SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA ^ Vin. - St. 20. KOČEVJE 10. MAJA 1963 Cena 20 din Z Za°NJE SEJE STAREGA ObLO KOČEVJE Nova pošta, davki, razrešitve in imenovanja Bilijonov za novo pošto tduhv 6tie za PTT promet v iati • ard ie lani začelo razšir-- ,In avtomatizirati PTT mre- Valr> »0s *3° začeta dela nadalje-Prnm rarac^i ukinitve občinskega ritve nega davka na PTT sto-rgn ka bo zmanjkalo za plani-mjiH bela in nabave okoli 350 kljai °V ^narjev. Ta primanj-knaj...namerava podjetje nadenj l la s posojilom pri Komun al-žej anki Ljubljana, če se obve-jwi občinski ljudski odbori s jetjn°C^a ljubljanskega PTT pod- ni lestvici, ki znaša 10 do 30 odstotkov od osnove, kar znaša nekoliko manj kot lani. Kmetje v oddaljenih in nižinskih predelih (sem spadata le dve katastrski občini, Fara in Pirče) bodo plačevali doklado po lestvici, ki znaša 17 do 50 odstotkov od osnove. Kmetje bližnjih in nižinskih predelov (okolica Kočevja) pa bodo plačevali doklade po poklicev) in ker preostali obrtniki zato občutno dvigajo cene svojim uslugam, je občinski ljudski odbor sprejel odlok o občinski dokladi na dohodke od samostojnih poklicev (sem spada tudi privatno gostinstvo) in premoženj za letos. Ta odlok predvideva, da se bo doklada občutno znižala. Uslužnostna obrt bo ob-(Nadalj. na 2. str.) 4» Bh*ja ____________„ m Diiia\da bodo v letu 1964 odsto-^V.del g pujskih, skladov. Po predlogu 1*1 > de,l sredstev iz svojih inve- ljUd,.Podjetja bi naš občinski Hov fS oclbor odstopil 9 milijo-v0rj dinarjev. Med razgo- 0Lq s Predstavniki podjetja in bi Pa je bilo predlagano, naj 0(W asal prispevek za pošte 10 sPevtaov °d tistega dala pri-skla,i °v v družbene investicijske bbčina, ,v letu 1963, ki pripada tijSkPSkarn in okrajnemu investira j,?11 skia(lu, to je za toliko ^ležh °r 86 Poveča občinska ba na tem prispevku v "okraja v letu 1963. bil daiski ljudski odbor je sklent s a v obliki kredita (na 10 °d$to odstotno obrestno mero) binariT PTT Podjetju 7 milijonov PrispL^ oziroma 10 odstotkov ske ka v družbene investicij-e ,i°d tistega dela, ki kljUr- občini in okraju po zate računu za leto 1963), ri^Pevk80^^ da 10 odst. tega 'ai„Pada velika večina vseh čevali doklade po poseb- u^Uiskf, "r OK 0 novih stopnjah i?etii<,f, doklade na dohodke od Lki, .JbCva za i Ker je vedno manj obrtnikov in bi bilo zaradi visokih davščin pričakovati še nadaljnje odhajanje obrtnikov v družbena podjetja (večinoma tudi izven svojih Štafeta mladosti na poti po Ribniški dolini V Ribnici pripravljajo svečan sprejem štafete mladosti 13. maja ob 8. uri pred zadružnim domom. Letos poteka tudi po Ribniški dolini zvezna štafeta mladosti s čestitkami in pozdravi predsedniku repu-blikkc tovarišu Titu za njegov 71. rojstni dan. V svečanosti bodo sodelovali 100 članski pionirski pevski zbor osnovne šole v Ribnici, godba in člani delovnih organizacij. Med govorniki bo tudi predsednikk centralnega delavskega sveta Inles Vili Levstik. Osrednji štafeti se bosta pridružili še v Dolenji vasi lokalna štafeta iz Grčaric in v Sodražici ob 9.05 medobčinska štafeta iz Drage in Loškega potoka. Tudi v teh krajih pripravljajo mladina in občani svečane sprejeme nosilcev štafetne palice. Po 9. uri bo mladina iz Cerknice prevzela štafetno palico na meji z ribniško občino. Predvolilno zborovanje v Kočevju v nedeljo, 12. maja ob 19. uri pred spomenikom Svobode govoril bo Boris Hikoš SPREJEM ŠTAFETE Nova pošta, davki, razrešitve in imenovanja (Nadalj. s 1. strani) davčen a po stopnji 1 odstotek do 4 odstotkov z ozirom na višino osnove (lani je znašala 3 odstotke do 8 odstotkov), doklada na proizvodno obrt pa po stopnji 2 odst. do 10 odstotkov (lani 16 do 24 odstotkov) z ozirom na višino osnove. Odborniki so predlagali še, naj bi bodoča občinska skupščina podrobneje proučila probleme obrtništva. Se nekateri sklepi ■e* Nadalje je sprejel občinski odbor še sklep o združitvi podjetja Elektro s podjetjem za distribucijo elektrike Slovenije, sklep o osnovni in dodatni stopnji prispevka za socialno oziroma zdravstveno zavarovanje, odlok o ustanovitvi gasilskega sklada občine in odločal o nekaterih imo-vinsko pravnih zadevah. direktorja podjetja; 0 da razreši dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Staneta Ocepka in 0 da imenuje za vršilca dolžnosti načelnika za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Jožeta Benčino, dosedanjega pravnega referenta pri občinskem ljudskem odboru. POSLOVILNE BESEDE Ob zaključku zadnje seje dosedanje občinske skupščine je odbornikom spregovoril dosedanii predsednik občinskega odbora Drago Benčina. Poudaril je, da je bila dosedanja 6-letna mandatna doba občinskega ljudskega odbora bogata in plodna. Delo odbornikov je bilo pravilno. Delali so v interesu skupnosti in volivcev, kar so potrdili tudi zadnji zbori volivcev. Uspehi dela dosedanjega občinskega ljudskega odbora so vidni, saj je rešil glavne probleme na področju gospodarstva in družbenih služb ali pa jih je vsaj začel reševati. Prav tako pa so vidni tudi problemi, ki jih bo morala reševati bodoča občinska skupščina, ki jo bomo v kratkem volili. Predsednik se je zahvalil odbornikom za njihov trud in jim želel, da bi tudi v bodoče, nekateri kot člani -nove občinske skupščine, ostali pa na drugih področjih delali za dobrobit komune, republike in države. OBISK V KEMIČNI IN POSLOVILNO KOSILO Po seji so odborniki občinskega ljudskega odbora Obiskali še Kemično tovarno, kjer so se zani- mali predvsem za njeno usp<> ^ bitev za redno proizvodnjo 1 proizvodni postopek. Po ogledu Kemične so odborniki v hotel »Pugled«, je bilo zanje pripravljeno "j nostno poslovilno kosilo. ■; kosilom je odbornike na^. .mje in sc jim zahvalil za dose“^d-uspešno delo Janez Merhar, P ^ sednik občinskega odbora BESEDE OB SLOVESU Vinko Zajc je zastopal v * tno njem ljudskem odboru P1 0^i- j obrt. V razgovoru na P0*1 nem kosilu je dejal: ^ je — V sedanji mandatni “°;,n-bilo izgovorjenih na sejah skega ljudskega odbora le bit besed o privatni obrti. ,bor da bi se bodoči ljudski ^ tudi naprej tako uspešno jal s problemi gospodars ^ posameznih panog, kot se J sedanji, vendar naj bi ^ribo 1 j mislil tudi na privatn $ kar sedanji ljudski oelbor . [e-reševanja še nujnejših P mov, ni utegnil. VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE, ODSTAVITVE PRVA STOLPNICA PREVZETA Nadalje je občinski ljudski odbor sklenil oziroma potrdil sklepe delavskih svetov, da £ se razreši dolžnosti direktorja podjetja Zidar inženirja Alojza Blenkuša, ker odhaja na novo službeno dolžnost; 0 da potrdi sklep delavskega sveta podjetja IT AS o odstavitvi direktorja Antona Čuka. Delavski svet podjetja je sprejel ta sklep na zadnji seji in ga utemeljil s tem, da poslovanje direktorja ni bilo v skladu s smernicami delavskega sveta in upravnega odbora, da je odobril posebne dodatke nekaterim članom kolektiva brez vednosti organov samoupravljanja, da je kljub opominom prihajal neredno v službo in da je podjetje zaradi njegove malomarnosti utrpelo večjo materialno škodo. Za odstavitev direktorja je glasovalo od 24 članov delavskega sveta 23,1 pa se je glasovanja vzdržal; 0 da imenuje za direktorja podjetja Zidar Franca Bojca, dosedanjega tehničnega vodjo podjetja; 0 da imenuje za v. d. direktorja podjetja ITAS Staneta Ocepka, dosedanjega načelnika za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru Kočevje; 0 da imenuje za direktorja KGP inženirja Sava Vovka, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja posestva; 0 da imenuje za direktorja podjetja Komunala Romana Rojca, dosedanjega vršilca dolžnosti OD PETKA DO PETKA U TANT PRIPOTOVAL V BEOGRAD. 