaj palestinskega gibanja po zadnjih dogodkih v Jordaniji. V tej zvezi je pričakovati, da bo eden argumentov razgovorov tudi nova jordanska vlada.
ZAR ni doslej zavzela stališča o novi vladi v Amanu; predsednik El Sadat pa je poklical v Kairo veleposlanika v Jordaniji Osmana Nou-ryja na posvetovanja.
Oster napad proti jordanski vladi pa objavlja danes glasilo sirske vladne stranke Baas. List piše, da se je v Jordaniji začela nova faza napada proti naprednim silam, ki jih paziva, naj se združijo, da bi se zoperstavile načrtom, ki se kujejo proti niim. O ministrskem predsedniku Talu list pravi, da je venomer zagovarjal stališče, po katerem je treba ravnati z odporniškim gibanjem s silo. Po mnenju sirskega časopisa bo Tal s silo »dovršil zaroto proti odporniškemu gibanju, ki se je začela septembra s pokolom v Jordaniji*.
*Iz Amana se ie danes vrnil v Tunis ministrski predsednik Bahi Ladgam, ki predseduje medarabski vrhovni nadzorni komisiji o premirju med jordansko vlado in Palestinci. Na tiskovni konferenci je Ladgam podčrtal velik pomen sporazuma, ki je bil podpisan v Kairu, ter izrazil prepričanje, da bodo tako palestinske organizacije kot jordanski voditelji strogo spoštovali pogodbo. Po mnenju tunizijskega ministrskega predsednika se je položaj v Jordaniji že normaliziral, kot dokazuje tudi dejstvo, da se bo v prihodnjih dneh v Amanu ponovno začel šolski pouk. Dodal pa je, da je treba bite pozorni, da se ne bi ti tragični dogodki ponovili.
Ladgam se je sestal s predsednikom Tunizije Burgibo, kateremu je poročal o položaju v Jordaniji. V Aman se bo tunizijski ministrski predsednik vrnil v prihodnjih dneh.
Agencija MEN poroča, da je predsednik ZAR El Sadat pregledal včeraj egiptovske vojaške položaje ob Sueškem prekopu; v govoru, ki ga je imel ob tej priliki, je poudaril, da ZAR ne bo nikdar pristala na stalno premirje ob kanalu, dokler bodo izraelske čete na arabskih tleh. El Sadat je tudi obtožil Izrael in ZDA, da pritiskajo na ZAR, da bi podaljšala premirje. Kot je znano, je kairska vlada pripravljena na podaljšanje premirja le s pogojem, da bi se ponovno začeli mirovni razgovori s posredovanjem predstavnika OZN veleposlanika Jar. ringa.
El Sadat je v svojem govoru poudaril, da ZDA dobavljajo Izraelu na stotine tankov in letal, potem Pa trdijo, da je Egipt kršil premirje, pri tem pa se zavedajo, da nimajo njihove trditve nobene resnične podlage.
Kršitvam premirja, ki naj bi jih zagrešil Egipt, posveča kairski list »Al Gomhouria* dolg članek, v ka-
terem med drugim pravi, da bi | novembra v Kairu kot poroča »Al moralo premirje med Izraelom in Ahram», sestanek na vrhu med vo-
ZAR stopiti v veljavo 11. avgusta, da pa so ZDA po svojem odpravniku poslov v Kairu Donaldu Ber-gusu predlagala, naj bi začeli premirje že 8. avgusta. To je Wa-shington po pisanju lista storil zato, ker je bil obveščen, da postavljajo Egipčani raketne naprave ob Sueškem prekopu ZAR je pristala na predlagani datum, ker je imela možnost, da do tega roka postavi vse raketne baze, ki jih je imela v načrtu, čeprav se je zavedala, kateri je resnični namen ameriškega predloga.
Danes se je medtem izvedelo, da je na včerajšnjem sestanku predstavnikov štirih velesil v New Yor-ku Sovjetska zveza predlagala, naj velesile sprožijo poziv za zopetni začetek mirovnih razgovorov med A-rabci in Izraelom z Jarringovim posredovanjem. Ta poziv naj bi predstavniki velesil sprožili pred 5. novembrom, ko bi moralo sedanje premirje zapasti. ZDA pa so sovjetski predlog odbile, češ da morajo prej Egipčani umakniti rakete s področja kanala.
Končno naj navedemo, da bo 3.
ditelji ZAR, Libije in Sudana. Vrh, ki se ga bodo udeležili egiptovski predsednik El Sadat, sudanski predsednik Nimeiri in predsednik libijskega revolucionarnega sveta Ge-dafi, bo posvečen političnim in vojaškim aspektom bližnjevzhodne krize. «A1 Ahram* trdi, da bodo na vrhu preučili tudi vprašanje ameriške gospodarske in vojaške pomoči Izraelu.
BERLIN, 29. — V Žapadni Nemčiji so v preteklih dneh obsodili mladega Američana in mladega Angleža zairadi širjenja nacističnega propagandističnega materiala.
24-letmd Pramlk King iz Detroita bo moral presedeti v zaporu dve leti, 25-letni Michael Woodridge iz Londona pa 15 mesecev. Utemeljitev obsodbe je »fašistično delovanje proti državi«.
Aretirali so ju 10. julija, ko sta bila na turističnem potovanju. Obtožili so ju tudi, da sta narisala kljukaste križe na manifestu, kjer je bil naslikan predsednik zahodno-nemške KP Walter Ulbricht.
mobilizacijo ljudskih množic za kasnejši odpor proti okupatorju. Ta konferenca, je poudaril Tito, bi lahko služila kot primer enotnosti pri izpolnjevanju sklepov. Če bomo e-notni, je dejal Tito, če bomo doumeli to, kar so naše naloge, tedaj jih bomo lahko izpolnili.
Po govoru Tita je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, v katerem so Tito, Edvard Kardelj, Mijalko Todorovič, Vladimir Bakarič, Krste Crvenkovski, Branko Mikulič in Bu-dialav šoštič.
Zaradi obsežnosti gradiva je bilo sklenjeno, da bo konferenca zasedala namesto predvidenih dveh dni, tri dni. To se pravi, da se bo konferenca nadaljevala tudi v soboto. Na dnevnem redu konference sta, poleg poročila o delu predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in izvajanja sklepov 9. kongresa, dve osnovni temi: aktualni politični položaj Jugoslavije in naloge komunistov, razvoj socialističnih odnosov v kmetijstvu in na vasi ter naloge Zveze komunistov Jugoslavije.
V	poročilu o aktualnem političnem položaju in nalogah komunir stov je Krsta Crvenkovski najprej ugotovil, da je Jugoslavija po 9. kongresu nadaljevala svojo politiko miru, miroljubnega sodelovanja in podpore vsem, ki se bore proti kolonializmu, hegemonizmu in nadvladi nad manjšimi in nad šibkejšmi. Jugoslavija je s svojo zunanjo politiko prispevala k napredku politike neuvrščenosti. Svoj intemacio-nalizem je pokazala z aktivno pomočjo osvobodilnim gibanjem, s podporo pravični borbi narodom Jugovzhodne Azije in drugih narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. Poleg tega se je Jugoslavija v svoji zunanji politiki zavzemala za napredek sodelovanja z vsemi državami in narodi Evrope, za sklicanje konference o evropski varnosti, na kateri bi enakopravno sodelovale vse evropske države. Jugoslavija je stalno razvijala svoje odnose s Sovjetsko zvezo in ostalimi socialističnimi državami na 0-snovah spoštovanja suverenosti', ne-vmešavanja in za normalizacijo odnosov z republiko Kitajsko. Jugoslavija podpira vse akcije, ki prispevajo h krepitvi miru, trdnosti in razvoju sodelovanja. Zaradi nevarnosti razširitve žarišč in krepitve notranje trdnosti in pripravljenosti, je Jugoslavija izdelala koncept sploš ne ljudske obrambe, ki izraža pripravljenost vseh narodov in narodnosti in delovnih ljudi Jugoslavije, da se uprejo vsakemu poskusu o-grožanja neodvisnoti, in socialističnega samoupravnega razvoja Jugoslavije.
V	nadaljevanju svojega poročila je Crvenkovski objasnil potrebo reorganizacije državne uprave, o kateri je podrobno govoril Edvard
..........
V POMIRJENEM OZRAČJU SEJA NAČELNIKOV POSLANSKIH SKUPIN
Po vzporedni razpravi bosta razporoka in dekret o konjunkturi kmalu odobrena
PSIUP na razpotju: obstrukcija ali konstruktivna opozicija - Pomisleki v socialdemokratskih in republikanskih vrstah proti ^parlamentarnemu režimu> - Kriza v vrhu «Montedison»
RIM, 29. — Načelniki poslanskih skupin v parlamentu so se sporazumeli za vzporedno razpravo obeh najbolj perečih zakonodajnih pobud tega obdobja : razporoki in dekretu proti konjunkturi. Oba bosta sprejeta pred 20. novembrom, oz. dekret nekaj dni pozneje.
Vsekakor gre za pomemben sporazum, ki je spravil vladno večino iz slepe ulice, kjer se je znašla po zavrnitvi prvega osnutka gospodarskega dekreta. Andreotti je, kar zadeva razporoko, zagotovil, da bo zakon Fortuna - Baslini sprejet v treh dneh, kar dokazuje, da je KD popustila In da sprejema uspeh laične fronte v senatu brez pridržkov.
Poleg teh dveh zakonov bo par-
lament v najkrajšem času odobril tudi zakon o zemljiških najemninah in «paket» o Južni Tirolski.
O slednjem je stekla te dni razprava v poslanski zbornici, kjer so se zvrstili takrat predvsem misov-ci. Turchi, Caradonna, pa tudi monarhist in bivši načelnik SIFAR De Lorenzo, so zagovarjali stališče, da manjšinam ne gre popuščati, češ da to škoduje nedotakljivosti italijanskih meja.
Vsekakor pa Je glavna vest zaključno sporočilo konference načelnikov poslanskih skupin, ki uveljavlja načelo (za katerega se je med svojim govorom tako jasno izrekel Ingrao od KPI) »skupščinskega režima« v nasprotju z zahtevami socialdemokratov, naj bi se o vsakem vprašanju prej sporazumele stranke levosredinske koalicije ln ne dopuščale vpliva opozicije.
Doseženi sporazum še enkrat dokazuje, do kakšne mere Je v poslanski zbornici prišlo do pomirje-nja. Vlada Ima zagotovilo, da bo razprava o drugem osnutku gospodarskega dekreta, stekla brezhibno, z druge strani pa so laične stran-
ke prejele zagotovilo, da bo razporoka čimprej odobrena. Teza vzporedne razprave obeh zakonskih osnutkov, razporoke in gospodarskega dekreta, pa je znano stališče PSI.
V	tem okviru je čedalje težavnejši položaj tistih, ki so se Izrekli, od vsega začetka, za obstrukcijo, predvsem PSIUP. Ti niso še dokončno sprejeli stališča o drugem dekretu. Libertini je res predložil v komisiji za finance, nad 230 amandmajev, z druge strani pa ni s tem rečeno, da PSIUP ne misli dopustiti odobritve dekreta. Vse kaže, da je trenutno v stranki zmeda, ker se puščata odprti obe možnosti. Po prvi, naj bd PSIUP sicer nasprotoval dekretu, ne bi pa uresničil obstrukcionistične prakse, z druge pa se psiupovci tudi boje prevelikega spora s komunisti, ki so do dekreta zavzeli bolj konstruktivno, čeprav vedno opozicijsko stališče. Na smernicah doslednega obstrukcionizma ostaja dejansko samo skupina disidentov «Manifesta», ki se hoče ostro diferencirati od KPI
V	sami levosredinski večini pa daj
se zaostrujejo pomisleki ln bojazen, da bi leva opozicija ne pogojevala preveč vladne večine. Tokrat jih je izrazil PRI, ki obsoja preveliko približevanje med KD in KPI, kar z druge strani prav tako obsojajo socialdemokrati. Republikanci imajo pri tem nekoliko različno stališče, ker jih zanima odobritev zakona o razporoki.
Kritičen odnos do drugega dekreta je prišel na dan tudi v sami večini. Na seji komisije za delo poslanske zbornice, kjer so ostro nastopili predvsem socialisti, šlo je za 25-letno oprostitev davkov za nekatere zgradbe. Socialdemokrati so zagovarjali stališče, naj o tem, katere gradnje je treba oprostiti davkov, odloča ministrstvo za javna dela, socialisti pa so zahtevali, naj se v zakon vključi besedilo, po katerem v nobenem primeru ne gre oproščati davščin luksusna stanovanja in špekulativne gradnje.
Socialdemokratom je v komisiji uspelo vsiliti svoja stališča, na kar je v razpravo nujno posegel minister Laurioella (PSI) In skušal premostiti nastali spor.
V parlamentarnih komisijah se končno razpravlja tudi o položaju, ki je nastal v velikem Italijanskem monopolu »Montedison«, kjer sta odstopila predsednik Merzagora ln Macerata. Komunisti so zahtevali, naj se končno sestaneta obe pristojni komisiji (za Industrijo in proračun) in skleneta javno nadzorstvo nad tem ogromnim, za se-še zasebnim monopolom.
Kardelj na zadnji seji predsedstva Zveze kommvstov Jugoslavije. Prikazal je mišljenja o bodoči pristojnosti zveze in odnosih med zvezo in republikami ter pokrajinami. Pri tem .je posebno poudaril potrebo, da se točno določijo pristojnosti zveze in zagotovi učinkovitost dela zveznih organov na področju njihove pristojnosti. Crvenkovski je posebno poudaril, da je smoter vseli predvidenih reform na področju političnega sistema nadaljnje zmanjšanje statističnih odnosov na vseh področjih. V zvezi s trenutnimi težavami, posebno na gospodarskem področju, je Crvenkovski ugotovil, da so vse te težave posledica nedoslednega izvajanja reforme. Po mišljenju Crvenkovskega bi konferenca morala sprejet/ naslednja dva sklepa: 1. Neizogibno je, da zvezna skupščina in zvezni izvršni svet čim prej in brez odlašanja sprejmeta ukrepe za preprečevanje nadaljnje inflacije, in 2. čim prej izdelati program stabilizacije gospodarstva, ki pa ne sme pripeljati do povečanja nezaposlenosti in odtoka delavcev v inozemstvo.
Razprave o poročilu Crvenkovskega se je med drugim udeležil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki se je v svojem govoru posebno ozrl na trenutni gospodarski položaj, objasnil vzroke, zaradi katerih je prišlo do sedanjega stanja (povečanje cen, inflacija, upadanje proizvodnje, povečanje deficita plačilne bilance itd.) in objasnil prve ukrepe, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel na včerajšnji seji za stabilizacijo razmer na trgu. Ribičič je med drugim poudaril, da Jugoslavija, v primerjavi z drugimi državami Evrope, daje največ za potrebe ljudske narodne obrambe, za razvoj nerazvitih področij, za pokojnine in druge splošne neobhodno potrebne izdatke. Ribičič je pripomnil, da je nevzdržno, da jugoslovansko gospodarstvo za razne državne, poldržavne in pogodbene obveznosti izplačuje nad sto milijard novih dinarjev letno, A da istočasno za lastno akumulacijo odvaja samo tri milijarde.
Položaj je tak, je poudaril Ribičič, da se bomo morali za nekaj časa odpovedati, oziroma odložiti izvajanje nekaterih investicijskih programov. Očividno je, da ni mogoče nadaljevati s politiko krpanja, razširjevanja in podaljševanja obleke, ki je za naše gospodarstvo že davno prerasla. Čas je, da radikalno menjamo stvari. Zvezni izvršni svet je bil včeraj na seji enoten o tem stališču in zahtevah. V najkrajšem času bomo skupščini predložili konkretni program stabilizacije in prepričan sem, da bo po konferenci ta politika dobila široko podporo komunistov in delovnih ljudi in da bo sprejet v vseh republikah in pokrajinah. Zvezni izvršni svet se bo s svoje strani trudil, da prispeva h konkretizaciji in uresničenju take politike s polno odgovornostjo za njeno izvajanje pred Zvezo komunistov in družbo, je zaključil svoje izvajanje Ribičič, ki so ga delegati konference toplo pozdravili.
_________BOŽO BOŽIČ
Ukrepi ZES za ustalitev trga
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 29. — Zvezni izvršni svet je na svoji včerajšnji seji sprejel ukrepe, katerih smoter je stabilizacija trga. Zvezni izvršni svet je začasno prepovedal vsako povišanje cen industrijskih izdelkov, najvažnejšim prehrambenim artiklom in storitvam. Zvezni izvršni svet je določil najvišje cene pšenične moke, sladkorja, svinjske masti, olja. masla, margarine in riža. Nadalje je pozval občine, da onemogočijo nadaljnje povišanje cen kruha, mesa, mleka, najemnin in komunalnih storitev (trolebusov, električnega toka itd.). Istočasno je izvršni svet poostril pogoje za dodelitev potrošniških kreditov. Potrošniški krediti se lahko dobijo do največ 6.000 dinarjev, doslej je bilo dovoljenih 10.000 dinarjev. Da bi se zmanjšal pritisk na uvoz, bodo uvozniki v bodoče morali za blago, ki ga mislijo uvoziti, položiti vnaprej dinarsko kavcijo v višini 50 odstotkov od vrednosti blaga. Položitve kavcije bodo oproščeni samo uvozniki osnovnega prehrambenega blaga.
B. B.
Ogromni izdatki za obrambo v Izraelu
TEL AVIV, 29. — Ožji sodelavec izraelskega obrambnega ministra, rezervni general Zur, je danes izjavil, da Izrael Porabi dnevno za svojo obrombo štiri milijone dolarjev, kar znaša dve milijardi in pol lir. Poudaril je, da znašajo ti izdatki četrtino celotne kosmate nacionalne proizvodnje, in sicer dva in pol krat več kot v ZDA, v primerjavi z njihovo proizvodnjo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MA NOVO POGODBO IN PREUREDITEV JAVNIH PREVOZOV
Popolna deželna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij in javnih prevozov
Protestni pohod po mestu, zborovanje in sestanek na deželni upravi Ushižbend zasebnih podjetij so podaljšali stavko do ponedeljka opolnoči
Sprevod uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij med včerajšnjo stavko
V FOYERJU BALKONA KULTURNEGA DOMA
Odprta razstava ob 40-letnici ustrelitve bazoviških junakov
Nagovor načelnika Odseka za zgodovino in etnografijo pri NSK, Draga Pahorja
Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu je pripravil in včeraj popoldne ob 17. uri odprl v foyerju balkona Kulturnega doma razstavo ob 40-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Gre v bistvu za razstavo, ki jo je Odsek uredil ob letošnji jubilejni bazoviški svečanosti v dvorani prosvetnega doma v Bazovici, le da je še izpopolnjena z nekaterimi dokumenti in da je zaradi razsežnejšega prostora bolj pregledno razvrščena na stenskih panojih.
V prisotnosti večjega števila obiskovalcev, med katerimi ie bil tudi predstavnik jug. gen. konzulata, konzul V. Clpovič, ter nekateri predstavniki našega javnega življenja, je razstavo odprl načelnik Odseka za zgodovino in etnografijo tov. Drago Pahor, ki je dejal:
«S to razstavo nismo hoteli obujati sentimentalnih spominov pripadnikov takratne mladinske organizacije, temveč osvetliti vzroke bazoviške tragedije, njen odmev in posledice, njen delež v osveščanju primorskih Slovencev in širše demokratične javnosti, da je dozorela za preizkušnje, ki jih je morala prestati v drugi svetovni vojni.
Ta duh Bazovice živi v nas vse do danes in ker smo tudi to oouda-
Včerajšnja deželna stavka usluž .............................................................»um....m.......................■■■•■■■■m..
bencev zasebnih avtobusnih podjetij in uslužbencev prevozne službe A-cegata je popolnoma uspela, saj je bil ustavljen ves promet. Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij so stavkali ves dan. uslužbenci Ace-gata pa od 9.30 do 12. ure. Že snoči pa so sindikati sporočili, da se stavka uslužbencev zasebnih av tobusov nadaljuje vse do ponedeljka opolnoči, kar pomeni, da bo tokrat najdaljša stavka te stroke, saj bo trajala nepretrgoma kar pet dni.
Uslužbenci iz vse dežele so se zbrali v Trstu pred železniško po stajo, od koder so odšli v protestnem pohodu po mestnih ulicah do kraja zborovanja na Trgu Goldoni. V sprevodu so nosili števhne transparente, na katerih so imeli napisane svoje zahteve, kot na primer zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe, po novi prevozni politiki, po usta nov'tvi deželne prevozne ustanove, po preklicu koncesij zasebnikom ter po prevzemu zasebnih avtobusnih prog po občinah in drugih krajevnih ustanovah Na nekem transparentu pa smo brali: «V Grčiji imajo polkovnike, v SAP pa imamo kaplarja.*
Na Trgu Goldoni so se uslužbenci ustavili ter zasedli tudi cestišče, tako da je bil ustasrljen tam tudi promet zasebnih vozil. Uvodne be sede je spregovoril uslužbencem sindikalist Rossetti (CISL), za njim pa je imel glavni govor sindikalist CGIL iz Pordenona Migliorini. Obširno je orisal položaj uslužbencev in njihove zahteve ter nedopustno ravnanje delodajalcev, ki že skoraj 11 mesecev zavračajo sklenitev nove delovne pogodbe. Dejal je, da so ti uslužbenci med naislabse plačanimi strokami, poleg tega pa o-pravljajo silno naporno delo. Medtem ko so razne druge stroke že dosegle 40-urni delovni teden, morajo delati uslužbenci zasebn;h avtobusnih podjetij do 15 ur na dan. Čeprav še sedaj niso dosegli sklenitve nove delovne pogodbe, pa so stavkali doslej v ta namen že 400 ur, to je mnogo več kot kovinarji lanske »vroče* jeseni. Zato ie pozval prebivalstvo, nai podore borbo uslužbencev, sai se ne bojujejo le za svoje zahteve, marveč v interesu vseh, zlasti pa delavcev in študentov, ls: terjajo boljšo in bolj varno prevozno službo na delo in v šole. Poudaril je, da bi morala tudi de žela začeti novo prevozno politiko, kajti delavci ne marajo miloščine in podpor za plačevanje dela voznine, marveč zahtevajo učinkovito javno prevozno službo Med drugrn je še enkrat ožigosal odpor delodajalcev, ki niso sprejeli niti zadnjih arbitražnih predlogov na ministrstvu za tlelo, čeprav uživajo od države velike podpore, ki bremenijo pravzaprav vse davkoplačevalce.
S Trga Goldoni so po zborovanju delavci odšli po Ulici Carducci in tudi tu delili prebivalcem letake, s katerimi so jih seznanjali s smo tri svoje borbe. Sprevod se je ustavil pred deželno upravo, kjer je sprejel odposlanstvo delavcev v imenu deželnega odbora odbornik De Carli, ker sta bila predsednik Ber-zanti in odbornik za prevoze Vari-soo odsotna. Delavci so seznanili odbornika De Carlija s svojim položajem in zahtevam1, on pa jim je zagotovil, da bo o stvari poročal odboru.
Prekinitev toka v dolinski občini
EN EL v Trstu obvešča, da bo v nedeljo 1. nov. zaradi nujnih del na vodu visoke napetosti prekinjena do-bava toka od 8. do 10. ure na vsem področju dolinske občine razen v Mačkovljah, na Dolgi kroni in v Frankovcu.
S Pomorska družba Hellenlc Lines
Ltd lz Pireja je sklenila okrepiti svoje redne zveze z Vzhodno ln Jušno Afriko ter vnesti v spisek namembnih pristanišč tudi Cape-town. Ladje bodo odhajale na o-krepljeno progo vsakih 25 dni, in sicer lz Treta in lz Benetk ter bodo plule v Caipetown, Durban, Lou-renoo Marques, Beira Dar es Sa-laam In Mombasa. Italijanski agent pirejske družbe Henry Coe * Cle-rtci ima svoje urade v Genovi.
