SPOMNITE SLOVENSKIH BEGUNCEV s kakim DAROM/ AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN DOMOVINA IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO.*29 A CLEVELAND 8., 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1947 LETO XLIX—VOL. XT.ix DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE »M »** M (Došle preko Trsta) j OdODNla jaVEll dODBr SAMOHVALA. — Tudi jaz. vodina, ki je pred vojsko izvaža- sem vam posla] precej vesti o tem, kaj in kako se obnavlja gospodarsko življenje v Jugoslaviji. Pridne slovenske roke so prijele za delo povsod, da pospravijo ruševine in da znova grade. Na pomoč je prišla UNRRA z velikimi svotami in dobavami najrazličnejšega materiala. Tako se je res marsikaj popravilo in obnovilo. Podobno je tudi severna Italija obnovila v poldrugem letu s pomočjo UNRRA vse poru- sebnost pri jugoslovanski obnovi je to, da vladni listi (in drugih ne sme biti) neprestano pišejo samo o tem, kako vlada ii njeni pristaši obnavljajo. Nii se ne sliši, kako obnavlja naš kmet in nič, kaj je dala za obnovo Amerika. Tako partizani ali komunisti sami sebi neprestano dopovedujejo, kako so pridni, tako, da končno verjamejo, da so na celem svetu samo oni, ki obnavljajo. Ta samohvala jih dela omejene, da ne vidijo, kaj se godi drugod po Evropi, Ker sli šijo iz komunističnih listov samo o samih sebi, mislijo, da drugod sploh ne vedo, kaj je obnova. (In, to samohvalo jugoslovanskih komunističnih listov prepisujejo komunistični listi v Ameriki, tako da en komunist občuduje drugega. Op. uredništva). GOSPODARSKA KRIZA y la žito iz države, je skoro odpo- nkaMeiole Davčni denar se lahko rabi za prevoz otrok v katoliških šolah vedala. Mnogo ljudi so izgnali in jim pobrali posetsva. Na njih! mesto so prišli Črnogorci, ki so leni in tudi ne razumejo na delo.l Toda tudi drugi ne delajo kot po-1 Waabino+nn ...... . prej, ker jim presežek država po-: nij ' . Najvl?ja sod- bere. človeške čebele nerade de-' ,„111''^!Y”' lajo za trota državo in za trote „ 1 ™bl ter m pokojnj je Nemčiji in pred vojaško sodnijo ^il doma iz Črnomlja, odkoder se mora zdaj zagovarjati radi jg prjčel v Tower-Sudanpred48 tega polkovnik Jack Durant, do- leti Uposlen je bil pri 01iver M> ma iz Church Falls, to jc od tam, družbi in bil pred tremi leti upo_ kjer so odkopali dragulje. Zdaj kojen. Bil je aan xgKj in abz. so poklicali k zaslišanju tudi giOVegno sv. mašo in pogrebne njegovega brata. Ta je najel obrede je opravil njegov sin Rev. odvetnika, ki trdi, da vojaške p,, gchweiger v cerkvi sv. Mar- oblasti nimajo pravice klicati na tj„a v -foweru 1. februarja. Naj graditev nove države boje često- zasliševanje civilista. Polkovnik Durant je bil poklican na zaslišanje iz Nemčije. Zaslišanje se bo vršilo kake tri tedne, pravijo. mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. WOHNIR SR SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAHOM za Philadelphia Inquirer. Earle v članku urgira, da mora Amerika napeti vse sile in producirati na j hujše mogoče orožje, ga spraviti klm pod zemljo na varno, potem pa mora dati boljševikom vedeti, da bomo po prvi atomski bombi, ki bo padla na Ameriko, razdejali do tal vsako mesto, trg ali vas v Rusiji. Vsled pomanjkanja plina je brez dela do 100,000 delavcev Pittsburgh, Pa. — Sicer še ni tak mraz, kot je v nekaterih drugih krajih po Ameriki, pa je v mdustrija^m ^okrožju treh dr- niji, vzhodni Ohio in West Virginiji do 100,000 delavcev brez dela, ker njih tovarne nimajo dovolj plina. Samo v Pittsburghu in okolici jih je doma do 40,000, ker tri plinarne ne dajo nič plina indu- Sodnik Black, ki je govoril zA ■>ih ->e doma pa do 60-000 tudi iz večino, je izjavil, da se tiče ideja svobode vere v ustavi v prvi vrsti plačevanja davkov za plačo duhovnikom in za vzdrževanje cerkvene lastnine. Kar se pa tiče javne postrežbe, so pa do nje prav tako upravičeni katoliški šolarji in njih družine, kot vsakdo drugi in kot so vsi enako upravičeni do varstva pred ognjem, do javne varnosti, pobiranja smeti in druge javne postrežbe. ------0------- Zamašek od steklenice ga je obogatel Lodi, Wis. — John Robertson, star 33 let, zaposlen pri Atlas Brewing Co., je tožil pivovarno. Okrajno sodišče mu je prisodilo $50,000. Pri delu se je namreč razletela steklenica piva, pri čemer mu je priletel zamašek v 0-ko. istega vzroka. Pri United States Steel Corp. je doma do 5,000 delavcev, ker so morale prenehati z obratom odprte peči radi pomanjkanja plina. Ta že ni bil dosti hvaležen Providence, R. I. — Tony Bahry je povedal policiji, da ga je nekdo z orožjem v roki izropal za $50. In ropar je bil prav tisti, katerega je on pred 15 let rešil iz vode, da ni utonil. podpisala mirovne pogodbe z Italijo pod pogoji, kot so jih določili Veliki štirje, je pogodbo podpisala, v kateri za vselej izgubi Trst in Gorico. Stanoje Simič, Titov zunanji minister, je še v soboto izjavil, ko je odhajal iz Belgrada v Pariz, da gre podpisat mirovno pogodbo z Romunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko, ni pa imenoval Italije. Zato so pričakovali, da jugoslovanska delegacija ne bo podpisala pogodbe z Italijo. Toda ko so zaklicali ime “Jugoslavija,” ko je prišla njena vrsta za podpis, je vsa jugoslovanska delegacija vstala in podpisala pogodbo. Nihče ni dal včeraj kakega pojasnila, V okrajih Lake in Geauga je naneslo do 10 (evljev snega Pri Bridgeport, O. so v nevarnosti mostovi, da jih poruši led • V okrajih Lake in Geauga, vzhodno od Clevelanda, so zameti do 10 čevljev visoki. Skoro ledenice in kuhinjske peči, delane pri General Motors. Kupite jih lahko na ugodna mesečna odplačila. Za informacije pokličite KEf5700 in vprašajte za Mr. Bohinca ali pa za Louis Grdina. Nova tajnica___ Ker se je Mrs. Otoničar odpo- ■ vedala tajništvu pri št. 25 Slovenske ženske zveze, je prevzela tajništvo Ana Milauz, 1003 E. 63. St. V vseh društvenih zadevah naj se odslej članice obrnejo do nove tajnice. talostna vest iz domovine— Mrs. Julia Peternel, 6319 Carl Ave., je prejela žalostno povsod so morali zapreti šole in vest, da so ji 9. januarja umrli do 5,000 šolarjev ima počitnice,! ljubljena mati Frančiška Po- . c: .. | aer ne morejo v šolo. Na delu'točnik v starosti 77 let, doma je bilo včeraj^ shežnih plugov, iz Papirnice, pošta Škofja Lo-da bi odprli vsaj glavne ceste. ka. Doma zapuščajo 5 sinov: Vladni vremenski urad v Cie-'Alojzij, Janez, Polde, Tone in velandu naDoveduie %* danes 30 France, hčefcT vora za vselej odstopila Trst in Gorico. Iz Italije pa poročajo v velikih izgredih s protesti radi te mirovne pogodbe z zavezniki. V Rimu je druhal vdrla v poslopje striji. V Ohio in West Virginiji jugoslovanske vojaške misije in Kanada sprejme takoj 50,000 Evropejcev Ottawa. — Kanadska vlada izjavlja, da bo sprejela v dobi dveh let 60,000 delavcev iz Evrope. Z naseljevanjem prične Kanada takoj. je tam razobesila italijansko zastavo. Malo prej se je zbrala na Beneškem trgu množica kakih 28,000 oseb, ki je izražala “narodno žalovanje” in je raztrgala ameriško zastavo na drobne kosce. Dijaki so podrli ograjo pred jugoslovanskim poslopjem, vdrli v notranjost in razbili več vrat. Policija je razgnala razgrajače, ki so vpili: “Zdaj pa na rusko poslaništvo!” To je bilo pa tudi vse, v čemer more Italija dati izraza nezadovoljstvu nad mirovno pogodbo. Vlada je molče vzela na znanje pogoje zaveznikov. Vsaka izmed štrih Velikih mora odobriti končno te mirovne pogodbe, predno stopijo v veljavo. Bodite previdni, kadar greste preko cvete. Prekoračite cesto samo pri signalni tulil Cez Titovino zabavljajo tam v Chicagu Kdo 30 te grdobe? "Proletarec” 5. februarja pripoveduje, kako jugoslovanski carinarji celo relifne škatlje pregledujejo, da ne bi zašli v Titovino kaki po-hujšljivi časopisi. “Proletarec" sam pravi, da ni na “črni listi,” da bi ga morali titovski cestninarji loviti, če prodre skozi železni rdeči zastor. Nad njim se pohujšana Jugoslavija ne more več pohujšati. Je že izgubil in-teresantnost. Potem pa takole pozabavlja: “Le nezaupanje je tam toliko, da se v naporih za » d 11 z u brata 2"**** u!