8. maja je pripotoval na povabilo Zveznega izvršnega sveta na uradni obisk generalni sekretar OZN U Tant. Na letališču ga je sprejel podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. Generalni sekretar je bil pri nas dva dni. PREDSEDNIK FINSKE V JUGOSLAVIJI. Pred dnevi je obiskal Jugoslavijo predsednik republike Finske Urho Kekkonen s soprogo. Po tridnevnem obisku v glavnem mestu je odpotoval v Črno goro. Predsednik Kekkonen je za jugoslovansko televizijo izjavil, 3. maja je občinski stanovanjski sklad prevzel od izvajalca del SGP Zidar prvo stolpnico v Kočevju. Komisija, ki je tehnično prevzela 7-nadstropno stolpnico, je ugotovila, da so dela opravljena solidno in po projektih ter v skladu z vsemi pravilniki. Popraviti je treba le še nekatere drobnarije. To je hkrati prva stolpnica, ki Kovinar, Snežnik, Zavod za za-jo je Zidar zgradil v Kočevjju. Pred njo je zgradil dve na Reki. poslovanje delavcev, KOP in Lekarna. ITAS, v P' li- li-selitev je predvidena vlirviili nrvlr o 4 H'DPh. ^ hodnjih nekaj dneh. na bo znašala za dv<,^Q,jin 1,9 novanje predvidoma 6.1 < mesec. Gradnja stolpnice je trajala dve leti in pol. Potekala je v skladu s sredstvi, ki so bila na razpolago. Težave so bile tudi z načrti. Osnovni načrt je bil odobren, čakati pa so morali na načrte za inštalacije. Stolpnica je hkrati prva zgradba v Kočevju, ki bo imela dvigalo. Kljub izvršenemu prevzemu pa še vedno ni urejeno vse, kar je bolj ali manj važno za vselitev. Tako ni urejena dovozna cesta, ki je sicer v delu, zasilno urejena pa bo predvidoma do konca prihodnjega tedna. Kanalizacija mora tudi še biti priključena na glavni zbiralnik, za kar bo tudi treba počakati še nekaj dni. Centralna kurjava je v stolpnici vgrajena, zunanji dovod pa je še v delu. Tudi zunanja telefonska napeljava je še v delu. Na dvigalo bo treba tudi še nekaj dni počakati. Voda pa priteče v vse prostore stolpnice, čeprav smo se bali, da pritisk iz starega vodnega rezer-varja ne bo zadostoval (sicer bo pa tudi novi rezervar v kratkem gotov). Stanovanja, ki jih je v stolpnici 32, so odkupili: Rudnik, Kemična, ObLO, ZB, KGP, Avto, INLES, Narodna banka, Elektro, DOMA IN RO SVETU da ga veseli, ker je imel med sedanjim obiskom priložnost izpopolniti svojo predstavo o Jugoslaviji, ki jo je poznal prej samo po posrednih virih. Dejal je: »Moj vtis o Jugoslaviji je postal popolnejši. Velikansko delo, ki ga opravljate, sem prej poznal samo po številkah, ki pa so sc zdaj zame spremenile v otipljive dosežke. Nihče ne more ostati brez navdahnjenja, ko pogleda vaš Novi Beograd, nagel razvoj vaše industrije in gospodarskega življenja ter navdušenje ljudi, ki gradijo svobodno državo.« Prva stolpnica, v katero se bodo kmalu vselili prvi stanovalci. Dohod do stolpnic urejujejo, pri delu pa jim je večkrat nagajal dež OD PETKA DO PETKA DOMA IN P° 5 „ . na < ti rezultate zn^^rnik 118 ., i 5 ODSTOTKOV VEČ ZA KPI. Rezultati parlamentarnih volitev v Italiji so skoraj vse presenetili. Komunistična partija Italije je dobila nad milijon glasov več kot na prejšnjih volitvah ali v odstotkih povedano: 5 odstotkov več. Zato pa je najmočnejša — Krščanskodemokratska (DC) — izgubila tričetrt milijona glasov, oziroma 3 odstotke. Prvič je zdrknila pod 40 %, kar pomeni, da je v primerjavi z letom 1948 izgubila 10 odstotkov glasov. Toda DC je še vedno najmočnejša stranka v Italiji. Spremenil pa ugotovili znaten Pr' SIRSKI MISIJI. V la ^ KU. V Kairo je $stv<, delegacija P«1,!aa »vctne>e-,:r cija se bo razgov^ujc«^ < ju, ki je nastal PM^ii stopu nekaterih v * nistrov v Sirij1- vaja tu cija naj bi odP°t°v grad. Uporna kri in Je Padla v nezavest. Katja in Majda sta sedeli pri nji Pazili nanjo. Kdaj pa kdaj je iz Sonjinih ust ušel vzdih in samo D sta vedeli, da je še živa. Tako sta pri njej presedeli in ~ vso noč. Sonja se je od trenutka do trenutka zavedla in kjviijo, oc jc uu ucuuuva mu ticuutivd Ziavurniu, . sna ■ Pad'a v nezavest, dokler je proti jutru ni zajel spanec. Še Panju je ponavljala: »Ne vem, nič ne vem!« kot da je še vedr v vedno hn t V 1J CViUr. »IIP V V/liij lilt/ 11C V Ulil * U IVU V Uu JU uU v UUL1U Qv^as'iSevanju. Kdaj pa kdaj je presunljivo zakričala, da sta se j.® zdrznili, dokler se na krike nista privadili. Tudi če bi hoteli, h-^ain Majda ne bi mogli zaspati, negotova usoda in misel, da a° tudi njiju tako mučili, jima ni dala zaspati. t Sonja se je zbudila pozno dopoldne. Čutila se je okrepčano in zah ,^ovori,a je lahko. Le če se je premaknila, jo je grozovito voli10' temu se je prisilila, da je sedla. Zbrala je vso g. J.0, da je premagala slabost. Komaj se je držala pokonci in za-čen’la 2e j °- Majda ji je dala vode in pila je v globokih požirkih, 0d*aV j® pri vsakem požirku neznosno zabolelo. Ko se je zejala, je vprašala, komaj zlogujoč besede: »Kje pa sem? Smo še vedno v Kočevju?« Veri ® smo v Kočevju,« je odgovorila Katja. »Prinesli so te sem, letno iz barake pri postaji. Od kje pa si, čigava?« je n”*2 Ribnice, Sonja,« je povedala in dodala še priimek. V Katjo .Podzavestno zaupala. Čutila je, da jo Katja ne bo izdala, da je Q1 ona naša, partizanska. p0 11 T° je moja hči, Majda,« je predstavila Katja hčer. »Prišli so q na'u zvečer, ker nisva vedeli, da bodo z njimi tudi izdajalci. nrnem 50 obveščeni. Nekateri domačini so se med osvoboditvijo lta1ili, sedaj pa ovajajo. Prekleti!« Sn in naslednji dan je Sonja mirno spala. Čutila je, da po kak U Prihaja1o vanjo nove moči. Ure in ure je premišljevala, u'hi ušla. Preiskovala je stene in mrežo na oknu ter kmalu Dn» i°vila’ da j® okenska mreža stara in da jo je na mestih že v,2«a.rja. Svoje misli in nade za beg je zaupala tudi Katji. Predam je hotela vedeti, kje je, v katerem delu mesta. Mesto je Trri Poznala; samo da pride iz te kletke, bo zopet svobodna, dno je bila prepričana v to. Čakala je samo ugodne prilike in Se je kmalu ponudila. 0v. Nemci, ki so ostali v Kočevju kot posadka, so dobili prvi aisk iz Ljubljane: vzpostavljena je bila redna preskrbovalna eza na cest. Ljubljana—Kočevje. Kamioni, v spremstvu tankov, Da ^ k°čevsko posadko pripeljali hrano in municijo, med hrano tiohlv bila tudi Precejšnja količina pijač. Že popoldne so vojaki 2 Oni precej ruma, na katerega so potem nalivali še vino. že ecer so bili močno pijani in zapornice so slišale v celico njihovo “‘Jano petje. v_ »Danes moramo pobegniti, take prilike ne bo nikoli več,« je ^°hbujala Sonja popoldne Katjo in Majdo. ^ Takoj ko se je zmračilo sta Majda in Katja otrgali okensko Vef‘ ° na daljnjem kraju. Počakali sta, da jim je stražar prinesel Po ®r.i°, nekaj makaronov v vodi, nato pa mrežo zvile. Katja je Pedala ven in videla, da je do tal komaj nekaj nad meter. “Pojdimo! Sonja, najprej grem jaz, nato ti in potem Majda. jn Vsa,k slučaj, če bo treba kateri pomagati-«, je zašepetala Katja sko?i sP‘az'‘a skozi dkno. S čevlji v rokah, v samih nogavicah je da Cl. na pločnik pod oknom in se pritajila ob zidu. Ko je videla, kov*'1 nikogar v bližini in da tišino moti samo pijano petje voja-•S0 ‘‘h stražili, je dala znak in kmalu sta bili ob njej tudi sDla u *n S®11!13- Se trenutek so pačakale, nato pa se brez šuma sg žile za vogal nasprotne stavbe. Pazljivo prisluškujoč v noč so fc®Plazile ob Rinži proti mostu. Ko so bile pri cerkvi, so zaslišale korake na cesti. Molče so se spogledale. “Patrol a!