V OKVIRU <DNEVA VARČEVANJA* PRI TRŽAŠKI HRANILNICI
Predsednik laut razdelil nagrade zaslužnim učiteljem in šolarjem
Med nagrajenci tudi dijak Danilo Milkovič iz slovenske srednje šole na Opčinah - Posebna nagrada za osnovno šolo v Saležu Štirim slovenskim dijakom potrjena štipendija po 400.000 lir
V okviru praznovanj ob 46. svetovnem dnevu varčevanja je bila sinoči na sedežu Tržaške hranilnice manjša slovesnost, na kateri so predstavniki zavoda razdelili vrsto diplom in študijskih štipendij, ki so jih ob tej priliki dale na razpolago sama hranilnica, Italijanska zveza hranilnic in nekatere druge ustanove.
Slovesnosti so se udeležili predsednik hranilnice dr. G. Iaut, podpredsednik dr. T. Puecher, glavni ravnatelj dr. G. Delise, podravna-telj dr. E. Battigi Stabile, predstavnik občinske uprave dj. Chicco, podpredsednik tržaške —pokrajine prof. Foschi, šolski skrbnik prof. G. Angioletti, številni ravnatelji, profesorji in učitelji italijanskih In slovenskih šol iz tržaške pokrajine, ter učenci in dijaki raznih šol.
Predsednik hranilnice dr. Iaut je v krajšem govoru poudaril pomen varčevanja, ki ostane, kljub nekaterim sodobnim nagnjenjem k takojšnjemu zapravljanju vseh razpoložljivih denarnih sredstev za nabavo raznih potrošnih dobrin, ena izmed najbolj izrazitih vrlin delovnega In previdnega človeka. Govornik je zavrnil mišljenje tistih, ki ne marajo varčevati, češ da počasno razvrednotenje lire vsled Inflacijskih gibanj odžira vrednost denarju, ter naglasil prav nasprotno, da edino z varčevanjem lahko preprečimo nadaljnje upadanje kupne moči domače valute. Poleg tega mora vsak kljub stalnemu napredovanju socialnih zaščit skrbeti za stara leta, in zato pomeni varčevanje tudi predpogoj za dosego splošne blagajne.
Dr. Iaut je nato povedal, da praz-
da so za to priložnost izbrale parolo «Varčevanje brani denarno stabilnost«. V okviru praznovanj tega tedna so hranilnice posvetile tudi letos svojo skrb zlasti šolam kot zavodom, v katerih se vzgajajo mladi državljani. Tržaška hranilnica organizira v sodelovanju z osnovnimi šolami «razredne pobude«, prek katerih vcepljajo mladini smisel in veselje do varčevanja. Dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole, podeljuje hranilnica letne štu-
rišini 100.000 lir je prejel učitelj Francesco Maldera, kateremu je hranilnica pridala zlato kolajno. Zlato kolajno upravnega sveta Tržaške hranilnice je prejel docent Renato Massini, zlato kolajno hranilnice pa didaktični ravnatelj Er-maimo Bortuzzo, ki odhaja letos v zasluženi pokoj.
Posebne študijske štipendije so prejeli dijaki M. Babici, S. Bolle, N. Canalaz, G. Crota, A. M. Deber-nardi, M. Geimari, Danilo Milkovič
dijske štipendije po 400.000 lir. Ta- , ... .	.__.	.	,
•	... tri ..	,	, (ki je lani uspešno dovršil Slovenke štipendije uživa danes na Trža- , J ,	, ,	„ .,
škem 59 dijakov in dijaku«, ^ ^ ^ednjo šolo na Opčinah) in
da znaša ustrezni strošek za hra- W'	*ru-
zenja Italijanskih hranilnic za sode-
nilnico 23.600.000 lir. Od tega bo zavod izplačal letos vsoto 6,000.000 lir. V tej zvezi naj povemo, da je hranilnica za letošnje šolsko leto potrdila štipendijo v višini 400.000 lir tudi štirim dijakom, ki obiskujejo slovenske višje srednje šole, in sicer dijakinjam Nadji Legiša (trg. akademija), Sonji Milič (trg. akademija), Mileni Abram (znanstveni licej) in Petru Franzi (znanstveni licej).
Hranilnica podeljuje nadalje v okviru omenjenih pobud študijske štipednije tudi univerzitetnim študentom. Doslej je takšno štipendijo prejelo 32 slušateljev raznih fakultet, skupna vrednost štipendij pa je dosegla 14 milijonov lir. Za razne posege v prid domačim šolam so nadalje ustanovili pri hranilnici poseben denarni sklad, iz katerega se podeljujejo zlasti prispevki za nabavo raznih šolskih potrebščin in pa za uresničevanje raznih pobud socialnega značaja.
Predsednik Iaut je nato prešel na podeljevanje nagrad. Državno
nujejo italijanske hranilnice letos nagrado Združenja tržaških hranil-XI. teden italijanskih hranilnic in I nlc za posebno zaslužne docente v
iiiiiiiMiintniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiif
OB DNEVU PADLIH IN VSEH UMRLIH
Polaganje vencev na grobove padlih žrtev osvobodilnega boja
Vence bodo položili predstavniki ANPI in drugih sorodnih organizacij, SKGZ in gen. konzulata SFRJ v Trstu
Kot vsako leto v teh dneh bodo tudi letos organizacije b;vših parti zanskih borcev ANPI, političnih preganjancev in drugih antifašističnih organizacij, Slovenska kultumo-go-spodarska zveza, generalni konzulat SFRJ v Trstu in še druge skupine, položili vence na grobove in spomenike naših žrtev.
Predstavniki ANPI in drugih antifašističnih organ’zacij bodo polagali vence v nedeljo 1. novembra. Od 10. uri bodo položili prve vence Ul. Ghega, v Ul. M. d’Azeglio. nato se bodo podali v spominski park pri Sv. Justu, od tam v Rižarno in nato na vojaško pokopališče, kjer bodo položili vence na grobnico borcev JLA in na grob sovjetskih vojakov. Z vojaškega pokopališča se bodo podali na glavno pokopališče pri Sv. Ani, kjer bodo po. ložili vence na skupen grob žrtev nacifašizma,, nato pa se bo kolona avtomob;lov odpravila v Zgonik, kjer bodo na svečan način položili venec na nedavno oskrunjeni spomenik partizanskim borcem in žrtvam nacizma v zgoniški občini.
Predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze bodo prav tako polagali vence v nedeljo dopoldne in sicer v Rižarni, pri Sv. Justu, v Ul. Ghega in Massimo d’Azeglio, na vojaškem pokopališču in na glavnem pokopališču, kjer jih bodo položili na skupni grob, na grob ba-
zov:ških žrtev in na grob narodnega heroja Pirvka Tomažiča.
Zbirališče in odhod posameznih skupin bo ob 10. uri iz veže poslopja v Ul. Montecchi 6. kjer naj se zberejo člani izvršnega odbora ob 9.30.
Predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu pa bodo začeli polagati vence že jutri, v soboto dopoldne. Prva skupina bo položila vence v Bazovici, Padričah, Gro-padi, Trebčah, na Opčinah, v Bar-kovljah in v Doberdobu: druga skupina v Miljah, pni Domju, v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ricmanjrh, na Katinari, na Opčinah v Ul. Ghega ter v Rižarni; tretja skupina na Kontovelu, na Proseku, v Sv. Križu, v Saležu, Zgoniku, na Repenta-bru in v Velikem Repnu, četrta skupina pa v Šempolaju, Praprotu in v Tržiču.
V nedeljo pa bodo predstavrvki gen. konzulata SFRJ položili vence na grobove jugoslovanskih internirancev v Viscu in Gonarsu, nato v Pevmi, Gorici in ob 12. uri na grobnico pripadnikov JLA na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani.
Vabimo vse bivše borce, internirance, aktiviste NOB in vse, ki čutijo v sebi dolžnost hvaležnosti do naših žrtev v boju za svobodo, da se udeležijo teh svečanosti in se s svojo prisotnostjo poklonijo njihove mu spominu.
lovanje pri referendumu o varčevanju, ki ga je svoj čas razpisala agenda «rAmico», so prejeli učitelji D. Farina, L. Rudan in L. Dor-dolin, nagrado za sodelovanje na natečaju, ki ga je razpisala agenda «Casa Serena« so prejeli E. Batič, M. G. Panizzion, M. Papo Coco, E. Ricciotto in N. de Steinklih. Na koncu je dr. Iaut razdelil še nagrade razredom, ki so z največjim u-spehom sodelovali pri tako imenovanih ((razrednih pobudah«. Tega tekmovanja se je na našem področju udeležilo 339 razredov; 28 razredov je prejelo za nagrado 8.000 lir vrednosti raznih šolskih potrebščin, v štirih primerih pa so prejela ustrezna didaktična ravnateljstva denarne nagrade po 25.000 lir. Med nagrajenimi šolami Je tudi slovenska osnovna šola v Saležu, za katero Je sprejel nagrado ln diplomo ravnatelj g. Miroslav Tavčar. Posebno nagrado za uspeh v tem tekmovanju, ki Jo Je dalo na razpolago združenje italijanskih hranilnic v znesku 50.000 lir, pa je prejela italijanska osnovna šola v Rojanu.
Na koncu Je spregovoril šolski skrbnik prof. Angioletti, ki Je tudi naglasil pomen varčevanja kot pomembno sestavino splošne vzgoje zlasti mladega človeka, se zahvalil Tržaški hranilnici za njene številne posege na šolskem področju, ter pohvalil prizadevanja docentov in dijakov Iz tržaške pokra, jine. Sledila je prijetna zakuska.
Solidarnost RPI z miljskim županom
Prejeli smo tiskovno sporočilo KPI, v katerem se izraža iskrena in tovariška solidarnost pokrajinskega komiteja partije svojemu članu, mil\jakemu županu Gastoneju Mil-lu, ki ga je tržaška nrokura obsodila na plačilo globe 15 tisoč lir, ker je v volilni kampanji podpisal neko pismo za listo »Frausin*. ki ji .je načeloval.
V pismu .je Millo pozival volivce KPI, naj prispevajo v njen volilni sklad.
Tiskovno sporočilo ugotavlja, da je bil Millo obsojen na podlagi fašističnega enotnega besedila, na katerega se je skliceval policijski funk-oonar, ki ga je prijavil.
KPI ugotavlja, »kako hitro in natančno se nekateri policijski funkcionarji poslužujejo fašističnih zakonov v takih primerih, veliko manj pa spoštujejo ustavna določila. Tako — na primer — ni nič znanega, da bi kdo poskusil preprečiti sramotno fašistično farso ob priliki srečanja «arditov» v Trstu. Prav tako ni nič znanega, da bi kdo aktivno iskal skrunitelje partizanskih spomenikov in sedežev demokratičnih organizacij.
Pokrajinski konvte KPI je zato, mimo solidarnosti z Millom, pozval k boju za odpravo fašističnih zako nov.
rili na naši razstavi, ne morem o reči, da je razstava izkliučno zgodovinska, kajti včerajšnji in današnji dan, ki ga oblikujemo sami, ne pripada še zgodovini.
Gre za boj za zmago idealov svobode, enakopravnosti in humanizma, ki se niso niti v svetu, niti tu pri nas uveljavili v svoji popolnosti. Res je, da je v razvoju proces zbliževanja in medsebojnega razumevanja med domačima narodoma na tem ozemlju; res pa je tudi. da je ta proces silno počasen in ne brez ovir in zastojev.
Napačna je misel, da bi mogla naša razstam škodovati temu pozitivnemu razvoju. Menimo, da je nasprotno ta razstava drobcen prispevek k odpravljanju ovir k razčiščevanju pojmov. če nočemo, da nam bo politična preteklost breme v razvoju sožitja in humanih odnosov med sosednima narodoma, ne smemo molčati ob potvarjanju in pačenju resnice, ne moremo zakrivati negativnih dejstev preteklosti in žal tudi sedanjosti, ki bremenijo eno ali drugo stran.
Zgodovinsko resnico pa ie treba iskati na obeh straneh. Generaciia italijanskih zgodovinarjev, ki ji je bil pokojni profesor Schiffrer ne kak predhodnik, se osvobaja predsodkov do slovenske narodne skupnosti, ki jih je italijanska družba še polna. Prav zato je iskanje zgodovinske resnice teh znanstvenikov, ki žive in delajo v okolju zaverovanem v mite, težko in pogumno dejanje.
Današnji čas zahteva od vseh nas, da se odtržemo od čustvenih spominov ter sledimo idejam, ki se kot rdeča nit manifestirajo tudi skozi našo razstavo. Zgledujmo se v tem pri mladini, slovenski in italijanski, ki ji je v veliki večini nacionalistična in šovinistična miselnost tuja. Ne, nočemo zanikati nevarnosti, ki jo še predstavlja odkriti in zakrinkani fašizem, vendar trdno verujemo, da bo solidarnost, ki jo je senator Parri izrazil v svoji brzojavki ob proslavi štiridesetletnice Bazovice, našla sozvočje v vedno večjem številu pripadnikov italijanskega naroda.
h ko bo končno zmagala humana misel človečanskih odnosov med različnimi narodi, zaradi katerih so padli štirje junaki, takrat bodo do kraja izkoreninjeni vzroki, ki so dovedli do bazoviške tragedije.»
Razstava je razdeljena po časovnih j»glavjih z naslovi, ki ta po glavja vsebinsko označujejo. Prvi panoji odnoso dokumenti na njih nas
na naš jezik, na naše kulturne in gospodarske ustanove, na požige. »Hoteli so nas uničiti*, piše nad njimi, toda nasilje je rodilo odpor. Nastajati so začela mladinska društva in v njih vsestranska dejavnost, ki je imela izrazito narodnoobrambni značaj. Iz teh društev se je prva dvignila udarna pest in Borba je bila njen glasnik. Gesla so se sprevrgla v dejanja, goreti so začele jx>tujčevalnice, pokati so začele bombe, slovenski antifašisti so se povezovali z italijanskimi. Fašizem je tedaj prešel v najbolj krvavo protiofenzivo. Morali so pasli, ker so branili življenje svojega naroda...* piše nad panoji, ki dokumentirajo Gortanovo smrt in smrt bazoviških junakov. Za te in še druge fašistične zločine ie preko demokratičnega tiska zvedel ves svobodoljubni svet, doma pa je tlela iskra pod pepelom in se razplamtela v vsenarodni boj z narodnoosvo bodilnim gibanjem. Maščevalci Ba zovice so prijeli za orožje. Bazoviška brigada .je bla junaški boi. Razstavljene slike njenih padlih borcev pričajo o žrtvah za našo svobodo, druge, ki jim sledijo, pa dokumentirajo povojne bazoviške proslave.
Zadnji dokumenti o Bazovici so fotografije oskrunjenega spomervka po (še vedno nekaznovanih) fašističnih skrunilcih in pa misel iz govora jx>k. velikega tržaškega antifašista dr. Bruna Pincherla na eni zadnjh bazoviških proslav, ki zvenijo kot oporoka Slovencem in Italijanom, da moramo biti združeni proti fašizmu za bratstvo med narodi, za mir v prihodnosti, za socialno pravičnost in svobodo vseh.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V soboto, 31. oktobra ob 21. uri in v nedeljo, 1. nov. ob 17. url
GOSTOVANJE OPERE NARODNEGA KAZALISTA «IVAN ZAJC« Z REKE
IVAN ZAJC
Nikola Šubic Zrinjski
opera v treh dejanjih (7 slik)
Po drami: Libreto napisal: Režiser: Scenograf: Kostumograf: Dirigent:
TEODORA KORNERA HUGO BADALIČ VLADIMIR RU2DJAK A. AUGUŠTINCIC LJ. WAGNER VLADIMIR BENIČ
ABONENTI SG JMAJO 50% POPUSTA
Prodaja vstopnic od četrtka, 29. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na telefonu /34-265.
Nekaj nasvetov ob tednu boja proti raku
Prvega novembra se začne »teden proti raku», ki je že 20. teden te vrste v Trstu. V zvezi s tem opozarja italijanska zveza za borbo proti raku, da so nove tvorbe o-zdravljive, in sicer toliko laže, kolikor prej se odkrijejo. Takojšnja diagnoza novih tvorb je odvisna od nas samih, če se damo pregledati vsaj enkrat na leto.. Sodobna znanost teži vedno bolj k preventivni medicini. Zato pojdimo na zdravniški pregled, tudi če se dobro počutimo. Ko bomo prebrodili psihozo
prvega pregleda, bomo živeli bolj mimo in kasneje bomo mnogo laže seznanjajo s fašističnim napadom I šli na nove preglede k zdravniku.
llillilliifiuaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiHiii
SINOČI NA OBČNEM ZBORU
Prosvetno društvo v Skednju poimenovano po Ivanu Grbcu
Za novega predsednika društva je bil izvoljen Sergij Cerkvenič
Ivan Grbec
Z navdušenim ploskanjem članov, zbranih na rednem občnem zboru prosvetnega društva Skedenj, ki je bil sinoči v domači društveni dvorani, so ob 25 - letnici delovanja društvo poimenovali po uglednem rojaku, učitelju, skladatelju in pedagogu Ivanu Grbcu.
Prisotno občinstvo, med katerim, žal, ni bilo niti enega mladinca, je pozdravil dosedanji predsednik društva Angel Žerjal, nakar sta pozdravila občni zbor predsednik P-D. tl. Cankar» Mario Magajna, predstavnica SP Z Nadja Kriščak, predsednik SKGZ Gorazd Vesel pa je poslal pismene čestitke. Spregovoril je nato Drago Pahor, ki se je z zapisnikom v roki spomnil na prvi ustanovni zbor škedenjskega prosvetnega društvu v avgustu 1945, ki ni bil običajni suhoparni sestanek članov, pač pa prava množična manifestacija. Pahor je nato dejal, da je po tem ustanovnem zboru kulturno življenje pričelo vrveti kot ie nikoli, dokler ni znani spor leta 1948 zelo hudo in v marsičem še zdaj vidno prizadejal velik udarec prosvetnemu kulturnemu življenju v tem mestnem predelu. Ta škoda pa ie zdaj ni docela popravljena, kajti marsikdo še danes ne razume narodnostnega problema in si naj
■■P I I
no razlaga intemacionalizem. V ta namen, je nadaljeval Drago Pahor, pa je bilo naše društvo menda e-dino v vsem zamejstvu, ki je svoj prvi ustanovni občni zbor priredilo skupno z Italijani in to v dogovoru po ustanovitvi dveh avtonomnih društev s skupnim odborom. V spojem uvodnem poročilu je nato Pahor omenil žalostni pojav, da je odrasla škedenjska mladina izgubljena, vendar pa moramo prav zato napeti vse moči, da jo spet vpeljemo v društveno življenje.
Tajniško poročilo je nato prebrala Mira Šuman. ki je omenila pomembnejše prireditve, ki jih je društvo priredilo v zadnjih dveh letih. Sledili sta še poročili blagajnika Franka Volka in revizorja dr. Draga Dolgana.
Po sprejetju sklepa po poimenovanju društva po pokojnem glasbe-
•i':u Ivanu Grbcu, so sledile volitve. V nov odbor so bili, s sledečimi funkcijami, izvoljeni naslednji člani: predsednik Sergij Cerkvenič, podpredsednica Mirka ■šuman, tajnica prof. Emilija Karmen Renko, pomočnica tajnice Devana Černič, blagajnik Franko Volk. odborniki Angel Žerjal, Anton Gregorič, Emil Furlan, Marta Volk, Adalgisa Bjekar. Marija Novel, revizorja pa dr. Drago Dolgan in Drago Pahor.
Razglasitev imen izvoljenih obrtnikov
V rdeči dvorani trgovinske zbornice bo danes dopoldne kakor najavljeno slovesna razglasitev Imen obrtnikov, ki so bili na nedeljskih volitvah Izbrani za pokrajinski odbor za obrtništvo. Na ustrezni javni seji, ki bo ob 10. uri, bodo člani volilnega odbora na podlagi člena 20 deželnega zakona štev. 6 z dne 24. februarja 1970 uradno ob-javiil tudi Izid volitev v vseh 17 okrožjih tržaške pokrajine.
Pri prometni nesreči hudo ranjen Marokanec
Sinoči, malo pred 23. uro se je pripetila na Sprehajališču sv. Andreja huda prometna nesreča, katere žrtev je postal maroški državljan Mohamed Gharras iz Casablance, katerega so zaradi udarca po čelu, rane nad desnim očesom ln predsmrtne nezavesti kot posledice hudega udarca v glavo, sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku.
Agenti prometne policije, ki so raziskali vzroke nesreče, so pojasnili, da je Gharrasa podrl na tla z alfa romeo tržaške registracije 24-letni Mario Rosah iz Ul. D’A1-viano.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi na otvoritveno predavanje letošnje sezone, ki ga bo Imel
inž. PAVLE ŠEGULA referent za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, o temi:
ODPRAVA V
PAMIR 69 — PIK LENIN
Predavanje, ki bo danes, 30. oktobra ob 20.30, v mah dvorani Kulturnega doma, Po spremljalo lepo število barvnih diapozitivov.
7. NOVEMBRA 1970 V KULTURNEM DOMU
violinist
Dejan Bravničar z orkestrom Glasbene matice
SPDT priredi v dneh 3. ln 4. novembra avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Catešklh Toplic, kjer Je možnost kopanja v bazenu. Naslednji dan obisk Titove rojstne hiše v Kumrovcu, lena: 6.308 lir (člani), 6.800 lir (nečlani). V ceni Je vključena vožnja, večerja, prenočišče ln zajtrk (v Catešklh Toplloah). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119 do vključno 28. oktobra.
SPDT vabi udeležence izleta na Dolenjsko naj poravnajo plačilo izleta do sobote. Odhod bo v torek, 3. novembra, ob 6.30 z začetka Ulice Fabio Severo.
Redni učiteljski natečaj
V KULTURNEM DOMU je odprta
SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Razstava ostane odprta do 22-novembra t. L vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure-
Gledališča
VERDI
Ravnateljstvo gledališča Verdi vešča abonente reda A in B na op*’’ no sezono 1970-71, da lahko Pre''^ mejo svoje abonmajske izkaznice V blagajni gledališča.
Obenem blagajna gledališča 23988) še vedno sprejema proinj* nove abonmaje.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes zvečer ob 20.30 sedma P1*.
stava komedije «La Maldobrie*
Cri
pinterija in Faragune, s katero
začela sezona 1970-71 Teatra Sta® in ki je doslej zabeležila rekoči obisk gledalcev. Predstave se
v
nadaljevale do 8. novembra.
Za «Le Maldobrie« ln za preost*
sedem abonmajskih predstav so r blagajni v pasaži Protti še vedno razpolago posebne izkaznice, ki “"J, gočajo abonentom dodatni P0PUS‘ vse predstave «extra sezone« na ™ redu v Politeama.
Nazionale 14.30 «Waterloo», Rod 1
ger, Cristopher Plummer, v'r’ VVelles. Technicolor. Panavision. Eden 16.00 «Le piacevoli espehe«.
Sl
V
sk
«k
Vs
Pr
°g
Pk
Sl/
Pr
*e
h
ho;
(
«1«
v«
'er
'’er
Pa
»i
bor
5ku
di una giovane cameriera«,	0
cobson, Daniel Gelin. Technk®/ ^
Prepovedano mladini pod 18. Fenlce 15.30 «11 presidente«, Al®
Sordt, Margherita Llzzano. color.	,i,
Grattacielo 16.00 »Arrlva Cn,f
Brovvn«. Technicolor.
Excelsior 15.00 »Borsalino«, Alal« je lon; Jean - Paul Belmondo. Te£
C0l0r-	„hlll!;
Rit* 15.30 »Strogoffu, John Lavv, Mimsy Farmer, Hiran K£ Technicolor.
ol®r
Alabarda 16.30 »Angeli della r|#!5 za», T. Štern, J. Slate. Tect Filodraramatico 16.30 »Isabeila du£,> sa dei diavoli«. Technicolor. 8‘ j te Skay. Prepovedano mladini r 14. letom.