° zametenrh 34l,ik° aorodhYkov”Naj ji bYlah-' metov. Streho in hrano so dobili pri bližnih farmarjih, dokler bodo mogli do njih z avti. Pri far- Strica išče— Rugel Franc bi rad zvedel za naslov svojega strica Anton marju Kempfu na cesti 608 je Rugelj, doma iz Št. Ruperta, bilo kar 18 skavtov, katerim je1 ki je v Ameriki od nekako leta stregla Mrs. Kempf z raznimi11900. Naj mu piše naslov: Ru-domačimi dobrotami. Spali so pa ^ gel j Franc, Via di Torrebianca kar na tleh. Med Clevelandom in Buffalom je bil ustavljen promet z busi. Ceste 44, 685, 307, 608 in 528 so zaprte radi zametov. Delno sta odprti 20 in 84. Na cestah 422, 322 in 44 so odprli prostor za en atvo. Wheeling, W. Va. — Hiše, ki leže y nižini v Belmont okraju, Ohio, je zalila voda. Mostovi pri Boydsville in Bridgeport, O. so v nevarnosti, da jih poruši led. Inženirji pravijo, da bi led razstrelili, toda hi dovolj vode, da bi led potem odnesla. Na mostove zdaj pritiska 2,500 ton ledu in ako se ga nabere še več, mostovi ne bodo vzdržali. Ameriška armada vzame begunce Frankfurt__Ameriške voja- ške oblasti se bavijo z načrtom, krat tudi papirja v relifnih škat-ljah.” — Med junaškimi partizani vlada tedaj celo po “Proletar-čevem” strah pred papirnatimi škatljami. In zakaj tak strah? Ker pri- vojni.” — Zakaj se sami ne drže da bi dovolile beguncem po Evro- de včasih v teh škatljah kaka “Ameriška Domovina” in po “Proletarčevi” razlagi celo kako korajžno pismo. Ali je Titovina na tako slabih nogah, da bi jo mogla - “Ameriška Domovina” prekucniti? Ali se gospodje “tovariši” iz gozdov tako boje resnice iz Amerike? Pri tem kršijo titovci sami tisto ustavo “nove” Jugoslavije, katero sta "Proletarec” in SANS, pa za njima vse, kar svobodomiselno hodi po Ameriki, proglašali za višek državniške modrosti. V tej ustavi Titovine beremo: “Tajnost pisem in drugih obveščevalnih sredstev je neprekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in svoje lastne modrosti? Ali pa morda s tisto ustavo samo varajo? Na vsak način je junaštvo junaškega Tita veliko, da se tako boji pisanega papirja, da v strahu pred njim krši svojo ustavo. Pa še eno bi vprašali vse “napredne” in "svobodomiselne,” ki drve za Titovo diktaturo. Ali vidijo v tem stikanju za “Ameriško Domovino’ ’po relifnih škatljah veliko “naprednosti" in mnogo "svobode”? Kaj bi rekli napredni junaki, če bi se to godilo v Ameriki? Od hudimana mora biti Ameriška Domovina nevarna, da se je celo v junaški Jugoslaviji boje. pi, da se vpišejo v ameriško armado. Nameravajo vzeti tudi na delo kakih 50,000 beguncev, ki bi nadomestili nemške vojne ujetnike, ki jih bodo poslali na njih domove koncem tega meseca. Kjer se prepirata dva, tretji ima dobiček Lakin, Kan. — Farmerica Mrs. Margaret Hunt je opazila na polju,' kako se pretepata fazan in velika kavka. Pograbila je lopato in jo vrgla med srbo-rita ptiča. Končni račun je bil: ubito kavko so vrgli na gnoj, ubitega fazana so imeli pa za večerjo. 18/1, Trieste,’ Europe. Venezia Gulia, Strice išie— Pergar Franc bi rad zvedel za naslov svojih stricev, Franc in Jožef Pergar, doma iz Svin, občina Moravče. Pišeta naj na naslov: Pergar Franc, D.P.R. S.C. No. 7, Senigallia prov., Ancona, Italy. NOVI GI0B0VI Helen Klepač Ko je včeraj Helen Klepač kidala sneg pred hišo na 1812 E. 37. St., se je nenadoma zgrudila, zadeta od srčne kapi in umrla. Poklicali so naglo zdravnika, ki je pa samo ugotovil smrt. Doma je bila v selu Cernik na Hrvaškem. Bila je stara 67 let in se je nahajala v Ameriki od 1907. Zapušča moža Petra, hčer Mrj. Helen Sabljar, brata Nikolaja Kopriva in 5 vnukov. Bila je članica št. 47 HBZ, Srea .Marije in Oltarnega društva fare sv. Pavla. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen.' Thomas Juratovac Ko smo že nakratko poročali je umrl Thomas Juratovac, stanujoč na 964 E. 220. St. Doma je bil iz Novega sela pri Zumberaku. Tukaj zapušča 10 otrok: Thomas, Anthony, Edward, Mrs. Mary Peterson, Ann, Mrs. Helen Brownell, Mrs. Marge Picek, Kaye, Pauline in Violet. Pogreb bo iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na pokopališče sv. Pavla. AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN H O MB SLOVENIAli ' MOANING NEWSPAPER itor) pnWlshed dally except »ttlfdays, Sundays and NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland In Kanado po poeti la eno leto »0.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta »440. Za Ameriko Četrt leta (2.90; ta Cleveland ln Kanado do poiti Oetrt leta »2.75. Za Clveeland ln oknltoo po raapaWolh; celo leto »7.00. pol leta »440. Oetrt leta £50. Poiameena »tevllka stana I odjltov. rit) 9 io H ii 16 17 18 19 10 11 14 i) 16 17 18 19 *r mnogo let v Ameriki in si tu pridobil mnogo znancev, kar bo pa£ skušal izrabiti v korist Italiji. Tudi v ameriških odločilnih krogi)) ga radi vidijo. To bo pač glavni razlog, da so Italijani tega starega grofa postavili za zunanjega miriistra ravno v tem težkam času. Sforza je bil tisti, ki je leta 1920 podpisoval za Italijo pogodbo v' Rapallo. V tej pogodbi je Jugoslavija izgubila Trst iti PrimoršTko. Stari italijanski nacionalisti, h katerim ie Sforza pripadal, so šli v prvo svetovno vojno z geslom 'svete sebičnosti” kot se je izrazil takratni predsednik vlade Salandra. Iz sebičnosti je šla Italija takrat v vojsko in ta sibečnost se jim je takrat izplačala. Sedaj dela Italija za to sebičnost pokoro. Usoda hoče, da isti Sforza nosi zunanjo odgovornost za podpis poraza leta 1947, ki je kot zmagovalec nalagal krivično breme Slovencem. Vse se v zgodovini maščuje. Nikomur ne privoščimo slabega in ne veselimo se nesreče nikogar, vendar Slovenci ne pozabljamo, da so že pred Mussolinijem vladali v Italiji ljudje Sfor-zove vrste. V tisti dobi so goreli — še pred fašisti! — slovenski narodni domovi po Primorskem, takrat se je začela gonja proti Slovencem ki jo je Mussolini samo nadaljeval, takrat je Italija prelomila svojo .hesedo našemu narodu. Ne vemo, koliko je grof Sforza spremenil svoje mišljenje na stara leta. Gotovo pa st bd.bb podpisu italijanske pogodbe spominjal, kako je leta 1920 šibko Jugoslavijo prisilil na kolčna. Rekli smo, da italijanska kriza ni končana. Tudi dejstvo, da v Italiji hitro raste stranka z imenom: “Navadni človek” pod vodstvom Guglielmo Gianini-ja, pomeni samo. poostritev krize. Za niinj se namreč skrivajo ostanki fašizma, ____________ gredo pa za njim tudi mnogi drugi, ki'mislijo, da more zavre- Pred mesecem dni je hodil po Ameriki italijanski mini- ti komunistično nasilje samo protisila in hočejo'zato novo stopa zunanjega ministra Nenija moral podati ostavko cele munizem glavo zelo visoko Takrat je moral odnehati. Ali vlade. Pred nekaj dnevi se mu je posrečlo, da je vendar spet bo sedaj tudi moral ? NbhČŽ-ne more presoditi. Gotovo pa SUBSCRIPTION RATES: United State* »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year. U. 8. »4.00 lor 0 months. Cleveland and Canada by mall »4.50 tor 6 m(*ths. U. S. »250 for 3 months Cleveland and Canada by mall »2.75 tor 3 months. Single copies 5 cents each._________ No. 29 1008, at the poet Office at Tues., Feb. 11,1947 Italijanska kriza vla'de. Pred nekaj dnevi , . scjjt&vil vlado raznih strank: Krščanskih demokratov, konju-nistoV in socialistov, pa nekaj zastopnikov italijanskega javnega mnenja, ki se nazivajo neodvisne. Kljub temu, da se je de Gasperiju posrečilb vsaj začasno spraviti pod eri klobuk krščanske demokrate in njih največje sovražnike komuniste, vendar še vedno upravičeno govorimo o italijanski krizi. Vsakdo ve, da je sodelovanje tako nasprotnih si strank mogoče samo v izredno težkih okojišči nah in samo začasno. Iz vseh poročil je tudi jasno, da se na petost med krščanskimi demokrati in komunisti ni prav nič zmanjšala. Končni cilj komunistov in socialistov, ki marši-rajo vedno tesneje skupaj, je diktatura totalitarne države pod njihovim vodstvom in po ruskem zgledu. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo čutili dovolj močne, da se skušajo polastiti vse oblasti. Sredstva, ki se jih poslužujejo italijanski komunisti boju proti svojim nasprotnikom, so v glavnem ista, ki se jih poslužujejo komunisti celega sveta. Prvo jim je boj proti Cerkvi in katoličanstvu. Če zrušijo avtoriteto in vpliv Cerkve ter duhovščine, potem se jim zdi, da bo lahko zavzeti 1 bodo obložene z dobrimi krofi in z vsem, kar spada k predpust- ni zabavi. Po programu pa sledi prosta zabava, skupno petje itd. Saj vam, ki ste se že večkrat udeležili teh predstav, že ni treba več bolj natanko poročati, kaj in kako bo. Dogovorite se že danes s svojimi prijatelji in poklčite HE 6481 za rezervacijo — in potem na svidenje v nedeljo večer 16. februarja. Pozdrav vsem. članipa zbora. P. S. Na pustni torek zvečer, 18. februarja, se bodo lahko pa ta mladi zabavali, ker bo ta veselica tjredvsem (namenjena njim. Vstopnice se dobi pri članicah. EDINA SAMO HOŠKA or* CA NEWUSTRANI nojunucuM ■KA DRUŽABNA Horaci« moto Bife »oh» Ameriki je italijanski položaj kritičen in bo vzbujal vedno večjo pozornost vseh, ki opazujejo boj med komunizmom in njegovimi-nasprotniki 4IHim44mHH5*44445444tmmil)4H4millH4H BESEDA IZ NARODA iHHIlWI llllll l4t45t444tt5»a*H4H444444444444H4 Matere vabijo Cleveland, O. — Poteklo je ravno eno leto, ko smo se matere pri fari sv. Vida zbrale skupaj in ustanovile “Mothers Club.” Vse prireditve, katere smo i-mele, so bjle za korist naših šolskih sester, ki setako trudijo z našimi otroci in jih lepo vse, kar je v zvezi s krščanstvom. Ameriški poročevalci se čudijo, kje vzamejo komunisti toliko denarja za svojo protiversko propagando. Vse kuže, da plačuje to besnenje proti pij>auic iia^ _ Cerkvi zasužnjeni; ruski delavec s svojimi Žulji. Katoličani našim sostom Hvala na. odbijajo te napade kakor pač najbolje vedo. Tako so pnre- ^ trK0V^en} za prijaznost in dili mogočno manifestacijo v Rimu na trgu sv Petra. K)?r so javno izpovedali svojo zvestobo Cerkvi in kjer je papež pozval Rimljane, pa tudi ves svet, naj vstane iz spanja in se zave resnobe boja med vero in nevero. V svoji propagandi, ki naj jim pripravi pot do oblasti, izrabljajo komunisti tudi sovraštvo do Amerike. Italijanom razlagajo, kaj je Italija izgubila v vojski. Ameriški topovi in aeroplani, tako pravijo komunistični agitatorji so rušili italijanska mesta. Ko so se Italijani iznebili Mussolinija in pristopili k zaveznikom, so pričakovali za to plačila. Namesto plačila — tako pravijo agitatorji — je Italija dobila mirovno pogodbo, po kateri izgubi Trst in nekatere manjše kraje ob francoski meji; plačevati mora vojno odškodnino in oddati svoje bojne ladje. Vsega tega je kriva kapitalistična Amerika. Še bolj izrabljajo revščino italijanskih mas. V Italiji divja inflacija. Cene vseh stvari rastejo v nedoglednost. Vlada, v kateri sede tudi komunisti, ne zna zavarovati denarja, lire, pred vedno večjim padcem. Komunisti to izrabljajo in pravijo, da bi samo njihova močna vlada — to je njih dikta-tura-mogla napraviti red kot ga zna napraviti boljševizem. Lačni Italijani z veseljem poslušajo tako govorjenje. Mnogim je čisto vseeno, kakšno vlado imajo — tako pravijo — samo, da bo življenje bolj po ceni. Tako si komunisti pripravljajo pot do oblasti. Socialisti jim pri tem vneto pomagajo z izjemo nekaterih, ki nočejo zveze s komunisti in ki so se radi tega odcepili od sedanjega socialističnega vodstva ter ustanovili svojo stranko. Naravno je, da se stranka krščanskih demokratov trudi, da bi odvrnila od Italije nevarnost komunistične vlade. Dosečj hoče to predvsem z naslovoin na zapadne velesile, Anglijo in Ameriko, posebno na zapadnjo. Zato je de Gas-peri prišel v Ameriko. Ta mu je res obljubila večje posojilo za obnovo gospodarstva. Amerilca namerava dati Italiji tudi veliko pomoč, vsaj 100 milijppov dolarjev, za najbednejše sloje in njih prehrano. To je nekak prispevek Amerike v boju proti komunizmu v Italiji. Toda, kaj more držati skupaj vlado tako nasprotnih si strank? I)(ajprej. pgč to, da nobena stranka nima v parlamentu dpvolj poslancev, da bi mogla sama vladati. Zato morajo vsi iskati kompromisov. Glavno pa je — strah pred podpisom mirovne pogodbe. Če tudi so se Amerikanci v resnici trudili, kar so mogli, da pri mirovnih razgovorih pomagajo Italiji, vendar je s to pogodbo italijanski ponos silno udarjen. Nobena stranka noče sama nositi odgovornosti za podpis te neprijetne pogodbe. To jih predvsem drži skupaj.' ' V novi vladi je minister zunanjih zadev grof Carlo, nanjezelenje in rože. Fantje so Sforza. star diplomat, k? je na zunaj prevzel glavno breme ta delo radi opravljali, ker se —n—- »AkiLi -1- jiip je nazadnje izplačalo. Naj- prej so želi splošno pohvalo, a so vam že znane naše igre, pri katerih se pokrivajo številke in človeka včasih pogleda tudi sreča. Številne lepe privatne nagrade smo tudi pri vratih. Ves čisti preostanek gre za dobro stvar in scier za naše šolske sestre pri sv. Vidu, ki so nam za to delo iz srca hvaležne in tako tudi molijo za nas. Torej ne pozabite, v sredo večer 12. februarja ob osmih zvečer v cerkveni dvorani — na s.videpje! Frances Nemanich. o----------- Radi bi izvedeli za sorodnike ali postavne dediče sledečih umrlih dedičev na-še korporacije: Rev. A. Mlinar, župnik v Kanadi, že pred vojno odšel na Koroško in tam umrl. Lastoval 1 delnico. • Rev. Josip škur, župnik Pittsburghu, Pa., in tam tudi u-njrl. Lastoval 1 delnico. Rev. F. Turk, župnik v San Francisco, Cal., in tam umri. — Lastoval 1 delnico. Martin Kirn, Cleveland, O., lastoval 1 delnico. George Loparec, Joliet, lil. lastoval 1 delnico. Mary Plantan, West Linn, O-regon, lastovala 1 delnico. Joseph Podpečnik, Barberton, Ohio, lastova 1 delnico. Gertrude Virant, Lorain, O., lastovala 1 delnico. A. J. žužek, odvetnik v Clevelandu, Ohio, lastoval 1 delnico. Kdor izmed sorodnikov ali dedičev zgoraj navedenih delničarjev ima v posesti delnice zgoraj imenovanih umrlih delničarjev, je potrebno, da iste pošlje družili Edinost Publishing Co., za prepona njdhpvp ako so do. tega Upravičeni, ali pa za izplačilo iste. To naj storijo čimpre-je. Prosimo tudi čitatelje teh Ustanovljena 1. januarja, 1938. Inkorporlrana 13. marca, 153» v drtavl Oblo. Olaml Mdet: BARBERTON OHIO SNA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POUU Nobenih pristopnih stroškov. Ns potrebujete nobene idravnlike preiskave Pristop od M. do 95. Ista. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobroetoječem članu do (100 pogrebnih strdkov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: FRED UDOVIČU, l»-22nd St.. Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN. 719 E. 157th St., Cleveland, O. Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd., Cleve-Mi 3, Ohio. Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, rfd 1. Box 528. Niles. Ohio. Tajnik: VINCENT H, LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron 1, Ohio. Blagajnik: JOSEPH SHSGA 207-23rd St. NW., Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 5121 St. Olalr Ave., Cleveland, o. NADZORNI ODBOR: Predsednik ln prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 821 Alhambra Rd., Cleveland 10. Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E 58 St.. Cleveland 3. Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 19810 Trafalgar Ave., Cleveland 10. Ohio. FINANČNI ODBOR: Predsednik ln prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, Ohio. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Olrard, Ohio. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Za polasnUa se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1067 Sutherland. Ave., Akron 1, Ohio. Cenjeni sočlani S. M. Z. En mesec novega leta je za nami. Cas je torej, da pogledamo, če kaj napredujemo v novem letu, kakor smo sami sebi obljubiui, ko smo naredili dobre naklepe pred novim letom. Leto 1946 je bilo za našo zvezo eno najbolj uspešnih v zgodovini Slovenske moške zveze. Napredovali smo prav lepo v članstvu in financi. Tako, da človeka kar veseli delati. V imenu glavnega odbora se zahvaljujem podružničnim uradnikom in sploh vsem članom za agilnost in trud, kar je bilo potrebno, da je bil napredek tako lep. Kakor smo že vedno poprej poudarjali, tako poudarjamo tudi sedaj, da nam je potreba agilnosti in požrtvovalnosti in s tem se bo lahko vse naredilo. Natančni račun za leto 1946 bo poslan na vse podružnice prihodnji teden. Torej udeležite se seje svoje podružnice, da boste slišali natančno poročilo o ndpredku. Upamo in pričakujemo, da ne boste sedaj prenehali z agitacijo za novo članstvo, tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. _... ,• ' ' • ■ ■ - 'Ml Cleveland, O. — Kako hitro teče čas, komaj se dobro zave- -damo in že je tukaj predpustni I vrstic, da ako kdo izmed njih čas in se jejtreba pripraviti za Pozna sorodnike zgoraj imeno- dobro srce. Upamo, da jih podpirate, bar vam toplo priporo-čamo. Zdaj bodp pa zppet v sredo večer 12. februarja ob osmih klicane “uniare” v cerkveni dvorani sy. Vida. Prosimo in vabimo vas, da pridete v čim večjem številu. Ne samo ženice, ampak tudi možje naj se pokažejo. Saj vam ne bo treba samo trdo sedeti, bo tudi dosti pijače in kakšno cigaro boste tudi lahko pokadili, če bo ženici všeč. Saj menda nismo vse sitne, ker meni dobra cigara fino diši. Vabljeni ste vsi dobri farani in prijatelji. Napolnite našo dvorano. Samo en dolar za dve kartici in poleg tega pa boste lahko deležni tudi iepe nagrade kakšno zabavo. Saj menda ja veste, kdo vas bo vabil. Pri fari sv. Vida že dolgo vrsto let člani- vanih, naj jih blagovoli na to obvestilo opozoriti. — Tiskovna družba EDINOST, 1849—West Baragovega zbora prirejajo1 Čermak Rd. Chicago 8, Illinois. v tem času zabave za stare in mlade, da' se ohranijo naši stari običaji. Tako bo tudi letos. Vincent H. Lauter, glavni tajnik. Februar jeva številka Vse vas pa že sedaj prav vljud-j N0V6§cl SvetS. no vabimo, da si vnaprej rezer- ( ---- virate mize, ker zadnji čas na-j Ta teden bo izšla februarjeva vadno vselej zmanjka sedežev. | številka ali druga številka de-V nedeljo večer, 16. februarja, setega letnika družinskega me-točno po zaključku misijonskih sečnika “NOVI SVET” s slede-pobožnosti v cerkvi, priredi Ba- čo vsebino: ragov zbor program na šolskem' “Borba med ideologijami” — odru pod naslovom “PESMI (uvodni članek). — “Med nami RANIH LJUDI." Videli in J slišali boste zanimive reči, pesmi in plese — kitajske, španske, indijanske, holandske, dunajske in seveda čez vse najlepše domače narodne slovenske. Vi boste vse to lahko zadovoljno vži-vali pri pogrnjenih mizah, ki tu in tam” (pregledna poročila iz slovenskih naselbin). — “Narava napredka” (članek). — L. Stanek: “Ljubavni pogovor z dušo*’ (pesem). — “Abraham Lincoln” (članek). — “George Washington” (članek). — L. Stanek: “Doma” (pesem). — J. M. Trunk: “Tihe ure — kakšna borba?” (premišljevanje). — J. L. Zaplotnik: “Vincenc šifrar, O. S. B.” (življenjepis). — Silvo Kranjc: “Iz slovenske zgodovine” (zanimivi zgodovinski odlomki). — “Kmet in čas” (članek). — “Slovenski pijonir” (o-pisovanje slovenskih družin v Hibbingu, Minn.). — “Dotn in zdravje” (nasveti za zdravje in gospodinjstvo)..— “Za smeh in zabavo.”—L. O’Flaherty: “Mati in sin” (črtica). — “Jed in e-nergija” (članek). — P. N. Krasnov; “Pri podnožju božjega prestola” (zanimivi roman). “NOVI SVET” izide vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu zanimivo vsebino. Ljubitelji lepega in zanimivega berila najdejo v njem obilo zabave in po uka o mnogoterih stvareh. List stane letno za Združene države $3.00; za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.50 letno. Naroč- nino je poslati na: Uprava “Novi svet,” 1849 — West Cermak Road, Chicagoi 8, Illinois, ---------------o----♦— Pomota Polžek je prišel pozno ponoči precej natrkan domov iz gostilne. Luči se zaradi žene, ki mu je v takem položaju uspešno pokazala svojo nadoblast, ni upal prižgati. V temi se je slekel in legel v postelj* tako, da mu je bila glava v vznožju, noge pa na vzglavju. Ko se je zjutraj prebudil, je bilo že svetlo. “Hvala Bogu!” je rekel, videč da leži narobe. “Mislil sem, da me boli glava, mi pa le nagajajo kurja očesa . •.” ------o------- —Premog so vporabljaii Kitajci že davno prej, kot je bil isti znan zapadnemu svetu, kateremu je o tem povedal šele Marco Polo leta 1275. podpisovanja. Op ne pripada nobeni sedanji stranki in se ima za neodvisnega. Nekateri poročevalci so ga proslavljali kot njQŽa, ki se je žrtvoval in prevzel posel zunanjega miri j?'če so postavili, izredno visoke stra ob najtežjem času. Sforza je diplomat iz dobe italijan- mlaje, katere so dobili od kioske mogočnosti po prvi svetovni vojni. Kasneje se ni uklonil ' Mussoliniju in je moral živeti v izgnanstvu. Preživel je r končana, “Veš, France,” sem govoril prijatelju, ki je bil videti že močno utrujen nad dolgim pripovedovanjem, kar mu nazadnje ni bilo zamere, “kadar so imeli v starem kraju kje birmo, so se za to tudi pripravili m oblekli vas v najbolj ofrtno obleko. Cajhast gvant takrat ni bil dosti obrajtian. Predvsem so gledali, da so postavili lepe slavoloke in mlaje. To je bila naloga fantov in deklet. Prvi so preskrbeli smreke, dekleta so jih pa ozaljšala in spietla kega premožnega pbsestnika zastonj, ko je bila pa slavnost so debla prodali in kak drikelc ali pa ročica. Pa dtenar dali spravit gostilničarju, češ veš, kaj mislim s tem. “Bi skoro uganil,” je prikimal France: “Taka navada je bila vsaj pri nas na Menišiji, torej je bila gotovo tudi na Igu. Zabavno je bilo gledati fante, kadar so postavljali kak posebno visok mlaj. Po 20 iri več fan. tov je imelo opravka ž njim, predno so ga postavili. Delali so pa na komando, kakor sem sam opazoval db neki priliki pri nas. Eden je vpil: ho-ruk, drugi so pa pritisnili, vsi kot eden, vsi hkrati, da je kaj zaleglo. Kako je bila ta skupna sila važna, ti lahko dokažem. Pri nas je pograbilo mlaj kakih 40 rok. če to deliš z dvema, boš dobil 20 fantov, ker pri . , . nas je imel’ navadno vsak fant Ižanke so jih okrancljale, da menda fantje niso bili dobro organizirani, ali kali, ker 19 se jih kot na povelje spomni, da si morajo opljuniti roke, da bodo poprijpli. Tako jih je 19 mlaj spustilo, eden ga je pa držal. Bil jato Tončkov tišler, Pa je reklo: Škrt v tislerjevi nogi in ostalo je še 19 fantov. Pa misliš, da si je kaj storil iz tega? Nič, ti rečem. Mati so 'mu navezali na zlomljeno nogo taužent rože in jo namazali z arniko, to je bilo vee. Pozneje je bil še celo prav zau-ber vojak pri pijonirjili. Vidiš, dan danes bi ga poslali za 6 mesecev v bolnišnico in nazadnje bi pa še sosesko tožil za kakih $50,000. Torej na Ižanskem so tudi po dve rolo. “Žejo lepij. livada,” prikima Jaksič. ‘‘kar pusti mpdkjife, France. Torej 40 rok je pograbilo mlaj, ki je bil v njih rekah kot Ižančke. m o v a t nadebudne Ofe župan, pa res ne vem nje-godvega imena, je bil tiste dni nasajen ko sama osa in siten kot brencelj. Ženi ni dal nobene krščanske bpsede, samo lajal je nap j o. Posli so mu šli izpod nog, kot bi bil garjev. Ve-d4i so, kaj ga tare: študiral je naipreč slavnostni govor, s katerim bo pozdravil visokega gosta, kadar bo stopil iz kočije. Spisal mu je govor občinski tajnik, ki je bjl grozno študiran človek. Kako ne, saj je hodil v ljubljanske šole od septembra pa do božiča in pri vojakih se je bil povzpel do kaprola, kar je takrat nekaj štelo. Veš, takrat so služili cesarja po 12 let. ali pa še dalje in če se je kdo priripil do ka- postavili visoke mlade in brhke j prola, je bilo saimo za spozna-Ižanke so jih okrancljale, da'-" i | ‘‘ J *’ je blio„fletno za pogledati Štiri nedelje pqplodne zapovrstjo *je injela domača gasilska' če-ta vaje tam za zavrtel), Mrs. M Gande> Jennie ' mogli začeti novo življenje, vredno človeka in njegovega dostojanstva. Počasi, plavimo, se bo «vqt zavedel, da v svojih rojstnih lyajih takega življenja begunci ne bi mogli imeti, zato jim jg na vsak način treba preskrbeti nekje na svetu košček NOVE DOMOVINE. Pomot je pa ie zmerom potrebna Ako-je kdo od LIGINIH pri-jajteljev in prijateljic že kaj odnehal od svojih prispevkov za begunce, naj se zave, da se je prenaglil. Ne, ne, nikakor še ne mormo in n smemo odnehati. ZATO SPET IN SPET PROSI LIGA: POŠILJAJTE še nadalje svoje prispevke! Nabirajte