« “‘etal *Sn^e 50 96 k zidu cerkve in se spojile s sencami, ki jih je a cerkev. Patrola je šla mimo in oprezno so stekle čez cesto. ‘u j® komaj dohajala. Njeno drobno telo je bilo še vedno tsrau • ° °h udarcev in vsak gib ji je povzročal bolečine. Kljub Sr> jQ ‘e vztrajno premikala noge in ni zaostajala za njima, vendar da q ‘zdale noge in zgrudila se je. Katja je šele čez čas ugotovila, aonie ni z njima. Pasi, "‘Mora- va se vrniti ponjo«, je rekla hčerki in se odločno obrnila. jo tiesh° '*0’ p^aze^° se P° vseh štirih. Prijeli sta jo pod pazduho in h]a ^‘‘riha me. Še vaju bodo zopet ujeli,« se je branila So-hrir)et.,, a, Katja in Majda o te mnista hoteli ničesar slišati. Še ■ -nesi- hi Majda o ie Previl 3 ‘° h° hiše, kjer je prebivala Katjina sestra in Katja ^aV^iano Potrkala. Dvakrat dolgo, enkrat kratko — dogovorjen y da so prijatelji. jq ' 'l,n j® odprla hčerka sestre. Ko je spoznala teto in sestrično, Vr^tg lr°ko odprla vrata, da so nemudoma izginile v temo veže. »■p8? 96 zaprla in trdo jih je zapahnila. ota- °d kje pa vi?« je vprašalo prestrašeno dekle. Pod r(^'apora’ je odgovorila Katja, še vedno držeč Sonjo kuhinji so Sonjo položili na divan. Olga, Katjina sestra, je _ j eno gledala pozne obiskovalke. *iivj vem, če boste lahko ostale pri nas, tudi mi smo jim sum-6 dvakrat so napravili preiskavo, vrag vedi, 'kaj so iskali, se vrnejo« moramo dalje. Samo kam?« je po kratkem premisleku Pila nn°inla Katja. Pri tem je zaskrbljeno pogledala Sonjo, ki je 19 kraju svojih moči. TV stolčki za izvoz Podjetje STOLARNA iz Dobrepolja se je razvilo po vojni iz nekdanjega mlina in žage. Sedaj je v podjetju zaposlenih že 53 delavcev, izdelujejo pa posebne televizijske stolčke. Vsa njihova proizvodnja je usmerjena v izvoz, v Združene države. Letošnji plan predvideva 103 milijone realizacije ali 17 odstotkov kakor lani. Izvažajo preko izvoznega podjetja Slovenija les — Kooperativa. Po petletnem planu podjetja bi lahko azvzeli tak obseg proizvodnje, da bi zaposlili še veliko več ljudi. Delavcev pa v Dobrepoljski dolini ne manjka, saj se jih veliko vozi na delo v Ljubljano, Grosuplje in drugam. Pri tem pa imajo precejšnje težave z lesom. Les dobivajo s področja Strug in Dobrepolja, letos pa ga je precej manj. Po proizvodnih zmogljivostih (strojev — novih — imajo dovolj), in po zaposlitvi (sedanji in predvideni povečani), bi lahko realizirali letos 130 milijonov din, če bi, seveda, imeli dovolj lesa. Letos bodo potrebovali za izpolnitev proizvodnega plana tri tisoč kubičnih metrov lesa (leta 1958 le 300 kubič. me-trvo!). Če ne bodo imeli dovolj lesa, lahko nastopi stagnacija. Vsekakor bi bila dobra (o čemer tudi že malo razmišljajo) združitev vse lesne industrije v našem koncu. V ribniško-kočev-skem bazenu je to že urejeno, vsekakor pa tudi dobrepoljska Stolarna gravitira sem, upoštevajoč, da črpa surovine iz gozdov tega območja. Lansko leto je podjetje dalo na sklade osem milijonov dinarjev. Razmerje med skladi In os. dohodki znaša 76:24, kar predstavlja v grosupeljski občini najboljše razmerje (največ dajo na sklade). Povprečni osebni prejemki so bili lani v Stolarni 26.000 din (od 17 do 43 tisoč). Dobrepoljska štolama Nega gozdov Na zadnji seji ObLO Ribnica .so odborniki poslušali tudi poročilo o varstvu in negi gozdov ter o gradnji in vzdrževanju gozdnih komunikacij, pa tudi o planu gozdnih gradenj in rekonstrukcij, ki jih bo financiral gozdni sklad. V gozdovih v občini je 160 kilometrov gozdnih poti in vlak. Od tega jih je 89 km brez podlage, 35 km brez vsake osnove, 60 km poti je preozkih za vozila (gumar-je) in le 40 kilometrov gozdnih poti je dobrih. Jasno je, da so stroški spravila leka po takih poteh silno veliki, pa tudi napor-neje je, zato je nujno vlagati v vzdrževanje gozdnih komunikacij večja sredstva. Resda je bilo že precej storjenega, toda še vedno bi nujno potrebovali nad 100 kilometrov sposobnih gozdnih poti. Po drugi strani pa vemo, da to še ne bo tako kmalu, saj stane kilometer ceste okrog 10 milijonov dinarjev! Skoraj dokončno je dograjena cesta v Veliko goro (iz Zadolja), velike potrebe pa so v drugih krajih (na primer v Mali gori, kjer že vrsto let ni bila zgrajena nobena gozdna pot. Odborniki iz Loškega potoka so tud!i predlagali, naj bi pričeli graditi cesto na Račno goro (kjer jo že gradijo z Loške strani.) Ker pa bi bila za to potrebna precejšnja sredstva, so sklenili, da letos pripravijo potrebne elaborate. Vse gradnje oz. rekonstrukcije in vzdrževanje vodi gozdni obrat KZ, ki bo moral tudi bolj skrbeti za vzdrževanje in varovanje gozdov, predvsem kar zadeva pravilno sečnjo... Povrnitev primanjkljaja Občinski ljudski odbor Ribnica je na zadnji seji obravnaval prošnjo gostilničarja Jožeta Korena iz Grčaric za oprostitev povračila primanjkljaja. Gostilna je bila prej v sklopu gostinskega podjetja, nato jo je podjetje zaprlo; kot privatnik jo je prevzel dotedanji upravnik Koren. Gostišče je imelo 176 tisoč dinarjev primanjkljaja, ki bi ga moral pokriti. Pristojni svet pri občinskem ljudskem odboru mu je prošnjo za oprostitev plačila zavrnil, zato je vložil ponovno prošnjo, v kateri je navedel, da ves čas, kar je imel gostilno, ni izkoristil dopusta niti ni obračunal nadur, na izgubo pa so tudi vplivale razmere v vasi. Odborniki so bili mnenja, da dopustov in nadur nikakor ne moremo plačevati z napravljeno izgubo. Če dopusta ni izkoristil in je celo delal nadure, bi vsekakor moral imeti veliko večji promet, torej tudi izgube ne bi bilo, kvečjemu dobiček. Po daljši razpravi, ko je precej odbornikov menilo, da bi se na ta način splačalo delati izgube, so sprejeli sklep, da povrne 100 tisoč dinarjev, 76 tisoč din pa se mu oprosti. Planinsko društvo Kočevje Izredna skupščina Planinske zveze Slovenije je 27. jan. med drugim sklepala tudi o podelitvi častnih znakov in pohval zaslužnim planincem in planinskim delavcem. Od kočevskih planincev sta dobila pismeni pohvali tov. Peter Vovk in Viktor Kužnik, dolgoletni zaslužni planinec Jože Kalan pa srebrni častni znak PZS. Planinska zveza Jugoslavije pa je že 1. 