Aurora 16.30 »La prlma volta*-edano mladini r
Na sestanku s šolskim skrbnikom preteklega oktobra so zastoDniki s:n-dikata slovenske šole iz Trsta prikazali šolskemu skrbniku potrebo, da bi prišlo že letos do razpisa rednega učiteljskega natečaja za sin venske osnove šole, ne glede na storilo razpisanih mest.
Te dni je sindikat prejel okroi-r.ico šolskega skrbništva, s katere ta razpisuje natečaj za eno stalno učiteljsko mesto na slovenskih o-snovnih šolah na Tržaškem.
Natečaja se lahko udeležijo le učitelji slovenske narodnosti. Pok za predložitev prošenj zapade ne preklicno 28. novembra ob 14. uri. Na tajništvu sindikata si morebit ni natečajniki lahko ogledajo okrožnico in dobijo potrebna pojasnila.
Članski sestanek Sindikata slov. šole
V petek 6. novembra ob 17. uri bo članski sestanek sindikata slo venske šole v Trstu v Gregorčičevi dvorani v Ul'ci Geppa 9.
Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo o manifestaciji v Ri mu. Zaradi važnosti sestanka vabi tajništvo člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 3«. oktobra SONJA
Sonce vzide ob 6.41 ln zatone ob 16.59 —, Dolžina dneva 10.15 — Lu. na vzide ob 6.59 in zatone ob 16.33. Juirl, SOBOTA, 31. oktobra BOLFENK
chnicolor. Prepovedano 18. letom.
Crisiallo 16.30 »Alrport«, Burt caster. Dean Martin. Technico'® j, Capitol 16.00 »Chisum«, Jonn V'18' Technicolor.	, ,.
Moderno 16.00 «Ultimo domicil|D](ji nosciuto«, Lino Ventura, M1’ Jobert. Technicolor	,|j‘
Vlttorio Venelo 16 00 »Metello*- y simo Ranierl, Lucia Bos«. fe color.	^
Impero 16 30 »I glrasoll«, S. ^
M Mastrolannl. Technicolof- (( Iderie 16.00 »Atragon«, Tahashl'1’8' chnicolor.	j
Astra 16.30 »Fango verde« color.	£,i«
Abbazla 16 00 »Setle Sporrhe gne«. T. Hunter. Technlcolof-MILJE
Verdi 17 00 »Tre superman a D. Martin, G. Gordon. W. Technicolor
foK11!
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivnn — Trst
vabi vse člane in članice ' redni OBČNI ZBOR, ki ^ v petek, 6. novembra ob ln ob 21. uri ob drugem canju v društvenih Prost^-
na stadionu Prvi maj, ska cesta 7.
Odbor priporoča članom
19
članicam da se polnoštevi^
tire,
'lati
biar
»tis
J8SI
(34/
4te
‘Pev "o 1
»titr
S
N
jC
h

S
$
Šk
H
fc
tor,
$£
;
i
N,,
til
IN
udeleže občnega zora.
BANCA Dl CREDITD Dl

T R 2 A S K A KREDITNA

$ rt
.M
id
Med vožnjo s filobusom proge 10 je hotela včeraj sredi popoldneva 61-leina ujjokojenka Pierina Ambro-si por. Cigovin iz Ul. Campanelle zamenjati sedež prav v trenutku, ko je vozilo zavozilo naprej. To Je presenetilo žensko, ki je izgubila ravnotežje in nerodno padla na tla, pri čemer se je precej potolkla po glavi in obrazu. V bolnišnici, kamor se je odpravila z rešilnim avtom, so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16 ure)
AirAngelo d’Oro. Goldonijev trg 6; Cipolla, Ul Belpoggio 4; Al due Lue. d. Ul. Ginnastlca 44; Mianl, Mlra-marskl drevored 117 (Barkovlje).
Vreme včeraj: najvlJja dnevna temperatura 13,4, najnižja 11,4, ob 19. url 13,4 stopinje, zračni tlak 1028,2 rahlo narašča, veter 4 lem na uro »e. verozahodnlk, nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16,l stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 29. oktobra 1970 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
Umrli so- 47-letna Marija Božič por. Rovtar, 74-letni Giuseppe Paro-vel, 82-letnl Silvio Curto 71-letna Ma. rla Vezzonl vd. Vlrnerl, 57-letna Na. talia Goruppi, 81-letnl Francesco Bal. bi, 76-letni Tobia Bulfon, 82-letna Rosa Singer vd. Fo4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <Od II 39 do 1.39)
Dr. Gmelner, Ul. Glulta 14; Man-zoni, Largo Sonnlno 4; INAM Al Ce. dro Trg Oberdan 2; Al Gemelil, tu Zoruttl 19<.
TRST - Ulica F.
ral
Filzi 38101/
/V
opravlja vaa bančna P0*1* (( kupuie tujo </* i
Včara|in|i odkupni davlzo1 1
619'^
Ameriiki dolar Kanadski dolar Brit Sterling Svic. frank Franc frank Balg frank Hol. florint Nemška marka Avst. Šiling Dinar
5<
140®'^
ti2’s
112>
'K
%
ft
JV
5
Vg
N*
¥1
«(
V »t
»N Ž|
«oN

Darovi in prispevki
? t
V počastitev spomina poK-Kodriča daruje Marija Bern«1 lir za šolo . spomenik NOB nem
V počastitev spomina po^jiI Kodriča daruje J. Bizjak 1.0°° Glasbeno matico

SEJA 0 DEŽELNEM OBRAČUNU IN PRORAČUNU
Izločitev pasivnih ostankov iz finančnih let 1964 in 1965
rva razširjena Komtsija dežel-. dejal, da se polagoma ustvarja rav-sveta je predvčerajšnjim o- noves.je med deželno in državno za-- ™a zakonska osnutka o ob n: - konodpjno dejavnostjo, zaradi česar

F'jnu za leto 1969 in proračunu za 1971. Včeraj smo v zvezi s ~ odobritvijo poročali o govorih raz-svetovalcev, danes pa povza na kratko odgovore poroče-"Cev in odbornika za finance. .Poročevalec o obračunu Ginaldi J® v. svojem odgovoru obravnaval j^rašanje pas:vnih ostankov. Rekel da bi lahko te ostanke skrči-samo, če bi že takoj v prvi fazi nansirali načrte za razna dela in * šele kasneje finansirali tudi de-. .satna- Drug način, da bi čimprej c®li z deli in porabili takoj de-bi bil ta, da bi prevzeli nase j^ovornost za določene stvari tudi “AH deželni funkcionarji. Svoj go-le končal z zahtevo, naj bi de-svet cimprej odobril zakonski pUtek v prid civilnim invalidom, oročevalec o proračunu Mizzau je
so zelo uspešni sedanji deželni posegi v gospodarstvu. Po njegovem mnenju mora namreč javna uprava vedno poseči vmes. ko prihaja do gospodarske krize. Kar se tiče deželne akcije na področjih, ki pripadejo državi, je dežela včasih posegla vmes samo zato, da bd pospeševala razvoj. Obravnaval .je tudi vprašanje posojil, državne industrije ter odhajanja kmetov v mesta in v industrijo sploh. Kar se tiče posojil, je Mizzau dejal, da bi bilo nesmiselno, da bi jih dežela najemala ali dajala, ker je toliko pasivnih ostankov. Glede državne industrije pa je dejal,, da je dežela storila vse, da bi privabila k nam podjetja z državno udeležbo.
razpravi. Tako se bo razprava zrcalila že v proračunu. Rekel je, da vsebuje proračun številne novosti
Poudaril je, da je deželna uprava namenila v socialne namene 23 odstotkov proračuna, če pa se upoštevajo tudi investicije v šolstvo, v gradnjo stanovanj itd., dosežemo 41 odstotkov. Ko je govoril o dohodkih, je dejal, da so podlaga deželne avtonomije, ki jo bo deželni odbor vedno branil. Zaradi tega je treba zagotoviti dinamiko dohodkov v odnosu do novih predlogov glede davčne reforme. Kar se t:če pasivnih ostankov, je odbornik dodal, da je treba temu vprašanju pazljivo slediti, vendar pa je treba ta pojav upoštevati na daljše razdobje. Na vsak način so pasivni ostanki iz let 1964 in 1965 končno izločeni in sedaj upajo, da se bo to zgodbo
Odbornik za finance Tripani je
dejal, da bodo upoštevali vse pri- I v kratkem tudi glede ostankov iz pombe, ki so jih dali svetovalci v I leta 1966.
'“'"""m lina ...................um    ........................................umili...iiniumiiiii,.n
Mm SEJA OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI
i\
OP«1' »rtvl* ce P"
(tel
nje P
Predloženi proračun za leto 1971 predvideva 359.348.400 lir izdatkov
GORIŠKI DNEVNIK
OB MEDNARODNEM DNEVE VARČEVANJA
30. oktobra 1970
Mestna hranilnica bo jutri razdelila nagrade in odlikovanja
Tudi Kmečka banka je podelila učencem slovenskih šol zvezke in druga učila - Hranilne knjižice za novorojenčke in novoporočence
Jutri 31. oktobra bomo tudi na Goriškem proslavili »dan varčevanja* z raznimi pobudami za okrepitev varčevanja med prebival-
za njune zasluge pri izvrševanju nji hov službe.
stvom, dobro vedoč, da je štednja I Umili tfi|0Vill ZA DKlZIlikC osnova za gospodarski napredek.	°	*
, Kakci
Poleg državnega prispevka potrebna tudi posojila za kritje primanjkljaja ■ Največji dohodki od trošarine
r smo že poročali, je občin-Svet v Nabrežini na svoji seji ,it~Pek začel razpravljati o občin-j. 7® proračunu za leto 1971. Občin-i P1*4 S,H ^ bo spet sestal danes. , Ci;'	« ® kaže, da podrobne diskusije o
, se11 o?if??.Unu ne bo, pač pa se bodo
Stan'11 ’
•ost*11'
50 $ dno v
flasili zastopniki svetovalskih sku-glaso*11 k°d° krajše ah daljše
pj”°v3lne izjave. Gre namreč za "Proračun nove občinske upra-j® je imela hude porodne kr-je' 1,1 zato bo vsaka stranka, ki (wJf^topana v občinskem svetu, o, ?. Poudariti svoja stališča, člg e:nski svet v Nabrežini ima 20 Vah • ’ P° zadnjih upravnih volit-vel “ha KD 8 mest, KPI 6, Slo-Skupnost 3, PSI in PSU 1. je dr. Dragomir Legiša (Slo-pj ka skupnost), v občinski upravi oa "J ki i ^ demokristjanski odborniki n W,.namest,llk- I socialistični od-)erl*nI< ^Upnostj0 * namestnik Slovenske
,nlc0|£ kj^®ski proračun za leto 1971,
■ 'rit Ptert - Prelaga občinska uprava, t etn' <kitk deva »kopno 359,348.400 lir iz-Te ta ,.°v’ /med temi je rezervni sklad
pr#
K«1"'
vi«
dUC^
8f9j lini P4
(t
ta»- j dinl r
ico«
S*
MI*
0». V Ted"
po'
jr. f nun«
he
or.
H-A^tev plač uslužbencem). Pri-H^r'jaj naj bi krili z državnim Soj ježkom (20 milijonov lir), s po-(34 £® za izenačenj j proračuna 4jC_0.000 lir), s posojilom za ure-P*ač uslužbencem (58 milijo-(23,20^,5 posojilom za javna dela
Ho n? k* torej morali najeti skup-a-930.000 lir posojila za kritje f^^Jjkljaja, za javna dala in za
»Pevk ,009 i'r)- Poleg državnega pri-
bi trimi mnroli' na i^*+i ol^iiru
tituli1' sklad za ureditev plač u-
Ccem'
tuj^acji dohodek ima občina od le^j^kega davka (za prihodnje brL^Pedvidevaj0 80 milijonov lir), ki ji. v®čje postavke med dohodov) ‘ fužinski davek (26 milijo-bgovin v®k od industrije, obrti in Pov-jj/16 (40 milijonov), davek na tHvi° vre<irlo-st zemljišč (8 mi-H soudeležba pri dohodkih
troske vrtce (7 milijonov), plače stalnemu osebju osnovnih šol (12 milijonov 255.673), plače nestalnemu osebju osnovnih šol (6.943.877), razni izdatki za osnovne šole (8 milijonov), razni izdatki za srednje šole (3 milijone), prispevek za ži-vinozdravniški konzorcij (3,5 mil.), izdatki za javno razsvetljavo (7 milijonov 750:000), prispevek kraške-mu vodovodu (3.660.000), plače stalnemu osebju smetarske službe (13 milijonov 562.512), razni izdatki za smetarsko službo (4 950.000), prispevek za zdravniški konzorcij (3 mi lijone 400.000), izdatki za revne nesposobne za delo (4 mil.), prispevek za vinsko razstavo (800.000), za raz širitev šolskih stavb in naprav (13 milijonov 500.000), za spremembo regulacijskega načrta (5 milijonov), za gradnjo ceste na «Kohišče» (4,2 milijona) itd.
V Šempolaj pride nov župnik
Nekatere spremembe v farah goriške nadškofije
Nadškofijska kurija v Gorici je te dni izdala odloke o nekaterih imenovanjih in premestitvah na slovenskih farah. Med drugimi je prestavljen župnik Mirko Mazora iz Šem-polaja v Podgoro. Kakor j'e znano, devinsko - nabrežinska občina spada pod goriško nadškofijo. V Šempolaj pride župnik iz Gaberij Stanko Žerjal.
Župnik Bernard Špacapan gre iz Podgore v Jami je, župnik Dragotin Butkovič iz župnije Rupa . Peč v Gabrje in Vrh, v Pevmo pride dosedanji šentmavrski župnik Stanko Premrl, šentmavrsko župnijo pa bo opravljal njegov brat prof. Rafko Premrl, v župnijo Rupa - Peč pa bo prišel gosp. Marijan Komjanc.
Nerodna padca
priletnih žensk
Že navsezgodaj zjutraj so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 8
dneh na nevrokirurškem oddelku
—), najemnina od ob-kamnolomov (3.479.800) itd.
Hi,M 'Zlatki so: plače stalnemu Hj„ («-458 526), plače stalnemu (cestarji itd. 16.671.886), pri-Hov j? tehnični konzorcij (8 mi-Hi /j,*0.000), za trošarinski kon-IcHh ■	O'000), plače mestnim re-
'e poljskemu čuvaju (6 mi--7. )* plače stalnemu oseb-^hesti wtcev (28.942.062), pla-
S Togemu osebju otroških vrt-1 tekla v bolnišnico z rešilnim avtom,
hojo po stopnišču hiše, v kateri stanuje, zdrsnila in nerodno padla.
Žrtev nerodnega padca v stanovanju je bila včeraj proti večeru tudi 78-letna Epifama Francesconi vd. Veruechi iz Ul. Lorenzentti 2. Ker si je priletna ženska pri pad cu verjetno zlomila stegnenico leve noge, se je zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 90 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
Mestna hranilnrca v Gorici bo imeli na svojem glavnem sedežu v Gorici jutri posebno svečanost ob prisotnosti šolskih in drugih o-blasti ter vodstva te ustanove. Ob tej^ priliki bodo podelili nagrado državne zveze hranilnic v znesku 100 tisoč lir osnovnošolski učiteljici Ani Penso roj. Toso, ki je stopila lani v zaslužen pokoj. Do leta 1948 je ta učiteljica službovala največ po raznih krajih goriške pokrajino, ki so sedaj na jugoslovanski strani in je začela svoje službovanje pri Sv. Ožboltu nad Grahovim.
Drugo in tretje šolsko okrožje v Gorici bodo ob tej priliki prejeli nagrado kot zmagovalci pri tekmovanju med razredi. Pre.eii bodo kupone za nakup učnega materiala. Drugo okrožje je izbralo prenosni televizor, tretje pa meteorološko hišico z vsemi potrebnimi pripravami, barometer higrometer, termometer, pluviometer in anemoskop. Tu di druga šolska okrožja, ki so se udeležila tekmovanja, bodo prejela ustrezne nagrade v učilih.
Med drugimi pobudami mestne hranilnice naj omenimo še izročitev posebne hranilne knjižice za vse novorojenčke, ki se bodo rodili jutri. 31. oktobra na Goriškem. Novo-poročenci iz Gradeža in Tržiča pa, ki se bodo poročili v tednu varčevanja od 25. do 31. t.m. pa bodo izročili hranilno knjižico s do 25.000 lirami vloge.
Tudi Kmečka banka v Gorici, ki je kot druga leta tudi letos določila v svojem proračunu poseben sklad za učence m diiake slovenskih šol, je izročila za to priliko ravnatelju slovenskih osnovnih šol dr. Brešanu večjo količino zvezkov za potrebe slovenskih osnovnih šol. Z ravnateljstvom so se dogovorili tudi za pomoč v drugih šolskjh po trebščinah, čim in kadar iim bo ravnateljstvo sporočilo potrebe teh šol.
Dodamo naj še, da bo mestna hranilnica jutri odlikovala z zlato ko lajno še dva učitelja in sicer Danteja Paulina in Petra Lovrovicha
Za praznike vseh svetnikov in mrtvih bo veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik:
V	soboto 31. t. m.: mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Pekarne bodo napekle kruh tudi za naslednji dan.
V	nedeljo 1. novembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
V	torek 3. 11.: mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure.
V sredo 4. 11.: vse trgovine bodo zaprte, z izjemo pekam in mlekarn, ki bodo prodajale kruh in mleko od 8. do 13. ure.
Zapora trgovin v tednu od 1. do 7. novembra ni obvezna.
Šolske počitnice za praznike
Ob priliki praznika vseh mrtvih in državnega praznika 4. novembra je v okviru dveh dni, ki jih ima šolski skrbnik na razpolago za določitev prostega dne na šolah določil, da v torek 3. novembra ne bo poukah na šolah na Goriškem. Tako bodo imeli učenci in dijaki počitnice od 1. do vključno 4. novembra.
VESTI IZ ŠTANDREŽA
Jutri zvečer predavanje o znani Aragonitni jami
v
Predaval bo Slavko Rebec - Šahovska simultanka
Ob svojem času smo pisali, da je prosvetno društvo «0. Župančič* v Štandrežu ustanovilo tudi filmski odsek v okviru katerega se bodo lahko posvetili tej panogi tisti, ki imajo veselje do fotografije in fil-manja.
Vodstvo odseka je v zadnjem času poskrbelo za nabavo nekaterih potrebnih pripomočkov in materiala, ki je bil nujno potreben za delovanje odseka. Določili so tudi, da bodo imeli sestanke članov vsako soboto ob 20.30 na sedežu. Prvi tak sestanek je bil preteklo soboto in ob tej priliki so vrteli dva lastna kratkometražna filma ter neko komično risanko.
Za jutri ob 20.30 pa imajo na programu zanimivo predavanje z jamarskega področja. Predsednik jamarskega odseka pri Slovenskem planinskem društvu Slavko Rebec bo predaval o znameniti Aragonitni
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiu
ŠPORTNIK IGOR KOMEL OB OTVORITVI IGRIŠČA
«Tu bo sedaj rasla kvaliteta naših ekip in z njo tudi tradicija naše odbojke»
V sredo zvečer so svečano olvorili razsvetljeno igrišče za odbojko Pozdravni govori ravnatelja Dijaškega doma Košute in preds. športnega združenja «Dom» Waltrilscha - Pozdrav preds. SKGZ Gorazda Vesela
Trčenj’e ciao - fiat 600
Nekaj minut pred 18. uro so s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku 14-letno dijakinjo Patrizio Gianfre iz Ul. Franca. Agenti cestne policije so povedali, da je Gianfretova vozila s ciaom po Ul. C. Marzio, ko ji je presekal pot s fiatom 600 re-ške registracije 24-letrvi Danijel Sike z Reke.
RiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiuiimiuitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimi
»Mladinci! Sedaj imamo tudi mi, kar smo si želeli. Sedaj nas ne bo več prekinjal večerni mrak, ker bo tudi pri nas razsvetljava na igri-' šču, kjer bomo igrali. Tu bo sedaj lahko rasla kvaliteta naše odbojke. Kar pa bo najvažnejše, uživali bomo svež večerni zrak, kar bn koristno za naše zdravje.*
»Večerne tekme bomo igrali doma, na našem igrišču, pred našim občinstvom, ki vedno z zanimanjem prisostvuje našim nastopom in navdušuje domačo ekipo. Tu bo tudi zbirališče slovenske zamejske mladine, tu se bo spoznavala, spopri-jateljevala in kovala skupne načrte. Naš cilj je tudi, privabljati v našo sredo nove obraze, nove mladince, ki bodo dobrodošli.*
S temi besedami je v sredo zve-
0KR0ŽN0 SODIŠČE V GORICI
Z avtostopom v Afganistan po hašiš ki so mu ga odvzeli pri Rdeči hiši
Tudi troje Berlinčanov bo zaradi hašiša sedelo po osem mesecev v goriških zaporih
Na izrednem zasedanju okrožnega sodišča v Garid so prejšnji dan obravnavali primera treh nemških mladih turistov in enega Francoza, ki so jih v preteklem avgustu presenetili pri Rdeči hiši z manjšo količino hašiša in jih pridržali v zaporu.
V prvem primeru so se zagovarjali 21-letni Humbert Kirscht, 191 letini Jorg Ziedom in 21-letni Karl Orant, vsi trije iz Berlina. Dne 25. avgusta letos so se pripeljali z avtom volkswagen na mejni prehod pri Rdeči hiši, kjer so pri pregledu vozila našli kos hašiša kakih 12
"e riških vrtcev (28.942.062), pla- ni čela. Gherbezova, ki se je za-mu osebju otroških vrt-1 tekla v bolnišnico z rešilnim avtom, -“«44,449)_ razni izdatki za o- je povedala, da je malo prej med
ll,l|iiiiiil|UII|l||||||ll|lllll„ll,lllvlll|||l|l,|,MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiii..
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
SIjMaDEL je avtomobil
N POVZROČIL NESREČO
ce ki
Sdt
Jugoslovana so sodniki spoznali za krivega in ga obsodili na 2 leti zapora
ii^ii iK^akim
___' I tj ^ (HjHKim kazenskim sodi-
—H/j ti Ha. p Eigabue, tož. Borracet-■rJ"^ ’ (m tšiHr^Tado) se je včeraj mo-J bto^ie k 1®ti 22 letni SmaU Du-| kj	(-craličev, z začasnim
tP a« bijte bil ,LTrstu' ul- Boegan 6, 0	* h obu>'žen tatvine avtomo-
iO A 3
'te vgusta letos, nekaj po 2. it	avtomobilska patru-
.Ijt«; »tu 7H 'etcčega oddelka kve-4 n'te ltrvS,tvom podčastnika Ba-
P H^ na flla. P" Dl. Milano, ko ,,rt/ fiat iH*w,križišču s Korzom Ca-coo/ : SA lAJ močan tresk. Bil je
■ 480/ S j ‘Zsi!jcVal P^ost klansko registracijo,
.rt' I, C* VP> Pinta Zanettija iz »2/ V s° uk ta- in tako treščil vanj. \jl/ A ti-IiA" sP<-'t do križišča
vK '
23'S
42™
Nj^ili ^*i vozili, so agenti, ki H, ™ enosmerni ulici, mo-Vi^3 2'M na Korzo Cavour, tilj h° kakih 50 metrov, ko ki 4* Pačniku mlajšega člo-H «ikkl m pospešil korak in se G I Hj krikni 1''eno streho tovornja ISk vHus?’' ki je bil ustavljen
>K. ih'° postaj° Pri Tr«u u-
mladeniča dohiteli S < " ?<*]>1 ajSem oijotavijanju ven-• J	dokl	lzP°d tovornjaka. Po
>K. .id ^ ta tj^hientov so ga identi-ooO v	®aila Duratoviča, ki je
ESS&šrH«, jpfiatt.gras
in Jugoslaviji.