še zmerom za begunce! Potrebe so še vedno velike. Razumemo, da boste rekli: Vsaka pesem je le nekaj časa lepa, tako tudi te neprestane prošnje in apeli za pomoč počasi rode le naveličanje. Kaj hočemo Naveličanje je sicer res razumljiva stvar, ampak če' se bomo mi naveličali, ki smo še zmerom precej na dobrem stališču, kaj naj rečemo o onih, ki se jim neprestano majejo' tla pod nogami in komaj še drže svoje živce skupaj? Ce se eni ne naveličajo trpeti, zakaj bi sc mi naveličali lajšati njihovo trpljenje??? Pomagajte torej še dalje svojcem naravnost, begunski skupnosti pa s tqm, da se spet in spet spominjate LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH A-MERIKANCEV. Nekaj nadaljnjih pritokov Od nekod ... $200; Neimenovan $100; župnija sv. Janeza Ev., Milwaukee $100; John Potokar $50; Frank Lipoglassek $25; Rev. Josip Medin $20. Po $10: Mrs. Ana Struna, Kraljica Majnika KSKJ, Mil- 1, d» «0 v zadregi ne-f « v tem ipatfšni načrt nadalje fevatyli. Komunistična tal$%, j«) bila kaj odn, času <%*< RAZGOVORI V SLATINI; - Več poročil trd da sq v Rogaški Slatini pregovarjali opqzicijpnatee, naj vito- opozicija sodelovala, če se takoj ■izvrie nove in čisto svobodne volitve. Ali more iz teh razgovorov priti kaj določnega, je težko re-ROGA3KI ži- P* m*'° verjetno. Vidi pa iročil trdi se iasn0> da bi vlada rada ob bli-* ’ žajoči se gospodarski krizi prevalila odgovornost na opozicijo Košutič je odbijal, Moša Pijade, Hrvate. Pravijo, da celo zagreb-je grozil * novimi pritiski. Kon-| ški komunistični vladi nič prav čno je baje Košutič izjavil, da bi ne zaupa. zičiji osem ministerstev v centralni vladi. Od važnejših resorov finančno ministrstvo, ki bo postalo kmalu najbolj osovraženo ob nastopu finančne krize. .jj. v .iw m iLr ša Pijade, za opozicijo pa Gro) in Subešič. Pripeljali sp iz zaporov tudi dr. Kojtatiča in dr. Smolja-na. Moja Pijade je ponudil opo- rad dobil v vlado. Vsaj en del IELD DOBIJO stri v vladi bi se tudi upali ko munisti pri Amerikancih, ki radi nasedejo, prositi posojila. ZLASTI HRVATE bi Tito nekdanje Radičeve kmečke stranke. Tako bi se režim utrdil na Hrvaškem, kjer vsi priznavajo, da nima vlada nikogar za seboj. Tito sedaj predstavlja sam liihrlnTuyirm/i^^ :a hvaležni. Tako tudi mi. Begunci še vedno v negotovosti Zadnja dva meseca pretekle- i leta je med begunci zelo iraslo upanje, da bodp kmalu rešeni mučnih, skrbi v svojih begunskih taboriščih. Drug za drugim so pisali svojim znancem v Ameriki, da se jim odpira pot v Južno Ameriko, zlasti baje v Argentino. Nekateri so že kar slovo jemali in napovedovali prihodnjo pismo iz Južne .. Iz vsakega takega pisma ste mogli razbrati globok oddih — pa tudi vi ste se globoko oddahnili, češ tfU bo vendar enkrat rešeno to vprašanje in ž njim tudi več ali manj odpade potreba vaše osebne pomoči tem nesrečnežem. Zdaj se pa že pojavljajo glasovi, ki naznanjajo veliko razočaranje. Nekaj malega naših je baje res odšlo, oziroma imajo zagotovilo, da pojdejo. Po veliki večini pa Južna Amerika Škerl, Marija Mrak, Mrs. Jalovec, Mary Knaus, Antonij a Sluga, Neimenovana, Mrs. Ida Brožič, Krist Lozar, Mary Oblak, Mrs. U. Zevnik, Jakob Leskovic. Neimen: $4.50. Po $3: Mary Skull, Josephine Pintar, Mrs. J. Potočnik; Mrs. Helen Pod-padec $2.50. Po $2: Ludvig Stanich, Antonia Oratph. Po $1: Jos. Peshel, Ludmila Arko, Miss Ang. Perusdk, G. Grili, Mrs. Andrew Blatnik, Mary Oblak, Neimen., Mrs. Strubel. Bog povrni vsem. Prosimo nadaljnjih darov. Ijev. Alojzij Jfedic, OFM. tajnik. ItSwwriJet » ___________ (Nadaljevanje I L itraolj pot. Iskati mora posojilo 'pri osovraženih zapadnih demokracijah. Ali bo to upselo? »Govorilo K. S. K. JEDNOTA ^ ★ P050JUJE DENAR etanom in nečlanom na zempa to posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ♦ % ik ★ PaspiHa *9 napravljena na tak način, da se na glavnico adpiaiuje v mesečnih obrokih. & ift iitforBiocijg pišite na; ■" ■ ‘v YEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME j i Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacljo. 529 za 40 ur del* na Mm i:v; ,fj Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company 1 sob« 901 700 Prospect Ave. Za hišna dela ’ , , Sprejifie se dekle v starosti 18 do 30 let, ki bi pomagala pri lahkem hišnem delu, 2 otroka v družini, nič kuhe, ima svojo sobo, dobro plačo. Pokličite kadar hočete GL 4581. (31) HALI OGLASI 6MVM URAD K.S.K. JfBNOIE 361-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS uTrnmrumrimmimim^^ nabira za naselitev Italijane in * ^ da bi dala ^ čegka To_ Špance. Tako pravijo n« «<>-1 da zdi se, da bi to-nikakor ne za-vejša poročila. ' dostovalo, ker tudi Cehi nimajo Iz Južne Amerike same, na takega izvoza, da bi mogli skr-primer iz Brazilije, pa poroča- beti za tovarniške surovine kar jo, da je za naseljevanje, Sip-..................... vencev tajp doli slab izgled, zakaj Brazilija da noče v svojo sredo — komunistov ... Čeprav so naši begunci ravno pred komunisti bežali čqz mejo, pa jim še ne zaupajo. To je nekaj novega za naše begunce in s to novostjo stojijo pred novo perizkušnjo, Vse so2 že, bili: izrdajalci, morilci, fašisti, nacisti in sam Bog ve, kaj še vse. No, zdaj so dočakali tega, da so postali — komunisti! 11 Upamo, da bodo naši pošteni ljudje tudi to preizkušnjo pogumno prestali, kakor so že mnogo drugih. Možje in žene skuša pridobiti vsaj del 0] na vplivnih mestih — med nji-' je za sodelovanje. Ce bi ' dveh komunističnih držav. ZNAK FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE je, da na primer dinar v Trstu vedno bolj Pada. Izgleda, da bo kmalu imel samo vrednost uboge italijanske lire. KRUH OMEJEN. - Izraz težkih razmer, v katere je, zajje ljal nepremišljeni belgrajsfci komunizem, je tudi znižanje dnevnega obroka kruha v Ljubljani z januarjem od 450 grainov na 300 gramov dnevno. PRITEGNITEV OPOZICIJE. — Z, raznih strani se slišj, da radi te pričakovane kriz«: vlada svo- mi predsednik Truman in Mrs. ji vladi malo bolj evropejski zna-Roosevelt—bodo že počasi do- čaj, mislijo, da bi s to prevaro povedali širokemu syetu, kdo. mpgli najti milost y za^dljem in kaj so begunci v resnici, po- svetu in potrebno — posojilo, dojenčki, k‘ «> branj Oni z 4VM* |te» se >» našel zanje kak ko- gam« * d* « b*k to,swno go hrano. jtiček pod soncem, Iyer bodo , krinka, pod katero bi svoj komu- 3Wiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii«niiiiiiiiiuiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiimmn»»w VSEH VRST RADIJE, PRALN1KE IN Čistilce popravljamo Zastonj pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Pokličite nas najprej Najboljše opremljena pffpravljanica na St. Clair Ave. KUZ ELECTRIC «992 St CWt A«. EN 4808 _ "“‘Wifl"li!1fV,l,rT"rr,inttiiHlTli.... INCOME TAX RETURN Cenjenemu občinstvu v naznanje, da poleg uradnih, notarskih zato denarnih pošiljatev in paketov v staro domovino, izpolnujemo tudi listine za dohodninski davek (INCOME TAX RETURN). Ker imamo mnogo let izkušnje, ste lahko uverjeni, da bo Vaša listina za dohodninski davek po določbah Interna! Revenue pravilno urejena, ako se zglasite v našem uradu, da Vam listino uredimo, za kar se vljudno priporočamo. SIEVE F. PIRNAT 6516 &T. CLAIR AVE—Cleveland 3, Ohio—HE 3500 Marinko’« Beverage«, Fruits and Vegetables 4 416 E. 156. St. Tel. IV 3170 Pivo, vino in Cordials / i (k Feb. 17) .J5SE5&: , Novi furnezl za premog, olje. gorko vodo ali paro. Resetting <19 — CiSfienJe 16 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovensko t Hiša naprodaj Naproda je hiša 7 sob in kopalnica; nahaja se na 2178 E. 33. St. Za podrobnosti pokličite po 1 uri popoldne BErea 5071. (32) JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD umrinjtK AL ULM HJJHBMO i HEATING (0. ALI STE , PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug • 15702 WATERLOO RD. UOjL^jll NA PIL1N, BVRNERJ1 NA PLIN IN FURNEU NA PLIN 156#^rio*Rd. KE 7248 Vas p^rebščine za grelne in monterske naprave. njTirnjiruirwiJVLTJT-rui KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na George Kasunic i 7510 Lockyear Ave. r HE 8065 . Real Estate