1962 odlikovala vse te tri naše najprizadevnejše planince z diplomami in častnim srebrnim znakom. V zvezi s tem sem spravil tovariša Petra Vovka v pogovor o planinstvu na splošno in o delu in uspehih Planinskega društva Kočevje še posebej. Vedno dobro razpoloženi in nasmejani planinec mi je rad odgovarjal. Kako vi, izkušen planinec in organizator, gledate na planinstvo v splošnem in še posebej na Planinsko društvo Kočevje? Naše Planinsko društvo je raslo in uspevalo prav zato, ker je od vsega začetka dosledno temeljilo na prostovoljnem, amaterskem delu. S ponosom lahko trdimo, da v naših vrstah ni mogla dobiti tal škodljiva miselnost, da naj človek dela samo za plačilo, za pohvalo. Tempo našega gospodarskega razvoja zahteva od nas, da nudimo delovnemu človeku potrebno rekreacijo. Prav v planinstvu pa se izčrpani organizem opomore in na prijeten način pripravi za nov delovni elan. Lani je število obiskovalcev koče PD Kočevje pri Jelenovem studencu zelo naraslo. Če pa primerjamo to število s številom včlanjenih planincev, ne moremo biti zadovoljni. Drži, da je glavni namen naše organizacije pridobiti čim več ljudi za udejstvovanje v planinah, želeti pa bi bilo, da bi vsi ti številni obiskovalci koče postali tudi člani društva. Iz širšega kroga članstva bi laže dobili nove sodelavce pri organizacijskem delu. Kakor vidite, tudi pri nas straši splošni problem: kadrovanje! Takih sodelavcev nam primanjkuje. Vse delo sloni samo na maloštevilnih ramah. Z odhodom katerega teh prizadevnih članov bd nastal položaj, M bi resno ogrožal naše planinsko prizadevanje. Cc je v koči tak obisk, mora biti tudi dobro oskrbovana. Kako pa je v tem pogledu poskrbljeno v njej? Planinske postojanke ni mogo-goče primerjati z gostinskim obratom. Prvenstvena naloga na- Jožc Kalan še planinske koče je, nuditi utrujenemu izletniku prijetno zatočišče, nato šele pride dolžnost, nuditi mu gostinske usluge, kolikor se ne zadovolji s tistim, kar je prinesel v nahrbtniku. Trudimo se ohraniti planinski značaj naše koče. Planinska postojanka ne more sama sebe vzdrževati. To poudarjam v želji, da bi o tem dejstvu razmišljali tudi organi oblasti in letos izdatneje podprli Planinsko društvo, kn bi brez njihove pomoči sicer moralo priljubljeno izletniško točko meščanov, kočo pri Jelenovem studencu, zapreti. Obči ruski ljudski odbor r.aj od sredstev za telesno kulturo oddeli kaj tudi za Plan. društvo, ki za je brez tekem in dohodkov skrbi rekreacijo delavnih ljudi, kar tudi telesna kultura! V mestu sem videl novo oglasno omarico Planinskega društva. Ker ste glavni društveni propagandist, kaj lahko poveste tudi o tem delu? Propagandni odsek našega dru- štva v Kočevju. O delu društva in uspehih smo v našem domačem tedniku »Novice« objavili več člankov in objav. Prav tako se oglašamo tudi v »Planinskem vestniku« s sestavki o planinstvu in turizmu. Zadnji je bil objavljen pod naslovom »Pot v pragozd«. Omenili ste turizem. Kakšno pa je sodelovanje med planinsko in turistično organizacijo v Kočevju? Glede sodelovanja med planinsko in turistično organizacijo planinci želimo, da bi se v sedanji meri obdržalo in se, če le možno, še nadalje poglabljalo. Oboji pa moramo iskati še uspešnejše načine sodelovanja. Na skupnih sestankih bi morali razpravljati o problemih obeh organizacij, nato pa poskrbeti za najtesnejšo pove- Od leve na desno Peter Dušan Kalan in Viktor Kuzn Planinskem društvu, če tudi Planinska koča pri Jelenovem studencu štva je dosegel precej uspehov z objavljanjem zapiskov in fotografij o dejavnosti Planinskega dru- zavo s komuno. Obema organizacijama bi to bilo le v prid. Kako pa je s podmladkom v pri nas velja prislovica, da mladih svet obstaja? Tega se zavedamo tudi v najk-ifl društvu, zato skrbimo za Pl!’ 0 ski naraščaj. Največ si obeu od mladega tovariša Kalana. bolko ne pade daleč od dre\ -Sin našega najstarejšega Plan' £. nam je že v precejšnjo P° jn Skrbi za nameščanje kažipote . markacijo vseh planinskih P ^ do kočevskih gorskih in KoZC'jn1 zanimivosti. S pravim planins tovarištvom, z osebno Ijubezri' stjo in zlasti obsežnimi plan skimi izkušnjami v visokog0 J si je pridobil krog mladih Plan^ cev, ki s pravim pojmovani planinstva in nesebičnim, zel° pomim delom dosti obetajo! Od prijaznega sobesednika ^ tra sem se poslovil z željo, da ^ prvo lepo nedeljo snidem z °.,i kovanci v njihovi prava doma®’ v planinski koči pri Jelenov studencu! , France Cankar Razširitev arondacije Kmetijska zadruga Ribnica je predložila občini predlog za razširitev arondacijskega kompleksa na območju Lamber-garce pri Ugarju. S tem bo zaokrožen kompleks posestva Ugar, kar bo predstavljalo okrog 200 hektarov obdelovalne zemlje. delovanje, ki naj bi dopolni® ^ družbeno proizvodnjo, ki P na morala biti veliko bolj inten kot doslej. V zvezi z Posestvo ima sedaj 200 glav goveje živine, kasneje, z dograditvijo hleva, pa bodo lahko redili okrog 400 glav živine. O razširitvi arondacijskega kompleksa na Ugaru je razpravljal svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO in ga potrdil. Vendar pa je svet zahteval, naj zadruga prične z razširitvijo arondacije šele tedaj,ko bo imela zagotovljena sredstva oziroma zemljo za plačilo oziroma zamenjavo površin, Id so predvidene za arondacijo. Od nekmetov pa bo zadruga vzela zemljo v najem (za 10—15 let) ali pa jo bo odkupila. V utemeljevanju predloga za razširitev arondacije se lahko opremo na nekatere številke, iti kažejo, da stalež živine po nekaterih vaseh stalno pada in da je tudi obdelovanje zemlje drugačno (sena npr. ne pridelujejo za lastne potrebe ampak za prodajo). 2e v Ribnici je živine mnogo manj, kot pred vojno, stalež pa pada predvsem v vaseh v bližini Ribnice, s čimer je vsekakor utemeljena razširitev družbene kmetij- ske proizvodnje. Tako ima Ribnica na 135 hektarih obdelovalne zemlje 27 glav živine, Gorenja vas 0,39 glave velike živine na ha, Dolenja vas 0,6 in Prigorica 0,7 glave velike živine na hektar. Kmetijska zadruga pa že pripravlja temeljito analizo in predlog za ravninske površine, ki so interesantne za družbeno proizvodnjo in strojno obdelavo. Ostala področja, ki ne bodo prišla v poštev za arondacijo, pa so že sedaj predvidena za pogodbeno so- vsem tem je n0-kmetijstvo in gozdarstvo m re-" 1 DO rt"i2navJlk ima kdor mu a°st na ,v dejanju enakoprav-raleri ,avirn° da je do ljudi mo-^kršrin,/0,2 dvoma je nemoralno ^laino - Okoriščanje človeka, a*a hir ln Nacionalno zatiranje hek„ JNanj nemoralno je, če si aiilh r 8a nevljuden, napačno z v^ravi n na,'s itd. Iskreno spoštljivi A^kor _ odseibojna odnosi so vse- V Ve ^a"az in dokaz člove- nc moralne zavesti. iillriltc.v. iskrenejših odnosov i ^iega mi torei najprej stvar n sPoštn, edscbojneSa zaupanja na sploh yn,Ja' pa tudi poštenja j °sti j ‘ 'Zato se vprašanje iskre- V v skren°sti rešuje lahko n^ani ostalih moralnih t,1 ‘ VreJ' ®°ij bi morali povzdig- St Človeka- ki je odkrit, sv0jeS'°jcm enačaju ali za-1. Na ,odk,ritosti manj simpa-ebri0 strani bi bilo tudi tiz ‘ s Vok. sv'ojem značaju AV ^ odkritosti manj n^bno a gi strani bi bno rum Jajh da bi se splošnim tež-lskrenosti in poštenju našega javnega življenja pridružilo tudi naše prizadevanje, da bi se v medsebojnih odnosih kazali take, kakršni smo. Potrebo po pretvarjanju namreč čuti največ tisti, ki v bistvu ni pošten. Iskrenosti do sebe ne moreš ločiti od iskrenosti do drugih, seveda pa bi se morala ob tem kar najbolj dvigniti ocena, Ud jo zasluži poštenost Nemogoče in tudi nepotrebno je, da bi človek razkrival vse, kar se v njem dogaja, vendar bi moralo hiti dvoličnosti čim manj. Mislim, da bi morali medsebojno iskrenost mnogokrat veliko ostreje kritizirati, tako da bi se nam tudi bolj izostril posluh za iskrenost. Mojstri zlaganosti so seveda vseh vrst in kategorij. Mislim pa. da je najboljša obramba pred vsako vrsto neiskrenosti in hinavstva odločnost, čim manj samoljubja in čim več