Tudi pred sodniki so ponovili svoj zagovor in dodali, da jih nihče na meji ni vprašal, če imajo kaj za prijaviti. Priča poročnik finančnih stražnikov De Vivo pa je izjavil, da so jim postavili tako vprašanje pred pregledom v italijanščini in v nemščini. Na osnovi teh podatkov je državni tožilec dr. Marši predlagal za vsakega od trojice po dve leti zapora in 206 tisoč Mr globe. Njihov zagovornik dr. Battello pa je bil mnenja, da jih lahko obsodijo ne za tihotapstvo, ampak samo za poskus, ker so jih ustavili že na carinskem prostoru. To argumentacijo je sodišče upoštevalo ter jih obsodilo na po 8 mesecev zapora in po 80 tisoč lir globe.
Pri drugi razpravi se je maral zagovarjati za podoben prestopek francoski državljan 25-letni Domi-nique Laborde, ki so ga ustavili pri Rdeči hiši nekaj dni prej in sicer 13. avgusta. Finančnim stražnikom se je že na prvi pogled zdel sumljiv, ne samo zaradi svoje ekstravagantne »pop* obleke, ampak predvsem zaradi njegovih motnih oči, ki izdajajo po navadi ljudi, ki se predajajo mamilom. Zato so ga povabili v posebno sobo na pregled ter v resnici našU med obleko v njegovem nahrbtniku kakih 56 gramov hašiša. Pri podrobnejšem zaslišanju je izjavil, da je potoval z avtostopom po Evropi in Aziji ter prišel celo do Afganistana. Glede hašiša je izjavil, da ga je rabil zase in ni bil namenjen za prodajo. Tudi zanj je državni tožilec predlagal kazen kot za tri Berlinčane in sodišče je upoštevalo enake razloge obrambe odv. Pascolija. Zato je tudi njega obsodilo na 8 mesecev zapora in 80 tisoč lir globe.
Drž. tož. dr. Marši; preds. sodišča dr. Cenisd, sodnika Gridelli in Bassi; zap. Loi.
ukradel avto fiat 600, last 61-letnega Bruna Zoffa iz Drevoreda XX. septembra 18, nekaj minut pozneje pa z istim vozilom povzročil prometno nesrečo.
Duratovič je sprva, v trenutku šoka aretacije, sicer priznal, da je ukradel vozilo, pozneje pa sl je izmislil precej čudno zgodbico. Povedal je, da je okrog 1.30 srečal na Goldonijevem trgu neznanca, ki mu je za 10 tisoč lir posodil avto za tri ure.
Na Izrecno vprašanje agentov, zakaj se je skril v tovornjak, pa je dejal, da se jih je zbal, ker ni imel vozniškega dovoljenja, pač pa samo začasno potrdilo za začetnike, ki mu ga je izdala avtošola Mam-brinl.
Na včerajšnji razpravi so Jugoslovana sodili v odsotnosti. Javni tožilec dr. Borracetti je predlagal zanj 2 leti zapora in 200 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Kosto-ris pa v prvi vrsti oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi, podrejeni stanji pa najnižjo kazen.
Sodniki so skoraj v celoti sprejeli tožilčev predlog, saj so ga obsodili na 2 leti zapora in 60 tisoč lir denarne kazni.
V	Villessah
nova tovarna opeke
V	Villessah pri Gorici gradijo tovarno za proizvodnjo velikih kosov opeke. Lastnica tovarne ie družba »Valdisonzo*. v katero sta vložili svoje delnice dve veliki zasebni družba, katerima je treba prišteti še deželno finančno družbo »Friu-lia*. Tovarno zidajo na področju, lu meri skupno 160.000 kv. m. po krite površine pa bo 18.000 kv. m. V tovarno bodo investirali okrog poldrugo rrvli jarek) Mr. zaposUla pa bo 70 delavcev. Proizvodnja v njej se bo začela prihodnjo pomlad.
Včeraj si je ogledala gradbišče skupina oblasti in gospodarstvenikov, in sicer: deželni odbornik za finance Tripani, predsednik goriške pokrajinske uprave Chientaroli, go-riški podprefekt dr. Cappellini, župan iz ViMess CortelM, predsednik zavoda «Mediocred!to» Schiratti, predsednik družbe »Valdadige* dr. Rusca, predsednik družbe »Friulia* dr. MaMpiero, njen glavni ravnatelj dr. Bettini in drugi.
Vojaški pogreb Stanislava Marvina
zahod z njegovimi kostmi iz zbirne kostnice v Lombardiji piri Milanu.
Stanko Marvin je bil pri vojakih v Mantovi, odkoder so ga potem poslali na bojišče v Grčijo. Po 8. septebru 1943 so ga hitier-jervci odpeljali v neko nemško taborišče, odkoder je družina prejela samo uradno dopisnico v kateri je lahko sporočil, da je še živ m nič drugega. Preko mednarodnega Rdečega križa pa so 14. avgusta 1944 prejeli obvestilo o njegovi smrti. Po dolgem poizvedovanju preko Rdečega križa so šele letos aprila izvede'i, da so njegove o-s tanke prepeljali iz Nemčije v ItaUjo in da se nahajajo na vojaškem pokopališču nekje bMzu Milana, odkoder so jih sedaj končno prepeljali v Gorico.
Vojaškemu pogrebu v Gorici so prisostvovali tudi svojci pokojnika z obeh strani noeje. Krsto z ostanki so položiM v vojaško kostnico na glavnem pokopališču.
čer pozdravil goste in številne mladenke ter mladeniče Igor Komel, eden med najboljšimi atleti športnega združenja «DOM», ki je pričelo uspešno delovati med slovensko mladino v mestu.
Pred njegovim govorom sta dva mladinca, Darja Prinčič in Robert Pahor, oblečena v športne kroje goriškega «Doma*, prerezala trak in močni žarometi so osvetlili moderno odbojkarsko igrišče na dvorišču Dijaškega doma na Svetogor ski cesti v Gorici.
Igrišče je v Dijaškem domu, vendar je njegova uprava dovolila, da ga bo lahko nemoteno uporabljalo športno združenje «Dom» za svoji žensko in moško odbojkarsko ekipo. Igrišče pa bo na razpolago tudi športnikom drugih društev. Seveda bodo na njem, kot doslej, Hali tu-df gojenci dijaškega doma.
Občinstvu, med katerim smo o-pazili predstavnike raznih sloven skih športnih društev z Goriškega in Tržaškega, podpredsednika Slovenske prosvetne zveze Saverija Rožiča, tajnika SKGZ dr. Mk-ka Primožiča, občinsko svetovalko Vilmo Brajnik - Corva in ^številne dru ge, je pozdravil ravnatelj dijaškega doma Mundi Košuta. V kratkih besedah je povedal vzroke, ki so privedli upravo dijaškega doma, da je uredila osvetlitev igrišča, ki je na razpolago vsej slovenski mladini na Goriškem.
Za njim je spregovoril predsednik športnega združenja »Dom* Marko Waltritsch, ki je poudaril važnost športnega udejstvovanja med slovensko mladino v zamejstvu, orisal na kratko delovanje «Doma» v svojih raznih ekipah, povedal, da se ekipe tega združenja trenutno vadijo v nekaterih šolskih telovadnicah v mestu, v spomladanskih in poletnih mesecih pa bodo lahko u-porabljale v večernih urah lepo razsvetljeno igrišče. V svojem govoru se je Waltritsch dotaknil tudi važnosti povezovanja med mestnimi in vaškimi športniki ter pri tem omenil zelo uspeli tek ob 25-letnici osvoboditve letošnjega 1. maja po vseh krajih na Goriškem, kjer prebivajo Slovenci.
Predsednik športnega združenja «Dom» je nato prečital pozdrave delegata CONI za Goriško cav. Breganta in predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela. V Veselovem pismu je med drugim rečeno:
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHMiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
PROBLEM OBČINSKE LEKARNE
Občina naj bi v Štandrežu odprla zasebno lekarno
Stanovska zbornica napoveduje velik primanjkljaj
»Vedite, da sem v duhu z vami in sem skupno z vami prepričan, da je potrebno temu prvemu koraku pristaviti še druge, da bi bili tudi v pogledu materialne izgradnje športnih objektov tako učinkoviti, kot v zadnjem času postajamo u-činkoviti v športnem delovanju. Ta veliki športni val med slovensko mladino tako na Tržaškem kakor tudi na Goriškem je za našo narodno obrambno delo neprecenljive vrednosti ter nam zastavlja nove naloge tudi na področju iskanja novih kadrov za organizacijsko in tehnično vodenje te dejavnosti, ki je mladini tako blizu.»
Po govorih so se goriški m do-berdobski športniki zgrnili na igrišče, kjer so odigraM, kot smo že poročali, dve prijateljski tekmi.
jami na Ravnah pri Cerknem, o kateri se je pred nekaj leti mnogo pisalo. V soboto, 7. novembra pa bodo vrteM film »Kaplan Martin Čedermac*, ki je povzet po znani istoimenski povesti pokojnega Franceta Bevka.
Kot smo-že pisali, bodo tudi mladi šahisti v Štandrežu imeM jutri popoldne običajno sobotno vežbanje. Tokrat bo še bolj zanimivo, ker je na programu simultanka na 25 deskah z garaškim mojstrom Perini-jem.
Delovanje protijetičnega konzorcija v Gorici
Na sedežu pokrajinske uprave v Gorici se je sestal upravni odbor pokrajinskega protijetolčnega konzorcija. Sejo je vodil predsednik dr. Chientaroli, ob prisotnosti pokrajinskega zdravnika dr. Monta-gne, sanitarnega ravnatelja goriške splošne bolnišnice dr. Orla In drugih prestavniikov. Dr. Chientaroli Je ob tej priliki pozdravil dr. Orla, ki je novi član tega odbora In mu želel uspešno delo.
Glavni predmet seje Je bil proračun konzorcija za leto 1971, ki mora biti po novih predpisih potrjen do 31. t.m. Predsednik je poročal, da znaša proračun 130,5 milijona dohodkov in prav toliko izdatkov. Po diskusiji, pri kateri so sodelovali vsi prisotni, so predloženi proračun soglasno odobrili. Pri dohodkih znašajo prispevki ras. nih članov konzorcija skoro 62 milijonov Ur, zdravstveno ministrstvo bo prispevalo za jetične bolnike po bolnišnicah 23 milijonov, dežela pa bo prispevala za protijetično cepljenje 5 milijonov.
Pri izdatkih je najvišja postavka za dispanzerje in sioer skoro 51 milijonov lir za pomoč bolnikom in mladoletnikom, ki so podvrženi jetiki pa skoro 34 milijonov. Za tehnično vodstvo in za splošne u-pravne in druge podobne stroške pa je predvideno nekaj nad 11 milijonov lir.
Na seji so obravnavali tudi razne druge upravne in zdravstvene probleme in med drugim tudi o spremembi nekaterih postavk y proračunu za leto 1970, o nagradah uslužbencem konzorcija za prvo polletje 1970 o stroških za vzdrževanje in ogrevanje dispanzerjev itd.
NiiiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimnnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiumiiiiiimM«
JUTRI NA SEJI V ŠTEVERJANU
Predlog za nezaupnico občinskemu odboru
Predložilo ga je pet svetovalcev z liste lipovo vejico
Števerjanski župan Stanislav Klanjšček .je sklical sejo tamkajšnjega občinskega sveta za jutri, v soboto 31. oktobra ob 20. uri v prostorih župnijskega doma v Stever-janu. Seja je bila nujna predvsem spričo dejstva, da zapade jutri rok za sprejetje občinskih proračunov za leto 1971, ki je določen po no vih predpisih.
Prav iz tega razloga je kot prva točka dnevnega reda razprava in odobritev proračuna občinske uprave za prihodnje leto. Nič manj važen pa ni problem pod točko št. 2. Gre za predlog nezaupnice občinskemu odboru, ki so ga predložili naslednji občinski svetovalci: Cor si, Muzič, Mikluš. Prinčič in Vla-dimrr Klanjšček. Kot znano gre za pet občinskih svetovalcev, ki so bi-U izvoljeni na večinski Usti Upove vejice in bi ne soglašalo s postopkom in delom sedanjega občinskega odbora ter zahtevajo njegov odstop.
Ker je problem važen In nekateri ljudje skušajo vso zadevo prikriti, ali pa .jo pokazati v drugačni luči, kot je v resnici, bodo prav gotovo števlni občani, ki se zanimajo za občinsko upravo in njeno delo, prišU .jutri osebno na sejo ter se tako na lastne oči prepričati, če so protesti proti občinskemu odboru upravičeni in kaj je resnica pri vsej zadevi. Na ta način bodo dobili neposreden vpogled v vso zadevo in si bodo lahko pra vilno tolmačiti, brez kakšnih nepo vabljenih in zainteresiranih komen tatorjev.
Prejšnji dan dopoldne so na glavnem mestnem pokopališču z vojaškimi častmi pokopali zemeljske ostanke Stanislava Marvina, ki je bil rojen leba 1923 na Stari
V	zvezi z debato, ki je najavljena za danes zvečer v občinskem svetu v Gorici ob nameri, da bi odprli občinsko lekarno v Štandrežu,
1 nam je pokrajinska zbornica lekarnarjev v Gorici poslala posebno pismo, v katerem predlaga, naj bi občinska uprava poverila upravljanje nove lekarne zasebnemu lekarnarju na osnovi javnega natečaja.
V	tem sporočilu se ugotavlja da so lekarne že itak strogo kontrolirane od pristojnih oblasti, tako kar se tiče zdravil in njihove kakovosti, kakor tudi glede prodajne cene. Poleg tega je uprava lekarn preko neke javne ustanove precej draga tudi zaradi dežurne službe ponoči ali podnevi in je zato cenejše in bolj priporočljivo, če jo zaupajo kakemu zasebnemu lekarnarju. Goriški lekarnarji so mnenja, da bi občinska uprava nove lekarne pomenila letno po 8-9 milijonov deficita, ki tu -ga morali plačati občani, ki bi si ta strošek lahko prihraniti z zasebno upravo. Poleg tega navaja iz pravilnika za lekarne
gori ter so dan poprej prepeljali člen št. 9 iz zakona št. 475, v ka
terem je rečeno, da občinska uprava lahko ima lekarne v lastni režiji, kadar ni zasebnih prevzemnikov zanje.
Sporočilo zbornice se zaključuje s priporočilom, naj bi si občinska uprava v Gorici prihranila te stroške z natečajem za oddajo nove lekarne v zasebno režijo, ki naj bi jo upravljala brez predvidenega primanjkljaja.
Na seji danes zvečer bodo gotovo svetovalci zavzeti stališče tudi do tega predloga.
S strehe j*e padel
Včeraj okrog poldne so pripeljali v bolnišnico v Tržiču 33-letnega delavca Rinalda Michetina iz Palaz-zolo della Stella, ki so mu zdravniki ugotovili rano na lobanji ter poškodbe na hrbtu z verjetnina notranjimi poškodbami.
Michetini, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Urizzi, je delal na strehi neke hiše v Štivanu, ko je izgubil ravnotežje ter padel z višine 7 metrov na Ua.
Potrdilo izvoljenih članov obrtniškega odbora
V ponedeljek, 2. novembra bodo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici na javnem zborovanju potrditi Izvolitev 15 odbornikov za pokrajinski obrtniški odbor na osnovi volitev, ki so bile izvedene prejšnjo nedeljo. Ob tej priliki bodo uradn oproglasili Imena Izvoljenih.
Mopedista podrl avto
Včeraj nekaj pred 14. uro so z rešilnem Zelenega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 41-let-nega delavca Lida Fracca iz Gorice, Ul. generale Casdno 10, ki je bil žrtev prometne nesreče v Stražicah. Ugotoviti so mu poškodbe na obrazu z verjetnim zlomom desne nosne kosti in ga pridržati za 10 <W na zdravljenju.
Kot je ugotovila izvidnica cestne potidje se je Fracco peljal z mopedom po Ul. Casale, kjer se je hotel izogniti nekemu drugemu avtomobilu. Pri tem pa je zadel ob fiat 500, ki je prihajal z nasprotne strani in padel.
Kot smo že javili, je bila prejšnji teden v dvorani Fro loco v Gorici otvoritev kiparsko - slikarske razstave tržaškega slikarja Emila Primožiča (Primossi) Tržaški umetnik prikazuje 25 svojih slik med katerimi tudi najnovejše ter 7 kiparskih izdelkov, med katerimi je tudi njegov doprsni kip. Med slikami je tudi nekaj goriških motivov, kakor goriški grad, Antonov trg, cerkev na Travniku iz Koroninijeva palača na Trgu Culiat. Razstava bo odprta do konca meseca ter je deležna precejšnjega obiska in zanimanja.
VERDI 17.00—22.00: »Tora, Tort, Tora, Tinoreddlbile retrosesna del-1’attacco a Peaml Harbour*, Jdne-maskopski fUm v barvah.
CORSO 16.30—22.00: «Topollno sto-ry», Walt Disneyeva barvna slikanica ; sledi dokumentarna slikanica «1 tre porceJlini«,
MODERNISSIMO 16.45—22.: «Sar-t-ana nella valle degli avvoitoi*, W. Berger in W. Preston; italijanski film v barvah.
VITTORIA 17.15—21.30:	»Un tipo
che mi piacen, J. P. Belmondo in A. Giradot; francoski film v barvah.
CENTRALE 17.15—21.30: »Oti spe-ricolati«, R. Redford in G. HaJk-man; film Je v barvah.
Tržič
AZZURRO 17.30 «Spiendoiri e ml-serie di Madame Roul», U. To-gnazzi in V. Capriol.
EXCELSIOR 16.00: «Woodstock — tre giomi di pace, amori e mušica». Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE 17.30: «To... š mo rta te nonna», J. Adgemova in K. An-dree. V barvah.
Nova Gorica
SOČA «Barbarellaj, francosko-ita-lijanski barvni film — Ob 18. in 20. uri.
SVOBODA «V vrtincu nemira«, italijanski barvni film — ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Deklica s samokresom«, italijanski barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL Prosto.
PRVACINA »Dnevi jeze«, italijanski barvni film — ob 19.30.
RENČE Prosto.
DE2URN1 LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves daa In ponoči dežurna lekarna ALEŠ ANI. Ul. Carduoci 38, tel. 22-68.
V	TR2ICU
V	Tržiču je ves dan ln ponstt dežurna lekarna AL REDENTORB, dr. De Norilis, Via Rosselll 23, tel
72-340.
30. oktobra 1970
Gradiščansko HKD dobilo svoj dom
Odmev na uradni obisk vladne delegacije SR Hrvat« ske je vsestransko pozitiven in veliko obeta
Polemike
v zvezi
• • •
lmi
z letošnj Nobelovimi
nagradami
STOCKHOLM, 29. — Zaradi polemike, ki se je razvila okoli podelitve nagrade za slovstvo ruskemu pisatelju Soiženicinu, polemike, ki gre preko okvirov literarnega sveta, je skoraj neopazno Slo mimo to, da so Nobelovo nagrado za mir podelili norveškemu znanstveniku dr. Normanu Borlaugu. Prav gotovo je tudi to nagrado, Nobelovo nagrado za mir, dobil človek visokih znanstvenih kakovosti na področju agronomije. toda... Da, toda odprto je veliko vprašanje, ali je bilo treba podeliti to visoko priznanje njemu, ali pa bi bilo mnogo bolje, veliko bolj naravno, če bi temu znanstveniku dali neko drugo priznanje, Nobelovo nagrado za mir pa bi prihranili za koga drugega.
Znani norveški strokovnjak prof. Johan Galtung je v zvezi s tem najostreje opozoril, da je bila letošnja podelitev nagrade za mir v popolnem nasprotju z Nobelovo oporoko. Norveški znanstvenik Nobel, ki je odkril dinamit, je bil človek, ki je veroval, da bo to rušilno sredstvo privedlo do tega, da bo vojna postala nemogoča, ker bi človek s tem uničevalnim sredstvom napravil samomor, če bi ga uporabil. Zato je naložil velikanska finančna sredstva v sklad, iz katerega se vsako leto nagrajuje ustvarjalnost na najrazličnejših področjih, ki služijo človeštvu. Nobelova želja je tudi bila, da naj bi nagrado za mir dobila oseba «ki je pretežni del svojega življenja in svoje dejavnosti posvetila spodbujanju bralstva med narodi, zmanjševanju in tudi ukinitvi stalnih oboroženih sil, organiziranju in razvijanju mirovnega kongresa itd*. Za Borlauga pa bi kao takega ne mogli reči, pa čeprav mu nihče ne oporeka zaslug v agronomiji.
V	današnjem svetu pa, kot opažajo posamezniki, obstaja vrsta velikih pobomikov miru in bratstva med ljudmi- in narodi. Nekateri omenjajo v zvezi s teni brazilskega škofa, kardinala Cama-ro, ki iz mesta Racife vodi katoliško cerkev v enem najbolj zaostalih predelav Latinske Amerike in je bil ob raznih priložnostih toliko pogumen, da je kritično ocenil ne le brazilske posvetne, pač pa tudi cerkvene oblasti, pa tudi same osrednje cerkvene kroge, konkretno celo Vatikan. Drugi v zvezi s tem omenjajo generalnega tajnika Združenih narodov U Taota. Kritiki Nobelovega odbora prav zato menijo, da so se ljud!e, ki odločajo pri podeljevanju Nobelovih nagrad tokrat držah nekakšnega političnega oportunizma, ki je v popolnem nasprotju z vofjo ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela.
V	Stockholmu so se včeraj razširili glasovi, da je bil akademik Lundquist proti podelitvi nagrade Soliemoinu, »pa čeprav visoko ceni njegove pisateljske kakovosti in njegovo moralno trdnost*. Glasovi o tem so prišli preko časnikarskih krogov, ki so objavili razgovor z njim in o čemer se je že govorilo. Po pisanju določenega dela tiska je bil Lundquist za to, da bi se Nobe’ova nagrada za slovstvo podelila letos italijanskemu pisatelju Albertu Maravn in je zate glasoval proti temu. da bi nagrado dali Soiženicinu. Toda sovjetski »kand* dat* je bil lzkliu-čen iz sovjetskega društva pisateljev in živi v splošnem <v nemilosti*. Zato je glasovanje zanj, r a.so vanje ciz humanitarnih raz-
Pred desetimi dnevi so v Žeiijez-nu, središču avstrijske dežele Gradiščanske, otvorild Hrvatski dom. Svečanosti ob otvoritvi so se poleg množice ljudi iz samega mesta ter iz raznih predelav Gradiščanske udeležili tudi deželni svetovalec Timhof in deželni predstavnik Probsi. Iz SR Hrvajbske pa so se svečanosti udeležili kot gostje predsedhik kulturne komisije SR Hrvatske Lukatela, predstavnik jugoslovanske ambasade na Dunaju Gngo Lučič, Izseljensko matico Hrvatske pa so zastopali Rajič, Blaženčič in Žič.
Slavnostmi govor na svečanosti je imel predsednik Hrvaiskega kulturnega društva dr. Alfons Kom-feind, ki je orisal napore za gradnjo Kulturnega dama, ko je začel s to zamislijo že pred petnajstimi leti tedanji predbetkiik HKD Fran jo Leopold, ki je kupil v ta namen že zemljišče v ŽeSjeenu. Nato se je načrta lotil dr. Iinzer, ki je hotel Hrvaški dom zgraditi v kraju Veliki Borištof in to s subvencijo avstrijske vlade za kulturni razvoj gradiščanskih Hr-valbav, pa so pristojne oblasti to preprečile, nato se je načrta lotilo vodsitvo HKD z dr. Komfaidom na čelu, ki je davno željo, dati Hrvatskemu kulturnemu društvu streho, pripeljal do konca.