Broker (Tues. X) ’SsftVlNSS rmi. S *: ROW I LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Zastonj! Vsa ta vstaja, ki so jo podpirali tudi federalisti z žirondi-stičnega juga, pa je bila velika zmota, ogromna kmetska armada je zastonj trošila svoje sile; polom je bil neizogiben. Kako naj bi ta krdela kmetskih irharjev naskočila Pariz, premagala narodne armade, ki so jih vodili prvovrstni general] in navduševali najizbranejši duhovi sveta? Poraza pri Le Mans in Savenay sta razblinila v nič to strašno blodnjo. Van-deji je bilo nemogoče prekoračiti reko Loire. Vse je zmogla — samo tega ne. Le v Vande-ji sami je Vandeja bila nepremagljiva. Tu je stir, divji lovec, hlapec, cerkovnik, pa tudi klatež, morivec in vojščak, gozdna žival, ki je ni bilo mogoče zalotiti, ujeti ali uničiti. Vandejska vstaja se je izjalovila. Druge vstaje so bile uspešne, tako na primer švicarska. Med vstaši v gorah, kakor so bili Švicarji, in vstaši po gozdovih v ravnini, kakor so bili Vandejci, je bila ta raz-lika — povzročena po usodnem vplivu okoliša — da so se prvi borili za ideale, drugi za predsodke. Goreč se je boril za svobodo, vandejški kmet za stoletne okove; prvi za človeštvo, drugi za svojo faro; prvi za širokost, drugi za omejenost. Goreč je človek žuborečih hudournikov, Vandejec pre-ždeva svoje življenje v močvari^ prvi ima nad seboj visoko in prosto nebo, drugi je obdan .QtUoščs:,pryiatgji na visoken vrhu, drugi čepi v temi. Visoke gore vzgajajo človeka drugače nego nižave; široko obzorje navaja k velikim idejam, ozko obzorje napravi iz človeka reakcionarja.« Vandejec se je boril za svojo deželo, Pariz za vso domovino; tam so bili lokalni patrioti, tu narodnjaki in državljani. Breitonija je bila vedno upornica. Puntala se je svojčas proti vojvodom prav tako kakor zdaj proti narodnim komisarjem, proti krajev-skemu davku na sol prav tako, kakor zdaj proti asigmatom: vedno se je Bretonija bojevala za lokalnega duha proti centralnemu, za obosdbitev proti združitvi. Kadarkoli je prišel iz Pariza kak pogon, bodisi od kraljestva bodisi od republike, bodisi v smeri edinodršfivja, bodisi v smislu demokracije, to je bilo nekaj novega, in Bretonija se je upirala vsaki novi stvari. Pustite nas pri miru! Kaj hočete zopet od nas? In ravnina je zagrabila za vile, gozd za puško. Strašna trmoglavost. Vandejska vstaja je bila usodna napaka, glupost ogromnega obsega, upor, ki v zgodovini ni zapustil ničesar ko ime mračnega slovesa. Ljudje so umirali za odsotne užaljene lenuhe, so se v brezmejni hrabrosti žrtvovali za plemenite strahopetce, so udano služili egoizmu padlih veličim — brez načrta, brez strategije, brez taktike, brez cilja, brez pravega vodstva, brez odgovornosti. To je bilo nekaj viteškega in divjega obenem; fanatična blodnost, ki je mislila zagraditi pot luči, nevednost, ki se je glupo in oholo upirala resnici, pravici, pameti in svobodi. Osem let strahote, opustošitev štirinajst okrajev, pokončane njive, uničene žetve, požgana sela, razrušena mesta, oplenjene domove, poklane žene in otroke, ogenj v kolibah, meč v srcih, po-mandrano blagostanje — to je pomenila ta bratomorna vojska, ki je razveseljevala srce gospoda Pitta. Toda Vandeja je vendarle doprinesla svoje k napredku človeštva. Pokazala je v krvi in ognju potrebo, da se njena tema, njena neprodoma gošča, njena divja osamljenost in ob-osobljenolst razsvetli z vsema žarki luči. Katastrofe po svoje preobrazujejo zgodovino človeštva in urede stvari, kakor treba. DRUGA KNJIGA TRIJE OTROCI Neznani jezdec Poletje 1792 je bilo zelo deževno, poletje 1793 pa je bilo strašno vroče. Zaradi državljanske vojske ni bilo v Breto-niji sploh nobenih potov več. Kljub temu je bilo mogoče potovati, ker je bilo vreme lepo. Suha zemlja je najboljša pot. Lepega julijskega dne proti večeru, nekako eno uro po soln-čnem zahodu, se je jezdec, ki je prihajal iz smeri, kjer je ležal kraj Avranches, ustavil pred majhno gostilno na vhodu v Pontorson. Podnevi je bilo soparno, toda zdaj je pihala sapa. Potnik, ki je bil zavit v široki plašč, kateri je zakrival konjevo hrbtišče, je nosil širok trikoten klobuk s trobarvno ko- kardo—predrznost v tistem času, ko so z vsakega grmičja pokale puške in je bila kokarda dobra tarča. Okolti vratu zapeti plašč je bil skozi doli odpet, da so bile roke proste; videla se je pod njim trobarvna šerpa in dva pištolina ročaja, ki sta molela iz pasu. Izpod plaščnega roba je visela sablja. Ko se je konj ustavil, so se vrata j erperka odprla in pokazal se je gostilničar s svetilko v roki. Že se je mračilo; na cesti je bilo še svetlo, a v veži je že temnelo. Gostilničar si je ogledal kokardo. “Državljan, ali ostanete čez noč?“ — “Ne." -“Kam pa še mislite ”—V Dol.” — “Potem jahajte rajši nazaj v Aranches ali pa ostanite v Pontorsonu.” — “Zakaj?” ■ "Ker je v Dolu bitka.” — “A tako!” je vzkliknil jezdec in dodal: “Prinesite konju ovsa.” Gostilničar je prinesel korito, stresel vanj vrečico ovsa in odpel konju uzdo. Konj je takoj hropeč začel zobati. Medtem se je pogovor nadaljeval: “Državljan, ali je to rekviri-ran konj ?” — “Ne.” — “Ali je vaš?” — “Da. Kupil sem ga in plačal.” — “Odkod prihajate?” — “Iz Pariza.” — "Pa ne naravnost?” — “Ne.” — “To rad verjamem, kajti vse ceste so odrezane. Pošta pa le še vozi.” — “Do Alencona. Tam sem stopil s pošte.” — “Kmalu v Franciji poštia sploh ne bo več vozila. Ni več konj. Za konja, ki je vreden tristo frankov, jih treba odšteti šeststo, zobi pa sploh ne kupiš. Bil sem poštni mojster, zdaj imam beznico. Od trinajsto in trinajst poštnih mojstrov, kolikor jih je bilo vseh skupaj, jih je šlo v pokoj dvesto. Ali ste se, državljan, vozili po novi tarifi?” — “Da; po prvem maju.” — “Konja ste potem kupili v Alenconu?” — “Da.”-— “Danes ste jahali cel dan?” — Od zore.” — “In včeraj?” — “Isto.” — “Vidim. se odpočiti, državljan, verujte. Vi ste trudni, konj tudi.” — “Konj sme biti truden, človek ne.” — Spet je gostilničar pa-zno motril potnika. Resen obraz, miren in strog, obdan od sivih las. Mereč cesto, ki je ležala pusta in zapuščena, je Morali bi rekel gostilničar. “In vi potujete tako čisto sam?” — “Imam dobre spremljevalce.” — “Kje?” — “Sabljo in pištole." Gostilničar je šel po korec vode .za konja. Medtem ko je žival pila, je oštir študiral potnika in rekel pri sebi: “Cisto kot duhovnik zgleda." Jezdtec je zopet začel pogovor: “Rekli ste, da se pri Dolu bijejo?” — Da.” - “Kdo pa?" — “Dva bivša.” — “ Ne razumem.” — “No — bivši plemenitaš, ki je za republiko, z bivšim plemenitašem, ki je za kralja.” — “Pa saj ni več kralja.” VALENTINE jJn mod dedtet flowma vJlorbis/ -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojše šele pride WMA-lN-tAW V V \ -*> -CŠž. 1888 1947 %' .... Naznanilo in Zahvala S tugo in žalostjo v duši ter potrtega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem izgubil predrago nikdar pozabljeno soprogo Jennie Uelikanje ROJENO OBLAK ki je po krajši bolezni, previdena z svetimi zakramenti, mirno zaspala v Gospodu dne 21. januarja 1947 ob 10:45 zvečer. „ Pokojna je bila rojena 16. maja 1888 v Spodnji Idriji' ter od tam prišla v Ameriko leta 1912. Pogreb se je vršil dne 25. januarja 1947 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Po sveti maši zadušnici, katero je daroval prečastiti gospod Franc Gabrovšek ob asistenci častitih gospodov duhovnikov Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca, smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija. Prav iskreno se želim zahvaliti prečastitemu gospodu Rev. Franc Gabrovšku, ki je pokojnico V njeni bolezni previdel z svetimi zakramenti ter potem opravil sveto mašo zadušnim, ter jo potem spremil vse do njo vse pogrebne molitve, tako v pogrebnem zavodu Grdina in Sinovi, v cerkvi in na pokopališču. Še prav posebno zahvalo pa naj prejme gospod Gabrovšek, ki se je takoj odzval klicu, kljub tako slabemu vremenu, ter naglo pohitel v bolnišnico ter pokojnici tri četrt ure pred njeno smrtjo podelil svete zakramente za umirajoče. Naj mu Vsemogočni Bog obilo poplača to tako požrtvovalno dušnopastirsko službo. V veliko tolažbo mi je, da je moja soproga umrla tako pripravljena na smrt. Moja iskrena zahvala častitim gospodom: Rev. Frances M. Baragi in Rev. N. Tomcu za asistenco pri sveti maši. Iskrena zahvala za vence, katere so poklonili njeni prijatelji in znanci ter okrasili mrtvaški oder, na katerem je počivala in ji hako izkazali zadnjo čast. Vence so poklonili sledeči: društvo sv. Jožefa št. 169 .KStKJ, društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, Iron Workers Shop Union Local 468, Shop Employees of Paterson Leitch Co., Podružnica št. 25, SŽZ, Night Employees,City Hall; Mr. in Mrs. Frank Malnar, Olga in Frank, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Anton in Mary Krantz, Mrs. Frank Fritz, Mr. John Bartol, Mr. Matt Filipič in sin Victor, Mr. in Mrs. Henry Filipič, Mr. in Mrs. Charles in Olga Slapnik, družina Mr. in Mrs. Ludwig Avsec, družina Mr. in Mrs. Mary Rolih, Mrs. Justine Pavlovič in hči, družina Mr. in Mrs. Frank Kostrevec, družina Mr. in »Mrs. Frank Boštjančič, Mr. in Mrs. Louis Rebol, Mr. in Mrs. Frank Jesensik, Mr. in Mrs. Steve Vozel, Mr. in Mrs. Mrs. Karl Kokal in družina Jaklič, Mr. in Mrs. Frank Markich, Mr. in >Mrs. Joseph Zupančič. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne Jennie. Darovali so sledeči: Oltarno društvo župnije sv. Vida, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Jerry Mavko, Madison, O., družina Kretic, družina Cek, Joe in Dorothy Lindič, Louis in Mary Olik, Mr. in Mrs. E. Kolegar in Frank Cevka ml., družina Kosič, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mary Maglič, Mr. in Mrs. S. Brodnik, družina Martich, J. Maver, Frances Milavec, Mr. in Mrs. Bambič, Mrs. F. Oražem in J. Aimbrosi, Mr, in Mrs. JLnžar,^Max^August J3cm, Valenčič, John Pauline Globokar, Joseph Mautz, Boncha, Fortuna, družina Kapla, Frank Istenič, Antonia Pavli, Narobe, Louis Russ, iMilnar, družina Česeen, Černilogar, Mrs. Johana Gornik St. Clair Ave., Anton Marn, družina Starc, Mrs. Frances Schauer in sin, Martin Vrtovšnik, družina Avsec, Louis in Mary Cevka, Jože in Josephine Grdina, neimenovana oseba, Mr. in Mrst, Razbor-sek, Madison, Ohio. Zahvala tudi vsem ,ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu; med temi so sledeči: društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z., podružnica št. 25 SŽZ., Patterson Leitch Co., Steve Brodnik, Louis Kretic, Anton Krainc, Mrs. Fritz, Louis Rolih. Najlepša zahvala častni straži dr. sv. Jožefa 169 KSKJ. Dalje zahvala vsem društvom, h katerim je pokojnica spadala, ki so oskrbela pogrebce kot: društvo sv. Jožefa št 169 KSKJ, dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, Oltarno društvo sv. Vida, podružnica št. 25 SŽZ ter naknadno tudi podružnica št. 18 SŽZ, katere slednje je bila pokojnica ustanoviteljica ter dolgoletna uradnica. Članice te podružnice so ji za njeno delo poklonile lep venec, ter se v velikem številu udeležile njenega pogreba. Dalje prav iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše; zahvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo. Iskrena zahvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vizorno vodstvo pogreba, ter vso postrežbo, ki so jo dali ob tej priliki. Daije zahvala prav vsem, ki so na ta ali oni način kaj storili meni v tolažbo, pokojnici pa ob zadnjem slovesu v tej solzni dolini. Akose je morda kje vrinila kaka napaka, namreč, da bi se koga po neprevidnosti ali kako drugače prezrlo oziroma, se ga ni to morda omenilo, prosim, naj mi oprosti. Vsem pa se še enkrat prav iz dna srca zahvalim za vse, kar ste mi storili v tej težki žalostni uri. Ti pa, draga moja Jennie, počivaj v miru' v tej zdaj Tvoji domovini, ki si si jo izbrala in lahka naj Ti bo ta svobodna zemlja ameriška. Vzorno kot prava katoliška žena si živela, zato pa si tudi tako lahko, tako mirno umrla. Bog Ti daj sveti raj! Blagor njim, ki v Gospodu zaspe, ker v slavni nebeški se tam prebude. __ Počivaj sladko, draga žena in nasvidenje nad zvezdami. Tvoj žalujoči soprog Cleveland, Ohio. 11. februarja 1947. MATHEW VELIKANJE V. LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO V Zastonj! Vsa ta vstaja, ki so jo podpirali tudi federalisti z žirondi-stičnega juga, pa j,e bila velika zmota, ogromna kmetska armada je zastonj trošila svoje sile; polom je bil neizogiben. Kako naj bi ta krdela kmetskih irharjev naskočila Pariz, premagala narodne armade, ki so jih vodili prvovrstni generala in navduševali najizbranejši duhovi sveta? Poraza pri Le Mans in Savenay sta razblinila v nič to strašno blodnjo. Van-deji je bilo nemogoče prekoračiti reko Loire. Vse je zmogla — samo tega ne. Le v Vande-ji sami je Vandeja bila nepremagljiva. Tu je stir, divji lovec, hlapec, cerkovnik, pa tudi klatež, morivec in vojščak, gozdna žival, ki je ni bilo mogoče zalotiti, ujeti ali uničiti. Vandejska vstaja se je izjalovila. Druge vstaje so bile uspešne, tako na primer švicarska. Med vstaši v gorah, kakor so bili Švicarji, in vstaši po gozdovih v ravnini, kakor so bili Vandejci, je bila ta razs hka — povzročena po usodnem vplivu okoliša — da so se prvi borili za ideale, drugi za predsodke. Goreč se je boril za svobodo, vandejški kmet , za stoletne okove; prvi za člo-/ veštvo, drugi za svojo faro; prvi za širokost, drugi za omejenost. Goreč je človek žuborečih hudpurnikov, Vandejec pre-ždeva svoje življenje v močvari ; prvi ima nad seboj visoko in prosto nebo, drugi je obdan —QdLg08fo:„pryi-atpii na, visokem.! vrhu, drugi čepi v temi. Visoke gore vzgajajo človeka drugače nego nižave; široko obzorje navaja k velikim idejam, ozko obzorje napravi iz človeka reakcionarja.« Vandejec se je boril z» svojo deželo, Pariz za vso domovino; tam so bili lokalni patrioti, tu narodnjaki in državljani. Breltonija je bila vedno upornica. Puntala se je svojčas proti vojvodom prav tako kakor zdaj proti narodnim komisarjem, proti krajev-skemu davku na sol prav tako, kakor zdaj proti asignatom: vedno se je Bretonija bojevala za lokalnega duha proti centralnemu, za obo.sdbitev proti združitvi. Kadarkoli je prišel iz Pariza kak pogon, bodisi od kraljestva bodisi od republike, bodisi v smeri edinodržavja, bodisi v smislu demokracije, to je bilo nekaj novega, in Bretonija se je upirala vsaki novi stvari. Pustite nas pri miru! Kaj hočete zopet od nas? In ravnina je zagrabila za vile, gozd za puško. Strašna trmoglavost. Vandejska vstaja je bila usodna napaka, glupost ogromnega obsega, upor, ki v zgodovini ni zapustil ničesar ko ime mračnega slovesa. Ljudje so umirali za odsotne užaljene lenuhe, so se v brezmejni hrabrosti žrtvovali za plemenite strahopetce, so udano služili egoizmu padlih veličim — brez načrta, brez strategije, brez taktike, brez cilja, brez pravega vodstva, brez odgovornosti. To je bilo nekaj viteškega in divjega obenem; fanatična blodnost, ki je mislila zagraditi pot luči, nevednost, ki se je~glupo in oholo upirala resnici, pravici, pameti in svobodi. Osem let strahote, opustošitev štirinajst okrajev, pokončane njive, uničene žetve, požgana sela, razrušena mesta, oplenjene domove, poklane žene in otroke, ogenj v kolibah, meč v srcih, po-mandrano blagostanje — to je pomenila ta bratomorna vojska, ki je razveseljevala srce gospoda Pitta. Toda Vandeja je vendarle doprinesla svoje k napredku človeštva. Pokazala je v krvi in ognju potrebo, da se njena tema, njena neprodorna gošča, njena divja osamljenost in ob-osobljenOst razsvetli z Vsemi žarki luči. Katastrofe po svoje preobrazujejo zgodovino človeštva in urede stvari, kakor treba. DRUGA KNJIGA TRIJE OTROCI Neznani jezdec Poletje 1792 je bilo zelo deževno, poletje 1793 pa je bilo strašno vroče. Zaradi državljanske vojske ni bilo v Breto-niji sploh nobenih potov več. Kljub temu je bilo mogoče potovati, ker je bilo vreme lepo. Suha zemlja je najboljša pot. Lepega julijskega dne proti večeru, nekako eno uro po soln-čnem zahodu, se je jezdec, ki je prihajal iz smeri, kjer je ležal kraj Avranches, ustavil pred majhno gostilno na vhodu v Pontorson. Podnevi je bilo soparno, -toda zdaj je pihala sapa. Potnik, ki je bil zavit v široki plašč, kateri je zakrival konjevo hrbtišče, je nosil širok trikoten klobuk s trobarvno ko- kardo—predwnost v tistem času, ko so z vsakega grmičja pokale puške in je bila kokarda dobra tarča. Okolii vratu zapeti plašč je bil skozi doli odpet, da so bile roke proste; videla se je pod njim trobarvna šerpa in dva pištolina ročaja, ki sta molela iz pasu. Izpod plaščnega roba je visela sablja. Ko se je konj ustavil, so se vrata jerperika odprla in pokazal se je gostilničar s svetilko v roki. Že se je mračilo; na cesti je bilo še svetlo, a v veži je že temnelo. Gostilničar si je ogleda! kokardo. “Državljan, ali ostanete čez noč?