samokritičnosti. Nihče prej ne nasede hinavcu kot samoljubnež in slabič, s katerim se hinavec poigrava kot mačka z mišjo. NEKAJ O VZGOJI MLADEGA RODU Znanost o psihologiji in mentalni (duševni) higieni še ni povsem dognala, zakaj taka razlika v človekovi osebnosti in kaj pravzaprav vpliva na človeški značaj. Tu je predvsem zelo važna vzgoja mladega rodu, mladega človeka. Kadar hočemo obravnavati vprašanje njegove vzgoje, moramo začeti že v prvem letu njegovega življenja. S tem se kdo ne bo strinjal, vendar je znano, da negativni pojavi okolja v svojevrstni obliki vplivajo tudi na tega otroka, še posebno pa vidna nesoglasja staršev, ki se odražajo v prepiru. Otrok z večjo pozornostjo kot sl mislimo spremlja vse, kar se dogaja okrog njega. Vse si zapomni, priz.adet in poln strahu, pa je takrat, ko sliši ostre pogovore. Postane živčen in kmalu ob vsem tem ne najde pravega zavetišča doma, zato še rajši sili iz hiše in si išče zunanje družbe. Za zabavo ln njegovo polno zaposlitev so njegovi starosti pri--merne igrače. Ce se zna otrok lepo igrati in če mu pri tem kdaj tudi sami pomagamo, bo našel v tem veliko zadoščenje. Brez dvoma je zanj najbolj usodno, če ga zanemarimo s splošno vzgojo. Pod to ni mišljeno, da ga je treba naučiti pisati ln črtati v petem letu, raznih recitacij itd. kot nekateri delajo in bi ga dali najrajši v šolo že s 4 ali 5 letom. Ne koristijo mu tudi razna zapletena pripovedovanja, ker vse to zelo škoduje njegovemu možganskemu sistemu. Pod splošno vzgojo štejemo predvsem vzgojo o pravilnem odnosu do staršev in ostalih v hiši, njegovih vrstnikov ter zunanjega sveta, preprečiti mu vsako tatvino, kot tudi vsako samostojno manipulacijo z denarjem, na splošno olike, demantirati ali popravljati razna pripovedovanja, ki jih je slišal od njegovih vrstnikov in drugih. Ko začne hoditi v osnovno šolo, se znajde v novem okolju in pomeni to zanj precej drugo življenje. Nepravilna vzgoja doma se prvo odraža v tem, ko je največkrat neposlušen in samsvoj.nl niti prizadet, če je opozorjen na napake. Kasneje se mnogi osvojijo in postanejo dobri učenci, ker vidijo, da večina tako dela. Kljub temu pa še vedno preveč dnevnega časa preživi doma, tako si ustvarja mnenje o vsem, kar je slišal tam in doma ln kar sl ni enako, ga mori. (Se nadaljuje) 1» i v i! ! »Tristo kosmatih,« je spregovoril, »puščava Leichtweis. Skrivnosten tekmec. Treba ga bo prehiteti; gobec mu bova lahko še vedno stolkla.« Medtem ko sta prijatelja malo prigriznila v pivnici Stenjka Razin in je Ostap poizvedoval, v kateri hiši je bil nekoč stanovanjski odsek in kateri urad je zdaj v njem, se je dan nagnil. Zlatenkasti vprežni konji so spet postali rjavi. Briljantne kaplje so se med letom ohladile in padale na zemljo. V pivnici in restavraciji Feniks je cena pivu narasla: napočil je večer. Na veliki Puškinovi ulici so se prižgale električne luči. Topotaje, kot bi kdo bobnal, je šel mimo odred pionirjev, ki so se vračali s prvega spomladanskega sprehoda. Tigri, boginje zmage in kobre na hiši gubernijskega načrtnega urada so se skrivnostno svetlikali v svetlobi lune, ki je silila v mesto. Ko je Hipolit stopal domov v Osta-povi družbi — ta je na lepem umolknil — je pogledal na tigre in kobre. Nekoč je bila tu gubernljska deželna uprava in meščani so bili na moč ponosni na kobre: imeli so jih za stargorodsko znamenitost. »Našel bom!« je spreletelo Hipolita Matvejviča, ko je uprl oči v mavčno boginjo zmage. Tigri so priliznjeno mahali z repi, kobre so se veselo zvijale in duša Hi- ILF IN PETROV Tudi to je bila samo potegavščina. V modni delavnici in klobučami ni bilo ne prostora za merjenje ne delavnice ne brezglavnih modelov z oficirsko držo ne kalupov za okusne damske klobuke. Namesto vsega tega sijaja je v trosobnem stanovanju prebival snež-nobel papagaj v rdečih spodnjih hlačah. Obdelovale so ga bolhe, pa se ni imel komu pritožiti, ker ni znal govoriti. Po cele dneve je grizljal semena in skozi palice stolpičaste kletke pljuval na preprogo luščine. Samo harmonika mu je še manjkala in nove škripajoče galoše, pa bi bil podoben samotarskemu mojstru, kadar se ga malo naleze. Na oknih so se zibale temnorjave zavese s cofi. V stanovanju so prevladovale temnorjave barve. Nad pianinom je pod steklom visela reprodukcija Beklinove slike »Otrok mrtvih« v okviru iz temnozelenega poliranega hrastovega lesa. Eden od vogalov šipe je že zdavnaj odletel in razkriti del slike je bila tako podelan od muh, da se je povsem skladal z okvirom. Kaj se je dogajalo na tem koncu Otoka mrtvih, ni bilo več moč razbrati. V spalnici je na postelji sedela gospodinja in, sloneč na osmerokotni mizici, pokriti z umazanim prtom »Richelieu«, razgrinjala karte. Pred njo je sedela vdova Gricacujeva v šalu, lahkem kot puh. »Opomniti vas moram, punčka, da za sejo ne računam manj kot petdeset ko- Dvanajst stolov |-»a polita Matvejeviča se je napolnila z gotovostjo. Deseto poglavje KLJUČAVNIČAR, PAPAGAJ IN VEDEŽEVALKA Hiša štev. 7 v Perelešinjski ulici ni sodila med naj lepše stargorodske stavbe. Dve nadstropji, zidani v stilu drugega imperija, sta bili okrašeni z razbitimi levjimi glavami, ki so bile nenavadno podobne svoj čas znanemu pisatelju Arcibaševu. Takšnih likov je bilo ravno osem — kolikor je bilo oken, ki so gledala na ulico. Ie-vje spake so tičale na okenskih prekladah. Na hiši sta bila še dva okraska čisto trgovskega značaja. Na eni strani je visela modra tablica: Odeška prestama. »Moskovske preste«. Na tablici je bil naslikan fant s kravato, v kratkih francoskih hlačah. Z eno roko je zvračal pravljični rog izobilja, da so se iz njega usipale rumene moskovske preste, ki so jih po potrebi prodajali tudi za odeške. Pri tem se je fant pohotno smejal. Na drugi strani se je na črni tablici z okroglimi zlatimi črkami ponujal cenjenim državljanom pošiljateljem urad za odpremljanje zavojev Brzozavoj. Ne glede na občutno razliko v tablah in v količini obratnega kapitala sta se obe raznorodni podjetji ukvarjali z istim delom: špekulirali sta z manufakturo vseh vrst — grobo volneno, tanko volneno, bombažno, in če jima je prišla P"d prste svila v lepih barvah in vzorcih. tudi s svilo. Če bi stopili skozi vrata, pogreznjena v mrak ko v predoru in zalita z vodo, ter zavili na desno, na dvorišče s cementnim vodnjakom, bi zagledali dvoje vrat brez preddverja, ki sta držali naravnost na ostre kamne dvorišča. Na tablici iz potemnele medenine je bil na desnih vratih z izrezljanimi pisanimi črkami naveden priimek: »V. M. Pole-sov«. Na levih vratih je bila bela pločevinasta tablica: »Moda in klobuki«. pejk,« je spregovorila gospodinja. Vdova, ki v prizadevnem iskanju novega moža ni poznala pregrad, je bila pripravljena plačati zahtevano ceno. »Samo, prosim, da tudi o bodočnosti,« je žalostno poprosila. »Vam je treba vedeževati na križevo damo.« Vdova je ugovarjala: »Še vedno so mi na srčno.