Svoja izvajanja je predsednik zaključil z zahvalo hrvaško čutečim Gradiščanom, ki so veliko prispevali za stroške gradnje, pa tudi ministrstvu za prosveto na Dunaju ter deželni vladi v Že-ljezrnu, ki so vedno močno podpirali HKD. »Če bi teh ne bilo, bi bile finančne težave HKD veliko več)«*. Je rekel govornik.
g'asov logov*
Kakor srno pred nedavnim poročali, je Gradiščansko v Avstriji obiskala uradna delegacija SR Hrvatske. Ob tej priložnosti je glasilo gradiščanskih Hrvatov Hrvatske novine objavilo članek, ki ga v skrajšani obliki povzemamo.
Tridnevni obisk prve hrvatske vladne delegacije Gradiščanski prehdstavija brez dvorna temeljni kamen na poti k boljšemu razvoju sosednih in prijBteljskkh odnosov med SR Hrvaško in našo zvezno deželo. To se je jasno pokazalo v pozdravih im zdravicah, še posebej pa v delovnih razgovorih. Ti razgovori so obsegali vse možnosti gospodarskega in kulturnega sodelovanja, pa tudi nekatera druga vprašanja, ki zanimajo obe deželi. Pokazalo se je, da ob-
trgovskih zvez, tunama m tudi
kooperacije na področju industrijske proizvocrije. Hrvatafca delegacija je podčrtala, da bi uvedba maloobmejnega prometa okrepila gospodarsko sodelovanje. Vsekakor se je ugotovilo, da možnosti sodelovanja še dolgo niso izčrpane in zato je bilo več konkretnih predlogov, kamor so bile vključene tudi izmenjave znanstvenih izkušenj in kulturnih stikov, pa tudi medsebojni obiski. Po mnenju obeh delegacij »predstavljajo gradiščanski Hrvat« važen dejavnik za nadaljnji razvoj dobrososedskih im prijateljskih odnosov. Samo ob sebi pa se razume da se marajo hrvaški manjšini zagotoviti vse pravice za njem po-po'ni razvoj*.
»Hrvatske novine* nato nadaljujejo:
»Kakor smo iz radia Zagreb, v oddaji za gradiščanske Hrvate slišali, je član izvršnega sveta sabora SR Hrvatske Velčič konkretne želje posameznih ustanov SR Hrvaške takole označil: zagrebška 10. gimnazija bi želela izpostaviti stik z gimnazijo v gradiščanskem kraju Gornji š»ca, kjer se uvaja prvi razred s hrvaškim učnim jezikom; reška gimnazija bi rada prišla v stik z glavno šolo v Velikem Borsto-fu. Društvo književnikov Hrvaške vaibi na prvo zasedanje hrvaških književnikov, narodno gledališče
UJitAJV	------c* -
Varaždinu, tanuburasko društvo
Del švedske javnosti prišteva Solženicina med pisatelje evropskega formata. Hkrati pa se^ poudarja, da so mu v začetku šestdesetih let to mesto, ta položaj dajali tudi sovjetski uradni literarni krogi, kar so priznavali tudi ljudje na odgovornih mestih, kot na primer sam Šolohov.
V zvezi z vsem tem se ugotavlja, da je bila Nobelova nagrada za književnost od 1901. leta dalje podeljena že 66 književnikom. Nikoli ni pri dodeljevanju te nagrade prišlo do večjih sporov, razen v primerih, ko se je nagrada podeljevala kakemu ruskemu pisatelju. Iz cele vrste slavnih imen iz ruske literature je Nobelova nagrada v začetku stoletja ♦izgubila iz vida* velikane peresa •.akršni so Tolstoj, Čehov, Gorki. Šele leta 1933 se je v galerijo Nobelovih nagrajencev vpisal Ivan Bunin. Četrt stoletja pozneje je nagrado dobil avtor «Dr. Živaga* Pasternak, ki se je iz znanih razlogov moral temu priznanju in nagradi odpovedati. Leta 1965 so člani švedske akademije priznali visoko vrednost že davno prej napisanemu c Tihe mu Donu* in u-strezno nagrado dodelili avtorju Šolohovu. Ob tej priložnosti pa med švedsko akademijo in med določenimi sovjetskimi krogi, to se pravi med vodstvom ruskega društva književnikov, ni prišlo do upora. Tu, v švedski prestolnici, se pogosto poudarja, da Solžeru-cin predstavlja izrednega pisatelja. Ali je letošnja nagrada morata biti podeljena njemu, ali kakemu drugemu velikemu pisatelju, pa je stvar subjektivnih gledišč.
O. s>
«Pajo Kolarič* iz Osijeka in cela vrsta drugih kulturno-umetnaštah ustanov prav tako želijo tesnejše sodelovanje z Gradiščansko. Zelo pozitivne perspektive se kažejo tudi glede sodelovanja radijske postaje Zagreb s studiom Gradišče, kjer se misli tudi že na zamenjavo programov. Organizirali bi se tečajo za izboljšanje jezika in to za učitelje, študente in učence. Mestna knjižnic« v Zagrebu želi vzpostavit« zveze z bibliotekami na Gradiščanskem itd.*.
V soboto, 31. t.m. zvečer, in v nedeljo, 1. novembra popoldne, bo gostovala v Trstu Opera roškega Narodnega kazališta »Ivan Zajc*, ki bo uprizorila Zajčevo opero v treh dejanjih »Nikola Šubic Zrinjski*. Opero bo dirigiral Vladimir Benič, ki ga vidimo na gornji sliki.
...................mn............................................................iiiHliiiiiiiinilunimHi.111111111»
ZNAMENITA STRUPENA RIBA FUGU
Varianta «ruske rulete» ohranjena na Japonskem
Število smrti zaradi uživanja ribe se je zmanjšalo na 50 ■ Po dveh letih pripravniške dobe morajo kuharji polagati izpit
Slovenska
poezija
v angleški reviji
Revija eModern Poetry in Tra-slation» (Prevedena moderna poezija), ki izhaja v Londonu, je posvetila celotno septembrsko številko modemi slovenski poeziji. Po izboru iz modeme francoske, skandinavske, nemške, grške, češke in . T«?fce j&ezue se je pojpvitovangleškem svetu tudi nase moderno
pesništvo. Revijo urejata znana angleška pesnika Ted Hughes in
Daniel Weissborn.
Oprema prve antologije slovenske modeme poezije in v dveh primerih tudi proze, je dovolj zanimiva. Sestavljajo jo Zagoričnikom «topografska pesema, faksimile jugoslovanskega nacionalnega zemljevida in tekst o Sloveniji iz *Encyclopediae Britannicae».
Večino prevodov v angleščino sta oskrbela Veno Taufer, ki je dalj časa živel v Angliji, in angleški pisatelj Michael Scammell, ki je bil leto dni doktor na ljubljanski univerzi. Revija izhaja četrtletno, v njej pa so predstavili 14 slovenskih avtorjev. O vsakem je kratka biografska in bibliografska informacija.
Na uvodnem mestu je z enajstimi pesmimi Edvard Kocbek, katerega predstavljajo tudi prozna odlomka iz *To-oriši je* in »Listine*. Sedem pesmi ima Jože U-dovič, pet Kajetan Kovič, devet Gregor Strniša, šest Dane Zajc, sedem Veno Taufer in Saša Vegri. Med novejšimi pesniki so zastopani Franci Zagoričnik z eno pesmijo, Svetlana Makarovič z dvema cikloma, Tomaž Šalamun z desetimi pesmimi, Aleš Kunaver s tremi, 1. G. Plamen z eno, prav tako z eno tudi Andrej Br-
i/ui •
Ob koncu je objavi„ .t še odlomek iz dela Rudija Šelige eTriptih Agate Schtvarzkobler*. Nekonvencionalna opazovanja in duhovite informacije o Sloveniji in njenih prebivalcih je napisal Michael Scammell. Svetlana Makarovič je z Gregorjem Strnišo sama prevedla svoje pesmi. Antologija je sestavljena po merilih angleškega kulturnega prostora in zaradi tega upošteva predvsem besedila, ki so za ta prostor nova in vanj vnašajo novo problematiko, ki je angleška poezija ne pozna.
•tiiiiitiiiiiuimiiiiimiiuiitiiiiMiiiiiiiii
iiiifiiiiiiiinniiiiiimiiiiiaiiiiiimimiimiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekateri prijatelji s prebujno domišljijo vam bodo več škodili kot koristili. Ogibajte se nekega sorodnika, ki vam je slab svetovalec.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ne podpišite ničesar, kar bi bilo večje važnosti. Imeli boste genialno zamisel, ki jo čimprej uresničite.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Okoliščine so primerne za sprejem nekaterih gospodarskih odločitev. Razumevanje sorodnikov vam bo dalo novega poguma.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne kažite se preveč usmiljenega, ker bi vas kdo utegnil prevarati. Večja previdnost v srčnih zadevah.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpravite škodljiv vpliv z večjim zaupanjem vase. Svoje čustvene namere ste gradili na nerealni osnovi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite ugodno priložnost z največjo prisebnostjo. Ogibajte se pretirane razdražljivosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte preveč za nepotrebne stvari.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Med obiskom nekega tujca se vam bo nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte vedno svojih najbližjih.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ohranite svojo neodvisnost, od ka tere imate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izpolniti morate zelo delikaten program, zato bodite oprezni. Ne prepuščajte se pesimizmu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vne sli boste v svoje delo neke novosti. Deležni boste nekega prijetnega obiska.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
Mnogim je znana »ruska ruleta*, malokdo pa pozna japonsko varianto te igre. Imenuje se fugu: tako je tudi ime balonasti ribi, katere je več vrst in jo je mogoče ujeti v bližini japonske obale. Ta riba pomeni enako nevarnost kot pištola z eno kroglo. Če je fugu dober, je vse v redu, v nasprotnem primeru pa oseba, ki ga jo, umre že v nekaj minutah po zaužitju. Vsako leto pa veliko Japoncev umre v hudih bolečinah, ko si privoščijo dobro kosilo s fugujem, ki ga imenujejo tudi strupena riba. Kljub temu, da so lani uvedli zelo stroga pravila za pripravljanje te ribe, se je število smrti znižalo le na petdeset, toda smrti so še.
V preteklosti so restavracije, v katerih so fugu pripravljali, imele napisano telefonsko številko najbližje ambulante za prvo pomoč. Sedaj pa pravijo, da je vseh smrti vzrok domača kuhinja. Če fugu sami pripravijo doma, so Japonci v smrtni nevarnosti. Po vojni je bilo za to najslabše leto 1958, v katerem je umrlo 176 oseb, od tedaj se je število smrti zmanjševalo, dokler ni leta 1969 doseglo 43 žrtev. Problem pa je še vedno pereč.
Najbolj strogi ukrepi veljajo v Tokiu, kjer že deset let ni smrtnih primerov. Mestne oblasti namreč zahtevajo od kuharjev, ki želijo dovoljenje za kuhanje fugu-ja, posebne izpite, poleg tega pa so prepovedali prodajo te ribe javnosti. Vsako leto morajo tisti, ki kuhajo ribo, praviti dva izpita; pismenega in praktičnega. Znati morajo identificirati različne vrste fuguja, ki jih lovijo v japonskih vodah, poleg tega pa morajo znati ugotoviti različne strupene dele ribe in dokazati, da znajo izločiti strup iz fuguja.
Najbolj strupeni deii te ribe so jetra in jajčniki samic, toda strokovnjaki menijo, da je v različnih stopnjah strupena tudi koža in prav tako tudi meso fuguja. Izpit lahko polagajo kuharji po dveh letih pripravniške dobe pri izvedencu za kuhanje ribe, strogost pri izpitu pa je tolikšna, da vržejo vsako leto vsaj polovico, če že ne več kandidatov. Strogost je razumljiva, če pomislimo, da nastopi smrt zaradi zastrupitve s fugujem že v tridesetih minutah po zaužitju in da za ta strup ni protistrupa. Le eno upanje obstaja in to je bruhanje.
Ker je v vseh delih ribe strup, pomeni preobsežno uživanje te ribe gotovo smrt, prav tako, kot če je riba slabo pripravljena. Kilogram mesa strupene ribe, ki vsebuje le majhen odstotek strupa, lahko pomeni smrt prav kakor žlica jeter ali jajčnikov. Strup napade centralno živčevje ter po-/zroča ohromitev in celo najmanjša sled strupa ohromi ustnice. Toda to je učinek, za katerega se zdi, da ga sladokusci zelo cenijo.
Kar je najbolj zanimivo in čudilo je to, da postaja fugu vedno

ŠOLAR. Ilustrirala Marienka Stupica. Izšlo v zbirki Najdihojca. Kartonske slikanice za predšolske otroke. Založila Mladinska knjiga 1970.
ŠTEVILKE. Ilustrirala Marienka Stupica. Izšlo v zbirki Najdihoj-ca Kartonske slikanice za predšolske otroke. Založila Mladinska knjiga 1970.
Otrok in družina 1970, st. a
1 Revija za družinsko vzgojo.
večja znamenitost. Že v samem Tokiu je 1440 restavracij, ki imajo dovoljenje za pripravo fuguja. Nekateri lokali pa so specializirani za pripravo fugu ji in ne postre žejo z ničemer drugim. Kuhar, ki bi povzročil smrt svojega klienta, bi takoj izgubil dovoljenje za pripravo te ribe in bi imel sitnosti s policijo, prišlo bi celo do tega, da mu zaprejo restavracijo. V Tokiu še ni bilo takih primerov, toda v drugih krajih dežele ljudje še vedno umirajo zaradi fuguja. To se dogaja predvsem na jugu, kjer morejo Japonci kupiti ribo na ribjem trgu in jo pripraviti doma z vsemi posledicami, ki morejo nastopiti.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Martin Mayer v nemškem kulturnem klubu
V nemškem kulturnem inštitutu se nam predstavlja že vdrugič devetintridesetletni kipar Martin Mayer. A tudi to pot spet le z razstavo grafik, v katerih izstopa mojstrskost risbe. Mayer se je rodil v Berlinu, živi pa že od petnajstega leta v Miinchnu, kjer je dokončal akademijo pod vodstvom prof. Theodora Georgija. Kakor učitelj, tako tudi učenec dosledno sledi upodabljanju človeškega telesa v njegovi naravni lepoti, kjer prideta posebej do izraza moč in zdravje. Prirejati kiparske razstave ni enostavno, zato nam kipar tu prikazuje svoje plastike le v njih fotografskih posnetkih. Sicer pa njegov bron, glava velikega pesnika Goetheja, krasi že štiri leta vežo inštituta.
Mayer se v svojem kiparstvu zelo približuje vzorom pokojnega Karla Putriha. To posebno v oblikovanju ženske, ki jo v polnokrvnosti oblik skuša poenotiti v samo bistvo ženske kot ohranje-valke človeškega rodu. Samo iz tega zornega kota moremo gledati in sprejemati nekatere, tudi po današnjih pojmih ustvarjalne svobode, zelo drzno izvedene risbe in kamnotiske ženske golote, ki nam jih Mayer prikazuje na tej razstavi.
PO PREPOVEDI DVOJEZIČNEGA NAPISA NA ŠENTLENARTSKEM POKOPALIŠČU
Danes in nekoč...
Napis na Bankičevem nagrobnem kamnu
Napis na Gusovem nagrobnem kamnu
Z razliko od njegove prejšnje razstave v Trstu, je sedanja zelo enotnega videza, tako po velikosti del, kot tudi po njihovi vsebini. Povsod v teh velikih listih podaja Mayer s plastično obrisnost-jo kiparja, enovit tip mlade v oblo polnost telesa dozorele ženske. Vendar vedno le v hrbtno ležeči ali klečeči legi najrazličnejših naklonov. Le-ti pa, kot že rečeno, čeprav naravni, so po svoji drznosti razkazovanja možni le v sproščeni intimnosti okolja.
Potrebno pa je pripomniti, da so te risbe nastale brez kakršnihkoli predsodkov. Bile so kiparju nujnost pri iskanju potencirane plastičnosti izrecno ženskih oblik, ki jih nato združuje v dokončnosti zamišljenega kipa, kakor ga vidimo v umetnikovi delavnici v celostranski sliki kataloga.
MILKO BAMBIČ
Da postaja bencin, vštevši njegove derivate, «vsakdanji kruh* vsega predvsem razvitega sveta, se vidi med drugim tudi iz tega, da bodo v prihodnjih dveh letih zgradili nadaljnjih 200 rafinerij, ki bodo predelale na leto nad 600 milijonov ton surove nafte. To so podatki iz zahodnih virov, ki ne upoštevajo Sovjetske zveze. Po istih podatkih so vse rafinerije na svetu, razen sovjetskih, lani predelale dve milijardi 350 milijonov ton surove nafte.
Po nedeljskem (25. t.m.) svečanem odkritju spomenika trinajstim slovenskim padlim partizanom na šentlenartskem pokopališču v Beneški Sloveniji smo ugotovili, da so na nagrobnih spomenikih vklesani sami slovenski priimki (prevladuje priimek Terlicher, za njim pa Floreancig, Sirch, Predan, Urbančič itd.) in da so ital. priimki največ trije. Zato smo domnevali, da nikakor ni mogoče, da na tem pokopališču ne bi bilo prav nobenega nagrobnega napisa v slovenščini.
In res! Po četrturnem pregledovanju nagrobnih napisov smo našli kar dva!
Če bi iskali dalje, bi verjetno našli še kakšnega; če bi pa vztrajali pri iskanju tistih, ki so bili prekriti (verjetno so bili nekateri tudi zbrisani) pod medvojnim fašizmom in povojnim trikoloristič-nim terorjem, bi za gotovo prišli do presenetljivih ugotovitev, saj je znano, da je po pokopališčih tistih občin videmske pokrajine, v katerih prebivajo Slovenci, vse polno slovenskih nagrobnih napisov (na nekatere smo opozorili v našem dnevniku v nedeljo, 25. t.m.). Toda to so že dobro znane stvari — vsaj tistim, ki se zanimajo za Slovence videmske pokrajine.
Spričo oblastvene prepovedi dvojezičnega napisa trinajstim slovenskim partizanom na šentlenartskem pokopališču pa je potrebno opozoriti avtorje prepovedi na omenjena dva ENOJEZIČNA slovenska napisa iz leta 1887 in 1911. Navajamo besedilo obeh napisov, ker so črke zabrisane in na gornjih dveh fotokopijah težko čitljive. Priti napis, ki se nahaja samo 20 metrov (ob južnem zidu pokopališča) od partizanskega groba, se glasi:
TU POČIVA DOBRI PASTIR ANTON BANKIČ 35 L. ŽUPNIK SV. LIENARTA FARE ZANJ MOLITE R.L. 1810 V.L. 1887 ŽALUJOČA DRUŽINA
trinajst slovenskih partizanov P1 ki so padli zato, da bi tudi bet* ški Slovenci imeli pravico do venskih nagrobnih napisov, te Fa' vice nimajo.
Žalostno, toda resnično: de “ bili današnji oblastniki dosledni " morali ukazati, da se tista slovenska napisa zbrišeta...
Obraz in obleka na mrtvih dan
Vsako leto enkrat, na d:fl ®£j tviih vsak med nami počasti t min na mrtve z večjo pozornost? ki postane očitna kot množit*" obisk grobov ob tej priliki. K8® bd vas ob tej priliki opozorila *® to, kaj zahteva od vas poznavaj pravil, ld veljajo za vaš zun®*» videz na ta dan.
Ličenju obraza in celotnemu J" nanjemu videzu posvetimo no pozornost v tem smislu- ^ smo priliki primerno urejeni.J* tak dan je, kot vedno, zaže-hj obraza /vlnotta nn
Drugi napis (nedaleč od prvega — ob zahodnem zidu) pa je naslednji:
TUKAJ POČIVA č.G. ANTON GUS KOŽIŠKI KAPLAN KATER
V STAROSTI 63 LET PO VSE HVALE VREDNEM ŽIVLJENJI
JE DUŠO BOGU IZROČIL DNE 9. MARCA 1911 VEČNA LUČ NAJ MU SVETI
Preteklo nedeljo so v Kamniku odkrili spomenik vojaku — pesniku generalu Maistru, ki je po prvi svetovni vojni, s svojimi prostovoljci, med katerimi je bilo tudi veliko Primorcev, reševal na severni jugoslovanski meji, kar se je rešiti dalo. Med drugim je osvobodil Maribor.
Opozarjamo torej pristojne oblasti, ki so prepovedale dvojezični napis leta 1970 (25 let po zmagi nad nacifašizmom), da sta na istem pokopališču, na katerem je letos prepovedan DVOJEZIČNI napis, preživela fašistični in trikoloristič-ni teror najmanj dva ENOJEZIČNA slovenska nagrobna napisa. Ali drugače povedano:
Danes imata torej pravico do enojezičnega slovenskega napisa dva slovenska beneška duhovnika,
PETEK, 30.' OKTOBRA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Harmoni-
dija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Plošče; 19.30 Luna park; 20.20 Melodrama; 21.15 Komorni koncert;
1L35 Slov. Pesnmi n au Harmoru- 23 00 Danes v p^entu kar Wolmer; 12.10 Stanovanjska	d d or-d »m
II. PROGRAM
8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila:
kultura skozi stoletja; 12.20 Za
vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po B 3U> 1U 3U(	im.ju rorocua;
željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 8 ^ Dirigent L. Maasel; 9.00 Or-Za mlade poslušalce; 18.15 Umet- kostri iahke glasbe; 9.45 Radijska nost in prireditve; 18.30 Sodobni prjredba; 10.35 Telefonski pogoltal. skladatelji; 18.50 The Modem vori; 12.35 p0je C. Villani; 13.00
twu.	xo.uu me	voH; lz.oo roje t/. viuam; io.uu
Jazz Ouartet; 19.10 Razvoj social- Hij; parade; 14.00 Zakaj in kako?; nega skrbstva v Italiji; 19.20 Me- 14 95 Juke box; 15.00 Ne vse, to-šani vokalni kvartet; 19.40 Novo- ^ 0	15.40 ital. nove pes-
sti v diskoteki; 20.00 Šport; 20.50 mi; jgjo Popoldanska oddaja; Koncert operne glasbe; 21.50 Jazz; 17 35 Enotni razred; 17.55 Glas-
OO (V* 7oKmmo dlocKa	■__z___—_u:... in nn
22.05 Zabavna glasba.
TRST
beni aperitiv; 19.00 Glasbeno-go-vomi spored; 20.10 Večerno vabilo; 21.00 Kulturna oddaja; 22.15 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; Francoske nove plošče; 22.40 Ra-15.10 Jazz; 16.00 Tržaško narečno dijska priredba, gledališče.	---	---
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po-
lil. PROGRAM
Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Kratke skladbe Petra Liparja;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Skladbe za mladino;
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 »Balkanske pitore-skie...»; 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Iz francoske glasbe okrog 1900; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Dorica škobemeta; 20.00 20 let Slovenskega okteta; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00 Koncert za začetek; 10.45 Podobe in glasba; 11.15 Arhiv
14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po- pi^g. n.45 Sodobna ital. glasba; ročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 1220 Klavirske skladbe; 13.00
rocua, u.-tu mumijo	122U ft-iavirsKe sKLaaoe; ia.w
Vesela glasba; 8.00 ^°PyyKe: D-DJJ Medigra; 14.00 Glasba izven spo-Pesmi in plesi iz Istre; 9.30 «20.000 t^da; 15 00 Scarlattijev oratorij; lir za vaš spored*; 10-05 Juke 17 35 strani iz albuma; 17.45 Jazz; box; 10.30 Sopranistka V. de Los 18 30 uhka glasba; 19.15 Večer-Angeles; 11.30 Orkestri lahke glas- koncert; 20.15 Bodočnost pre-be; 12.00 in 12.45 Glasba po že- sa<jitve organov; 21.30 Opereta, ljah; 14.15 Polke in valčki; 15.30	cil nniPim ia
Tops-pops; 16.15 Mladi izvajalci;	FILODIFUZIJA
16.45 Kulturna panorama; 17.10	8.00 Koncert za začetek; 9.15
Vaši pevci, vaše melodije; 18.00 Baletna glasba; 10.20 Ital. inštru-Simf. koncert; 19.00 Poje Gigliola mentalna glasba; 11.00 Medigra; Cinquetti; 19.30 Prenos RL; 22.10	11,45 Klavirski koncert; 14.30 Mu-
Glasbeni kontrasti; 22.35 Godalni zio elementi; 15.30 Simf. glasba — kvartet.	stereo.