“ — “Ne.” — “Kam pa še mislite ”—V Dol.” — “Potem jahajte rajši nazaj v Aranches ali p^ ostanite v Pontorsonu.” — “Zakaj?” “Ker je v Dolu bitka.” — “A tako!” je vzkliknil jezdec in dodal: “Prinesite konju ovsa.” Gostilničar je prinesel korito, stresel vanj vrečico ovsa in odpel konju uzdo. Konj je takoj hropeč začel zobati. Medtem se je pogovor nadaljeval: “Državljan, ali je to rekviri-ran konj ?” — “Ne.” — “Ali je vaš?” — “Da. Kupil sem ga in plačal.” — “Odkod prihajate?" — “Iz Pariza.” — “Pa ne naravnost?” — “Ne.” — “To rad verjamem, kajti vse ceste so odrezane. Pošta pa le še vozi.” — “Do Alencona. Tam sem stopil s pošte.” — “Kmalu v Franciji pošta sploh ne bo več vozila. Ni več konj. Za konja, ki je vreden tristo frankov, jih treba odšteti šeststo, zobi pa sploh ne kupiš. Bil sem poštni mojster, zdaj imam beznico. Od trinajsto in trinajst poštnih mojstrov, kolikor jih je bilo vseh skupaj, jih je šlo v pokoj dvesto. Ali ste se, državljan, vozili po novi tarifi?” — “Da; po prvem maju.” — “Konja ste potem kupili v Alenconu?” — “Da.”— “Danes ste jahali cel dan?” — “Od zore.” — “In včeraj?” — “Isto.” — “Vidim. Morali se odpočiti, državljan, verujte. Vi ste trudni, konj tudi.” — “Konj sme biti truden, človek ne.” — Spet je gostilničar pa-zno motril potnika. Resen obraz, miren m strog, obdan od sivih las. Mereč cesto, ki je ležala pusta in zapuščena, je bi rekel gostilničar. “In vi potujete tako čisto sam?” — “Imam dobre spremljevalce.” — “Kje?” — "Sabljo in pištole.” Gostilničar je šel po korec vode -za konja. Medtem ko je žival pila, je oštir študiral potnika in rekel pri sebi: “Cisto kot duhovnik zgleda.” Jezdtec je zopet začel pogovor: "Rekli ste, da se pri Dolu bijejo?” — Da.” — “Kdo pa?” — “Dva bivša.” — “ Ne razumem.” — “No — bivši plemenitaš, ki je za republiko, z bivšim plemenitašem, ki je za kralja.”— “Pa saj ni več kralja." r: mLENTINE dhe mod desiled, flowers. m m 7 a florists/ ■V t tttniiiiua / ■ -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride WiA-lN-LAW V \ s A 1888 1947 flaznanilo in Z, a ho ala sC S tugo in žalostjo v duši ter potrtega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da sem izgubil predrago nikdar pozabljeno soprogo jcnnie Uelikanje ROJENO OBLAK ki je po krajši bolezni, previdena z svetimi zakramenti, mirno zaspala v Gospodu dne 21. januarja 1947 ob 10:45 zvečer. Pokojna je bila rojena 16. maja 1888 v Spodnji Idriji ter od tam prišla v Ameriko leta 1912. Pogreb se je vršil dne 25. januarja 1947 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Po sveti maši zadušnici, katero je daroval prečastiti gospod Franc Gabrovšek ob asistenci častitih gospodov duhovnikov Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca, smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija. Prav iskreno se želim zahvaliti prečastitemu gospodu Rev. Franc Gabrovšku, ki je pokojnico V njeni bolezni previdel z svetimi zakramenti ter potem opravil sveto mašo zadušnico, ter jo potem i vmrmMrn. njo vse pogrebne Grdina in Sinovi, v cerkvi in na pokopališču. Še prav posebno zahvalo pa naj prejme gospod Gabrovšek, ki se je takoj odzval klicu, kljub tako slabemu vremenu, ter naglo pohitel v bolnišnico ter pokojnici tri četrt pre pred njeno smrtjo podelil svete zakramente za umirajoče. Naj mu Vsemogočni Bog obilo poplača to tako požrtvovalno dušnopastirsko službo. V veliko tolažbo mi je, da je moja soproga umrla tako pripravljena na smrt. Moja iskrena zahvala častitim gospodom: Rev. Frances M. Baragi in Rev. N. Tomcu za asistenco pri sveti maši. Iskrena zahvala za vence, katere so poklonili njeni prijatelji in znanci ter okrasili mrtvaški oder, na katerem je počivala in ji tlako izkazali zadnjo čast. Vence so poklonili sledeči: društvo sv. Jožefa št. 169 .KSlKJ, društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, Iron Workers Shop Union Local 468, Shop Employees of Paterson Leitch Co., Podružnica št. 25, SŽZ, Night Employees,City Hall; Mr. in Mrs. Frank Malnar, Olga in Frank, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Anton in Mary Krantz, Mrs. Frank Fritz, Mr. John Bartol, Mr. Matt Filipič in sin Victor, Mr. in Mrs. Henry Filipič, Mr. in Mrs. Charles in Olga Slapnik, družina Mr. in Mrs. Ludwig Avsec, družina Mr. in Mrs. Mary Rolih, Mrs. Justine Pavlovič in hči, družina Mr. in Mrs. Frank Kostirevec, družina Mr. in »Mrs. Frank Boštjančič, Mr. in Mrs. Louis Rebol, Mr. in Mrs. Frank Jesensik, Mr. in Mrs. Steve Vozel, Mr. in Mrs. Mrs. Karl Kokal in družina Jaklič, Mr. in Mrs. Frank Markich, Mr. in iMrs. Joseph Zupančič. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo oipravile za mir in pokoj duše pokojne Jennie. Darovali so sledeči: Oltarno društvo župnije sv. Vida, društvo sv. Jožefa šlt. 169 KSKJ, družina Anton Grdina, Mr. in Mrs. Jerry Mavko, Madison, 0., družina Kretic, družina Cek, Joe in Dorothy Lindič, Louis in Mary Olik, Mr. in Mrs. E. Kolegar in Frank Cevka ml., družina Kosič, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, 'Mary Maglič, Mr. in Mrs. S. Brodnik, družina Martich, J. Maver, Frances Milavec, Mr. in Mrs. Bambič, Mrs. F. Oražem in J. Ambrosi, Mr. in Mrs. Pauline Globokar, Joseph Mautz, družina Kapla, Frank Istenič, Antonia Pavli, Narobe, Louis Russ, iMilnar, družina Ceseen,-Černilogar, Mrs. Johana Gornik St. Clair Ave., Anton Marn, družina Starc, Mrs. Frances Schauer in sin, Martin Vrtovšnik, družina Avsec, Louis in Mary Cevka, Jože in Josephine Grdina, neimenovana oseba, Mr. in Mrst, Razbor-sek, Madison, Ohio. Zahvala tudi vsem ,ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu; med temi so sledeči: društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z., podružnica št. 25 SŽZ., Patterson Leitch Co., Steve Brodnik, Louis Kretic, Anton Krainc, Mrs. Fritlz, Louis Rolih. Najlepša zahvala častni straži dr. sv. Jožefa 169 KSKJ. Dalje zahvala vsem društvom, h katerim je pokojnica spadala, ki so oskrbela pogrebce kot: društvo sv. Jožefa št 169 KSKJ, dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, Oltarno društvo sv. Vida, podružnica št. 25 SŽZ ter naknadno tudi ^podružnica št. 18 SŽZ, katere slednje je bila pokojnica ustanoviteljica ter dolgoletna uradnica. Članice tte podružnice so ji za njeno delo poklonile lep venec, ter se v velikem številu udeležile njenega pogreba. Dalje prav iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše; zahvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo. Iskrena zahvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vizorno vodstvo pogreba, ter vso postrežbo, ki so jo dali ob tej priliki. Dalje zahvala prav vsem, ki so na ta ali oni način kaj storili meni v tolažbo, pokojnici pa ob zadnjem slovesu v tej solzni dolini. Akose je morda kje vrinila kaka napaka, namreč, da bi se koga po neprevidnosti ali kako drugače prezrlo oziroma, se ga ni tiu morda omenilo, prosim, naj mi oprosti. Vsem pa se še enkrat prav iz dna srca zahvalim za vse, kar ste mi storili v tej težki žalostni uri. Ti pa, draga moja Jennie, počivaj v miru' v hej zdaj Tvoji domovini, ki si si jo izbrala in lahka naj Ti bo ta svobodna zemlja ameriška. Vzorno kot prava katoliška žena si živela, zato pa si tudi tako lahko, tako mirno umrla. Bog Ti daj sveti raj! Blagor njim, ki v Gospodu zaspe, ker v slavni nebeški se tam prebude. Počivaj sladko, draga žena in nasvidenje nad zvezdami. Tvoj žalujoči soprog Cleveland, Ohio. 11. februarja 1947. MATHEW VELIKANJE