« Gospodinja je ravnodušno pristala na to in začela odpirati karte. V glavnih obrisih je bila vdovina usoda jasna že čez nekaj hipov. Čakale so jo velike in majhne neprijetnosti, toda križev kralj, ki se mu je pridružila karova dama, sta j,i bila naklonjena. Do kraja pa sta razvozljali usodo na dlani. Črte na dlani Gricacujeve so bile čiste, močne in neoporečne. Življenjska črta ji je segala tako daleč, da se ji je konec izgubljal v utripalnici, in če je črta govorila resnico, bi imela vdova dočakati vesoljno sodbo. Črta umnosti in črta umetniške nadarjenosti sta dajali trdno upanje, da bo vdova opustila trgovino s polenovkami in osrečila človeštvo z neprekosljivimi mojstrovinami v kakršni že bodi veji umetnosti, znanosti ali družbenih ved. Vdovina Venerina grička sta bila podobna mand-žurskim holmom in sta očitavala čudovite zaklade ljubezni in nežnosti. Vse to je vedeževalka razkrila vdovi in pri tem uporabljala besede in izraze, nabrane pri grafologih, hiromantih in konjskih mešetarjih. »Hvala vam, Danica,« je dejala vdova. »Že zdaj vem, kdo je križev kralj. Tudi karovo damo dobro poznam. Kralj je ženin, ne?« »Ženin, punčka.« Vdova je odfrfotsia domov. Vedeževalka pa je pometla karte v predal, zazehala. pri tem pokazala žrelo petdesetletne ženske in odšla v kuhinjo. Tam se je pomudila pri obedu, ki se je grel na kuhalniku Gretz, si po kuharsko otrla roke ob predpasnik, vzela vedro, s katerega se je bil lošč že mestoma ok rušil, in odšla na dvorišče po vodo. (> S I! BRANKO COPIC: Oslovska leta — Dva zajtrka stavim, da bo še danes kaj je znašem Bajem? — je vzkliknil De-D toda še ista hip ga je eden od Mandičev za . — Dokler je čma knjiga pri življenju, se riš za zajtrk. Stavi kaj drugega. H jn — Uh, črna knjiga! — zapiha De-De- ^ jezno zmečka svoj matematični zvezek. Ibi jo brez popra in soli, pa če bi imela se trde platnice. vrne, Kako nestrpno smo čakali Krsta, da se j,e in česa vse nismo počeli, da bi skrajšali č drugič smo pregledali vse naloge za jutirisnj ^ prišild potrgane gumbe na suknjičih in.1srt.deba. očistili čevlje in se celo, ne da bi nam bilo že drugič šli umivat, česar od nas zlepa pričakoval in se še zlepa ni zgodilo. To s ’ je prefektovem ukazu, storili samo tisti dan, naš -konvitikt obiskal pravoslavni vladika, P takrat se nas je polovica izmuznila. ^vo- Nenadoma smo za njim, toda — toda ce jn rišče je prihajal samo Baja. Stopal je la gjjal zaneseno, ko da bi plaval, obraz pa mu J in žarel kot še nikoli doslej. 23- — Glej ga, z oljem se je namazal, čudi dobrodušni Hamid. — Sije kot Ipp.3- — — Ne, ne, od sreče sije, od zadovoijs • gVj — Najbrž se je dodobra napokal na Deo je poučno dodal eden od Mandičev, slivi, — je vzdihnil De-De-Ha. -inoiiVii — Ne, to že ne bo, — dvomeče Pr . ge drugi Mandič. — Če bi se najedel sliv, smehljal in se gladil po trebuhu; pa ga za j glej: gleda v zrak in ko da šepeta. — Menda ja ne prišteva oblakov; "— jezi Dule, Hamid Rus pa, ko da se je spomnil, zaskrbljeno vprašal: (jež — Ali postanejo oblaki zaradi dežja .j 0 zaradi oblakov, kot je včeraj nekaj 8° tem profesor? trenutek Nihče mu ni odgovoril, kajti še isti “lLzalo se je med visokimi sončnicami v vrtupr1*^^. nekaj temnega na štirih nogah in zginilo njakom. — Krsto! — vzklikne De-De-Ha. ^ je — Tisto je vendar imelo štiri noge, BaJ>znajio bil prašiček, — podvomi Hamid, ki je n bitje ujel samo s končkom očesa. *ian' Ne, Krsto je, — je pritrdil eden °° ,eIn. — Pn štirih so ie orikradel za D se raZ' nečes8 dličev. — Po štirih se je prikradel za Pojdimo tja. jdimo tja. ^ mi' Zdrveli smo na dvorišče in v gruči sw ^^0 mo Baja, ki nas je komaj opazil. Sel J nas ko mesečen, vznesen in blažen. ^ najed^" 13 IX V/ ------• . -.n — Primejdunaj, volčjih češenj se je — stisne De-De-Ha skozi zobe. Za svinjakom smo našli Krsta nekam glob<>^ z,a svirvjaiKom smo n praskal po nosu ter še kar naprej sedel modro gledal predse in dejal: — Štirinožne živali se mi res smilil - ,e - Glej ga no! Zakaj pa? — vpraša im ■ vi. — Uh, šele zdaj, ko sem lezel za. .a, dim, kako težko je hoditi po vseh — Pripoveduj nam o njem, pusti =1^ — nestrpno seže vmes eden od Mandiče - — Povej nam, kaj si videl, doda Ma ena, W Krsto Bolha je stisnil glavo med ra da bi se rad nečesa ubranil, zamižal m vern-— Saj mi ne boste verjeli, že vnaprei^^g n3 — Kako da ne, brate sladki, kar z be rado-dan, — sili Hamid Rus in se v neznan® vednosti oblizne, ko da ga čaka pladenj ‘ — To je... to je... Uh, sploh ne vei - bi začel. Začni od začetka! — je vzkliknil U Laže bi mi bilo, če bi me vpraša to ‘ vino, — je začel prisegati Krsto, " .j cela povest. ___ — Le kaj bi to bilo, brate sladki? " Hamida Rusa. bojevl De-De-Ha se je nemirno zganil »n namršil obrvi. 0 — Čuješ, Krsto, ali začni s tole stjo ali pa se bo zdaj zdaj začela z-.- • bitka, v kateri boš podlegel. . — In v kn jieah bo pisalo: »V vel i ki $t> svinjaku je hajduk Dule potolkel s^aX„ndič-nožca Krsto Bolho« — doda Ranko ^ ,vari Krsto se je v stiski popraskal po v ‘a^-j stv , — Ampak, čujte, ne gre, da bi se o pogovirjaU za prostaškim svinjakom. ^Jg) Praznovanje maja -v,? letošnji prvi maj v okviru Cln® Kočevje ni bilo večjih pro-Q v' Kljub temu pa so delavski slovesno proslavili v ^“.delovnih kolektivih. Razen „ ni“ Proslav pa so skupine or-n?lzirale tudi izlete v bližnjo in aaijnjo okolico. ,, raznik dela je slovesno pro-ni,Vl a tudi mladina v posamezen aktivih. Tako so mladinci iz » are cerkve zakurili na predve-1 1. maja kres oziroma taborni °b njem je mladina iz-e(ua kulturni program. Na pro- Sah V počastitev delavskega praz-^ka l. maja je bilo konec aprila « t-rnomlju prijateljsko srečanje aistov Kočevske in Bele kra-Juje, ki se je končalo z zmago anistov Kočevske z rezultatom • 3,5. Od šahistov iz Kočevja zmagali Lunder Franc, Mohar arol, Osterman, remizirali Jur-°vič Tone, Gornik in Čimer. . kratkem bo ponovno sreča-Je šahistov iz obeh krajev v Ko-evju v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora. Mladinsko prvenstvo v DVIGANJU UTEŽI v nedeljo, 12. maja bo v Ježici Pn Ljubljani prvenstvo mladin-cev y dviganjy uteži Slovenije. Pravico nastopa imajo tekmoval-C1, ki še niso dopolnili 20 let. TVD Partizan Kočevje — seklja za dviganje uteži namerava Pegati na to tekmovanje tri tekmovalce. Kljub temu, da sedaj ni nobenega srečanja, se dvigalci marljiVo vadijo. Stane Šega ima možnost kar lepe uvrstitve v slovenskem me-5}3u- Na tekmovanje bosta šla še Franc Šere in Jože Kovačič. Tekmovalcem želimo, da 'bi do-‘beSli čim lepši plasma. T. D. slavo je povabila tudi bivše borce, ki so jim pripovedovali spomine iz naše slavne zgodovine. Na predvečer 1. maja so kurili kresove tudi mladinci iz Mlake, Gorenjega in drugi. V Šalki vasi je pripravila v kino dvorani na predvečer T. maja proslavo s kulturnim programom tudi mladina. Prvega maja pa je rudniška godba igrala budnico na Rudniku in po okoliških vaseh. ČRNI POTOK (A. P.) — Kakor vsako leto smo tudi tokrat proslavili 1. maj v Ornem potoku pri Kočevju slovesno. 