NACIONALNI PROGRAM
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ital. novi patenti; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Spored za otroke; 18.45 Klavirski koncert; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Posebna reportaža; 22.10 Boks; Arcari-Diaz; ob koncu dnevnik.
II. KANAL
nega obraza, odpade pa ■- j pretirano ličenje obraza, ki ( ob iskreno žalostnem vzdušju činkovalo neprimerno. To P0"*, ni, da uporabljate le pude^ L dnevni kremi, da vam zaščit* . raz, od ličil pa le rdečilo za ce in rahlo poudarjanje črte ^ Na ličenje obraza moramo ob priliki skrbno paziti peedvsrt*1 , to, ker se s skrbnim in dostaj^
ličilom veliko primerneje
mo, poleg tega pa moramo r", nati na morebitno popravljan?j( čila, če se razmaže in je to J* neizvedljivo in na javnem
estetsko nedopustno.
m
dt
st
Sl(
8«
Si!
h
Rc
Pi
če-
Ve,
Na jat tel Poe to< v,
\
igr,
di
tre,
tre
de
lija
let?
liat
ko
koh
Ji
titi|
krj »a vo 1
jetj),
k,i
tola
t01
ktic
oro
Sip
S.’
ad
11 ti
S
Pr
tthii
dovo
&iav
H
Av
predhodno pazimo, da se zaplet ja jem izognemo. .. ^ Mrtvim se oddolžimo z grobov tudi s čim bolj prriPjj no izbrano ob'eko. Nikakor priliko ni obvezna črna bart*’^ ^ ^ vezna pa je temna barva. ji jjj P bolj neprimerno pa dehwjjva|i grobovih bleščeč nakit, ki , t na vse drugačno srečanje	tj
to. Prav tako vsakršno. blago in preveč izstopajoči	‘hiti
deli ne sodijo v ta namen. j) Rada bi bralke prepušča1®' j
je obisk mrtvih resen in tak ^ vezen dolg nas vseh, da $ svetimo ne le vse svoje mislkjf
I
pak tudi s svojim zunanjim zom pripomoremo k želene1*1 kol ju. Če boste skrbno urej6*?' y da bi v skrajnosti pretiravaj sami s seboj zso0"”:* Manja Pečnik Vovk®
0 potresih na Luni

NEW YORK, 29. naprav, ki jih je posadka 12» pustila na Lunini poivrsrijjj ameriški znanstvaiilti Lahko j, proučili potresne sunke na *V satelitu in prišli do nove te**1)) potresih na Luni. Hipotezo 0 j je formuliral dr. Rolf
strokovnjak za seizmologijo WJ niverzi na Havajih: ko Lur*® y v najbolj oddaljeno točko ®<* .« lje, v apogej, se pojavijo ®r j telitu seizmični premiki, i verjetno povzročajo nena®: j bruhi vulkanskih plinov, 10
zemeljska privlačna sila držuje več pod Lunino P°L!
Že lani poleti so napi

21.00 Dnevnik; 21.15 »Strategia del ragno* - TV film; 22.55 Habitat.
JUG. TELEVIZIJA
SLOVENIJA
8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila:	7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30
8 30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in Poročila; 7.45 Informativna odda-iaz; 11.10 Radijska igra; 12.10 ja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Ra-Kontrapunkt; 13.30 Strnjena kome- dijska šola za nižjo stopnjo; 8.36
20.00, 22.35 Poročila; 9.30, 14.15 TV v šoli; 11,00 Angleščina; 15.40 Splošna izobrazba: Gore in taborjenje; 17.00 Obzornik in poročilo z zasedanja ZKJ; 17.50 Bratovščina Sinjega galeba; 18.20 Fikn; 18.30 Ansambel »Komi grupa*; 19.05 V središču pozornosti; 19.45 Cikcak; 20.35 Vremenar - film.
Luni oddajale podatke o r\-tj
...	, l(fp>
tako da so mogli znanstva . gotoviti, da pride na sate^p seizmičnih premikov tudi pride Luna v najbližjo točk® f Iji, v perigej. Tedaj pa sij' kovnjaki ugotovili tiudi o&ut stvenih razlik. Ko je Lun®
bolj oddeljeni točki od ZeiuJ&l de do potresov na več f
kot pa takrat, ko je sa1® 1? bljiže Zemlji. V najbližJ’ pride tudi do takih zadevajo globlje plasti J y
rr. totem ko so ostali potre®*
površini. Toda tudi potres* S geju naj bi bili odvisni ■“ meljskega gravitacijskega
0 spolnosti po snirf
- Zdi,sp
HOLLYWOOD, 29. -je spolnost obsedla vse._ * J woodu so te dni zaključil u||
flifi Ulmsi 1ri tjntfi tinsloV *	.
k
a
~s
s
hi
iv*
“ 6
.....
1?
1?
nje filma, ki nosi naslov staja spol tudi po smrti?■
bo nesporazumov, bomo ^ / dali, da gre za film, ki st,j/ je iz tega problema, i» ^ lj prikazuje med drugim ,ie( ? tetični tsejem pornografiji .d Yorku. Pred kakim mesecy na Holandskem priredil1 rodni sejem pornografije nosti nasploh, sejem, Aj Iv bil veliko ljudi iz sosedi>K Holandska, Danska, še kaka druga sosedna ^
oe rvurvu u/ uyu auoeun**
ta esejem» zmogla in ji M tovo ni kdo ve kako > d Vvrašanie ie. leakn bi s"m ",

S
Vprašanje je, kako bi prireditev obnesla v amf1]^(
pnreanev oonesia v avi*- ^ stolnici ali v kaki njeni %	^
H, fcajti znano je, da x-‘	™
dvema
ma: na eni strani so /j**®,
ZDA opravka z
trani ,iu . hudo liberalni, na drugi £ no konservativni. Zato v tem filmu, o nekem naf"f/
sejmu pornografije. Filn1 red Robert Doivney P° Bucka Henrgja.
ŠPORT ŠPORT SPO
j P* bent , sir i pr«'
Je j!
'ni. I* , dta
evropski pokal narodov
Italija bi se zadovoljila tudi z neodločenim izidom
V sobotni tekmi bosta selo verjetno nastopila tako Rivera kot Mazsola
n & j $ nest.4 ioži£?
Ra*
fla?
gv'aW
01«^
TIU 91
iz# lu, ni. aže# vsa? Id išjo
ft
Siti ^
i ^
-te <* °b*
0	ra? a<. t« <5
1	“5
£
UNAJ, 29. — Italijanska nogo reprezentanca je danes opol-0*1 jOPetovala v avstrijsko pre-,1. ,nit0; Odpravo sestavljajo natopi igralci: Albertosd, Cera, Dr>-Si,»•*'> Gori. Niccolai, Riva, De p \ Ferrante, Bertini, Burgnich, j, ttnetti, Mazzola, Prati, Rivera, j~“°> Juliano, Zoff in Poletti.
Pki 1 • Je vzIetelo z letališča v Wv'naer. Je volijo število navijale ni’h zahtevalo, seveda naj-Na w ,.?*ve> avt°grame in slike, jjj^toliščii v Schwechatu je ital> rji .e reprezentante dočakal gene-konzul Quetin, nakar so se IfoL 1 v Parkhotel Schonbrunn, kjer v /JVs*azzUrri» bivali dokler bodo
Šrawareggi J'e Potrdil, da so vsi ii R-1 V c*°l)ri telesni kondiciji, tu-treni-^3’ ki se “i rnogel udeležiti Prpi,ga Proti Gubbiu, ker je bil te ,Ji ■ Riva sploh zadnje čase lijatl.,a vsega, kar delajo ostali ita-letalo 1 .rePrezentanti: ali zamudi Ijati ’ ® ga s Sardinije mora pe-ko j.1? kontinent, ali je prehlajen Hi«) ^ ■ 4ren’irala> skratka je ne-
Utaj na igrišču, ki je zraven zna-terj, dUnajskega stadiona na Prala i’.P^jntrišnjem pa bo trening »o SScu’ kjer bodo igrali. Posta-Nni ° °kjavili verjetno komaj po j treningu, je pa zelo ver-Bur ’. ,« bo naslednja: Albertosi; to, r^1Ca* Facchetti; Bertini, Rosa-m, £a.‘ Domenghini, Rivera, Maziji Sisti, Riva.
tam* yratarja italijanske reprezen-notna .kertosi in Zoff sta popol-bro r tTl'rna- Tudi Ferrante je do-en ^^Položen saj upa, da bo vsaj
Privilegiran.
ho na sporedu kratek tre-
altinp £as zaigral tudi on. Kapetan jj" r acchetti parvi, da je Avstrija _2adnJem času zabeležila zna-
sai ie p° P°razu z
il3(j. aviJo igrala neodločeno z eijo arsko in potem zmagala Fran-ji , a Dunaju. Italija je v Avstri-chMHga^a do sedaj trikrat. Fac-p aPa. da bo še četrtič.
f^n'k italijanske profesio-#a o^gometne zveze Stacchi ie SolTŠanie de ^ Italijani za-izjavii ' z neodolčenim rezultatom bosIU’ da ja,
Cna ekipa.
r ^$ eki(J* ,j.°i bodo praktično obdržali in j?’, je igrala proti Madžarski Pl»ciji. Igrala bosta lu-lgralca» ki sta bila do sedaj ii R!^. za avstrijske barve:,.Kreuz latoi? ',Prvi je dal edini gol Mad-' Proti V,<*"u8i Pa zmagoviti dosežek * fancozom.
saj je Avstrija zelo
1*5?
in	1^ je igrala proti
.“L ? 4 mJ" Franciji. Igrala bosta 1u-: ■ v«,: UsoLg ^alca, ki sta bila do sedaj
VIm Ta
I
od
ir#> _	________________
v Gregorčičevi dvorani
"r«žabni večer ^šarkarjev Bora
^kcijg* ,®h 20. uri bo košarkarska N v 'r. ®or v Gregorčičevi dvo-p in	Priredila družabni ve-
2 ,njim uradno začela svojo •V«: .ko sezono za leto 1970-71.
osli* j
im 7-
V'
S>
ovk«'1
Ut*
ti
t
j« 7J
V,
<|
1’ **
pen
tvcofji
»tert
>čk° y so/l
na.
J
0 n
KOŠAK K A
šarke in prijatelji.
Po kratkem govoru, s katerim bodo predstavniki odseka seznanili udeležence o programu letošnje košarkarske sezone, bo priznani slovenski filmski umetnik Aljoša Žerjal predvajal dva zanimiva filma s posnetki olimpijskih iger v Mehiki in s košarkarskega svetovnega prvenstva v Ljubljani. Prava novost bo film o ljubljanskem prvenstvu, saj ga bo Žerjal prvič posredoval občinstvu.
Poleg tega je namen družabnega večera ta, da se košarkarji vseh ekip pred raznimi prvenstvi sestanejo in se med seboj spoznajo.
HOKEJ NA LEDU
Danes in jutri se bosta srečali med seboj državni reprezentanci Italije in Francije v hokeju na ledu. Drevi bo na sporedu srečanje v Milanu, jutri pa v Comu.
Obe reprezentanci sta se doslej pomerili že trinajstkrat. Izkupiček srečanj govori v prid Italiji, saj je osvojila 11 tekem, Francija pa le 2.
PO SVEtOVNEM PRVENSTVU V GIMNASTIKI V UUBLJANI i TEKMOVANJE ZA MEMORIAL MIRKA FILEJA
Japonska gimnastična šola Kljub razmeroma skromni udeležbi
trenutno najboljša na svetu
Pri ženskah «dvovladje» Sovjetinj in vzhodnih Nemk
Velika telovadna predstava v 1 nov vzhajajočega sonca. V svojih J temih vajah, premetov nazaj 1 Ljubljani je zaključena. Zdaj lahko | naslednjih nastopih pa so Japonci1 gredi, itd. Od nekdanje ženske te- Najvažnejši del memoriala «M. potegnemo pod dogodki v hali Ti- pokazali vse kar znajo, in tega ni lovadbe je ostalo res bolj malo. Filej» se je zaključil s tekmovanjem
več dobrih rezultatov v atletiki
Na sporedu bo še nastop v košarki in «med dvema ognjema» • Tekmovalci iz Rupe najboljši strelci - V balinarskem turnirju so zmagali Goričani pred Doberdobci
voli črto in opravimo kratek obra- bilo malo. Pomisliti moramo, da so Kljub temu pa- je treba priznati, čun. Ta je bii vsekakor pozitiven: ! ob koncu dvanajsteroboja zaostali da dekleta na oltar težavnostnih
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimutuiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
PO ZAKLJUČKU SEZONE
JUGOSLOVANSKI ATLETI
V SAMEM VRHU SVETOVNIH LESTVIC
Najboljša jugoslovanska atletinja je Snežana Ure-pevnikova, zmagovalka zlate kolajne na univerziadi
“revi5n‘ 0 sezono za ?'li vsi'16®3 večera se bodo udele-1,1 dM,„-Dre<Jstavniki sekcij. Borovi \	81 košarkarji, ljubitelji ko-
"‘""""iniiiimnimMmmmmmii,,,,),
F Alvemia j Giuiiare ^ Gasparri “• Matera V Sesino Evelina *• Kosamo
KV,
UV°TE
C*g-»5 lir
47-l?3 lir
Adriatico
Quiled
Rinello
Lady Coppella Pallaletta
X
X
2
1
2
1
X
2
2
X
2
1
Velike mednarodne atletske prireditve so letos že za nami. V oktobru so še samo nekatera zapoznela srečanja ter tekmovanja v deseteroboju. Statistiki nam bodo kmalu priredili lestvice najboljših atletov pravkar pretekle sezone.
Na teh lestvicah bomo zasledili tudi nekaj jugoslovanskih imen. čeprav je govor o posameznikih, ki so daleč najboljši med ostalimi jugoslovanskimi atleti, je vsekakor to zelo razveseljivo dejstvo.
Najvišje uvrščena bo skakalka v višino Snežana Hrepevnik, članica kluba «21. maj» iz Beograda, ki je na drugem mestu za leto 1970. V začetku septembra je Snežana na turinski univerziadi preskočila značko 186 dm in osvojila zlato kolajno. S tem je tudi postavila nov jugoslovanski rekord. Letos je bolje od nje skočila le sovjetska prvakinja Okorokova - Lazareva (187), za njo pa so skakalke, katerih imena so dobro znana med ljubitelji atletike širom po svetu. Govorimo o olimpijski zmagovalki Miloslavi Reskovi-riuebnerjevi (ČSSR), o svetovni rekorderki «indoor» Avstrijki Gusen-bauerjevi, o najboljši svetovni stilistki vzhodni Nemki Riti Schmidt, o romunski »flopistici* Comelii Po-pescujevi in drugih.
Na tretjem mestu bomo zasledili še dva jugoslovanska atleta: Vero Nikoličevo in Daneja Korico.
Nikoličeva je v začetku julija pretekla progo 800 m v času 2’02”2. To je bilo v zahodnem Berlinu, ko je bila prva v zelo močni mednarodni konkurenci. Potem sta na u-niverziadi v Turinu boljše od nje tekli Hoffmeisterjeva (NDR) in Avstrijka Sykora. Tako se je Vera znašla na tretjem mestu na lestvici najboljših svetovnih srednjeprogašic. Isti čas je medtem dosegla tudi Karin Burneleit, ki tako deli z Nikoličevo tretje mesto. Peta je Romunka, 29-letna nosilka srebrne kolajne iz Mehike Ileana Silai s časom 2'02-5.
Korica je tretji na lestvici tekačev na 2.000 m. Ta disciplina sicer ni tako prestižna kot 1.500 m ali 5.000 m je pa vseeno značilno, da zasledimo v njej Jugoslovana, ki je letos osvojil 60 prvih mest in bil poražen le trikrat. Boljše od njega sta tekla Italijan Francesco Arese in Kenijec Keino.
Nataša Urbančič, Jugoslovanka, ki trenutno živi v Avstraliji, je le-
tos vrgla kopje na razdaljo 57,16 m, kar ji je veljalo sedmo mesto na svetovni lestvici. Ta rezultat je dosegla v zgodnji pomladi. Najboljši letošnji rezultat je dosegla Poljakinja Javvorska (61,44 m).
Tudi Ivico Karasija najdemo na lestvicah najboljših tekačev na progi 100 m. Sicer ne na svetovni, temveč na evropski, kjer ga njegov rezultat 10”2 uvršča med prvih deset. Reprezentativno štafeto 4x100 m (sestavljajo jo Muškovič, Lendjel, Kocuvan in Karasi) najdemo prav tako v samem evropskem vrhu. Karasi je svoj rekord postavil v Bukarešti na balkanskem prvenstvu, štafeta pa je dosegla čas 39”7 v Sarajevu v tekmovanju za atletski pokal Evrope.
S temi rezultati bo Jugoslavija zasedla precej visoko mesto na svetovni lestvici, ki jo vsako leto sestavijo na podlagi mest, ki jih o-svojijo posamezni atleti. Uspehi Snežane Hrepevnikove, Daneja Korice, Vere Nikoličeve, Nataše Urbančiče-ve, Ivice Karasija in štafete ne bodo šli neopaženo mimo.
STKtUAHJC
Jugoslavija je dosegle na svetovnem strelskem prvenstvu v Phoe-nixu v ZDA velik uspeh: uvrstila se je namreč na 3. mesto za Sovjetsko zvezo in ZDA. Jugoslovani so osvojili šest kolajn, med temi kar tri zlate. Na prvenstvu je nastopalo skupno 23 držav. .
Zgornji del lestvice nih kolajnah je
KOLAJNE MOŠKI				
DRŽAVA	Z	S	B	Sk.
JAPONSKA	7	6	4	17
SZ	0	3	2	5
JUGOSLAVIJA	1	0	0	1
V. NEMČIJA	0	0	2	2
gimnastični šport je pokazal izre- • sicer odlični sovjetski telovadci za den napredek, tako velik, kot še ; svojimi japonskimi tekmeci (na e-nikoli doslej. Skoraj neverjetno je, ' da je bilo mogoče v tem obdobju, ko je športna znanost že tako močno «napeta», pokazati toliko novega in zahtevnega. Domiselnost sestavljavcev vaj je bila res izredna in kajpak tudi izvajalci so s svojimi storitvami že skoraj mejili na nemogoče. To je bilo videti zlasti pri seskokih z orodij in pa v zaključkih partemih vaj.
Svetovno prvenstvo sta označevala premoč Japoncev pri moških in dvoboj med Sovjetinjami in vzhodnimi Nemkami pri ženskah.
Japonci so moški del tekmovanja odločili v svojo korist tako prepričljivo, kot še nikoli doslej. Po obveznih likih je bilo morda še pričakovati vsaj delno «povračilno akcijo* Sovjetov, doslej glavnih tekmecev malih, nizkoraslih Azijcev.
Toda nadaljevanje prvenstva je pokazalo, da je bil japonski «zaosta-nek» po obveznih vajah res le posledica nekaj hudih spodrsljajev si-
kipni lestvici) za kar 6,75 točke, torej v poprečku vsak posameznik za več kot pol točke v vsaki vaji. Sovjeti, ki imajo v telovadbi tako bogato tradicijo, niso odnesli domov niti ene zlate medalje.
Od kod Japoncem taka premoč?
Seveda, njihova premoč izhaja predvsem iz izredne prizadevnosti pa tudi telesne sposobnosti. S svojo majhno postavo so izvajali z lahkoto vrsto elementov, ki so višjim tekmovalcem povzročali velike težave. Pa še nekaj: Japonci so se verjetno med vsemi telovadci najbolje prilagodili novim sodniškim normam. Te namreč vzpodbujajo tekmovalce, ne toliko k uglajeni, standardni izvedbi, kot k prikazu novih in tveganih elementov. Prav ta težnja k originalnosti je Japoncem, kot kaže, uspela najbolje med vsemi. Svoje storitve so stopnjevali figurativno, težavnostno in tehnično. Videli smo celo trojni vijak pri saltu nazaj s stegnjenim telesom, kar je še pred kratkim veljalo kot neizvedljivo. Cukaharov preskok je bil fenomenalen. Kenmocujev prevrat naprej z vijakom in pol je navdušil tudi strokovnjake.
Edini, ki je v tej množici novotarij uspel obdržati svoje pozicije s prejšnjih prvenstev je bil Miro Cerar. Pokazal ni nobene bistvene novosti, toda to kar je pokazal je
KOLAJNE ŽENSKE
DRŽAVA
V. NEMČIJA
SZ
ZDA
ČSSR
Z
3
3
0
0
Sk.
^1
11
1
I
po osvoje-
Država	Z	S	B	Sk.
L Sovjetska zveza 19		16	9	44
2. ZDA	12	14	9	35
3. Jugoslavija	3	2	1	6
4. Švedska	3	1	4	8
5. Švica	3	0	1	4
6. Z. Nemčija	2	3	8	13
7. ČSSR	2	7	7	16
8. Italija	2	1	2	5
Košarkarska	sekcija	ŠZ	BOR	
bo priredila tečaj
MINIBASKETA
za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96-548.
bilo dovršeno, mojstrsko, elegantno. Ostali tekmovalci so sicer na Cerarja sprožili na konju oster napad z vrsto izrednih težkih 'elementov in vezav, zlasti Kenmocu, katerega vaja je bila tako težka, kot doslej še nobena na tem orodju. Zato je v finalu tudi prejel višjo oceno kot Cerar, ni pa mogel nadomestiti z njo Cerarjeve prednosti iz dvanajsteroboja kot tudi ne ostali. Vsekakor ostane dejstvo, da so tudi V telovadbi možne izjeme in taka izjema je bil Cerar, ki je na predvečer svojega 31. rojstnega dne, v poplavi novosti, edini iztrgal Japoncem zlato medaljo s klasično in nekoliko staromodno vajo.
V ženskem sporedu ni bilo take »monotonosti* kot pri moških. Bitko za prvo mesto sta namreč enakopravni bili dve reprezentanci: sovjetska in vzhodnonemška, čeprav je bil to skoraj »mrtvi tek* so ga uspele Sovjeti nje z malenkostno prednostjo odločiti v svojo korist Kljub temu pa lahko rečemo, da se je bitka med obema vrstama zaključila bolj z remijem, kot pa z zmago ene ali druge reprezentance.
Podobno kot pri moških je nilo tudi pri ženskih vajah opaziti vrsto novih, težkih in skrajno težkih elementov. Na bradlji in na parterju smo videli storitve, ki so še pred nekaj leti povzročale težave celo moškim. Dekleta pa jih zdaj ne izvajajo nič manj pogumno, 3Dretno in odločno Kot njihovi sotekmovalci.
Nobenega dvoma ni, da je tak napredek ženskih vaj posledica »moških* sistemov treniranja. Tudi za dekleta telovadba že zdavnaj ni več le ritmika, ampak trdo, težaško delo. Spomnimo se le vratolomnih se-skokov z dvovišinske bradlje, u-leknjenih vijačnih prevratov v par-
zahtevkov niso darovala svoje ljubkosti in ženskosti. Njihova izvajanja so kljub skrajni težini posameznih elementov ohranila eleganco, mehkobo, ritem. Zato lahko tudi za dekleta rečemo (enako kot za moške), da je njihova današnja gimnastika izredno napredovala, postala težja, toda zato tudi lepša in bolj privlačna.