30. aprila so postavili mladinci pri gasilskem domu slavolok z napisom »-Živel 1. maj — praznik delavcev«. Izobesili smo zastavo ter prižgali kres. Zjutraj 1. maja je bila po vasi budnica, popoldan pa smo se poveselili v vaški gostilni, kjer je bilo tudi precej gostov iz Kočevja. GRAŠČINA STRAHOV Zahodnonemške filme nasploh ne moremo šteti med najboljše, ko pa sem videla barvno filmsko komedijo Graščina strahov, sem bila veselo presenečena. Film se z izredno duhovitostjo ponorčuje zlasti iz razmer današnje Nemčije. Mojstrsko zrežirana oblika, domiselna kombinacija fantazije in realnosti, celotna zgodba v vsej svoji zamisli, poudarjena z namerno posladkanim operetnim stilom, vse te kvalitete uvrščajo film Graščina strahov med najboljše dosežke povojne filmske industrije v NDR. Film bo na sporedu 11. in 12. maja v Ribnici, v Kočevju pa smo ga že gledali. CAJ IN SIMPATIJA Dne 11. in 12. maja bo na Na otroškem igrišču v Kočevje je vsak dan živahno. Žal igrišče ni primemo urejeno, pa tudi promet z raznimi vozili ogroža otroke P i j V# z e Dragi stric urednik! Danes pem pa zelo žalosten. *e je narobe! Novica o podražit-1 mesa je udarila v našo dru-,n° kot strela; mama je jokala, ta pa klel. Mama je rekla, da J®.]® ena 2610 IVda reč, ata pa je ^ icel govoriti nekaj o plači, češ je to za žep hud udarec, Po-je nekaj govoril o zdravilu ^c°ti podražitvam (oziroma ti-i lrn> ki povzročajo oz. predlagajo odobrujejo podražitve), vendar i m sa bolj slabo razumel. Dejal tudi, da bi bil samo še potre-Arn zdravnik, ki bi dajal taka pravila. Naša mama je nato re-*~a> da bo naš poba (to sem nam-in? 3az^ zdravnik, ker pisavo mam že tako, da jo nihče ne a Prebrati (tudi jaz težko — Pomba strica urednika). Dragi “Dc urednik, jaz pa bi bil straš-rad zdravnik, samo tistih ši-^ak, ki jih imajo naši dohtarji, grozno bojim, ker menda ni-Jo nobene špice več. Naš ata l .avi. da je imel tak občutek, kot mu žebelj od brane potisnili Nadnjo plat... eial sem že, da sem žalosten, mo'SCrn res- teti, ki pa ni s^a teta, ampak navadna teta, rekel, vi, teta, vam je pa ro-(hn ^ac3e* na tla. Ona je pa rekla •mireč teta), da sem jaz en smrkavec in da ona ni zame nobena teta, ampak gospa. Sedaj pa, stric urednik, povej mi, katera teta je teta in katera teta je gospa, ker se od zunaj prav nič ne pozna (tudi ne vem, Jožek — op. strica urednika)... Sosedov Renči mi je povedal, da je prišel k njim na obisk en stric, ki je drugače izseljenec v Ameriki in je rekel, da mora biti v Kočevju veliko krav in bikov in podobne govedine, ker je videl v nedeljo pred kinotam toliko pastirjev v kavbojkah, da morajo biti ti pastirji revni, ker morajo še ob nedeljah in praznikih hoditi v pastirski obleki (kavbojkah) ... Naš ata je pa rekel, da na Trati ne bo več dolgo stiska za stanovanja, ker so se večinoma ljudje že izselili. To sklepa po tem, ker jih je bilo na zboru volilcev samo 29 in bo držalo, da so jo ostali nekam pobrisali. Potem je mama rekla, da bi jo tudi rada kam pobrisala, kamorkoli, samo v Ljubljano s prvim vlakom ne, ker je slabo ali nič počiščen in v kupejih strašno smrdi kot v hlevu. Zato pa, dragi stric urednik, tudi jaz ne grem nikamor in ostanem še naprej tvoj Jožek. TUDI V ODBOJKI SE JE ZAČELO! 5. maja je bilo organizirano že drugo kolo odbojkarskega prvenstva SRS v II. moški republiški ligi — zahodna skupina. Ekipa TVD Partizan Kočevje je do sedaj dosegla le polovičen izkupiček. Prvo srečanje je bilo v Ljubljani 28. aprila na Trnovem. Zmagali so domačini z rezultatom 3:1, drugo srečanje v Kamniku pa je ekipa Kočevja odločila v svojo korist. Srečanje je bilo v Kamniku v nedeljo, 5. maja. Rezultat 2:3. V srečanju z odbojkarji Trnovega je bilo opaziti, da se mladi igralci Kočevja v igri za točke niso dovolj uigrali. Z malo več sreče bi lahko osvojili obe točki. Sicer pa srečanja po zimski prekinitvi nikoli ne tečejo tako, kakor bi sil vsi želeli. V Kamniku je ekipa naletela na trši oreh. Kamničani so znani kot dobri odbojkaši. Opaziti je balo, da se igralci Kočevja le niso zastonj celo zimo pripravljali na ligaško srečanje. Žoga je okrogla in ni izključeno, da se tudi v tem športu ne bi drugače obrnilo. To zaradi tega, ker se kočevska odbojka kljub velikemu trudu ne more utrditi. V letošnji ligi nastopajo društva v nekoliko spremenjenem sestavu. Kočevsko moštvo ima možnost visoke uvrstitve, kar jim bo s pomočjo športne sreče tudi uspelo. T. D. sporedu v kinu Velike Lašče ameriški barvni film »Gaj in simpatija«. Film je posnet po dramskem delu sodobnega ameriškega pisatelja Roberta Andersona. Delo obravnava nekakšno množično histerijo, ki vlada okoli mladega fanta. Strah očeta, prijateljev in hišnikove žene pred homoseksualnostjo sina Toma, ki dela fanta nesigumega. Film se zanima za okolico mladega Toma in se v trenutku, ko bi se morala pričeti njegova osebna drama, začne ukvarjati s problemi hišni ko-ve žene Laure. Le ta je kljub svojim letom zaljubljena v Toma in ga skuša prepričati, da je nekdo na svetu, ki ga resnično ljubi. Zaradi tega uniči svoj zakon. Film se konča s prizorom, ko Tom, sedaj že poročen, sreča hišnika, strtega človeka, ki je že dolga leta ločen od svoje žene. V glavnih vlogah nastopata Deborah Kerr in John Kerr. t Ribiči bodo tekmovali Ribiška družina Kočevje bo organizirala 11. maja ob 16. uri v Gaju družinsko tekmovanje v lovu rib s plovčkom. Na enakem tekmovanju lani je zmagal Rudi Maconi, ki je tudi predsednik ribiške družine. Letošnje tekmovanje bo tudi odločalo, kdo bo m-stopal našo družino na medobčinskem tekmovanju z RD Ribnica, ki bo predvidoma juniju. ROKOMET PARTIZAN DOBREPOLJE — PARTIZAN RIBNICA 33:21 Prvenstvena rokometna tekma med Ribnico in Dobrepoljem se je končala z izdatno zmago Do-brepoljcev. Razlika v golih bi bila lahko še večja, če Dobrepolje! ne bi imeli nesig-urnega vratarja. Dobrepoljski igralci so pokazali zrelejšo in boljšo igro. S to zmago so Dobrepolja povečali možnosti za vstop v višji razred v novi sezoni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »Oi> POŽAR Pnedgrad. — Pred kratikm je. na zahodni strani Predgrada pod planino začelo na košenid goreti. Veter je zanesel ogenj tudi v bližnji gozd, vendar je na srečo gorela le trava. Ljudje so o pravem času požar pogasili. »NOVICE« Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje In Ribnica. Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivcc. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 66. Kot "v ja, Ljubljanska cesta -j'. stara 19 let; Gestelj Janez, loge iz Kn i;ev 4, star 55 let in Mov-rin Ann M ja, delavka iz Brezovice 17, stara ill let; Pugelj Mirko, delavec iz Lipe 7, star 22 let in Pugelj Franč^ka, delavka iz Tržišča 5 — Struge, stara 23 let; Krapež Avgust, delavec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 17, star 27 let in Mavrin Josipina, delavka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 17, stara 20 let; Zakovšek Franc, upokojenec iz Salke vasi 112, star 66 let in Kapš Katarina, poljedelka iz Deskove vasi 21, stara 55 let. V Ljubljani sta se poročila: Papež Jože, delavec iz Seča 3, star 22 let in Blatnik Ana, delavka iz Poloma 7, stara 23 let. Rodile so: Francelj Ivana, gospodinja iz Rapljevega 26 — deklico; Zore Jožeta, delavka iz Starega loga 18 — deklico; Novak Marija iz Komolca pri Smuki, delavka — dečka; Plot Štefanija iz Trate 62 — Kočevje — dečka. V Ljubljani so rodile: Kuhar Minijana iz Kočevja, Kolodvorska 13 — dečka; Ješelnik Brigita iz Kočevja — Trata 50 — dečka; Kovačič Danica iz Koč 9 pri Kočevski Reki — deklico. V Novem mestu je rodila: Kužnik Ivica iz Kočevja, Roška cesta 52 — dečka. Umrl je Buchwald Ivan, inv. upokojenec iz Kočevja, Roška c. 32, star 50 let. V Novem mestu je umrla: Pust Ana iz Slovenske vasi 12, stara 70 let. RIBNICA Rodile so: Štanfelj Vera, delavka iz Ribnice 