SVETOVNI PRVAKI
MOŠKI Ekipno: JAPONSKA Dvanajsleroboj: KENMOCU (Jap.) Parter: NAKAJAMA (Jap.)
Konj: CERAR (Jug.)
Krogi: NAKAJAMA (Jap.) Preskok: CUKAHARA (Jap.) Bradlja: NAKAJAMA (Jap.)
Drog: KENMOCU (Jap.)
ŽFNSKE
Ekipno: SOVJETSKA ZVEZA Osmeroboj: TURIŠČEVA (SZ) Preskok: ZUCHOLD (V. Nem.) Gred: ZUCHOLD (V. Nem.) Bradlja: JANZ (V. Nem.)
Parter: TURIŠČEVA (SZ)
v atletiki. Končana so namreč tudi tekmovanja v namiznem tenisu, v balinanju ter streljanju. Ostane še samo »med dvema ognjema*, košarka ter morda nogomet.
ATLETIKA
Atletika je bila na šolskem stadionu v Gorici. Udeležba bi lahko bila številčno večja, saj je bilo vreme lepo, čeprav nekoliko mrzlo, vendar pa so deketa in fantje tekmovali z voljo in zagrizenostjo. Doseženi so bili' nekateri dobri rezultati, npr. Dornikova v metu diska, Zavadlavova v višini, Mirko Špacapan v metu krogle, Peterin v skoku v daljino, Marko Kranner v če-tveroboju itd.
Rezultati:
ŽENSKE
100 m:
1.	Travan S.	14”7
2.	Salatei I.	15”4
3.	Figar L.	15”4
200 m:
1.	Grassetti A.	28”5
2.	Travan S.	31”4
iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiinniiiiimiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
PREDPRVENSTVENI ODBOJKARSKI TURNIR ČRPA
Pomanjkanje telovadnice resno ovira priprave Brega
Po pozitivnem nastopu v Bovcu so Brežani podlegli drugi ekipi CRDA
V	ponedeljek so Brežani ponovno stopili na igrišče in zaigrali svojo tretjo tekmo v okviru predprven-stvenega turnirja CRDA ter doživeli tretji poraz. Negativen nastop pa je tokrat popolnoma razumljiv. Pomisliti moramo namreč, da so bili skoraj vsi igralci še utrujeni od prejšnjih nastopov. V petek so zaigrali pet borbenih setov proti Krasu, v nedeljo pa so gostovali v Bovcu, kjer so dali vse iz sebe proti ekipi OK Bovec.
Razumljivo je torej, da so igralci iz Brega stopili na igrišče psihično povsem nepripravljeni. Razen tega so tudi nasprotnika precej podcenjevali, kar je seveda naj večja napaka, ki jo lahko kaka ekipa stori.
Druga ekipa ladjedelnic se je predstavila kot precej homogeno moštvo, ki je sestavljeno iz samih mladincev. Čeprav so še novinci pa predvajajo, zlasti zaradi precejšnje višine svojih elementov, kar uspešno napadalno igro.
Dogodki na igrišču so se zelo čudno razvijali. Ekipa Brega je takoj povedla in z gotovo in racionalno igro spravljala v težavo nasprotno ekipo. Naši fantje so že vodih 11:3 in nato še 13:8, ko so z neverjetno statičnostjo dovolili opogumljenim nasprotnikom, da jih dohitijo in celo zaključijo set v svojo korist.
Z moralo na višku so igralci CR DA nadaljevali s tako igro in povsem zbrisali z igrišča abulično e-kipo Brega in vodili že 12:1, ko so naši vendarle nekoliko uredili svoje vrste in se približali na 13:7, več pa tudi niso zmogli.
V	tretjem setu je bila igra bolj uravnovešena vendar slovenskim predstavnikom ni šlo izpod rok in pri stanju 12:12 jih je zopet zajela kriza, kar so seveda nasprotniki izkoristili ter zaključili tekmo v svojo korist.
CRDA B - BREG 3:0 (15:13, 15:7,
15:12)
CRDA B: SpizzamigUo, Spinelli, D'Orlando, Grossman, Fiorucci, Pol-li, Fonda, Biondani.
BREG: Škrinjar, Grgič, Svetina, Žerjal B. in V. Lavriha Vojko, Vojteh B. in F.
V	delno opravičilo naših predstavnikov, naj povemo še da Brežani še vedno ne razpolagajo z lastno
telovadnico in ne morejo torej redno trenirati. Same tekme pa tudi niso dovolj za pripravo ekipe, če jim ne sledi primerna tehnična vaja. Tako se lahko zgodi, da bleščečim nastopom sledijo nepredvideni spodrsljaji kot se je na žalost zgodilo. Upajmo torej, da bodo naši fantje prišli čimprej do telovadnice, tako da bodo lahko z rednimi treningi odpravili tiste vrzeli, kj jim ne dovoljujejo poeitivnih nastopov.
S. R.
1000 m:
1. Zanella A.	3’51”2
krogla *
1.	Prinčič Neva	7,76 m
disk:
1.	Dornik Neda	21,80	m
2.	Miklus Eda	20,02	m
3.	Prinčič Neva	18,92	m
4.	Figar L.	17,60	m
5.	Prinčič Loradana	16,66	m
višina:
1.	Grassetti A.	130 cm
2.	Zavadlav Eda	130 cm
3.	Miklus Eda	120 cm
4.	Prinčič Darja	115 cm
5.	Dornik Neda	115 cm
daljina:
1.	Salatei I.	3,80 m
2.	Figar L.	3,77 m
3.	Dornik Neda	3,66 m
(izven konkurence)
4.	Zavadlav Nasta	3,65 m
5.	Miklus Eda	3,42 m
(izven konkurence)
6.	Prinčič Darja	3,09 m
MOŠKI
Dečki 80 m:
1.	Valerio R.	10”5
2.	Čevdek Fabij	11”2
3.	Petejan Egon	11”3
4.	Krapic Marino	11"8
1000 m:
1.	Donati Ezio	3’2r'5
2.	Cijan Marino	3'33”2
daljina:
1.	Čevdek Fabij	4,69 m
2.	Devetak Karlo	3,93 m
3.	Krapic Marino	3,15 m
višina:
1.	Devetak Karlo	130 cm
2.	Petejan Egon	125 cm
3.	Krapic Jurij	120 cm
4.	Vižintin Mavricij	120 cm
5.	Ferfolja Gabrijel	120 cm
Mladinci
300 m:
L	Plesničar Ivan	46”8
1000 m:
L	Plesničar Ivan	3’18”5
daljina:
L	Ianniello Attilio	5,19 m
2.	Tommasi Marjan	4,81 m
3.	Plesničar Ivan	4,45 m
višina:
1.	Ianniello Attilio	160 cm
2.	Plesničar Ivan	135 cm
krogla (6 kg):
1.	Špacapan Mirko	11,52 m
2.	Ianniello Attilio	10,92 m
3.	Kuštrin Zdravko	8,34 m
disk (1,75 kg);
34,84 m
Sovjetinja Olga Karaševa v vaji na gredi
1.	Špacapan Mirko
kopje (800 g):
1. Špacapan Mirko 30,92 m (izven konkurence)
Člani 400 m:
1.	Komel Igor	74”3
(izven konkurence)
1500 m:
1.	Kranner Marjan	5’17”9
2.	Kranner Marko	5’19"7
100 m:
1.	Kodrič Miki	12”3
2.	Vogrič Sergij	12'’4
3.	Kranner Marko	12”5
4.	Kranner Marjan	12"9
5.	Pavšič Rudi	13”0
6.	Komel Igor	13”4
7.	Frandolič Darij	13"7
daljina:
1.	Carini 3.	6,01 m
(izven konkurence)
2.	Kodrič Miki	5,50 m
3.	Stambul F.	5,43 m
4.	Peterin Danilo	5,36 m
5.	Kranner Marko	5,31 m
6.	Kranner Marjan	5,03 m
7.	Pavšič Rudi	5,03 m
8.	Frandolič Darij	5,03 m
višina:
1.	Carini Robert	170 cm
2.	Peterin Danilo	150 cm
3.	Frandolič Darij	150 cm
4.	Pavšič Rudi	150 cm
5.	Pahor Robert	150 cm
6.	Mermolja Frane	135 cm
krogla (7,25	kg):
1.	Carini	Robert	11,64	m
2.	Kozlin	Marij	11,40	m
3.	Špacapan Bernard	9,65 m
4.	Kranner Marjan	9,57 pi
5.	Kranner Marko	9,55 m
6.	Komel Igor	8,49 m
7.	Nicora P.	8,20 m
fiiclr ? kf) *
1.	Kozlin	Marij	26,26	m
2.	Pavlin	Igor	24,53	m
3.	Nicora	P.	23,48	m
4.	Lutman Dušan	23,24	m
kopje 1800 g):
1.	Kozlin Marij	38,22 m
(izven konkurence)
2.	Nicora P.	34,00	m
3.	Lutman Dušan	31,12	m
4.	Pavlin Igor	25,34	m
četveroboj (100 m, krogla, daljina,
1500 ra):
1.	Kranner Marko	1661 točk
2.	Kranner Marjan	1530 točk
Najboljši tehnični rezultat: Mirko Špacapan, krogla, 635 točk.
BALINANJE
Za to panogo se je prijavilo kar 14 moštev... .Verjetno hi se jih prijavilo še več, če ne bi bilo vreme tako mrzlo. Iz Doberdoba je bilo 5 moštev, iz Gorice 4, iz štandreža 4 in iz Sovodenj 1. V polfinale so se uvrstila naslednja moštva: Doberdob A, ter Gorica A, B in C. V tekmi za prvo in drugo mesto sia se pomerili ekipi Gorica A (Leban-Pelicon) ter Doberdob A (Ferfolja-Gerin). Po dveumi borbi je zmagala Gorica s tesnim izidom '6-15. Tretje mesto je zasedla ekipa Nini-Pavlin, četrto pa Berto Karlo.
STRELJANJE
Kot najboljši so se na letošnjem tekmovanju izkazali strelci iz Rupe, ki so obenem letos prvič nastopili. Odnesli so prva mesta tako v konkurenci posameznikov, kot tudi e-kipno.
1.
2.
3.
1.
2.
3.
4.
5.
Sledi še 14 tekmovalcev.
Ekipno
1.	Rupa C (Florenin, Ferfolja in Rutar)
2.	Gorica B (Treu, Btatistutti in Klanjšček)
3.	Rupa A (Ferfolja, S. Buzin in Tomšič V.)
Sledijo še Rupa B, Gorica A, Rupa D, Gorica skavti. Gorica C.
Mladinci	
Tomšič Ljubo, Sovodnje	27 Tommasi Marjan, Gorica 24	
Špacapan Mirko, Člani	Gorica	18
Tomšič Vojko	30 točk
Tomšič Marjan	28 točk
Ožbot Savo	28 točk
Rutar Edi	27 točk
Florenin Pepi	27 točk
Kogoj Jože	27 točk
r**,
** j
i>
mrli
n *,
M
*v
r*>/
t
ki JV
St>d%)
>)
»A
1
m
■4
Mladen
OLJAČA:
K OZARA
v
Prevedel: Severin Šali
80 odpornejši kot odrasli,« je rekel Miloš in uda-j po steklu, skozi katero so ga opazovale neštevdlne Prestrašene oči. «Kaj pa zijate? Nazaj...«
»jj, 80 v taborišču zdravniki?«
1^ J« nekaj,« Je povedal Miloš. «Včeraj smo dobili še «žiVjeilega 2i<ia s Kozare.«
«*J° skupaj ali ločeno?«
(W° skupaj, delajo pa ločeno.«
SRlo proti baraki, ki mi jo Je Miloš pokazal.
'kl^Jj JoPovi, pridite veni« Je zavpil Miloš pred barako
S DmMa Y\r\ trroHh

^0 po vratih.
1 h* /ptUšni in topi taboriščniki so se praznih rok %)fraSu. Zdelo se mi Je, da prihajajo iz groba.
■- ,se pišeš?« sem vprašal najstarejšega.
poka
*2<hw!0,>> je odgovorih n^k ali bolničar?«
<T0 T^k... Trideset let prakse.«
' sta ^ flfut,» je rekel Miloš. '«Tudd žena Je z njim. 8 Kozare.#
«Je ona tudi zdravnica?«
«Jaz sem zdravnik, Rahela pa ni,» je rekel Samuilo. »Rahela mi je res pri vsem pomagala in lahko rečem...«
«Ste tudi vi zdravniki?« sem vprašal gručo moških, podobnih prikaznim.
«Smo,» je odgovorila ena od prikazni.
«Zakaj pa še vi ne odgovorite, zakaj molčite?« sem vprašal ostale. ((Potrebujem zdravnike. Naj pridejo zdravniki. Stopite semlje, v vrsto... Eden, dva, trije...
«Hitreje, lopovi,« je ukazal Miloš.
«Sest jih je,» sem rekel.
«šest,» je potrdil Miloš.
«Cujte, smrdljivci,« sem rekel. «Caka vas naloga, od katere bo odvisno vaše življenje. Moja mati je bolna. Sest mesecev že leži na postelji, umira, toda jaz upam in iščem zdravilo... Ce mi rešite mater, vam podarim življenje... Ce umre, vas bom pobil ko pse.«
«Od česa boleha vaša mati?« je vprašal Samuilo.
«Ce bi vedel, vas ne bi vprašal,« sem odgovoril. «Njeno bolezen morate sami ugotoviti, ali pa vam bodo odletele glave. Odpeljal vas bom k nji, da jo pregledate, toda če ji ne boste pomagali, si pripravite goltance za nož.«
«Jaz jih bom vzel v roke,« je rekel Miloš. ((Poslujte, Cdfutd! Ce ne boste ozdravili mater polkovnika Franj čeviča, vas bom •razrezal na rezance in pometal v Savo.
«In kje Je vaša mati?« je vprašal Samuilo.
«Kdo te je pa kaj vprašal, vol?« ga Je sunil Miloš. «Ne sprašuj, samo ubogaj.«
«Na pot poj demo ob zori,« sem rekel.
«Ali grem lahko tudi jaz z vami?« je vprašala vrani podobna ženska, ker Je imela obraz ovit s črno ruto.
«Ker nisi zdravnik, te ne potrebujemo,« je rekel Miloš ln sprožil vanjo revolver.
«Baraba!» je zavpil Samuilo. «ZakaJ si ubil mojo Rahelo?«
«Saj bom ubil tudi tebe, čifut!« je Miloš planil na Samuila.
«Cakaj!» sem zavpil. «Lahko ga bomo še zmeraj ubili, če mi ne ozdravi matere... Tako se bo zgodilo z vami vsemi, če mi ne ozdravite matere,« sem rekel zdravnikom in jim pokazal mrtvo Židovko.
«To nd nič,« Je rekel Miloš. ((Razrezal jih bom na rezance... Ste slišali, čifuti? Ce ne boste ozdravili polkovnikove matere, vas bom vse na rezance...«
VLAK IZ ZEMUNA (Dnevnik) — Danes smo dobili iz Zemuna poln vlak ujetnikov s Kozare. Poslali so nam jih Nemci iz taborišča na ustju Save pred Donavo. V tem vlaku je bilo nad dva tisoč kmetov (še toliko pa jih je ostalo v Zemunu), predvsem žensk in starcev. Pred odhodom iz zemunskega taborišča so taboriščniki, ki so zvedeli, da nekam gredo, začeli šepetati, glasno govorita, nekateri so celo kričali, kar so sl Nemci razložili kot znamenje nezadovoljstva ln dogovarjanja za odpor, zato so kar takoj tam pobili s koli nad dvesto ujetnikov, druge pa stlačili v vlak In poslali nam v Jasenovac. Zaprli so jih v živinske vagone. Niso jim dali ne kruha ne vode. V vagonih Je bilo pretesno. Ujetniki niso mogli sedeti, ampak so stali, se stiskali, padali drug čez drugega in čaktili, da se zadušijo. Od Zemuna do Jasenovca je vlak vozil pet dni, močno zastražen, vrata na vagonih pa so bila zaprta. K ujetnikom nihče ni prišel, nihče jim pomagal, ko so v zaprtih vagonih klicali na pomoč, stokali, kleli, razbijali, blazneli in umirali, proseč zraka, kruha bi vode...	1
Grozno je smrdelo.
Ko Je vlak pripeljal ln smo začeli odpirati vrata na vagonih, so ven kot vreče padali moški ln ženske, omedleli ln na pol mrtvi, komaj še z znamenji življenja. Eni so prosili kruha bi vode. Drugi so tulili. Nekateri so nas celo napadli pa smo morali streljati.
Ko so taboriščniki pred postajo zagledali vodovodno pipo, so tisti, ki so imeli še toliko moči, planili k vodi. Kar pre-
skakovali so drug drugega. Obkolili so pipo, se gnetli bi pre-rivall, padali drug na drugega in lovili lonček, ki ga »hi»b-kor niso mogli natočiti. Eni so vodo lovili z usti in z izpla-ženim jezikom, drugi so se ulegli pod pipo bi pustih, da jim je voda lepo tekla na glavo, drugi pa so jih medtem napadali, pehali ln hodili po njih, da bi prišli do vode.
Nekdo je ustrelil, toda truma pred pipo se ni niti zga-nila. Ustaši so streljali v ljudi (Miloš bi Matkovič sta vpila), toda taboriščniki so še naprej pehali drug drugega, iskali vodo in se niso zmenili za svinčenke. Padali so bi ostajali okrog pipe, toda umaknil se ni nihče. Ko so tl umirali, so drugi pritiskali od vlaka, da bi sl ugasili žejo, za streljanje se še zmenili niso. Tisti pred vagoni, pred vlakom, so ležali na tleh in umirali v mukah.
Hoteli smo jih nagnati v taborišče, toda skoraj nobeden ni mogel hoditi. Izčrpani bi onemeli kot crkovina niso bili več za nobeno rabo. Pobih smo jih pred vlakom, prebivalcem pa ukazali, da Jih morajo zagrebsti ali pa odnesti bi pometati v Savo.
IZ DNEVNIKA (7. VIII. 1942) - Poglavnik je burno pozdravljen prišel v Kostajnioo na Uni. Spremljali so ga nemški poslanik, prejasnl Siegfried von Kasche, nemški polkovnik Funk in vojni ataše grof von Spee pa general Perčevič, polkovnik Prebeg, vojskovodja Kvaternik bi ministri Sušič! Petrič, Buhč in Bešlagič. Na kolodvoru je visoke goste sprejela godba, moška ln ženska ustaška mladina, pevsko društvo »Tomislav«, gasilsko društvo ter trume meščanov. Raportdral Je general von Stahl, nemška godba je zaigrala hrvatkko državno himno, nemški vojaki, domobranci bi ustaši, bree-hibno urejeni, pa so Poglavniku izkazali čast. Trenutek Ja bil prečudovit. Poglavnik Je obšel vrste ln pozdravljal vojak*, ki so mu gromovito vzklikali.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 dia Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
30. oktobra 1970
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski I®)1 I
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi« 50 i' beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprav1.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiano*- |
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT • Trii
V torek so v Turinu odprli avtomobilsko razstavo. Na sliki: prvi obiskovalci svetovno znane razstave
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KITAJSKE ŠKATLICE» NA PROCESU V MILANU
Ne da M ga vprašali\ je policist zanikal udarec Pinelliju v tilnik
Število prič, ki naj bi videle Pinellijev «skok» se je nepričakovano povečalo - Odvetniki podčrtujejo protislovja v opisu dogodkov • Omejena preiskava notranjega ministrstva
MILAN, 29. — Proces proti u-redniku tednika «Lotta ccotinua* dr. P5u Baldelliju, je čedalje bolj podoben kitajskim škatlam. Vsakokrat, ko se odpre nova škatla, se v njej pokaže tretja. Tako se na procesu, vsak dan, pojavljajo nove verzije o Pinellijevi smrti. Vsi agenti in karabinjerji, ki so bili v sobi, rabijo iste izraze, ko gre za grobi opis dogodka: vrgel je cigareto skozi okno in še sam planil v prazno. Toda o podrobnostih, ki so — pri ugotavljanju resnice — se protislovja kopičijo, iz minute v minuto.
Včerajšnje zasedanje sodišča se je pričelo z izpraševanjem karabinjerskega častnika. Sartija. Tega doslej ni nihče omenil, zdi se pa, da je to peta priča Pinellijevega padca. Čeprav ga nihč? doslej ni omenil v svoji pripovedi, vse kaže, da se je pojavil v sobi prav v trenutku, ko je anarhist Pinelli »padel* skozi okno.
Sarti je predsedniku dejal, da je iskal svojega nadrejenega, Lo Gra-na, ki je bil v sobi. Odprl je vrata v sobo in videl, kot zatrjuje, stopala padajočega Pinellija.
«Panessa se je tedaj pognal k oknu in ga skušal zagrabiti*.
Predsednik »Ste slišali tudi premikanje stolic in ropot?*
Sarti: «To je bilo poznsje. Lo Gra-no je zdrvel iz sobe in kričal, da se je Pinelli vrgel, brigadir Mucilli pa se je zgrudil ob mizi in stoka-je jokal — Ne, ne, ne!’».
Sodnik je zaslišal nato častnika javne varnosti Muciliija. Gre za e-dinega častnika, ki trdi, da se spo-minaj točne ura dogodkov, ker je bi! lačen in je stalno pogledoval na zapestje.
Dejal je, da je bil obrnjen s hrbtom proti oknu, ko je slišal zaloputniti oknice. Obrnil se je in videl, kako je Pinelli skočil skozi okno. Točneje, je dejal, »videl sem njegova stopala*. »Zgrudil sem se
na mizo in zastokal: Ne, ne . .. Tedaj mi je nekdo rekel, naj pazim na anarhista Valituttija, da bi tudi ta ne naredil samomora, morda z udarci v zid. Sstopil sem k njemu in se z njim pogovarjal nekaj minut.*
Kot je znano je Valitutti važna obremenilna priča. Sedel je v hodniku pred sobo in zatrjuje, da ni videl dr. Calabresuja na hodniku in da je torej ta bil v sobi v trenutku, ko je Pinelli padel z okna. Prav tako trdi Valitutti, da je slišal ropot stolic, kot če bi se nekdo pretepal.
Predsednik je nato vprašal Mu-cdllija, kako so ravnali s Pinellijem. »Je dobil Pinelli kak udarec, ko je bil v sobi?*. Mucilli: »Izključujem, da bi kdorkoli izvrševal nad Pinellijem fizično ali moralno nasilje, posebno še, da bi ga kdo udaril v tilnik.*
čeprav ga predsednik sodišča ni vprašal o tilniku, se je policist verjetno skliceval na trditve glasila PSI »Avanti*, ki je objavil izsledke obdukcije Pinellijevega trupla. Izhaja namreč, da je imel na tilniku bulo, kot če bi ga kdo udaril s sistemom »karate*.
Od tod tudi ponovitev vprašanja posameznim agentom, če vedo, da je Panessa izvedenec v »karateju*. Vsi so doslej to zanikali.
Predsednik: »Včeraj so postavili vprašanj?, če je Panessa izvedenec za karate . . .»
Mucilli: «Ni mi znano.*
Predsednik: »Kaj ste videli F*inel-lijeve pate ali prednji del stopal?*
Mucilli: »Ne spominjam se*.
Predsednik je skušal ugotoviti, če je Pinelli padel hrbtno ali vnaprej.
Mucilli: »Pač pa lahko rečem, da je Pinelli skočil kot izveden plavalec.*
Na stol za priče je nato prišel častnik javne varnosti Maina rdi. »Vstopil sem v Calabresijevo sobo iz radovednosti. Dal sem Pinelliju
cigareto. Izgledal je povsem miren.*
Predsednik: »Je Pinelli povedal kaj, kar bi lahko kompromitiralo njegove tovariše?*
Mainardi: «Sploh ne. Pozneje sva se razgovarjala o železničarjih, ko je vtaknil roko med oknice, sunkoma odpri okno in se vrgel. Panessa je skočil k Pinelliju in ga zagrabil za noge* (Panessa je to prejšnjega dne zanikal). »Jaz pa sem zagrabil Panesso, da bi ne padel tudi sam.* Odvetnica Guidetti Serra je tedaj vprašala agenta, če je kakemu drugemu anarhistu dal drugačno verzijo o dogodkih, kar pa j? Mainardi kategorično zanikal.
Guidetti Serra: «Vi ste tedaj dejali, da vas ni bilo v sobi dr. Ca-labresija . . .»
Mainardi: »Ni res.*
Odv. Gentili: «Vas je ministrski inšpektor zaslišal?*
Mainardi: «Ne.»
Odvetnik je tedaj izbruhnil: »Torej si je preiskavo izmislil Allegra.* Dodal je še, da je sodišče priča hudim protislovjem v opisu Pinel-iijeve smrti, kar bo obramba tednika »Lotta continua* učinkovito podčrtala.
Vprašanje o preiskavi je sodnik ponovil dr. Allegri, ki je pojasnil, da je preiskava res bila, da pa je inšpektor zaslišal samo njega samega, ne pa podčastnikov, ker bi to motilo sodni postopek.
Vsekakor bo 6. novembra, po u-kazu sodnika, preiskava v sobi dr. Calabresija, kjer bodo izvedenci izmerili razdalje in skušali preveriti znanstveno, če so vse izjave resnične, naprimer, če se lahko vidi okno izza vrat sobe itd.
Senta Berger deli svoj čas med televizijskim in filmskim snemanjem. Zadnji film, Id ga je snemala, je »Ko so ženske imele rep*. V tem filmu nastopa kot »primitivna in prazgodovinska* ženska, publika pa jo vendar raje vidi v modemih oblekah
Huda nesreča v železarni pri Seulu:
10 mrtvih
SEUL, 29. — Zaradi hude nesreče, • ki se je pripetila v neki železarni pri Seulu, je 10 delavcev Izgubilo življenje, 36 pa je ranjenih, od katerih je nekaj v smrtni nevarnosti. Peč, v kateri je bila kovina v tekočem stanju, je počila in vrela tekočina se je razlila po delavcih ob peči. Železarno so zgradili pred dvema letoma, peč pa je začela delovati samo pred 12 dnevi. Nesreča se je zgodila, medtem ko je skupina delavcev popravljala neko okvaro.
Letošnje novosti v sovjetski modi
Prvič je modna hiša «Dom modeIei» predstavila obleko «nude look» - Težnja je, da bi moderna ženska kljub vsemu obdržala tipične ruske poteze
MOSKVA, 29. — Prvič je modna hiša predstavila v Sovjetski zvezi <mude look»: dekle je med defile-jem stopilo na oder v sami bluzi, brez modrčka ali spodnjega krilo, sicer je bila bluzica okrašena z vezenjem. Moški so se pritožili, da «se je premalo videlo* in da skoraj to ni bil «nude look». Takoj nato pa se je predstavilo dekle, ki je imelo na goli koži nevezeno in zelo prozorno bluzo, tako da so bili vsi zadovoljni.
Dogodek se je pripetil danes zjutraj v Moskvi, v dvorani, v kateri se modna hiša »Dom modelei» pripravila defile, na katerem so bili navzoči skoraj sami časnikarji in modni inzvedenci. Modna hiša je predstavila modele za jesen in zimo 1970-1971 in pomlad-poletje 1971. Najvažnejša novost je bila. kakor smo omenili, «nooa look*. ki so ga v SZ prvič videli. Imenujejo ga «see trough* ali «vidi se skozi*. Zanimivo pa je bilo tudi stališče Sovjetov v zvezi z dolžino kril., o kateri je zadnje čase mnogo prerekanja in prepiranja. Rusi so sicer sprejeli dolžino «midi». vendar se zdi, da so najbolj naklonjeni dolžini od 25 do 30 centimetrov od tal. Krila so ozka v pasu. nekoliko širši je spodnji rob. Vendar Sovjeti niso zavrgli mini-knl. kakor se je to zgodilo na zahodu. Pravočasno so razumeli težnje žensk, in še posebno moških, ter pripravili ze lo prijetne modele mini-kril. ki jih pa «skrijejo» pod maxi ali midi-plo-šče. Verjetno bi morali pri tem upoštevali, da je v Sovjetski zvezi lak mraz, ki bi ne dovoljeval mini-kril pod mini-piašči. primerna za mraz in::: oči pa je prav gotovo kombinacija mini-maxi
Barve, ki jih je predstavila moskovska modna hiša so v glavnem precej umirjene. Zanimiv je zopeten podvig črne barve, tako za moške, kot za ženske in še posebno za te. Spet se je pojavila naravna svila, predstavili pa so tudi mnogo vrst kožuhov in še kombinacij med različnimi vrstami kožuhov, ki so izvale zelo veliko zanimanja.
Modele je predstavljala Nina O-kunieva, ki je po imenu predstavljala tildi manekenke. Med tiskovno konferenco sta Okunieva, ravnatelj ateljeja Viktor Jaglovski in umetniška ravnateljica Turčinslcaja izjavili, da so pri letošnji zbirki modelov skušali uskladiti zahteve modernega človeka s tipično ruskimi karakteristikami. Ruska ženska se mora sicer oblačiti, kakor veleva moda, vendar mora obdržati vso nežnost in istočasno milo avtoritarnost, ki ji je tipična. Okunjeva je dalje še poudarila, da so skušali najti srednjo pot, ki bi nič ne odvzela ali zanikala mladim dekletom, ki bi pa lahko zadovoljila in bila primerna nekoliko priletnejšim ženskam. Glede izbire med mini -midi in maxi je izjavila, da je to odvisno od osebnega okusa vsake ženske glede na starost in tudi na fizične karakteristike. Na razpolago je bilo sicer toliko modelov, da bi lahko res vsaka sovjetska ženska izbrala sebi primerno obleko.
pa, ki jo je imel v rokah in v kateri je bila bomba se nihče niti ni dotaknil. Sicer je bila bomba prazna tako, da bi na vsak način ne eksplodirala. Najpozorneje so ga pregledali na letališču v Londonu. V Rimu je celo spustil na tla torbo in neki tehnik mu jo je skrbno pobral in izročil. Tako je kljub izpraševanju in pregledu na vseh letališčih dokazal, da je relativno lahko izvesti ugrabitve ali preusmeritve.
SANTA CRUZ, 29. — Štiriindvajsetletnega mladeniča Johna Frazie-ra so včeraj formalno obtožili pokola v vili Ohta. Kakor je znano so žrtve člani družine Ohta in še tajnica 45-letnega okulista. Tudi ta pokol je policiji popolnoma nerazumljiv, kot je bil svoj čas pokol v Bel Airu. Znano je le, da je Fra-zier nekaj dni pred pokolom izjavil prijatelju, da so ljudje kot Oh-tovi vredni smrti, ker so parasiti družbe.
OBČNI ZBOR DRŽAVNE POMORSKE DRUŽBE
«Finmare» izkazuje letos poldrugo milijardo dobička
Potniški promet je deficitaren, pni pa bi bilo treba okrepiti blagovni prevoz - Tržaški Lloyd je, kljub sueški krizi, ohranil dosedanjo raven
RIM, 29. — Na občnem zboru delničarjev finančne službe za pomorsko gospodarstvo »Finmare*, ki je v glavnem državnega značaja, je stekla razprava tudi o predvideni strukturni spremembi dejavnosti italijanske državne pomorske službe.
Predsednik Crociani je prebral daljše poročilo, v katerem je najprej analiziral položaj posameznih družb, ki so članice Finmare. Med temi je omenil, na drugem mestu, tuda tržaška Lloyd. Priznal je, da je moralo to podjetje spremeniti smer svojih potniških prog zaradi sueške krize, pa tudi zaradi vietnamske vojne, ker pač vzdržuje linije z Bližnjem in Daljnim vzhodom.
Kljub temu pa je tržaški Lloyd realiziral iste dohodke kot lansko leto. Glede trgovinske mornarice in blagovnega prometa je Finmare, se pravi njena podjetja, realizirala u-godne rezultate, ki so se letos konsolidirali.
Kljub temu pa pripravlja poseben odbor IRI načrt za restruktu-racijo službe in spremembo osnovne teže posameznih podjetij v njem. Odbor, ki je zaključil svoje delo avgusta letos, je mnenja, da sta dve poti ta rešitev krize vsega sektorja. Prva zadeva redukcijo velikih potniških prog, druga pa vidno okrepitev blagovnega prometa v primerjavi s potniškim, ki je deficitaren.
Crocini je tudi ugotovil, da so se stroški podjetij zvišali zaradi «dogodkov v lanski jeseni* (misli tudi stavke), poleg tega pa so se stroški za vzdrževanje teh prog znatno zvišali.
Vsekakor bo podjetje razdelilo dobiček (nad poldrugo milijardo) svojim delničarjem.
Vsiljuje se pri tem mnenje, čemu — spričo takega dobička — ni Finmare pristala in ne zagovarja drugo izmed predloženih rešitev, se
l■llllllllllllllllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllnlIllllllll^lMllllllllllllllllllllllllllllllllllllIl■llllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllul
POGAJANJA ZA OSVOBODITEV DVEH AMERIŠKIH GENERALOV
Konzularna funkcionarja ZDA sta se spet vrnila v Erevan
Sporazum oteikoien zaradi ponovnega primera zračnega gusarstva
Potoval je 3000 km z bombo v torbi in se izmuznil pregledom
LONDON, 29. — Zelo zanimiv poskus je izvedel angleški časnikar Richard Shears, da bi dokazal, kako je lahko nositi med potovanjem z letalom s seboj bombo in celo prevarati osebje na vseh letališčih kljub strogi kontroli, ki so jo uvedli zaradi preusmerjanja letal. Sam je prepotoval 3000 kilometrov po Afriki in Evropi, različne izkušnje pa je opisal v članku, ki ga je objavil list «Daily Sketch*. Na vseh letališčih so mu pregledali prtljago, torbe
MOSKVA, 29. — Ameriška konzularna funkcionarja Peter Sweirs in Richard Combs sta se vrnila v Erevan, v Sovjetski Armeniji, kjer sta se že prejšnji ponedeljek srečala v Leninakanu z dvema ameriškima generaloma, s pilotom letala «u 8» in turškim polkovnikom, ki so jih sovjetske oblasti zajele prejšnji teden ter pridržale. Ameriška funkcionarja sta izjavila, da ne bosta posredovala tisku nobene izjave v zvezi s srečanjem, do katerega je prišlo prejšnji ponedeljek. Pripravljata pa podrobno poročilo svojim predstojnikom, ker je bilo telefonsko sporočilo precej pomanjkljivo.
Te pomanjkljivosti zadevajo predvsem pomembna časovna razdobja, ki gredo od začetka kršitve sovjetskega prostora do prisilnega pristanka ameriškega letala v Leninakanu. Američani se izgovarjajo, da je bilo letalo «U 8» prisiljeno, da se spusti na letališče v Leninakanu zaradi nenadnega hudega vetra, ki ga je baje zanesel kakih 70 km proti severu, daleč proč od turškega letališča v Karsu. Ameriške oblasti bodo tudi podrobno raziskale, kaj se je zgodilo tedaj, ko se je pilot zavedel, da je na napačni poti na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval poveljniški stolp na letališču pri Karsu.
Neka ameriška televizijska postaja pa je medtem razširila vest, da je ameriško letalo dvakrat poletelo v sovjetski zračni prostor. Po prvi kršitvi tega zračnega prostora se je vrnilo nazaj v Turčijo, pri drugem poskusu pa sta se «U 8» približali dve zelo hitri sovjetski letali vrste «Mig», ki sta prisilili ameriškega pilota, da se je potem spustil na letališče v Leninakanu. V krogih ameriškega veleposlaništva v Moskvi pravijo, da so te vesti čisto navadna časnikarska izmišljotina.
Na splošno sodijo, da bodo sovjetske oblasti kmalu izpustile oba ameriška generala, pilota In tudi turškega polkovnika. Pripominjajo pa, da se je zadeva spet nekoliko zapletla zaradi drugega primera zračnega gusarstva, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi, ko sta dva sovjetska študenta preusmerila
Hudi spopadi med Indijanci in policijo
NEW YORK, 29. - V državnem gozdu »Lassen* v zapadni Kaliforniji je prišlo v preteklih dneh do hudega spopada med plemenom rde-čekožcev in gozdnimi čuvaji ter policijo. Bilo je, kot bi se obe skupini povrnili za sto ali več let v preteklost, ko so bili taki spopadi med Indijanci in vojaškimi odredi na dnevnem redu. Indijanci so branili svojo zemljo oziroma predele, ki so pripadali njihovim prednikom in glavarjem, vojaki pa so širili državno ozemlje in skušali zasesti čim več pokrajin. O tem se je pojavilo mnogo legend in pripovedi, vendar tudi zgodovina priča o hudih in krvavih spopadih, do katerih je prišlo v puščavah, gozdovih in kanjonih. Precej krvi je bilo prelite in edini »uspeh* za Indijance je bil, da so jih konfinirali v nekatere predele, kjer so morali živeti in delati, od časa do časa pa so jih obiskovali ljudje, ki so se zanimali za »posebno raso*. Dejansko je njihovo število strahovito u-padlo. Tisti, ki so bili edini gospodarji ameriške celine do Kolumbovega prihoda, so tako postali etnična posebnost brez svobode in pravic, ki bi jih moral uživati vsak
človek. Omembe vredna je prav gotovo tudi globoka in zelo razvita indijanska kultura, o kateri skoraj ni več sledu, ki pa po mnenju u-glednih etnografov predstavlja višek starih narodov. Modema civilizacija jo je popolnoma zatrla in zanjo se zanimajo samo etnografi in arheologi, ki raziskujejo azteške spomenike in ostanke slavnega plemena .
Pred nekaj dnevi so se rdečekožci spet skušali upreti usodi in oblastem, ki jih preganjajo. Pleme »Pit River* je zasedlo gozd »Lassen* in se v njem utaborilo. Že junija lani je skupina rdečekožcev začela postavljati svoje zahteve v zvezi z večjim predelom (skoraj milijon in pol hektarjev), vendar oblasti niso prisluhnile njihovim zahtevam. 5. oktobra so torej sklenili, da zasedejo gozd, ki je pripadal njihovim prednikom in ki so jim ga oblasti ilegalno odvzele za časa »strastnega iskanja zlata*, ko je ameriško prebivalstvo in tudi mnoge Evropejce zajela »mrzlica zlata*. Zdi se, da so državni funkcionarji najprej skušali prepričati rdečekožce z besedami, naj zapustijo gozd, kmalu
pa so se prepričali, da je vse zaman. Pleme je posekalo nekaj dreves in postavilo kolibe, v katerih je živelo, začeli pa so tudi postavljati večje leseno poslopje, v katerem bi lahko vsi udobneje živeli. Oblasti so tedaj sklenile, da Indijance izženejo s silo. V gozd sta se podala odreda gozdnih čuvajev in policistov iz najbližje konteje. Ko so se približali kolibam, da bi jih začeli podirati so Indijanci zagrabili za palice in začeli braniti svoja stanovanja. Jasno je, da je prišlo nato do pretepanja. Za primitivno orožje so zagrabile tudi ženske in otroci. Mnogo je bilo ranjenih ali vsaj lažje poškodovanih, da so se morali zateči v bolnišnico po prvo pomoč. Eden od voditeljev, 57-letni Gordon Montgomery bo moral zaradi hujših poškodb ostati v bolnišnici precej časa. Vse ostale so aretirali in zaprli v ječo. Med njimi je tudi fotograf nekega manjšega krajevnega lista, ki je skušal pomagati plemenu «Pit River* in se je uprl nekemu agentu. Vojaki so seveda porušili vse kolibe, ki so jih rdečekožci zgradili, da bi v njih stanovali.
majhno letalo In prisilila pilota, da je pristal na nekem turškem letališču. Turčija je zato postala, posebno v cčeh sovjetskih oblasti, nekakšno zatočišče zračnih gusarjev, ki skušajo zapustiti Sovjetsko zvezo z letali.
Ameriške oblasti, vsaj kolikor je znano, nočejo pristati na tezo, da bi bila mogoča kakršna koli zamenjava štirih priprtih vojaških osebnosti (3 Američanov in 1 Turek) z dvema ugrabiteljema litvanske narodnosti, ki sta pri svojem nastopu ubila sovjetsko stevardeso. Menijo namreč, da mi možna nobena povezava med obema dogodkoma.
Iz VVashingtona šb sporočili, da so ZDA izročile danes Sovjetski zvezi svoj odgovor na sovjetsko protestno noto zaradi kršitve sovjetskega zračnega prostora s strani letala «U 8». Ameriško noto je izročil državni podtajnik John Ir-win sovjetskemu veleposlaniku Do-brininu, ki so ga pozvali na ameriško zunanje ministrstvo.
Domnevajo, da Američani vztrajajo v svoji noti pri tezi, da je a-meriško letalo slučajno «zap!u!o» v sovjetsko področje. Poleg tega pa menda Američani protestirajo tudi zaradi odlašanja ukrepov za osvoboditev ameriških visokih častnikov.
Papež potuje na Daljni vzhod
VATIKAN, 29. — Profesor Fede-rico Alessandrini je danes na sedežu vatikanskega tiskovnega urada posredoval tisku podatke o bližnjem obisku papeža Pavla VI. v deželah Daljnega vzhoda.
Predvidevajo, da bo papež prispel
26.	novembra popoldne v Teheran.
27.	novembra bo prispel v Manilo, kjer bo bral mašo v prestolnici za duhovščino in vernike. Popoldne se bo srečal s filipinskim državnim poglavarjem in drugimi oblastmi in končno še z diplomatskimi oblastmi,
28.	novembra zjutraj se bo Papež srečal s študenti univerze Sv. Tomaža, takoj nato pa se bo udeležil srečanja s škofi Južnovzhodne Azije.
29.	novembra bo papež maševal v «Quezon cerole* in pozneje bo obiskal postajo »Radio veritas*. Nadalje se bo udeležil simpozija škofov južno vzhodnega predela Azije. Ob tej priliki bo menda naslovil vse-mp svetu osebno poslanico.
30.	novembra bo papež prispel v Pago Pago na otočju Samoa. Po maši v vaški cerkvi bo odpotoval za Sydney ter se bo zadržal v Avstraliji do 3. decembra.
V tem času bo obiskal razna mesita v Avstraliji ter se udeležil škofijskih konferenc, ki so bile nalašč sklicane za to priložnost. 3. decembra bo papež posvetil pomožne ga škofa v Port Moresbyju ter se nato napotil v Rim. 4. decembra bo papež dopotoval v Hang Kong, kjer bo bral mašo in se potem podal v Colombo. V vatikanskih krogih pripominjajo, da se bo papež zadrževal na svojem potovanju le v diplomatskih predstavništvih vatikanske države.
Ugrabitelja 13-letne
J •	rr	•
luise
proglasili za slaboumnega
VIDEM, 29. — Glorgia di Lenar-disa, mladega Videmčana, ki Je 29. avgusta ugrabil 13-letno Luiso To-masino in ki so ga po petih dneh ujeli, so po dajšem času proglasili za slaboumnega. Potrdilo je izdal
vi-
ka-
profesor Masignan, ravnatelj demske psihiatrične bolnišnice, teremu je preiskovalni sodnik Renato Peoretti naročil, naj mladeniča podrobno pregleda, kajti na osnovi njegovega mnenja bi se sodišče moralo izreči glede mladeničeve krivde. Zelo čudno je bilo namreč mladeničevo vedenje, ki je deklico ugrabil, samo «da bi se z njo pogovarjal*. Vendar so starši tudi prejeli pismo, s katerim je di Lenardis zahteval milijon lir. Preiskovalni sodnik je začel sumiti, da bi lahko di Lenardis bil slaboumen ali vsaj nekoliko neuravnovešen, ko je pregledal mladeničev (icurlculum vltae«. Preživel je namreč precej razgibano in neurejeno dobo doraščanja.
Nad 6 milijard izkupiček države za dodatne takse
RIM, 29. — Osem milijonov avtomobilistov, kar predstavlja približno dve tretjini vseh oseb, ki imajo vozniška dovoljenja, je plačalo dodatek 700 lir h kolku na dovoljenje, kakor je predpisoval znani »dekretom z dne 27. avgusta, ki je zapadel, ker ga parlament ni v roku odobril.
Država je torej vnovčila približno 6 milijard 160 milijonov Ur za zakon, ki ni bil odobren. Od tega zneska )e samo pošta vnovčila za dodatno poštno takso pri nakaznicah 560 milijonov lir.
pravi okrepitev blagovnega proffl®-ta. Vsi vedo, da so sindikalne °r' ganizacije svoj čas kritizirale dilno poUtiko Finmare, ki je h gradnji velikih potniških veh*3 nov (kot sta Michelangelo in Rf* faello), ki staneta, za vsako P°“\ vanje, nad pet milijard, v hren* države in Finmare.
Sindikati so tedaj zagovarjali st*; lišče, da je treba, tudi z novi® gradnjami in strukturno povezavo ladjedelniško politiko, okrepiti govni promet na vseh državnih “ ni ja h, po zgledu privatnikov, " služijo pri tem visoke dobičke. ,
Nesmiselno je, da se državna sh®' ba ne poslužuje tistih spoznanj. m katerih so se zasebniki že zdari" dokopali. Mar ne gre, trdijo s®* kalisti, za razdelitev funkcij, P°.Z, teri sprejemajo državna podj&r tiste deficitarne Unije, za kat«' zasebniki ne marajo, slednjim P* prepuščajo vse, kar je dobičkom* nega?
Preteklo nedeljo v Bregu
KASTA priredila ex tempore za amaterske slikarje
Kdor se je preteklo nedeljo ^ dal na izlet v Breg. je nedvof" opazil na raznih koncih tega kraškega predela mlade sliko’’L amaterje, ki so polnih šest ur re jesenskim. zmerno toplim soneti dajali duška svoji slikarski vn\L po upodabljanju lepot breške ieS*\ ske, oranžno pobarvane pokroff' rasi Doline, Glinščice, industrijr ga objekta Grandi motori. morja in drugih slikarsko zanim’0 objektov.
KASTA, krožek absolventov *" venske trgovske akademije, je n° reč priredil svoj prvi ex temp0"! ki se ga je udeležilo kak’h pe^L, mladih amaterskih slikarjev. teri so se tu prvič spoprijeli s konjem, kar je bilo tudi očitno razstavljenih del, drugim pa seJ0 poznalo, da so izšli iz kake kovne slikarske delavnice, šol« .L, pa da se kot samouki mimo j nega dela zelo resno ukvarjal0 slikarstvom.
Po žigosanju platen v doJfZp društveni gostilni, so se slikarji f ^ kropili na vse konce in kraje. ‘ je motivov za slikanje bilo na tek. Ob treh popoldne, ko s° vsi oddali svoja platna, so dolinsko prosvetno društvo in “L razstavili slike. Ocenjevalna ^0lL. sija, ki so jo sestavljali prof■ ‘ ^ gust Černigoj, prof. Boris Zuljan Aljoša Žerjal, se je po posvetovanju odločila nagradit’\ dela, petim delom oziroma jem pa izraziti priznanje.
Prvo nagrado je prejel — # Kozman za olje boli klasične 0 bine, kjer je upodobil jesensko položenje breške narave; druQa. f grada je šla Ivanu Verču, ki svoji popartistični sliki uporabit zelo iznajdljiv način ščipalke j( šen je perila, tretjo nagrado Va .. prejel Edi Žerjal za svojo zelo nimivo in vsebinsko polno pra%
Priznanja pa so prejeli Kompare, Iva Batič Miha Re" Mirko Hrvatič in Filip Fischer.
Najboljše slike bodo prihodnji [s den razstavljene v Tržaški knjifla"
Zima trka na vrata planin
Smučarji na snežnih poljih v bližini MUnchna
J