194 — deklico; Grom Anica, gospodinja iz Ribnice 7 — deklico; Primožič Marjeta, gospodinja iz Praproč 10 — dečka. Umrla sta: Dedič Besa, miličnik iz Ribnice 7, 26 let in Lovšin Alojz, preužitkar iz Brega 19, 82 let. Poročili so se: Ropoša Karel, delavec iz Dolenjih Lazov 47 in Bašič Stoja, delavka iz Dolenjih Lazov 47, Porenta Jože, ročni stavec iz Kočevja, Ljubiji iška 14 in Govže Angelca, admiru, rator-ka iz Slatnika 26. DOBREPOLJE Poročili so se: Blatnik Franc, kmečl=< delavec iz Prevol 16, star 2* let in Žganjar Frančiška, kmečka delavka iz Ceste 25, stara 29 let; Adamič Anton, kmet iz Kompolj 119, star 26 let in Novak Ana, kmečka delavka iz Podgore 17, stara 25 let; Novak Anton, delavec iz Tisovca 8, star 26 let in Bradač Ana, kmečka delavka iz Tisovca 5, stara 24 let. Umrla sta Miklič Rozalija, kme-tovalka iz Zagorice 31, stara 82 let in Zupanc Franc, soc. podpiranec iz Ponikev 76, stara 74 let. DOLENJA VAS V ljubljanski porodnišnici je rodila Levstek Justina, uslužbenka iz Dolenje vasi 90 — dečka. Poročila sta se Andoljšek Stanislav, strojnik iz Lipovca 15, star 33 let in Ilc Julijana, gospodinjska pomočnica iz Dolenje vasi 99, stara 28 let. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nepozabne mame, tete, stare mame TEREZIJE C V AR ki nas je za vedno zapustila, se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Istočasno prisrčno zahvaljujemo daroval-venecv in cvetja ter vsem, k. o pomagali pokojnici v času bo; ni. Šc posebej se zahvaljujemo za posle, ilne besede zastopnika ZB NOV tov. Koširju in zastopnici ZVVI, tovarišici Ivančičevi. dr. Leniču ter pevskemu zboru Sodražica. Sin Filip in Mirko z družinama, France ter ostalo sorodstvo. Z A II V A L A za izraze sočutja in sožalja vsem, ki so mojega nepozabnega moža in skrbnega očeta JANEZA BUCHWALD A z Rudnika v Kočevju poslednjikrat obiskali, n darovali venec in cvetje ter g v tako velikem številu spremili . i njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo lolžni zdravnikom dr. Maroltu, dr. Vizjaku, dr. Prevcu in dr. Imenšku, sestri Zori Figarjcvi in sestri Zlati KOČEVJE: 10. do 12.-maja ameriški barv. film »-Dom na griču«, 13. in 14. maja španski film »Potepuhi«, 15. in 16. maja italijanski film »Bila je noč v Rimu«, od 17. do 19. maja ameriški barvni film »Tonka«. RUDNIK: 11. in 12 maj r francoski barvni film »Kosilo na travi«, 18. in 19. maja italijanski barvni film »Zelena magija«. RIBNICA: 11. in 12. maja zali. nemški barvni film »Grafčina strahov«, 18. in 19. maja mehiški film »Pesem upornika«. SODRAŽICA: 11. in 12. maja nemški barvni film »Grofica Marica«, 18. in 19. maja ano iški barvni film »Vozovi na za n d«. VELIKE LAŠČE: ll. in i 2. maja ameriški barvni film »Čaj in simpatija«, 18. in 19. maja ameriški barvn’ .im »Velika zemlja«. LCvuč” .uiOK: 12. maja ruski film »Zgodba o vojaku«, 19. maja francoski film »Grenka zmaga«. DOBREPOLJE: 11. in 12. -maja francoski film »Resnica«, 12. maja (matineja) italijanski barvni film »Kitajski zid«, 15. maja ameriški film »Nenadoma lansko poletje«, 18. maja grški film »Nikoli v nedeljo«, 19. maja ameriški film »Golo mesto«. PONIKVE: 16. maja ameriški film »Nenadoma lansko poletje«. Štavdoharjevi ter ostalemu osebju rudniške ambulante za vso skrb, vsestransko pomoč in prizadevanje, da bi našega dragega očeta ohranili čim dalj pri življenju. Zahvala za posebno pozornost tudi osebju kočevske lekarne. Najiskrcncjša zahvala sosedom Jerkičevim, ki so nam v naših najtežjih trenutkih nesebično pomagali, Fani Hočevarjevi, Marjanu Levstiku in tov. Francu Jelenu, ter sosedom Kirnovim in vsem ostalim prijateljem, ki so nam stali ob strani in nas tolažili. Topla zahvala govorniku Francu Goletu in prav posebno tov. Jožetu Kalanu za ganljive poslovilne besede, rudarski godbi za žaiostinke in rudarjem za častno spremstvo. Zahvalimo naj se tudi predstavnikom Rudnika rjavega premoga Kočevje, Sindikalne podružnice rudarjev in ostalih organizacij za izkazano poslednjo čast. Še enkrat vsem za vse najlepša hvala! Žalujoča žena Angela, otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob tragični izgubi ljubljenega in nepozabnega moža BEŠE DEDIČA se zahvaljujem sostanovalcem, kolektivu Ljudske milice Ribnica, Ob. KZK, SZDL, obratu tekstilne tovarne iz Jurjeviče in vsem, ki so sočustvovali z mano. Žalujoča žena Lojzka. ČESTITKA Atu in mami vse najboljše k rojstnemu dnevu in kmalu nasvidenje vsi Gačnikov!, Frenku v Karlovcu pa lep pozdrav. PRODAM Zaradi selitve ugodno prodam kuhinjsko omaro, električni šte- BROD NA KOLPI: 11. in 12. maja ruski barvni film »Tihi Don« II. del, 18. in 19. maja ruski barvni film »Tihi Don« III. del. PREDGRAD: 11. in 12. maja angleški film »SOS Pacifik«, 18. in 19. maja italijansko francoski film »Slabe žene«. OSILNICA: 12. maja nemški film »Ljubezenska zmešnjava«. POTUJOČI KINO PREDVAJA Jugoslovanski film »Ešalon dr. M.« predvajamo 11. maja ob 17. uri na Oneku, ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 12. maja ob 13.30 v Banja loki, ob 16. uri v Fari in ob 19. uri v Kužlju. Francoski film Niimberški proces v soboto 11. maja ob 19. uri v Starem logu. V nedeljo, 12. maja ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Slovenski film »Dolina Miru« bomo predvajali 18. in 19. maja v Dolgi vasi, Lazah, Vimolju in Moziju. Nemški film »Prfoks« v Črnem potoku, Travi in Podpreski. Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Vsem gledalcem je brezplačno na voljo napisana vsebina in ocena filma. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme prosimo, da poskrbijo za urejen in popolnoma zatemnjen prostor. dilnik Ignis in televizijsko an teno. Ogled v popoldanskih ur > Kočevje, Roška 15, I. nadstropja PRODAM Ugodno prodam kuhinjsko P° hištvo. Naslov na upravi Novic. PRODAM Prodam brzoparilnik, 75 litrov Švajger, Kočevje, Ljubljanska NAJDENO Najdena je bila denarnica Mi he Snepergerja. V njej je 'r bj večja vsota denarja. Lastnik d pojasnila na upravi Novic. SLUŽBA Iščem dekle, ki bi mi pravljeno pomagati v gospodi sitvu. Stanovanje zagotovijo ■ Lahko tudi starejša ženska, <*a_ čuvala otroke osem ur na Obranovič Kočevje. Albina, Seškova OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da odslej delam tudi ob pomedel] ’ v nedeljo pa samo še od 9. do ure. Priporoča se Fotoatelje Drago Mohar, Ribnica OBVESTILO Prepovedujem vsako nakUP°Y nje premičnin od Marije gar, Kralji 9 pri Starem trgu. Jurij Mavrin, Krailji J PREKLIC Preklicujem besede, iM’e^ent' ° Cvelbar Antonu in Mariji v 8 stilni v Salki vasi. Volčjak Ivan, Salka vas U7 Spored. RTV Ljubljana VSAK DAN: poročala ob 5-°05 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, D-J 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spe1 od 4.00—8.00. SOBOTA, 11. MAJA: 8.05 starček v mladinski glasbeni Leti UVtt. V IIUičtUili&UVA - qFtMJ" dakciji — 9.25 Glasovi in aio&i : galerije orfce stralndh podob — 11.00 menti — 10.15 Iz galerije 01 . - 11.00 Po^’ni. ________ — 12.05 KN.e inž. Milena Lekšan: DognojeV' _ v sadovnjakih — 13.30 Z paleta — 14.35 Naši poslušal^ ^ stitajo in pozdravljajo " . in Ljubljanski jazz ansambel jjp kvartet Jožeta Brivska Vsak dan za vas — 17.05 o v kino — 18.45 Okno v sv qq 19.05 Glasbene razglednice G* ^